DOMŽALE, 27. JULIJA 1994 • ŠT. 7, LETNIK 32 lako, da se brez sramu, čeprav se zavedamo svoje fizične majhnosti, zavedamo tudi enkratnosti svojega velikega človeškega bivanja. Jerica Mrzel Govor ob odkritju spominske plošče žrtvam komunizma v Ihanu Morda se bo kdo začudil, zakaj govorim tu na tej svečanosti, saj je znano, da se srečanj, povezanih z državljansko vojno, ne udeležujem. Danes sem tu zaradi RAVNOVESJA in da se približamo RESNICI o dogodkih pri moriji, ki je divjala po naši deželi med drugo svetovno vojno in po njej. Resnica o tem je bila dolga desetletja enostransko predstavljena ali celo zamolčana. Obstajale so in še obstajajo celo trditve, da je resnic več. Menim, da je to poskus samoprevare in sprenevedanje, ki meji na hinavščino! RESNICA je vedno samb ena, to pa je včasih težko jasno in pravočasno zaznati. Da jo spoznamo, je potrebno veliko iskrenosti, poguma, poštenja in časa in še tedaj se ji v svoji omejenosti samo približamo. Zato je nam vsem naloženo, da se resnico trudimo spoznati in jo po vesti priznavati, da je še tako kruta in za koga neprijetna. Pol stoletja je od dogodkov, ki so bili za nekatere izmišljotina »sovražnikov ljudstva«, za druge uresničitev gesel revolu- cije. Koliko gorja je bilo storjenega pod komunističnimi gesli v času, ko je Evropa ječala pod zločini fašističnega holokavsta. Ta gesla so zaznamovala čas in nas. .Usodne odločitve so bile sprsejete za ta gesla, a tudi proti njim. Zgodila se je kolaboracija, zgodila se je revolucija, zgodili so se zločini. Življenje je za nekatere postalo bivanje in ne večna vrednota, ki ga nismo dobili po svoji volji in ga zato nimamo pravice vzeti. Sramežljivo in plaho danes priznavamo zmote komunistične ideologije, ko življenje ni bilo vrednota in čas, ki je zaznamoval to generacijo toliko, da še vedno ne moremo trditi, kako je sprava zaživela, grehi preteklosti poplačani, žrtve razkrite in mrtvim izkazana čast, ki jim gre kot ljudem, ne glede na »čigavi strani« so bili. Ni sprave ni odpuščanja brez kesanja, brez javnega priznanja krivde, ne samo zmot in žrtev fašizma, ampak tudi komunizma. Ali niso dogodki izpred pol stoletja botrovali izprijenosti oblasti, ki jim je sledila? Ali ,v ANŽIC ANTON . |. *N2lC JUNIJ »»NOT ANTON DOLNICAI JANEZ CNtZDAHANC CNIZOA FdANC V ^NUDA IUDVU h CUCOtIN ANTON H,I»»«C«SCA L "«"*« JANU i "» , Poslanec Ivan Oman je bil 17. junija gost rednega mesečnega srečanja na Močilniku v Dobu. Odgovarjal je na številna vprašanja udeležencev o Ljudskem krilu v SKD Oman v Dobu Vsi, ki boste brali te vrstice! Domala v vsaki družini, krajevni skupnosti, župnijski skupnosti..., skratka, povsod, kjer človek deli usodo s sočlovekom, se pojavljajo razna nesoglasja, ker je vsak človek poglavje zase. Podobno se dogaja v političnih strankah. Stranka Slovenskih krščanskih demokratov je stranka v nastajanju in oblikovanju. Slovenski krščanski demokrati, Tajništvo stranke, Beethovnova 4, 61000 Ljubljana, Slovenija Telefon, fax: (+3861) 211-738, 211-741, 12-62-179, 12-63-314 Pristopnica - Občinski odbor Domžale Ljubljanska 70; telefon in fax 711-234 Priimek:_ Ime:_ Datum pristopa:_ Stalno bivališče:_ Pošta:_ Občina:_ Krajevna skup.:. Država:_ Telefon (doma): -(služba): Datum rojstva: _ Kraj rojstva:- Stopnja in vrsta izobrazbe: Poklic (zaposlitev):_ Dosedanja strankarska pripadnost: Dvojna strankarska pripadnost:_ Podpis:. Vsak nasvet nam je dobrodošel, zato s tem dopisom prijazno vabimo nove člane, da se nam pridružijo, saj bomo z združenimi močmi učinkoviteje odpravljali težave. Še vedno smo mnenja, da je bodočnost Slovenije v krščanski demokraciji, zato verjamemo, da boste radi izpolnili prijavnice in nam jih posredovali na sedež OO SKD Domžale, Ljubljanska c. 70. Če bomo ob vašem obisku nedosegljivi, izpolnjeno prijavnico vrzite v nabiralnik. Veseli bomo vsakega vašega obiska in vsakega novega člana. Zavedajmo se: Samo tisti, ki znajo bolje plezati po strmih stezah, bodo dosegli ožar-jene vrhove. In zakaj slednje ne bi veljalo tudi za nas? Hkrati pa vas pozivamo na lepe, strpne medčloveške odnose z vsemi ljudmi; pri tem moramo razlikovati politično sodelovanje od nepolitičnega. IVAN KEPIC, Slovenski krščanski demokrati Domžale V zadnji številki NOVE ZAVEZE (stran 3) je gospod Stanovnik zapisal tele besede: Dobili bodo večino tega, kar bodo želeli, ker bodo s tem, da bodo zraven, prispevali nekaj zelo dragocenega: ONEMOGOČILI BODO OBLIKOVANJE ENOTNEGA DEMOKRATIČNEGA BLOKA. To so hude besede, vendar jim čedalje bolj pritrjujem. Proti trojni koaliciji sem zato, ker se je Drnovškova Liberalnodemokratska stranka s socialisti, ekozelenimi in demokrati združila in tako razširila v Liberalno demokracijo Slovenije, potemtakem trojne koalicije v »starem« smislu ni več. In iz istega razloga sem tudi proti dvojni koaliciji, ker nas krščanske demokrate ima g. Drnovšek za navadno žogo. Kakor mu »paše«. Strinjam se, da moramo Slovenci »držati skupaj«, vendar ne želim, da bi se krščanski demokrati utopili v Drnovškovi »demokraciji«. Ne in ne! Če že koalicija, vendar samo v enakem razmerju. Da bi bili Slovenski krščanski demokrati v vladi samo za okras, hvala lepa! Pritegniti moramo še druge sorodne stranke, da bo razmerje vsaj 1:1, čeprav je glede na večinsko razpoloženje slovenskega naroda tudi to... Da se razumemo: sem za sodelovanje s političnimi drugačneži, vendar nikoli in nikdar in nikjer v neenakem razmerju, čeprav bi si želeli pravo pozicijo in pravo opozicijo, ne pa nekakšno mešano vlado, ki bi vlekla na dve strani. IVAN KEPIC Izlet na Sv. Višarje Na dan državnosti 25. junija 1994 se nas je prek šestdeset iz naše občine, udeležilo izleta na Sv. Višarje in sicer z avtobusom in osebnimi avtomobili. Lepo vreme in še zlasti dobra družba sta bila porok za še kakšno tako srečanje. Nazaj grede smo si ogledali čudovito lepa in predvsem čista Belopeška jezera ter se pred vrnitvijo domov pomudili še na Dovjem, kjer do-muje sedanji triglavski župnik France Urbanija; ta se je izleta tudi sam udeležil. Kot odličen gostitelj nam je povedal veliko zanimivosti iz svoje sedanje fare, o svojih neštetih planinskih poteh in še več o svojem predhodniku Jakobu Aljažu. Ogledali smo si tudi farno cerkev Sv. Mihaela in obiskali farno pokopališče, kjer počiva kar nekaj znanih Slovencev (Jakob Aljaž, Klement Jug, Janez Polda...) in seveda obvezno spominsko sobo Jakoba Aljaža v župnišču. Urini kazalci so se krepko pomaknili proti deseti večerni uri, ko smo se s pesmijo in dobre volje poslovili od prijaznega gostitelja. Preden smo zapustili prijetno gorsko vasico pod dovško Babo pod Karavankami, se nam je pred vstopom v avtobus pogled ustavil še na Mojstrani in v ozadju na prelepe Julijce ter mogočnega očaka »Triglav«, ki se je kot na dlani pojavil na jasnem nebu v večerni zarji. JOŽEF PAJNIČ Cerkev na Sv. Višarjah Stabljanski oktet je zapel več domovinskih pesmi ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Srečanje članov in simpatizerjev v Mengšu Državni praznik, 25. junij, so člani in simpatizerji ZLSD občine Domžale proslavili v letnem gledališču v mengeškem kamnolomu. Navzoče je pozdravil Mirjan Tram-puž, predsednik mengeške organizacije ZLSD in tudi vodja pripravljalnega odbora srečanja. Uvodni govor je imel Franci Gerbec, predsednik domžalskega območnega odbora stranke, slavnostni govornik pa je bil Sergij Pelhan, minister za kulturo. Za svečani del prireditve je poskrbel Stobljanski oktet, za praznično razpoloženje pa ansambel prof. Tomaža Habeta z dekliškim tercetom. Čeprav je bilo tega dne izjemno vroče, so se obiskovalci pričeli zbirati že v zgodnjem popoldnevu. Zelena senca mengeškega amfiteatra je bila prijetna oaza miru, dovolj pa je bilo prostora tudi za tiste, ki so prišli z otroki. Po himni je Mirjan Trampuž spregovoril o namenu srečanja in vsem zaželel dobrodošlico. Govor Francija Gerbca je imel politični poudarek, saj se je dotaknil občinskih in državnih vladnih, parlamentarnih in medstrankarskih odnosov. Poudaril je, da se mora ZLSD tesneje navezati na svojo volilno bazo: delavstvo, vse tiste, ki jih gospodarske razmere čedalje bolj stiskajo v socialnem primežu, brezposelne; skratka, tiste, ki so jim za preživetje na voljo zgolj lastne roke, glava, sposobnosti in plača. Mehka beseda Sergija Pelhana, slovenskega ministra za kulturo, je prireditev vpela v zgodovinski okvir. Minister je, kot Primorec, prav gotovo bolj občutljiv za narodnostne pravice Slovencev in v tem smislu je izzvenela tudi njegova čestitka za praznik. Podobno domovinsko barvo so imele tudi pesmi Stobljanskega okteta. Mengeška organizacija ZLSD se je izkazala kot zgledna gostiteljica, saj je obiskovalce na mizah pričakalo slastno pecivo, ki so ga nape-kle Mengšanke. Postregli so še z okusnim golažem in ko so se po klaviaturah sprehodili še prsti Tomaža Habeta, ni bilo treba posebej vabiti k plesu. Zvrstilo se je tudi nekaj družabnih iger in v mraku so se odhajajoči pozdravljali z upanjem, naj srečanje postane tradicionalno, it Ponovna oživitev domžalskega Demosa Že 18. maja letos je domžalski župan mag. Ervin Anton Schvvarzbartl pisal pismo predsedniku domžalske SLS Cirilu Smrkolju. Pismo mu je poslal zato, ker da je na skupni seji vseh zborov Skupščine občine Domžale 17. maja, na kateri so vendarle izvedli glasovanje o IZJAVI v podporo Janezu Janši, UMRL DEMOS tudi na domžalskem. Domžalski župan v nadaljevanju svojega pisma posega v bližnjo preteklost, saj pravi, da se daj in danes prodani ideali po preizkušenem receptu preverjanja, lojalnosti...«. Gospoda Schvvarzbartla je po-grel primer pristanka Demosovih strank na poskusno glasovanje o IZJAVI v podporo bivšemu obrambnemu ministru Janši v Skupščini občine Domžale 17. maja, predlagan celo od SLS. To potezo SLS ima gospod župan za udinjanje levici. Glede vsega tega je treba reči, da smo si domžalski krščanski de- Avtocesta: »vroča tema« napačne odločitve Demosovih strank, ki so se začele očitno kazati ob rušenju Peterletove vlade, ko so strankarski partnerji zakulisno »kupčkali« za oblast in prestiž v škodo enotnosti demokratičnih vrednot, v Domžalah niso prijele vse do zadnjega zasedanja Skupščine. »Domžalskega Demosa ni prizadela niti kolabora-cijska odločitev SKD, ko je ta stopila v Drnovškovo neokomuni-stično vlado po volitvah 1992. leta. Za prgišče oblasti so bili te- mokrati prizadevali, da bi bila skupščina sklepčna in bi bil sprejet proračun. Zato smo tudi sodelovali (ne kolaborirali!) s predstavniki tako imenovane levice, od poteze SLS pa se ograjujemo, ker ta ni bila v naši domeni, zato se tudi glede vsega tega ne moremo opravičevati. Eno pa je seveda gotovo: domžalski DEMOS je treba oživiti in tega bi se morale zavedati vse sorodne, to je Demosove stranke.« IVAN KEPIC Domžale /lamnik 7 OSNOVNA PROGRAMSKA IZHODIŠČA OBČINSKEGA ODBORA LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE - DOMŽALE, SPREJETA NA LETNEM ZBORU ČLANSTVA 9 JUNIJA 1994 Povratek v klub najboljših Občina Domžale (in vse njene naslednice) je v Sloveniji pojem za USPEŠNOST, AMBICIOZNOST, PODJETNOST, NAPREDNOST... Ljudje v »NAŠI OBČINI« uresničujejo in prihajajo uresničevat svoje načrte in ideje. Domžale so izrekle dobrodošlico vsem, ki so imeli zamisli, vizijo in pogum, da dosežejo svoje cilje. Ambiciozne oblastne strukture in sposobni posamezniki so občini nadeli podobo, ki nam je vsem prinašala komperativne prednosti pred dri mirni občinami. Zavedali so se, da revščina in pesimizem producirata samo še večji obup, optimizem in uspeh pa nadaljnji razvoj. Domžale so postale primer slovenske upešnosti, primer občine, ki ima svoj pogled usmerjen v prihodnost. Časi so se spremenili. Tekma med slovenskimi regijami je vse večja. Drugi ne spijo, ampak so vse bolj dejavni. Posamezne regije se razvijajo vedno hitreje. Nekatera mesta s svojimi ambicioznimi programi razvoja postajajo močna regionalna središča. Investitorji so neusmiljeni. Vlagajo le tja, kjer obstajajo primerjalne prednosti. Žal domžalska občina v zadnjem obdobju v primerjavi z drugimi izgublja. Vse preveč je medsebojnih obračunavanj in nesmiselnega ter neproduktivnega razčiščevanja grehov iz preteklosti. Izgubljamo energijo, ki bi jo lahko usmerili v prihodnost in razvoj. Občinske vodstvene ekipe ne znajo najti skupnega jezika. Samo kritika preteklega sistema in stalno dokazovanje njegove sprevrženosti ni dovolj. Občani Dr. Drnovšek je pohvalno ocenil dosedanje delo Občinskega Odbora LDS Domžale in nove kadrovske moči, ki zagotavljajo uspešno realizacijo predstojećih aktivnosti. Na sliki delovno predsedstvo - Anamarija Cerar, Milan Pirman, Tone Preskar in dr. Drnovšek na Zboru članstva OO LDS Domžale 9. 6. 1994. (Foto: REPANŠEK) želijo uspehe, ki vodijo k boljšemu življenju. Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije - Domžale priznava ves uspeh dosežkov iz preteklosti in želi nadaljevati uspešno zgodbo o Občini Domžale. Pripravljeni smo podrejati svoje interese (tudi strankarske) hitrejšemu razvoju našega območja. Sodelovali bomo z vsemi, ki jih zanima prihodnost in še večja uveljavitev NAŠE OBČINE v Republiki Sloveniji. Člani, združeni v domžalski odbor LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE, bomo vložili vse svoje potenciale v projekt, ki bo domžalskemu območju zagotovil POVRATEK V KLUB NAJBOLJŠIH, kamor nedvomno sodimo. V ta namen smo zadolžili sposobne kadrovske potenciale, ki bodo v prihodnjih mesecih pripravili določen program, ki bo sposoben udejaniti zastavljene cilje. OO LDS DOMŽALE Izvršni odbor Občinskega odbora LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE Domžale je na svoji 1. seji, ki je bila 28. junija 1994, obravnaval problematiko lokalne samouprave v občini Domžale in soglasno sprejel naslednjo Izjavo Referendumski izidi 29. maja 1994 so presenetili vse stranke: nekatere bolj, druge manj. Čeprav je od referenduma minilo več kot mesec dni, ni nihče določneje spregovoril o prihodnji poti lokalne samouprave - tako v državi Sloveniji kot v občini Domžale. Na območju sedanje občine Domžale naj bi bilo po prvotnem predlogu Državnega zbora možno oblikovati devet občin: Črni graben, Dra-gomelj-Pšata, Dob, Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radomlje in Trzin. Volivci so na referendumu podprli le predlog za občino Mengeš, pa še to ne prav prepričljivo. Izvršni odbor Občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Domžale meni, da je treba upoštevati voljo volivcev: po obsegu oz. teritoriju in po vsebini - da se torej ustanovi nova občina Mengeš, drugo območje pa ostane v okviru dosedanje občine Domžale. Predlagane občine so teritorialno obsegale tako majhna območja, da ljudje v njih niso in ne vidijo možnosti reševanja niti osnovnih komunalnih problemov. Dosedanje občine so nastale v desetletnem razvoju, ki sicer ni bil idealen, so pa v tako organiziranih lokalnih skupnostih občani lahko reševali številne skupne razvojne naloge, projekte, vse svoje potrebe. Vse to še ni končano, zato ni nenavadno, da ljudje niso za dokaj nasilno pretrganje skupnih projektov, nalog in razvojnih načrtov, niti niso za koncept novih občin, brez opredeljene vsebine, brez točnih podatkov o virih financiranja, brez opredeljenih pristojnosti. Lokalna samouprava, kot je predlagana, za večino pomeni le lupino, novo obliko, vsebina pa je le megla oz. je ni, so pa poznane osnovne smeri: pobrati čimveč premoženja in čimveč pristojnosti na državno raven. Zato zahtevamo, da se mnenje volivcev, izraženo tako na referendumu kot na zborih volivcev, spoštuje - tako po obsegu kot vsebini, spoštuje pa naj se tudi večinsko mnenje, da so občine organizem, ki raste in mu je zato potrebno določiti daljše prehodno obdobje. V tem daljšem prehodnem obdobju pa je potrebno dograditi vsebino bodoče lokalne samouprave, pri tem pa upoštevati, da ljudje pričakujejo več zaupanja v njihovo iniciativnost, v sposobnost samoorganiziranja ter samostojnega reševanja na številnih področjih življenja v lokalni skupnosti. Tolikšna centralizacija in teritorialna razdrobljenost, kot je predlagana, ne uživa podpore pri ljudeh, zato je treba pri organiziranosti lokalne samouprave združiti tako strokovna izhodišča kot življenjske izkušnje dosedanjih občin in ljudi, ki v njih živijo in delajo. LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR DOMŽALE POGOVOR Z ELO MARINŠEK Čuvarji plodne zemlje Gospo Elo smo obiskali na njenem domu na Pšati. Hiša, ki je obdana z zelenjem, rožami in vrtom, stoji le lučaj od cerkve. Verjetno se nikoli ne bi pojavila na straneh Slamnika, če ne bi vaške idile med Pšato in Dragomljem zmotila načrtovana trasa avtoceste Ljubljana—Maribor. Marinškova ni nikoli bila političarka niti ni (bila) članica nobene politične stranke, čeprav je v zadnjem letu njena borba za ohranjanje plodne zemlje in okolja izrazita politična dejavnost. Ne bi ji prisodili, da je že upokojena. Po zunanjosti, govorjenju in načinu delovanja še najbolj spominja na ženske v skandinavski politiki: odločna, samozavestna, nepopustljiva (ko ima prav) in ne loteva se tisočerih problemov kar poprek, ampak le tistih, na katere se spozna. Naravno obdeluje svoj vrt in njivo in tudi hrošča na krompirju odstranjuje le z rokami, brez strupov. Ste domačinka? Oba z možem imava kmečke korenine na Pšati. Najina otroka sta že poročena; hčerka je na Mali Loki, sin v Ihanu. Dvajset let let sem delala v zdravstvu, potem pa kot višji upravni delavec v elektrogospodarstvu, vse svoje življenje pa zelo rada delam z zemljo; gojim tudi zajce, hodim v hribe, živim z naravo. Zato so me motili že reaktor v Podgorici, onesnažena Bistrica, smrad s prašičje farme, transformatorska postaja Beričevo... ...in kdaj ste se prvič resneje spoprijeli z avtocesto? Novembra lani nas je na sestanku v krajevni skupnosti naš poslanec v občinski skupščini obvestil o nameravani trasi. Ker smo želeli dobiti več informacij, smo decembra sklicali zbor krajanov; nanj so prišli tudi župan in poslanca državnega zbora Kožuhova in Peršak. Vsi so podprli naše zahteve po ekološki trasi in predlagali, naj se organiziramo, oni pa nam bodo pomagali. Predsednik Schvvarzbartl je dejal, da krajani lahko storimo več kot občina in nas potolažil, da je naša skrb preuranjena. Najbolj nas je prizadelo to, da bi prelagana trasa »povozila najboljša polja, prerezala krajevno skupnost in nas tako-rekoč odrezala od matične občine. Soglasno smo tedaj podprli »ekološko« različico, ki jo je pripravilo Društvo za varstvo okolja Domžale - Kamnik, ki je za krajane najbolj sprejemljiva. Potem ste pa ustanovili Nevladni odbor za varovanje slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastrukture!? Ne. Še prej smo imeli sestanke 13 krajevnih skupnosti, ki bi jih cesta prizadela, zbrali smo tudi Naša sogovornica na enem od mnogih sestankov o avtocestah v Sloveniji obilo podpisov proti predlaganim različicam avtocest. Sam odbor je bil ustanovljen 3. februarja. Sestavljali smo ga predstavniki tistih, ki jih bo cesta oškodovala: krajevne skupnosti, Slovenska kmečka zveza, kulturni delavci, Psihiatrična bolnišnica, ekološka gibanja, društva za varstvo okolja, zveze, posamezniki in Civilna iniciativa (ki je ne zamenjujte z ilegalno Civilno iniciativo). Takoj smo začeli objavljati svoja sporočila za javnost. Kakšen je bil odziv? Med ljudmi velik in pozitiven, poklicani pa se niso zmenili zanje. Zato smo začeli obiskovati ministrstva: kmetijsko nas je razočaralo, ker se ni borilo za zemljo, ampak se je podredilo vladni disciplini; prometno nas je poslušalo, ukrepalo pa ničesar; zelo nas je poslušal in podprl zdravstveni minister Voljč, a prometnega ministra ni mogel prepričati za sodelovanje. Marca so pričeli že količiti in meriti v Zado-Drovi in Šentjakobu. Vi ste se temu uprli. Izpulili smo vse količke in na dan, ko naj bi dalje merili v Šentjakobu in Podgorici, pripravili protestni shod kmetov s traktorji. Vročili smo jim obvestilo o nezakonitosti njihovega početja in geometrov na naše parcele ni bilo. To dejanje je povzročilo tudi precej odmevno publiciteto v časopisih in radiu, na televiziji pa posebno oddajo. Tudi v Žalcu smo dokazali, da so sklepi njihove skupščine o trasi avtoceste nezakoniti. Zato so obljubili ponoven sklic, a ga še ni bilo. Po tistem se se uspeli pogovoriti z direktorjem Družbe za avtoceste, Brodnikom. Zelo lepo nas je sprejel, nas poslušal šest ur in nam prikimaval ter obljubil, da bo ostro ukrepal, če bodo njegovi uslužbenci še stopili na parcelo brez lastnikovega dovoljenja. Že naslednji dan pa je odredil, da se v Žalcu samovoljno na parcelah meri naprej. Ampak poslance Državnega zbora ste imeli na svoji strani!? 46 jih je podpisalo pismo v našo podporo in ga poslalo predsedniku Drnovšku. V prvem glasovanju je bila vzhodna avtocesta zavrnjena. Že čez dva meseca pa sem doživela največje razočaranje v življenju. Sedela sem na balkonu parlamenta in poslušala, kako se o vzhodni avtocesti odloča drugič: poslanci so brali knjige in časopise, se pogovarjali, hodili iz sejne dvorane. Še posebno so me razočarali poslanci z našega območja: Kožuhove ni bilo na seji; Peršak je razpravljal sicer proti, pri glasovanju pa ni bil navzoč; Lenič je glasoval za vzhodno avtocesto, ki je prejudic za domžalsko traso. In kaj sedaj? Pritožili smo se na Ustavno sodišče. Upamo, da bo vsaj to razsodilo pošteno in razveljavilo traso vzhodne ljubljanske avtoceste skozi naselja, mimo psihiatrične klinike in po kakovostni plodni zemlji. Kako pa cestni, kmetijski in ekološki strokovnjaki ocenjujejo potek te ceste? Večina naših strokovnjakov se obnaša pristransko ali v skladu s strankarsko disciplino. Na ministrstvu so nam dejali, naj pripeljemo tujega strokovnjaka, če domačim ne zaupamo. Povabili smo vrhunskega planerja Gottardija iz Švice; ta je podprl našo varianto trase vzhodne avtoceste. Za uradno varianto je dejal, da takšnih v svetu ne delajo že več kot 30 let; če bi jo že morali realizirati, bi morala biti skozi naselja v celoti pokrita. Tudi za Domžale je potrdil, da je različica »trojiška« najboljša. Toda tudi njega nočejo upoštevati. Predsednik Drnovšek se izogiba pogovoru z nami. Čudim se, da ne sprevidijo, da cesta za vedno uniči možnost pridelovanja hrane; naša okolica je vrt Ljubljane in Domžal. Mislim, da bi za slovenske potrebe že izboljšava obstoječih cest uredila promet: mi pa bomo ves denar usmerili v avtoceste, ki bodo služile pretežno tujcem, sami pa se bomo vozili po starih, razdrapanih cestah; tipičen primer je stara cesta Ljubljana—Vrhnika. Kakšna je vaša izkušnja s slovensko politiko? Poštenje ji ni vrednota. Mislim, da se ravna po načelu: Če imaš denar in oblast, si lahko dovoliš vse. Boste še vztrajali? Bom, čeprav me stane veliko živcev in vzame dosti časa. Kadar že skoraj obupam, me mož vzpodbuja, da vztrajam; tudi sicer mi je v veliko oporo. Predvsem pa bi rada poudarila, da se ne borim za to, da bi cesto prestavila iz svoje bližine pod nos komu drugemu. Za vsako plodno zemljo mi gre. Saj zemlje ni mogoče proizvajati v tovarni, kot vse druge izdelke. Besedilo in fotografija: IGOR LIPOVŠEK JAVNA TRIBUNA Avtoceste v občini Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov je 28. junija pripravil javno tribuno o izgradnji avtomobilskih cest skozi občino Domžale. Kot gosti so bili povabljeni predstavniki Ministrstva za promet in zveze, Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo in Družbe za avtoceste Republike Slovenije, navzočih pa je bilo tudi precej občanov, ki jih avtocestna problematika zanima. V dveurnem pogovoru se je za-kresalo obilo nasprotujočih si mnenj; vtis pa je, da so graditelji cest v zaletu in od začrtanih programov in tudi poteka cest ne nameravajo odstopati. Marjan Dvornik, državni sekretar v Ministrstvu za promet in zveze, je na kratko predstavil projekte in časovni potek izgradnje avtocestnega križa v Slove- njem cene za kakovostna obdelovalna zemljišča naravnost vabi gradbenike, da asfaltirajo po najboljši zemlji. Opozorili so, da je žalostno, da morajo ob dveh kompetentnih ministrstvih (kmetijskem in okoljevarstvenem, ker se ne zganeta) občani vlagati tožbe na Ustavno sodišče, da bi zaščitili z ustavo in zakoni zagotovljene lastninske, demokratične in ekološke pravice. V dvorani sta se tako izoblikovala dva tabora: en je pritrjeval četverici na odru, ki je trdila, da vse poteka po zakonih in s skrajno znanstveno odgovornostjo slehernega posameznika. Podprli so tudi nujnost, da je treba čimhitreje zagraditi avtoceste zaradi nesreč in prometnih za-maškov. Omenili so nekatere kmete, ki prav želijo, da bi jih SKD, je vodil polemično javno tribuno o avtocestah, na kateri so na vprašanja odgovarjali Ivan Obal in Marta Hrustelj-Majcen z Ministrstva za kmetijstvo in Marjan Dvornik (desno) z Ministrstva za promet in zveze. niji. Povedal je, da konkretna trasa avtoceste skozi občino Domžale še ni izbrana. Ivan Obal, državni sekretar v Ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo, je opisal vlogo kmetijskega ministrstva pri zagovarjanju interesov kmetov in varovanju zemljišč, ki naj bi jih zasedle avtoceste. Dopolnila ga je Marta Hrustelj-Majcen; ta je razložila metodologijo v spremljanju vplivov prometa na prst in pojasnila, kako »kmetijci« presojajo možne vplive cestnega prometa in posameznih avtocestnih tras na tla. Na tribuno so se dobro pripravili tudi predstavniki nevladnega odbora, ki se zavzemajo za variante avtocest, odmaknjene od krajev in plodne zemlje. Ministrstvu za promet in zveze so očitali, da vztraja pri načrtih pred tridesetimi leti, ne upošteva pa avtocestnih izkušenj iz tujine, ter na nepripravljenost na dialog z drugače mislečimi, Ministrstvu za kmetijstvo pa nekooperativ-nost, češ da z nizkim postavlja- »povozila« avtocesta; tako bi lahko drago prodali zemljo. Eden je v nasprotnikih ponujenih avtocestnih tras videl izključno politikante, ki zagovarjajo prejšnji totalitarni sistem in so zato protidr-žavni elementi. Druga skupina je opozarjala, da se z izgradnjo ljubljanske vzhodne avtoceste do Šentjakoba pravzaprav določa (Marjan Dvornik je temu oporekal) tudi njeno nadaljevanje skozi domžalsko občino. Predstavljala je mnenje švicarskih strokovnjakov o neustreznem poteku naših avtocest in izražala nezaupanje do domačih strokovnjakov. O odškodnini za zemljo (štiriletni dohodek, ki ga dobiš z nje) so trdili, da bi morala biti višja, ker gre za trajno in nepovratno izgubo vira kmetovanja in prirodnega vira, ki bi ga morali vrednotiti tudi z narodnogospodarskega vidika. Slišati je bilo celo mnenje, »da bo Ministrstvo za kmetijstvo razprodalo kmečko zemljo«. Besedilo in foto: IGOR LIPOVŠEK Na potezi je ministrstvo za okolje in prostor Do takšnega spoznanja je privedla razprava o avtocesti skozi našo občino na okrogli mizi 28. junija 1994 v sejni sobi SOb Domžale, ki jo je organiziral Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Domžale. Na okrogli mizi so sodelovali sekretar za promet in zveze Marjan Dvornik ter Ivan Obal in Marta Hrustelj z ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo za promet in zveze je kmetijskemu ministrstvu predložilo za izdelavo pedeološke karte za avtocesto skozi domžalsko občino osem različic oziroma tras. Glede na kakovost kmetijskih zemljišč je kmetijsko ministrstvo predlagalo štiri različice, ki bi najmanj ogrozila visoko ovrednoteno obdelovalno zemljo. Tako so sedaj pred dokončnim izborom ene izmed štirih variant, in sicer domžalska (t. i. glavna), nadalje popravljena domžalska, trojiška in popravljena trojiško-zajelška različica. Katera izmed teh bo izbrana, je po mnenju Ivana Obala odvisno od »strokovnjakov« v ministrstvu za okolje in prostor. Sicer pa bo na koncu tako in tako odločilna politična odločitev. Upajmo, da bo ta dovolj modra, čeprav je v demokraciji tako, da vsi ne bomo nikoli zadovoljni. JOŽEF PAJNIČ Okrogla miza o avtocesti 8 /lamnik Domžale stih Kabelska televizija na območju KSVir leseni 1993 se je nekaj manj kot 500 gospodinjstev iz naselij Vir, Količevo in Podrečje odzvalo na pobudo KS VIR in ODBORA ZA IZGRADNJO CATV DOMŽALE ter s podpisano pristopno izjavo izrazilo svojo pripravljenost sofinancirati izgradnjo kabelsko-razdelil-nega sistema (KRS) tudi na območju KS VIR. Mesec pred tem je bil ustanovljen gradbeni odbor, ki šteje 10 članov in 10 namestnikov. Vsak član odbora je zadolžen za določen teritorij: povprečno 2-3 ulice. Takoj ko je bil ugotovljen pozitiven odziv krajanov, je KS VIR kot pooblaščeni investitor pokrenila postopek za pridobitev vse potrebne dokumentacije: projekti, lokacijska dokumentacija, gradbeno dovoljenje. Vsi, ki ste gradili v zadnjih letih ali se na to šele pripravljate, veste, da je to dolgotrajen in zapleten postopek, v katerem je potrebno pridobiti vsa mogoča (in nemogoča) soglasja, na osnovi katerih izdelujejo in usklajujejo ustrezno projektno dokumentacijo. Ko je vse navedeno zbrano in medsebojno usklajeno, upravni organ izda GRADBENO DOVOLJENJE. Vse skupaj pa je seveda vezano tudi na znatna finančna sredstva. Trenutno je v toku lokacijski postopek, vzporedno z njim pa ves čas poteka tudi izdelava potrebnega projekta. CATV omrežje Vir, Količevo, Podrečje se bo predvidoma navezovalo na omrežje KRS DOMŽALE--CENTER, ki je v obratovanju že 4. leto in trenutno obsega cca 1400 priključkov: večinoma v stanov, blokih, v zadnjem času pa narašča tudi število priključenih individualnih hiš. Kot je znano, bo na ta sistem priključeno tudi krajevno omrežje naselij Dob, Češenik, Turnše, ki je prav sedaj sredi gradnje. Primarna kabelska povezava Domžale-Vir--Dob je načrtovana za konec leta 94, oz. začetek leta 95, vezana pa je tudi na terminski plan izgradnje nove PTT kabelske kanalizacije ob magistralni cesti na relaciji Vir--Dob. S predvideno širitvijo domžalskega sistema na navedena območja bo v letošnjem letu v Domžalah izvedena tudi nova sprejemna postaja z zmogljivostjo posredovanja 24 TV programov in kompletnega področja UKV radijskih programov. V tem trenutku se v omrežju posreduje 17 TV programov (8 »zemeljskih«, 8 satelitskih - od tega in lokalni program 3 kodirani CATV »IMPULZ« Kamnik-Dom-žale). Svet KS VIR je na seji dne 14. 7. 94 skupaj s predstavniki gradbenega odbora in projektantske organizacije proučil trenutno situacijo in določil tako nadaljnji terminski plan gradnje omrežja, kot tudi najvažnejše: CENO PRIKLJUČKA NA OMREŽJE. Ta znaša 720 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti v 9-ih mesečnih obrokih po 80 DEM. Cena je bila določena na osnovi projektantskega predračuna; ta se je naslanjal v veliki meri na ceno opreme in izvajalskih del, ki je prisotna in sprejemljiva pri gradnji sistemov Domžale in Dob. Izhodišče zanjo je 540 priključkov, za katere se je obvezal pooblaščeni investitor. V primeru večjega števila podpisanih pogodb za priključitev se bo lahko ustrezno znižala. Za informacijo: cena priključka v Dobu je 780 DEM, v Češeniku in Turnšah pa bo zaradi izredno redke naseljenosti terena primerno višja. V primerjavi s cenami priključkov v nekaterih okoliških krajin je potrebno pojasniti, da je izgradnja omrežja v Dobu in na Viru nekoliko višja predvsem iz naslednjih razlogov: - kompletno omrežje (razen manjših segmentov) bodo gradili z zemeljskimi kabli v ceveh, kar pomeni ca 40% dražjo izvedbo od sistema z zračnimi vodi. Pri tem je v veliki meri upoštevana težnja po vizualno urejenem naselju, v glavnem pa večja varnost napeljave pred neugodnimi atmosferskimi vplivi; - v ceno priključka je zajeta instalacija do mesta spoja z obstoječo hišno instalacijo, vštevši zaključno RTV vtičnico in nastavitev TV sprejemnika na sistemski razpored programov; - v ceni priključka je zajeta tudi pristopnina na KRS Domžale-Cen-ter ter vsi stroški pridobivanja soglasij, izdelave lokacijske in projektne dokumentacije, kot tudi nemajhni stroški odkupa oz. najema obstoječe PTT kabelske kanalizacije, v katero bo predvidoma uvlečeno cca 4.5 km kabla. Poleg tega naj navedem, da se v domžalskem kabelskem omrežju vsi vzdrževalni in zavarovalni stroški pokrivajo iz naslova oddanih koncesij in dobrega gospodarjenja, zato ne bremenijo naročnika! Tu bi uvedbo pobiranja vzdrževalnine lahko povzročila le sprememba tozadevne zakonodaje! Terminski plan gradnje KRS na Viru pa je naslednji: - do 15. septembra 94 ureditev dokumentacije, soglasij in izbor izvajalca; - do 15. oktobra 94 ureditev pogodb z naročniki, pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek obročnega vplačevanja pogodbenih zneskov s strani naročnikov; - 15. oktobra pričetek izvedbenih del, ki bodo predvidoma trajala 12 mesecev. Pri tem je potrebno neučakanim interesentom pojasniti, da je to na Viru dosedaj daleč največja kratkoročna investicija, ki se je praktično ne da izpeljati »preko noči«. Predvidena je postavitev 40 ojačevalnih postaj, potrebno bo izvesti ca 20km izkopov, položiti več kot 40km kablov in konec koncev priključiti okvirno 600 objektov! Pri vsem tem je potrebno upoštevati tudi vsemogoče težave, ki jih bodo izvajalcem povzročali tako lastniki posameznih parcel kot tudi pazljiva izvedba približevanj in križanj z obstoječimi komunalnimi napravami na območju vseh treh naselij. V preostalih poletnih mesecih bodo vsa gospodinjstva na območju KS VIR obiskali predstavniki gradbenega odbora in se s krajani podrobneje pomenili glede sklenitve pristopnih pogodb na KRS, plačevanja obrokov in pridobitve pismenih soglasij za prekope zemljišč. Izkope bodo večinoma izvajali preko vrtov, tik ob parcelnih mejah. Glavni vod bo potekal ob magistralni in Bukovčevi cesti, pretežno v PTT kabelski kanalizaciji. Mesto uvoda priključnega kabla v hišo določi lastnik. Delo odbornikov na terenu ne bo lahko, saj bo potrebno pridobiti več kot 600 soglasij! Ob obisku bo posameznim lastnikom predložen tudi načrt poteka trase v njihovem kraju. Pred obiskom odbornika bodo vsa gospodinjstva prejela dopis s podrobnejšimi podatki glede predvidenega izvajanja del! Za vse informacije v zvezi z načrtovanim sistemom se krajani lahko obrnejo na KS VIR! Odbor za izgradnjo CATV Vir »Do doline je še daleč«, mag. Tomaž Štebe, Cirilu Smrkolju in Janezu Kovaču PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA NA OBISKU Dober dan, Zavrh Vasica Zavrh pri Trojanah je dobila ime zaradi lege ob gorskem prehodu čez trojanski vrh, marsikdo od domačinov pa se še spominja, kako so včasih prav ob novi asfaltirani cesti nosili in vozili mleko v bližnje Medijske Toplice. Sicer pa se Zavrh omenja že v letu 1477. Kot zanimivost iz Kronike črnega grabna pa zapišimo, da je čez Zavrh in mimo Št. Gotarda konec 14. stoletja potekala meja kamniškega deželskega sodišča. Danes je Zavrh prijetna, moderno urejena vasica, kjer so domačini začetek julija izkoristili za srečanje ob novi 600 metrov dolgi in 3 metre široki asfaltirani cesti, ki skozi vas pelje proti znanemu smučarskemu centru na Dolinah. Domačije so razstresene po bližnjih gričkih, med štirinajstimi hišnimi številkami je pet večjih kmetij. Ker pa samo kmetijstvo ni dovolj, zato je od vsake hiše kdo v službi, da je lažje in da so kmetije bolje opremljene. Zavrh je na senčni strani in nismo se mogli zediniti, koliko mesecev v letu na Zavrh sploh ne posije sonce, ampak poleti jih obsije prej kot Trojane, in tudi to je nekaj. Na srečanje so krajani Za-vrha povabili tudi mag. Tomaža Štebeta, predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale. Ta se je najprej ustavil v Podmilju, kjer so ga krajani opozorili na problematiko izvoza na magistralno cesto. Da je izvoz skrajno prometno nevaren in neprimeren, se je predsednik lahko prepričal tudi sam, saj se je le težko vključil v kolone vozil, kjer je bilo nepravilno prehitevanje prej pravilo kot izjema. Srečanja na Zavrhu so se udeležili poleg vodstva Krajevne skupnosti Trojane tudi nekateri predsednikovi sodelavci. Bila je tudi priložnost za pogovor o KS Trojane jutri. Opozarjali so zlasti na uresničeni program samoprispevka, ki kljub pridnosti krajanov - v vse investicije so vložili ob samoprispevku še lastna sredstva in delo - ni v celoti uresni- čen, na nevarno magistralko, pa tudi cestno omrežje, katerega precejšnji del je še makadamski. Sami so pripravljeni narediti veliko, vendar brez pomoči občine ne bo šlo. Gostiteljica tokratnega srečanja je bila gospa Kati Prvin-škova, »duša« tega konca; ta se Pred domačijo Kati Prvinškove na Zavrhu je tudi tokrat izkazala z gostoljubnostjo in prijaznostjo. »Prispevali smo vsi krajani, vsak nekaj,« se je branila, ko smo hvalili okusno hrano in v pogovoru na lepo urejenem kmečkem dvorišču ugotavljali, kakšne so možnosti za razvoj različnih dopolnilnih dejavnosti na tem koncu. Prav lepo urejena Prvinškova domačija bi lahko bila začetek kmetij odprtih vrat ali pa prehodnega turizma, saj gre skozi Zavrh in mimo njega kar nekaj planinskih poti. Bližnji, manjši turi- stični centri pa obetajo, da bo v prihodnje tudi na tem koncu več turistov. To pa naj bi bila tudi usmeritev drugih naselij, ki si vsak po svoje prizadevajo, da bi čimprej komunalno bolje urejena naredila korak naprej. Vodstvo krajevne skupnosti, Ciril Smr-kolj, predsednik skupščine, ter Rajko Keršič, predsednik sveta, je bilo predvsem zaradi složno-sti in pripravljenosti krajanov za sodelovanje doslej uspešno. Prepričani smo, da tudi v prihodnje ne bo drugače. V. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE Priznanje Obrtne zbornice V Pekrah pri Mariboru je bila svečanost, na kateri so podelili zaključna spričevala prvi generaciji monterjev, ki se je izobraževala po novem obrtnem programu. Navzoči so bili tudi starši učencev, vodstvo Obrtne zbornice Slovenije, podjetniki, inovatorji in obrtniki. Obrtna zbornica Slovenije je šoli ob tem podelila tudi priznanje za uspešno poklicno usposabljanje učencev. Pred tremi leti sta bili v Sloveniji edino domžalska in mariborska šola izbrani, da pričneta izvajati obrtni program šolanja, v katerem ima »vajeniško« izobraževanje pri mojstru, obrtniku ali podjetniku pomembnejšo vlogo. Ker se je takšno šolanje izkazalo za kakovostno, so domžalske in mariborske izkušnje s pridom uporabili tudi na drugih šolah. Obrtni program ima to prednost, da »vajencu« skoraj zanesljivo omogoča zaposlitev po končanju šolanja in ga v treh letih dodobra seznani z delom in opravili, ki ga čakajo, ko (če) se bo zaposlil Spoštovani! Vabimo vas, da svojo dejavnost z gesli in slikami predstavite tudi v križanki. Vaš klic pričakujemo na tel. št. 721-022, int. 21 Po več kot tridesetih letih so končno tudi Domžale ob glavni - Ljubljanski cesti od Kebra do semaforja na republiški cesti pred Kamniško Bistrico dobile asfaltiran pločnik. Denar za ta tako potrebna dela so dobili iz proračuna 425.000 SIT, razliko do 2 milijonov tolarjev pa je zagotovila krajevna skupnost Slavko Šlander Domžale iz sredstev za stavbna zemljišča. v delavnici ali podjetju, kjer je opravljal praktični pouk. Tudi za prihodnje šolsko leto so obrtni programi že polni; tako v strojnem kot v usnjarskem programu. Tudi v oddelkih za finome-hanika, avtokleparja in avtomeha-nika ni več prostora; je pa nekaj mest na voljo še v drugih strojnih (orodjar, Jjrusilec, ključavničar,...) in usnjarskih programih. Čeprav ponavadi v poletnih mesecih na šolah vlada zatišje, na domžalski trenutno potekajo vzdrževalna dela: urediti je treba pod, okna in prezidati učilnico. Z občinskim izvršnim svetom potekajo tudi dogovori, da bi v Domžalah pričeli z višjim strokovnim izobraževanjem. Tekst in foto: IGOR LIPOVŠEK Ob koncu junija je s poklicem v žepu šolo zapustilo blizu 150 učencev. SVVEET SVVEET WAY* NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO BONBONČKI, KAVICA IN DARILCA, HEJ PO NAJNIŽJIH CENAH, GLEJ! KJE VSE TO DOBIŠ, V SVVEET, SVVEET WAY SREDI DOMŽAL ODHITIŠ! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO OB NAKUPU NAD 500SIT V TRGOVINI SVVEET SVVEET WAY DOMŽALE, LJUBLJANSKA 87 EKSPRES KAVICA GRATIS. TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN OD 9. DO 20. URE. DOBRODOŠLI! NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Domžale /lamnik1 9 Na desni strani čebule so ostala samo še stebla pese Komunalno podjetje Domžale je naslednji dan po nevihti takoj zjutraj začelo odstranjevati plazove s cest Stoletna nevihta Nadaljevanje s prve strani iino odnesla več deset kubičnih metrov zemlje. Vihar je podrl in v dolino odnesel tudi veliko Razdejanje v Veliki vasi, kjer je bilo najhuje, si je ogledal tudi predsednik Izvršnega sveta občine Domžale mag. Tomaž Stebe. Na sliki je povsem uničen nasad koruze. drevja, celo do pol metra debele smreke. Zemlja pa jim je zasula edino njivo, ki jo imajo, in uničila ves pridelek. Zavarovanje poslopja bo zahtevno in tudi drago delo. V Sp. Prekru je vihar podrl s senom napolnjen kozolec s tremi štanti Štefke Lavrič-Vad-n i kove. Kljub časovni stiski je občinska komisija prišla tudi v Veliko vas, kjer je bilo razdejanje najhujše. Vsi poljski pridelki so bili popolnoma uničeni. Na ječmenu, ki je že skoraj povsem dozorel, v nekaj dneh bi ga lahko poželi, v klasih ni ostalo niti eno zrno. Prav tako prazni so bili pšenični klasi, ki jim je do žetve manjkalo le nekaj dni ali morda en teden. Vse zrnje je bilo na tleh. Koruza je bila povsem polomljena in nekako dvajset centimetrov od tal upognjena. S krompirišč je voda zemljo odnesla, tako da je ležal krompir na površju, a je bil od toče ves razbit in bo v kratkem segnil. V vrtovih povrtnine skoraj ni bilo moč ugotoviti. Uničeni so seveda tudi sadni pridelki. Nedozoreli plodovi so v glavnem Takšna pa je bila po več kot enourni toči trta v Veliki vasi, brez grozdja in zelenega listja podobnega ne pomni. Toča, debela kot oreh, je padala debelo uro. Po nevihti pa je bilo videti, kot bi zapadel sneg. Še naslednji dan so bili veliki kupi toče pod kapom pri hišah in gospodarskih poslopjih pa tudi na polju. Valentin Merela-Majč iz Velike vasi, ki ima že devetdeset let, pa je povedal, da odkar pomni, Velika vas tako hude nevihte še ni doživela. Predsednik izvršnega sveta občine Domžale mag. Tomaž Štebe je uredništvu Slamnika po telefonu povedal, da običin-ska komisija za odpravo posledic stoletnega neurja na osnovi pisnih prijav škode na poljščinah škodo že ocenjuje. Dodal je, da bodo oškodovancem izplačali 10 odstotkov nastale škode, poškodovane ceste pa bo obnovilo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale. Ko pa so se poljščine na moravski strani, kjer vendarle ni bilo tako hudo, že malo opomogle, so bili v torek, 18. julija, ob pol desetih zvečer domačini v Tusanju in bližnji okolici spet priče hudi nevihti. Skoraj deset minut je padala kot oreh debela toča in uničila, česar prej ni dosegla. Močan severni veter je razkril nekaj streh, pri Komarju pa je podrl štiri lipe. STANE STRAŽAR ležali pod drevjem ali daleč v dolini, kamor jih je odnesla voda. Kjer so pa vendarle še ostali na drevju, so pa povsem od toče obtolčeni in uničeni. Enako je tudi z grozdjem, vse je bilo razbito na tleh, na brajdah so ostale le prazne trte, celo brez listja. Posamezne grozdne jagode, kolikor jih je tu in tam še ostalo na trti, pa zagotovo niso cele. V Veliki vasi je neurje povzročilo škodo na cesti, ki je bila že pripravljena za asfaltno prevleko. Ponekod je odnesla celo do pol metra debelo cestišče in poškodovala tudi kanalizacijo za meteorno vodo. Razkopana je bila vsa cesta proti Senože-tom, ki prebivalcem tega območja omogoča dostop do ceste Liti ja—Ljubi jana. Pod Blažičevo hišo je plaz zasul pot proti Križevski vasi. Zanimivo je, da je še naslednji dan zjutraj pod mejami ali strminami ležalo veliko poginjenih živali: miši, voluharji, podlasice in krti, ki jih je v rovih zalila voda in so se zadušili. Peter Učakar-Povirk iz Velike vsi je o nevihti povedal, da kaj JO ljubljanska banka zbiranje lastninskih certifikatov LB - Banka Domžale d.d. kot soustanoviteljica LB - Maksime d.o.o. Družbe za upravljanje sporoča, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev družbi dodelila dovoljenje za ustanovitev in upravljanje pooblaščene investicijske družbe MAKSIMA 1 d.d., ki bo 25. julija 1994 pričela sprejemati lastninske certifikate, s katerimi se bodo vpisovale delnice. Ustanovni kapital Maksime 1 d.d. je razdeljen na 7,000.000,00 navadnih imenskih delnic prve izdaje z nominalno vrednostjo ene delnice v višini 1.000,00 SIT, kar znaša v skupni vrednosti 7.000,000.000,00 SIT. Delnice dajejo delničarjem pravico do udeležbe pri upravljanju družbe, pravico do udeležbe pri dobičku in pravico do ustreznega dela preostalega premoženja v primeru likvidacije družbe. Delnice Maksime 1 d.d. so neprenosljive do uvrstitve na borzo. LB Maksima bo poskrbela za uvrstitev delnic Maksime 1 d.d. na borzo takoj, ko bo dokončno oblikovala portfelj družbe ter izpolnila zahtevane pogoje, predvidoma pa v roku do 2 let po vpisu Maksime 1 d.d. v sodni register. Postopek vpisa Delnice lahko vplačate z lastninskimi certifikati ali z denarjem. Vplačate lahko le celo število delnic. Prodajna cena delnice znaša 1.053,00 SIT. V to ceno so vključeni stroški ustanovitve družbe. Certifikate lahko vpišete na vseh spodaj naštetih vpisnih mestih. Za vpis certifikata potrebujete: - osebni dokument - da bi se izognili napakam, vam priporočamo, da imate s seboj tudi obvestilo o odprtju certifikatskega računa - posebno lastninsko nakaznico (lahko jo kupite na vseh naših vpisnih mestih) - rojstni list, v primeru da vloži certifikat eden od staršev za mladoletnega otroka Na vpisnih mestih se vpisnik identificira z osebnim dokumentom. V primeru vplačila v denarju pa Ljubljanska banka Banka Domžale d.d. Domžale izpolni tudi položnico. Po zaključenem vpisu izda pooblaščena investicijska družba delničarjem potrdila, ki do izročitve delnic delničarjem omogočajo uresničevanje vseh pravic, ki izhajajo iz delnic. Za mladoletne otroke vloži certifikat eden od staršev oz. skrbnik, ki lastninsko nakaznico podpiše kot njihov zakoniti zastopnik. Certifikat tretjih oseb pa lahko vložite v njihovem imenu le, če imate njihovo pisno pooblastilo. Rok za vpisovanje certifikatov Zbiranje certifikatov bo potekalo od 25.7.1994 do najkasneje 25.1.1995. Če bodo pred izrekom roka v celoti vpisane in vplačane vse ponujene delnice, se bo vpisovanje certifikatov predčasno zaključilo. Vpisna mesta Vpisna mesta so na označenih bančnih okencih v enotah LB - Banke Domžale, In sicer: 1. Likvidatura Domžale, Ljubljanska 62 2. Ekspozitura Domžale, Ljubljanska 82 3. Ekspozitura Vir, Šaranovičeva 26 4. Ekspozitura Mengeš, Slovenska cesta 61 5. Ekspozitura Trzin, Mlakarjeva 1 a 6. Agencija Moravče, Vegova 1 Vaš certifikat je vrednost Zaupajte ga LB - MAKSIMI, ki zna njegovo vrednost ohraniti in oplemenititi 10 /lamnik Domžale PO SEDEMINŠESTDESETIH LETIH SPET DOMA Pogovor s Frenkom Mišem s Količevega Slovenije OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE Ljubljanska 70/1,61230 DOMŽALE Telefon: 061/721-325 Telefax: 061/712-187 V juliju je po sedeminšestde-setih letih obiskal domovino svojih staršev Frenk Miš - Kovačev s Količevega. Ob tem izjemnem dogodku sem ga obiskal pri njegovih sorodnikih na Količevem; nastal je tale pogovor. Gospod Frenk, od tedaj, ko ste komaj dvajsetleten fant zapustili domovino, je minilo več kot pol stoletja. Prosim, povejte nekaj spominov na domače kraje in življenje po svetu. Rodil sem se leta 1907 v Cle-velandu v Ameriki; sem sta starša že leta 1898 odšla za boljšim zaslužkom. Oče Blaž je bil Primažkov z Gorjuše. Priženil se je h Kovaču na Količevo, poročil se je z vdovo Heleno. Domačijo pa sta prepustila maminim sestram. Ko sem imel dobre tri leta, sem se z vso družino vrnil domov na Količevo. Tu sem odraščal. Osnovno šolo sem obiskoval v Dobu, v tistem šolskem poslopju nasproti cerkve, ki ga ni več. Upravitelj je bil Matija Hiti, učila pa me je največ žena poštarja Pangreta-Vesevkarja. Posebej mi je ostal v spominu dogodek, ko se nam po razpadu Avstrije slovenske knjige zamenjali s srbskimi. Spominjam se tudi, da so naši ljudje bolj cenili Avstrijo kot Jugoslavijo; za Srbe niso bili. Ali so v vaših otroških letih tudi na Količevem pletli kite iz pšenične slame? Seveda. Moram pa dodati, da jaz pri tem nisem imel večjega uspeha. Mene so bolj veselili konji, zelo rad sem »fu-ral«. Že s štirinajstimi leti sem za podjetnika Osolina iz Domžal začel z domačimi konji voziti kremenčev pesek iz Moravč na železniško postajo v Domžale. Pesek smo nakladali v pe-skokopu nad nad loško gostilno med Moravčami in Drtijo. Tedaj so pesek vozili še Stare in Pokazin s Količevega, Antono-vec in Pvanka iz Češenika, iz Doba pa Stare in Judež. Za Osolina smo štirje »furali« vsak dan, pripeljali smo osem tisoč kilogramov peska. Vozili pa smo tudi gradbeni material, pesek in opeko za Marksovo to- varno lakov na Količevem, ki so jo tedaj gradili. Ob nedeljah sem z domačimi konji večkrat peljal na božjo pot na Brezje in nato na Bled. In zakaj ste pri dvajsetih letih odšli nazaj v Ameriko? Bil sem ameriški državljan, zato je odločitev bila tem lažja, ker bi moral sicer v jugoslovansko vojsko. Ko so me iskali orožniki, da bi me prisilno mobilizirali, sem se skril, mati pa jim je dejala, da me ni doma. Ker mi tedanja oblast ni dala potnega lista, sem šel čez jugoslovansko in italijansko mejo ilegalno; to je bilo tedaj nekaj običajnega. Nato sem se s taksijem odpeljal do Postojne, naprej z vlakom in potem z ladjo. Denar za potovanje mi je poslal brat Žan, ki je šel v Ameriko leta 1926, jaz pa sem šel tja leta 1927. In tako sem po sedemin-šestdesetih letih spet v Sloveniji. Kaj ste v Ameriki delali, kako ste živeli in kolikšno družino ste imeli? Treba je bilo pošteno prijeti za delo. Najprej sem štiri leta delal v tovarni v Clevelandu, pozneje sem bil deset let v Nevv Yorku, od leta 1947 pa smo z družino živeli na Floridi. V Ameriki sem imel svoje pleskarsko podjetje z več zaposlenimi delavci. Dela je bilo dovolj, a smo tudi pridno delali. Leta 1933 sem se poročil s Ko-vičevo Minko iz Tustanja, ki je bila prav tako rojena v Ameriki v Minnesoti. Imela sva tri sinove, Frenka, Roberta in Žana. Vsi so študirali, zdaj so že dolgo poročeni in imajo svoje hiše. Dva sta blizu doma. Tako sem od leta 1992, ko mi je žena umrla, pri njima na hrani. Ali sinovi znajo slovensko? Ne. Ves čas smo živeli v angleško govorečem okolju, zaradi tega imam tudi jaz težave s slovenščino. Sestra Angela me je kar okregala, kaj sem počel, da sem slovenščino čisto pozabil. Več kot šestdeset let sem govoril slovensko edino z ženo. Zakaj že prej niste prišli na obisk v domovino? Zmeraj je bilo veliko dela. Frenk Miš-Kovačev s Količevega po sedeminšestdesetih letih spet v domovini Potem je bila družina z majhnimi otroki, nato še bolezen. Pred dvema letoma mi je še žena umrla. Prihodnje leto bom spet pnšel v to svojo lepo Slovenijo. Tudi moji sinovi bi jo radi spoznali.. In kakšna se vam po sedeminšestdesetih letih zdi Slovenija? Slovenija je čudovita. Kar precej njenih lepot sem že videl v teh nekaj dneh. Med drugim sem bil tudi v Begunjah, kjer sta med drugo svetovno vojno preminila dva moja sorodnika, Francelj in Polde, Primažkovra z Gorjuše. Na Gorjuši sem si ogledal tudi za turizem lepo urejeno Železno jamo, o kateri včasih niti slutili nismo, da skriva takšne lepote. Zanimiva je tudi muzejska zbirka v Jamarskem domu, kar škoda, da sem zamudil tako veličastno prireditev Adam Ravbar. Zelo vesel pa sem tudi knjige Oj ta slamnik, ki sem jo dobil in me spominja na mlada leta. V knjigi so podobe iz mojih mladih let. Z veseljem jo bom pokazal svojim sinovom in jim tako najlaže predstavil košček domovine iz svojih otroških let. To bo tem laže, ker so tako razglednice kot kratka zgodovina naših krajev opisana tudi v angleščini. Gospod Frenk Miš, hvala za tale prijazen pogovor. Želim vam srečen polet nazaj v Ameriko. Prihodnje leto pa spet na svidenje! Pogovarjal se je urednik Zveza Svobodnih Sindikatov Sindikalne novice Ko boste poležavali kje v hladni senci in boste prelistavali tale časopis, se bo vaš pogled ustavil tudi na teh sindikalnih no-vinčkah. Z njimi vas želimo seznaniti z najpomembnejšimi informacijami o pravicah, ki izhajajo iz dela. Te pa so: Nove izhodiščne plače V odbobju april—junij 1994 je kumulativna rast cen na drobno presegla 3%. Na tej osnovi je bil izračunan količnik za uskladitev izhodiščnih plač in znaša 1.013. Na podlagi tega količnika smo izračunali nove izhodiščne plače za obdobje julij-september. Tako znaša izhodiščna plača po novem izračunu po Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za I. tarifni razred 36.294,00 SIT. Izračun plač Plače se izplačujejo na podlagi: - kolektivnih pogodb (splošne, panožne in podjetniške) - dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 - zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v gospodarstvu v letu 1994 - dogovora o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev. In kaj vam je storiti, če v vašem podjetju ni tako: - na kršitve je treba opozoriti direktorja - v primeru, da opozorila ne upošteva, se kršitev prijavi inšpekciji dela, - če tudi ta ne ukrepa, sledi tožba. Če gre za splošno kršitev kolektivne pogodbe, ki prizadene vse ali večjo skupino delavcev, se lahko vloži kolektivna tožba, to-žitelj je sindikat podjetja oz. dejavnosti. V posameznih primerih je tožnik prizadeti delavec. Regres za letni dopust znaša 51.303,00 SIT bruto. Izjemoma je delavcem mogoče izplačati višji regres, vendar v znesku največ do 68.404,00 SIT bruto pod pogojem, da podjetje izkazuje dobiček po zadnji bilanci. V primeru, da je osnovna plača delavca nižja od povprečja v gospodarstvu, lahko znaša regres za delavca največ 100% povprečne mesečne plače v gospodarstvu - 85.505,00 SIT bruto. Prehrana med delom Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec julij znaša 6.078,00 SIT. Novi zajamčeni osebni dohodek Od 1. julija znaša višina bruto zajamčenega osebnega dohodka 27.918,00 SIT. Kako si olajšati davčno breme Vsak ima po 118. členu Zakona o dohodnini možnost, da v primeru, ko odmerjenega zneska ne more poravnati v predpisanih 30 dneh, s prošnjo oz. vlogo (poseben obrazec, ki je na voljo na davčni izpostavi) zaprosi - za odpis ali delni odpis plačila davka - za plačilo davka z odlogom (največ šest mesecev) ali - za plačilo davka v več mesečnih obrokih. Vlogo za odlog, odpis, delni odpis ali obročno plačilo davka mora davčni zavezanec oddati v 30 dneh po prejemu odločbe. Priprave na 2. kongres ZSSS Svet ZSSS je sprejel sklep, da bo 2. kongres ZSSS decembra letos. Pomembno in potrebno je, da vsi člani izkoristimo vse priložnosti za priprave - predvsem kadrovske. Vse bolj postaja očitno, da bo sindikat v vseh okoljih učinkovit le z uspešnimi, komunikativnimi in priljubljenimi posamezniki: od zaupnika v podjetju oz. zavodu do člana republiškega odbora, njegovega vodstva in vodstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Poglejmo zato zase in okoli sebe - obrestovalo se bo nam in organizaciji! Počitnice Je čas dela in počitka. Kakovost sproščenega dopusta se kasneje kaže vse leto pri delu. Zato se imejte lepo. Šest plač za kazen V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je organizacija oz. delodajalec delavcu dolžan izplačati najmanj 6 povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih. Tako je po novem zapisano v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, ki govori v 23. členu o odškodninski odgovornosti iz delovnega razmerja. Gre torej za obliko pavšalne odškodnine, ki jo je dolžno plačati podjetje delavcu, in ne obratno. Končno bi lahko rekli. Dosedaj je bila pavšalna odškodnina vedno lahko naložena le delavcu, ki je povzročil škodo podjetju. Največkrat je bila takšna kazen določena v splošnih aktih podjetjih za primere, kot so: zamujanje na delo, neopravičene izostanke na delo, samovoljno prenehanje dela med iztekom odpovednega roka in podobno. V vseh teh primerih je nesporno, da je določena škoda podjetju z delavčevim ravnanjem bila povzročena, le njene dejanske višine ni mogoče ali smiselno natančno ugotavljati. Po drugi strani pa obratne dolžnosti naši pravni predpisi niso vsebovali. Tudi podjetje oz. delodajalec lahko namreč delavcu povzroči škodo, katere višine ni mogoče natančno ugotoviti. Le zakaj ne bi bil tudi delavec upravičen zahtevati plačila odškodnine v pavšalnem znesku? Gre zlasti za primere raznih nezakonitih ravnanj, kot na primer nezakonito prenehanje delovnega razmera, nezakonita uvrstitev med presežke, nezakonit suspenz in podobno. V večini teh primerov je izguba pri dohodku, katere plačilo je lahko delavec zahteval iz naslova odškodnine, le del škode, ki jo dejansko utrpi. Praktično v vseh naštetih primerih namreč delavec poleg moralne utrpi tudi določeno materialno škodo, ki pa je resda težko ugotovljiva. Zato je prav, da je splošna kolektivna pogodba vsaj za najhujši primer nezakonitega ravnanja z delavci določila plačilo pavšalne odškodnine. Bistvo tega novega določila je, da smo končno dobili zakonsko podlago, s katero se lahko učinkovito sankcionirajo vsaj nekatere najhujše packarije, ki so si jih doslej ponekod privoščili z delavci in njihovo eksistenco. Odslej tega ne bo mogoče početi povsem nekaznovano. _ JUSTI ARNUŠ Uboga slovenščina II Večina strokovnjakov z vso vestnostjo, znanjem in prizadevanjem opravlja svoje delo. Če bi zdravniki, piloti, šoferji, kontrolorji in nadzorniki delali površno, bi bilo veliko več nesreč in s tem smrtnih žrtev. Pri naših javnih medijih je precej novinarjev, ki so pravi mojstri slovenske besede, žal pa jih je med njimi kar nekaj, ki dan za dnem delajo vse mogoče napake. Poglejmo nekaj najbolj pogostih. Zadnje čase je precej zmede pri izgovorjavi črke »I«. Ko je bila intervjuvana neka dramska igralka, je sama črko »I« pravilno izgovarjala kot dvoglasni-ški u, radijska novinarka pa je to besedo ves čas I-kala". Zmešnjava je tudi z besedo oziroma pojmom razen. Če slišimo stavek »RAZEN predsednika so bili na seji (še) člani...« - kaj je bilo s predsednikom? Je bil zraven ali ga ni bilo? Povedano je bilo, kot da bi bil. Kolikokrat je rečeno: RAZEN tega je bilo...; RAZEN tega moramo povedati še tole... Pravilno je seveda: Poleg tega. Podobno se dogaja z besedo zaradi. Veliko novinarjev ne loči vzroka, ki se veže s pojmom zaradi ter namena ali želje, za kar je bolj primeren slovenski predlog za. Na primer. Zbrali so se ZARADI sprave. Saj sprave še ni. Zbrali so se le z namenom za spravo. Še podobni primeri: Pridno se je učil ZARADI odličnega uspeha; Nobelovo nagrado za mir je dobila ZARADI večletnega delovanja in...; pojasnila so potrebna ZARADI preprečitve nesporazumov...; ...naj se ZARADI razjasnitve oglasijo na policiji. Pravilno je: za spravo; za odličen uspeh; za delovanje; da bi preprečili nesporazum; za razjasnitev ali da bi se razjasnilo. Tudi kolajne, odlikovanja in priznanja so podeljena za hrabrost, za zmago, za požrtvovalnost ali izredne dosežke in podobno, ne pa ZARADI. Še: Vse to smo storili in pripravili ZARADI vas - pravilno: za vas... ZARADI lažje izbire bomo... - za lažjo izbiro... S tem nadležnim ZARADI-jem je povezan tudi velikih eksistenčnih stiskah, ki nam jih . za prihodnost prinašajo nesmotrni, nestrokovni, ekološko, socialno in za demografsko perspektivo Slovenije zgrešeni nameravani posegi v naS bivalni prostor in na naša, za preživetja tako Seveda ho kdo dejal, da parke imamo. Imamo tistega pri občini, to je vendar park. Res je park, vendar, Nadaljevanje s prejšnje strani! Helios je mlada in perspektivna ekipa z dobrim trenerjem, pri kateri sta nocoj najboljša Walter Jeklin in Wade Gugino, pa tudi Rado MITJA nekdanji Helios : ŠIRCELJ, predsednik KK »Rešetasto« besedilo iz časopisa, za katerega stavci v računalniku nimajo delitvenega programa ali pa ga ne znajo uporabljati tiVIII. COfAlI, OITOHOSU VloJm GAlANHIiJA *UGODNO* I GORSKA KOLESA} iska /I, Vižmarje, tel.: 07)1/52 -941 j i Del.cas: 9"- 19", sobota: 8"- K^^ggj BOKDUKy\...... PROIZVODNJA In VELEPRODAJA PLETENIN * MAJHNI: SERIJE * RAZLIČNI VZORCI * * RFKIAMNI SALI IN KAPE (pc noroćilo) VKlITUrO tel 51-514 -REGISTRACIJE in DOREGISTRACIJE družb -USKLADITEV družb Z NOVO ZAKONODAJO PRAVNO SVETOVANJE POOBLAŠČENA PRODAJALNA^ GORENJE MALOPRODAJA a«..#,HI7ACHt. c...... UGODEN NAKUP GOSPODINJSKIH APARATOV, BARVNIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV NA 25 OBROKOV. 1 + 5 BREZ OBRESTI ali 1 + 8 Z MINIMALNIMI OBRESTMI POPUST NA GOTOVINO UGODEN NAKUP na 25 obrokov za vse izdelke GORENJE Brane in Marjan $r Polagamo vse vrste krilili. Triglav Pooblaščena družba za upravljanje d.o.o. ki jo ustanavlja zavarovalnica triglav d. d. NALOŽBA PREUDARNEGA GOSPODARJA Lastninski certifikati Zavarovalnica Triglav je močno in trdno podjetje z dolgoletnimi izkušnjami na denarnem področju. V trenutku ko družbena lastnina dobiva svojega lastnika, smo se tudi mi odločili, da bomo državljanom Slovenije ne le pomagali varovati njihovo premoženje, ampak ga tudi ustvarjati. Ustanovili smo pooblaščeno družbo za upravljanje TRIGLAV, ta pa je ustanovila pooblaščeno investicijsko družbo Triglav za celotno Ljubljansko območje in Zasavje, ki zbira lastniške certifikate občanov na celotnem Ljubljanskem področju in Zasavju, kamor bo usmerjala tudi kasnejše naložbe. Z njimi bomo kupovali delnice vrste dobrih in obetavnih podjetij, predvsem pa tistih iz vašega okolja, tako da bo bogastvo vašega kraja lahko ostalo v vaših rokah. Vpis delnic je enostaven: Svoje certifikate boste lahko za delnice zamenjali na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav. Za zamenjavo svojega certifikata z delnico Triglava, Pooblaščene investicijske družbe za celotno Ljubljansko območje in Zasavje, na vpisnem mestu potrebujete Obvestilo o odprtju certifikatnega računa in enega od osebnih dokumentov (osebna izkaznica, potni list...). Če vpisujete certifikat za sorodnike ali znance, potrebujete še pooblastilo za vpis. Certifikate vpisujemo v ZAVAROVALNICI TRIGLAV, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE, Ljubljanska 86 - pritličje vsak delavnik razen sobote od 7.30 do 17.00 ure in petek od 7.30 do 14.30 ure. v ZAVAROVALNICI TRIGLAV, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE -PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK, Majstrova 18 isti delovni čas kot za Domžale v ZAVAROVALNICA TRIGLAV, POSLOVNA ENOTA DOMŽALE -IZPOSTAVA MENGEŠ, Slovenska c. 30 - II. nadstropje vsak delovni dan razen sobote od 12.00 do 16.00 ure Poleg tega pa še v KRAJEVNI SKUPNOSTI DOMŽALE, DOMŽALE, Slamnlkarska 14 ponedeljek, torek, četrtek In petek od 7.00 do 14.00 ure, sreda pa od 7.00 do 18.00 ure Vse dodatne informacije vam bomo z veseljem posredovali na telefonskih številkah: - Za PE Domžale: (061) 722-856, 713-221, 713-238 - Za Predstavništvo Kamnik: (061) 817-056, 817-110 - Za Izpostavo Mengeš: (061) 737-940 - Krajevna skupnost Domžale: (061)711-064, 715-217 14 /lamnik Domžale 11. MEDNARODNI MITING MLADIH V KRANJU Prvo mesto za Anjo V juniju se je kar nekaj mladih atletov Atletskega kluba Domžale udeležilo drugega mednarodnega mitinga mladih v Kranju in s svojimi uspešnimi nastopi že napovedali, da so v »formi« in je potrebno računati nanje. Lepo je presenetila mlada Anja Završnik, saj je v teku na 600 metrov zmagala, Meta Pungerčar je osvojila na daljši progi srebrno medaljo, Bojana Vojska pa je ob srebrni medalji na 300m osvojila še bronasto v skoku v višino; izkazal pa se je tudi Tomaž Kušar; osvojil je drugo mesto v teku na najdaljši progi. V. NAJUSPEŠNEJŠA KOTALKARICA Nina na evropskem prvenstvu Na Pirueti 94 je uspešno nastopila tudi Nina Grilj; udeležba na tekmi je bila del priprav na njeno največje tekmovanje v letošnjem letu. Prav v teh dneh namreč v italijanskem mestu Oderzu poteka evropsko prvenstvo za mlajše mladinke, katerega se udeležuje tudi najuspešnejša domžalska tekmovalka v umetnostnem kotalkanju. Nina je uspešno zaključila osemletko in bo prvič nastopila v višji kategoriji. Vendar smo prepričani, da bo dala vse od sebe in uspešno izvedla svoj zahtevni program. Stalna članica državne reprezentance ima zelo veliko podporo v svojem klubu PIRUETA, saj so finančni viri Zveze kotalkarskih športov Slovenije zelo pičli, pa tudi brez pomoči staršev ne bi šlo. Uspešno, Nina! MEDNARODNO TEKMOVANJE PIRUETA 94 Uspešen nastop in odlična organizacija Mednarodno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju PIRUETA 94, ki je bilo 16. julija 1994 v TEN-TEN v Domžalah, je bilo največje mednarodno tekmovanje v Sloveniji doslej. Sodelovali so tekmovalci iz petin držav (Belgija, Hrvaška, Italija, Švica in Slovenija), med njimi zelo znana imena zlasti iz Siene in Firenz, kjer je umetnostno kotalkanje zelo kvalitetno; s seboj pa so pripeljali tudi tretje uvrščenega z evropskega kadetskega prvenstva. Gostoljubnost in odlična organizacija je bila v rokah kluba PIRUETA, ki se je izkazal tudi z uspešnimi nastopi. Tekmovanje se je začelo s slovesno predstavitvijo vseh tekmovalcev, v njej pa žal ni sodeloval le eden izmed 18 klub (skupaj 80 tekmovalcev od 4 do 14 let), med njimi jih je bilo kar 14 iz tujine; to prav gotovo ne služi ugledu društva, ki je najbližje tekmova-lišču. Nastopi v posameznih kategorijah so bili lepi, na visoki kakovostni ravni, tekmovalci so se vsi po vrsti trudili, da bi bili najboljši, zato tudi dobre uvrstitve niso izostale. Zlasti veseli so bili organizatorji-kotalkarji PIRUETE, saj so med ekipami zasedli prvo mesto pred dvema italijanskima kluboma (Peč, Siena), kar je skoraj neverjeten uspeh glede na dveleten obstoj dela kluba. K odlični uvrstitvi pa so največ prispevali: Matjaž Ivančič in Blaž Ravnikar (prva), Maruša Ravnikar (druga), Alenka Ivančič in Nina Grilj (tretji), Aleksandra Mohar (četrta), Andreja Ručman (šesti), Tina Levičnik (deveta), Veronika Rojs (deseta), Alja Marolt (enajsta) in Lea Jeras (petnajsta). K uspešnemu tekmovanju so pripomogli številni sponzorji, med njimi še posebej iskrena hvala AVTOSERVIS VEIT in firmi MASTERLINE, d.o.o.. Uspešno delo PIRUETE in drugih klubov, ki vključujejo predvsem mlado populacijo, pa iz dneva v dan zahteva več sredstev, zato vsi skupaj pričakujejo, da jim bo država bolj pomagala in zagotovila vsaj minimalna finančna sredstva, ki bodo klubom omogočala profesionalnost, predvsem pa množičnost, mladim pa priložnost za uveljavitev v tem lepem športu. Na PIRUETI 94 je bilo po mnenju vseh zardi odlične organizacije in gostoljubnosti na vsakem koraku prijetno; zato nasvi-denje na PIRUETI 95! y. Klub nastopa v I. ženski nogometni ligi, kjer tekmuje sedem klubov iz vse Slovenije ter se počasi, a vztrajno prebija proti vrhu. Glede na to, da večina deklet igra šele eno leto, je napredek dobro viden, saj so že v drugi sezoni trde nasprotnice vsem trem najboljšim klubom: Ižakov-cem, Vrhniki in lanskoletnim prvakom Krimu, katerega so v poletnem delu sezone prepričljivo premagale, tako da se je na koncu prvenstva klub krepko zasidral v zgornjem delu lestvice. Da dobri rezultati niso naključje, PREDSTAVLJA SE Ženski nogometni klub Jarše Dvajset let je minilo, preden se je zopet porodila ideja, da nogomet ni samo moška igra. Tako se je kmalu po oglasu v časopisu februarja 93, ki ga je objavil g. Benkovič, oglasilo okrog 20 deklet in žena, ki so bile prepričane, da je nogomet njihov šport, med drugim tudi nekaj takih, ki so že leta nazaj nastopale za barve ŽNK Domžale in pozneje za ŽNK Ljubljana v zvezni ligi Jugoslavije. Začetek ni bil lahek. Denar, kolikor ga je na začetku prispeval skupni sponzor ŠRC Polževo, je kmalu skopnel, saj je bilo potrebno nabaviti celotno tekmovalno opremo ter plačevati stroške treninga. Klub se je kmalu preselil iz Kamnika v Mengeš, od tam pa v Jarše, kjer ima sedaj svoj sedež. Delno sponzorstvo je prevzel tudi -Induplati Jarše, ki je odstopil svoje prostore in igrišče. Državno prvenstvo v vlečenju vrvi - »Rokovnjači« iz Lukovice drugi, ekipa gostilne »Pri Jurju« iz Preserij šesta V soboto, 25. junija 1994, je bilo v Bakovcih pri Murski Soboti državno prvenstvo v vlečenju vrvi. Med ekipami iz vse Slovenije sta bili tudi dve iz naše občine, in sicer ekipa »Rokov-njač« iz Lukovice in ekipa Gostilne »Pri Jurju« iz Preserij pri Radomljah. Lukovčane so v finalu zopet premagali branilci na-slova-državni prvak v vlečenju vrvi - domačini iz Bako vce v in so tako pristali na drugem mestu. Ekipa Gostilne »Pri Jurju« iz Preserij pa je kljub temu, da je bila ena »najlažjih« po ki-laži - skupaj okrog 650 kg (druge ekipe povprečno 850 kg) po zagrizeni borbi z ekipo iz Celja za las izgubila peto in tako pristala na šestem mestu. Obe domžalski ekipi je spodbujala tudi zelo glasna in zagnana skupina navijačev, ki se je v Bakovce skupaj s tekmovalci pripe- ljala s posebnim avtobusom. T. G. V polfinalu sta se med seboj pomerili tudi ekipi »Pri Jurju« iz Preserij (levo) in »Rokovnjač« iz Lukovice (desno). Zmagali so Lukovčani. (Foto Lovro Jereb st.) Ekipa Gostilne »Pri Jurju« iz Preserij je bila v skladu z geslom »Važno je sodelovati ne zmagati« zadovoljna tudi s šestim mestom (fopto Lovro Jereb st.) PET MINUT ZA ŠPORTNICI Dragana in Tina kota I kata Prijetni dekleti, na pogled različni, pa vendarle zelo podobni, morda celo enaki. Ne druži ju le modra barva, ki je obema najljubša, niti sadje in zelenjava, saj je obema najljubša jed; že osem let ju druži tudi ljubezen do kotalkanja; to postaja kljub njuni mladosti pomemben del njunega življenja in nerazdružnega prijateljstva. To sta Dragana Vujovič in Tina Demšar, obe prvošolki v srednjih šolah, ena malce starejša, kar se kaže zlasti vsako drugo leto, ko tekmujeta v različnih kategorijah. Tako je letos Tina kadetinja, Dragana pa je-unesse, drugo leto pa bosta spet nasprotnici, tekmovalki, ampak še vedno dobri prijateljici in nasmejani dekleti, ki prostega časa, razen za kotalkanje, nimata. Tina šteje kot največji uspeh prvo mesto na tekmovanju Alpe Adria 90, enak je bil uspeh na mednarodni tekmi v Velenju, pre-štejeva 25 medalj in pokal. Najraje dela ritberger, raje ima obvezni kot prosti program in se, podobno kot Dragana, najraje spominja tekme v Španiji, kjer je bilo »fino«. Šest pokalov in 36 medalj že krasi Draganino sobo. V njej ima najbrž posebno mesto spomin na dve tretji mesti na državnem prvenstvu. Rada se spominja drugega mesta na Dunaju, obe pa imata lepe spomine na tekme v Italiji, Hrvaški in Avstriji. Njuna trenerka SUZANA TEŽAK je zahtevna, ampak v redu, ne pozabita pohvaliti kondicijske trenerke GORDANE RA-DAKOVIČ. Trening je vsak dan, razen nedelje, pred pomembnimi tekmami tudi dvakrat na dan, njun cilj, ki ga povesta v sproščenem smehu, kjer ni prostora za zavist, in nenehnem pogledovanju, pa je udeležba na evropskem prvenstvu. Radi sta skupaj, čeprav ljubita različno glasbo. Tina raje prisluhne metalni glasbi, posebej jo navdušuje Nirvana, Dragana ima pa raje mirnejšo glasbo, posebej Mariah Carie. Na začetku v vrtcu, od tam se tudi poznata, imata obe lepe spomine in kotalkanja ne bi zapustili. V KDK Domžale se imata lepo, seveda pa brez staršev ne bi šlo, saj sta zlasti oba očija vedno zraven, pa tudi mamici nista nikoli daleč. S pogovora najbrž odhajata na trening, jeseni bo šla Dragana na gimnazijo v Ljubljano, Tina na ekonomsko v Kamnik. Še prej pa je državno prvenstvo, zato uspešno, dekleti, z malo sreče sta medalji (lahko) vajini. V. V. se kaže tudi v tem, da so tri dekleta iz Jarš članice državne reprezentance. Še vedno pa je tu največji problem denar, saj je klub še vedno brez sponzorja, stroški za prevoz, opremo in sodnike pa so veliki. Kljub temu pa je trener Ivica Mršič zadovoljen in ponosno pripoveduje: »Ker so dekleta po mesecu dni ostale brez trenerja, me je g. Benkovič prosil, naj vodim nekaj treningov in tako se je začelo. Ko se navežeš na ekipo, vključno s porazi in uspehi, potem je vse skupaj težko pustiti. Čeprav sem poslovno zelo zaseden, mi trenirati ni težko, ker je kolektiv res zdrav in perspektiven, prav tak, kakršnega bi si želel vsak sponzor.« Pa vendarle je razlika v treningu pri moških in ženskah. »Sedaj, ko dekleta že obvladajo osnove nogometa, ni bistvene razlike. Na začetku pa je bilo precej težav, saj večina punc te igre ni poznala. Zato so se morale najprej naučiti osnovnih elementov, kot so: podajanje in ustavljanje žoge, vodenje na več načinov, izvajanje outa, kota in prostega strela ter podobno. To so bistvene stvari, ki jih je potrebno vztrajno vaditi in utrjevati, da o taktiki in sistemu igre niti ne govorimo.« In obeti za naprej? »Za jesenski del prvenstva planiramo okrepitev z dvema kvalitetnima igralkama. Naš cilj je sam vrh slovenskega ženskega nogometa in seveda nastop v evropskem pokalu prvakov. Če pa se želimo enakovredno kosati z evropskimi velesilami, kot so Anglija, Španija in Belgija, nam ta lahko uspe le z šolanjem mladih igralk, zato imamo v načrtu tudi organizacijo nogometne šole za deklice od 10-16. leta starosti po vseh šolah v naši občini. Seveda pa brez denarja ne bo šlo, zato še vedno upamo, da se bo našel kdo, ki nas bo pripravljen sponzorirati. S skupnimi močmi nam bo uspelo.« Tako je torej v ženskem nogometnem klubu Jarše. Elana in veselja do dela je dovolj, denarja malo manj in kakor pravi trener, uspelo jim bo le s skupnimi močmi. Zato lahko ŽNK Jarše želimo le vse najboljše in veliko sreče v prihodnji sezoni, v kateri se bo mogoče s police že svetil pokal za prvo mesto. ^ y KOTALKARSKO DRSALNI KLUB DOMŽALE Uspešni nastopi mladih kotalkarjev Tekmovalna sezona kotalkarjev je kljub dopustniškemu obdobju na višku. Površine pred OŠ Venclja Perka in v TEN TEN, pa tudi v hali Komunalnega centra in OŠ Trzin so polne mladih tekmovalcev; ti zbirajo moči na vrsto tekem, ki so še pred obdobjem krajšega počitka v avgustu. O tekmovanju v Oderzu smo že pisali, pri tem pa pomotoma pozabili na lepa rezultata Tine Demšar in Mateja Draščka, ki je bil ob Saši Slane prvi tudi na Pokalu Mesta Udine v Italiji. Tatjana Vrhovšek in Dragana Vujovič sta bili drugi, Samo Križnar pa tretji. Na tekmi AMFORA 94 v Puli sta bila Andraž Arnež in Samo Križnar druga, Petra Demšar tretja, Grega Sabol četrti, Tina Narobe in Teja Rus pa sta se uvrstili v deseterico. Izvrsten je bil Andraž Arnež tudi na VRTNICI 94 v Novi Gorici; tu je bil prvi, Grega Sambol drugi, Maric Ravnikar pa tretji. Teja Rus, Petra Demšar, Samo Križnar in Ivana Vujovič so se uvrstili med najboljše. Na mednarodnem tekmovanju SLOVENIJA OPEN 94 je spet blestel Matej Draš-ček (prvi), Dragana Vujovič in Saša Slane sta bili srebrni, Tatjana Vrhovšek četrta in Saša Robar peta. Teja Rus in Saša Slane pa sta se udeležili tudi reprezentančne tekme v Trstu in dosegli lep uspeh. OLIMPIJSKI TEK DRUGIČ V DOMŽALAH Množično in prijetno! Sončno, kar prevroče vreme v petek, 24. junija 1994, popoldne ni obetalo prevelike udeležbe na 2. olimpijskem teku; tega je v športnem parku v Domžalah pripravil Atletski klub Domžale. Pa se je do 17. ure, ko je Godba Domžale zaigrala slovensko himno in je vse udeležence teka pozdravil mag. Tomaž Štebe, ki je tudi tekel, zbralo blizu 500 tekačev. Med njimi že preizkušeni rekreativci, cele družine, tudi take z majhnimi otroki, ki so vsi po vrsti uspešno premagali štiri kilometre dolgo progo, pa že pravi očanci, s šest, morda celo sedmimi križi, ki so se uspešno spopadli z vročino in željo po uspehu. Večina udeležencev v belih, rdečih, zelenih in črnih olimpijskih majicah je »oddirjala« do ihanskih skakalnic, najbolj zagrizeni pa na- prej do Krumperka in nato proti cilju na stadionu; tu je bilo za vse dovolj certifikatov z originalnima podpisoma najeminentnejših »olimpijskih« mož v svetu in v Sloveniji, pa tudi coca-cole ni zmanjkalo. Na koncu smo bili zadovoljni vsi; udeleženci, ki so kljub neznosni vročini odhajali domov zadovoljni z olimpijsko majico in uspešno opravljenim tekom, organizatorji pa tudi, saj je minilo še eno prijetno športno popoldne. Za konec še tole: udeleženci so bili skoraj iz vse Slovenije: pozdravili smo naše prijatelje iz Tržiča, Celja, Kamnika, Dolenjske, tudi nekaj Ljubljančanov, celo en Šved se je odločil za 2. olimpijski tek v Domžalah, kateremu bo zanesljivo sledil tretji. Se nam boste pridružili? Prisrčno vabljeni! V. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Trije državni prvaki Na slovenskem državnem prvenstvu za mlajše mladince v Novi Gorici so mladi atleti iz Atletskega kluba Domžale dosegli odličen uspeh, ki uvršča klub med najuspešnejše atletske klube v Sloveniji. Boštjan Bront, Jasna Paladin in Ana Naranča so postali državni prvaki, Boštjan in Jasna sta ob zlatih medaljah osvojila tudi vsak po eno bronasto. Čestitamo! Kot že zapisano, je šlo nekaterim članom kluba v Novi Gorici kot »po maslu«. Jasna Paladin je v teku na 1000 metrov osvojila bronasto medaljo, na 2000 me- trov pa ji je šlo še bolje in postala je državna prvakinja med mlajšimi mladinkami. Njenemu uspehu se je pridružil z naslovom državnega prvaka v teku na 1500 m ovire Boštjan Brnot; ta je osvojil bronasto medaljo tudi v teku na 3000 metrov. Mlada metalka krogle Ana Naranča, je z metom 11,79m osvojila prvo mesto in se skupaj z Jasno in Boštjanom uvrstila v državno reprezentanco. Vsem trem, kakor tudi trenerjem in vodstvu Atletskega kluba Domžale iskrene čestitke! Domžale /lamnik 15 Šah osvaja mlade Šahovsko društvo Napredek Domžale je izrabilo odmeven uspeh mladih šahistk in šahistov osnovnih šol domžalske občine na regijskem in državnem prvenstvu ter z velikim razumevanjem OŠ. V Perka in šahovskega mentorja g. Koritnika je omogočilo redno tekmovanje in s tem njihovo nadaljnje izpopolnjevanje in napredovanje. Možnost je izkoristilo 23 fantov in 7 deklet iz skoraj vseh šol; ti so odigrali od marca do junija t.l. pet turnirjev in dve simul-tanki. Najprej sta bila odigrana dva IV. kategorniška turnirja fantov do 12 in 16 let starosti. Na prvem so med 11 igralci osvojili IV. kat. Racman, Nešovič in Go-nelli iz Trzina, brata Mihorič iz Doba in Bider z Rodice; na drugem pa je med desetimi igralci zmagal komaj devetletni Nadj iz Trzina - že III. kat. IV. kat pa so osvojili Čadjavčan, Mam, Logo-žar in Agovič iz V. Perka ter Bizilj in Smolnikar iz Moravč. Nato ie bil izveden III. kat. tur- nir fantov do 14 let starosti. Med desetimi igralci so osvojili III. kat. Bizilj in Smolnikar iz Moravč in Nešovič iz Trzina. Za dekleta je bil organiziran skupen turnir s šolo Komenda-Moste, kjer že dalj časa zelo načrtno vzgajajo mlade šahiste. Med 12 igralkami je zmagala domžalska III. kat. Lucija Rovtar, Šeginova pa je bila 7. Skoda, da so turnir iz naše strani končale samo 4 igralke in se ga niso udeležile ali dokončale najboljše iz Trzina in Doba. Skupnega III. kat. turnirja fantov do 16 let starosti se je udeležilo 7 igralcev iz Domžal in 4 iz Komende. Zmagal je III, kat. Poglajen iz Komende, pred mladim Nadjem iz Trzina in Marnom V. Perka, ki je osvojil III. kat. Za najboljše sta ŠD Napredek Domžale in ŠK Komenda pripravila diplome in šahovsko literaturo ter jih vključila v svoje vrste. Zaradi izjemnega zanimanja mladih za igranje šaha ŠD Napredek Domžale s pomočjo SOB Domžale - Sekretariata za družbene dejavnosti - organizira v poletnih mesecih juliju in avgustu t.l. vsak dan (razen sobote in nedelje) v dopoldanskem času od 9. do 12. ure v šahovski sobi Balinarskega kluba v Športnem parku Domžale POLETNO ŠAHOVSKO ŠOLO, ki jo vodijo najboljši domžalski šahisti in mentorji, nanjo so posebno vabljeni tudi mladi iz srednjih šol. S. LAZNIK MOTOCIKLIZEM Jerman pred Gorcem Želja vseh slovenskih motoci-klistov v letošnji sezoni se je uresničila. Na domačih tleh, na bivšem vojaškem letališču Cerklje, ki je zdaj edini primerni in tudi najbolj varen objekt v Sloveniji za tovrstne dirke, je AMD Domžale pod vodstvom neumornega Petra Verbiča in 7 velikim razumevanjem Minis rstva za obrambo uspelo odlično organizirati prvo mednarodno dirko v samostojni Sloveniji, ki je bila vpisana v koledar mednarodne motociklistične zveze FIM. Na 4400 metrov dolgi progi, poudarek je bil na varnosti, dobro je bilo poskrbljeno tudi za gledalce, teh je bilo okoli 6000, je dirka veljala tudi za pokal Alpe-Adria in 3. dirko slovenskega državnega prvenstva. Pred tem sta bili dve dirki na Grobniku. Glavna akterja letošnje sezone, ko že nekaj preteklih, sta lokalna matadorja Igor Jerman (AMD Domžale, HB Racing Team-Slo-venija) in Gregor Goreč (AMD Kamnik, FEGO Racing Team). Večni dvoboj teh dveh tekmovalcev je na vseh treh dirkah dobil Igor Jerman. Njegov oče, ki je tudi njegov mehanik, je povedal: »Honda model 94 po kvaliteti ni prav nič boljši od modela 93, saj je praktično brez izboljšav, vendar smo ga po težavah ob začetku sezone uspeli dobro pripraviti za dirke. Je pa zato po vozniški plati toliko bolj napredoval Igor, ki si je pridobil kvalitete, za katere je pač rabil nekaj let, da si je pridobil izkušnje, tako kot vsak drug tekmovalec« Gregor Goreč se še zdaleč ne bo zadovoljil s trenutno št. 2, pa je povedal: »Na vseh treningih pred dirkami mi je šlo dobro, saj sem se na vseh treh priboril prvi štartni položaj. Na dirkah pa sem imel veliko težav z motorjem. Povrh vsega pa mi je odpovedala elektrika. Vseeno pa me po eni strani pomirja dejstvo, da je težava v motorju in ne v meni. Če hočem ohraniti naslov, moram zmagati na vseh preostalih štirih dirkah.« V razredu superbike je Silvo Habat (Habat Racing, Motor JET) trenutno na 3. mestu. MIRAN KOKALJ DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI VABI Preživite poletje z nami! Domžalski dom na Veliki planini, ki ga vodi oskrbnik Miro Avbelj, oskrbuje pa Planinsko društvo Domžale, je zlasti ob vikendih poln obiskovalcev; tu se odpočijejo, osvežijo ali pa tudi prespijo. Tako so konec junija gostili večjo skupino osnovnošolcev, ki so spoznavali nova znanja s področja biologije in kemije, vabijo pa tudi druge večje skupine, da si DOMŽALSKI DOM NA VELIKI PLANINI izberejo za svoje počitniško domovanje. Prostora je dovolj. Lepo urejene spalnice, dovolj veliki dnevni prostori, kjer nikoli ne zmanjka niti pijače niti vsakovrstne jedače (tudi po naročilu) niti prijaznosti osebja. Vabijo pa vas tudi lepote Velike planine in bližnjih vrhov, kjer je več kot dovolj priložnosti za prijeten počitek, pa tudi krajše ali daljše planinske ture in seveda prijetne večere v Domžalskem domu na Veliki planini Dobrodošli! V. Iz Planinskega društva Moravče Ob stoti obletnici slovenskega planinstva je tudi v Moravčah zaživelo planinsko društvo. Pričeli smo iz nič, danes pa šteje društvo že blizu 400 članov, kar je za kraj, kot je Moravče, zelo veliko. Najbolj zagnani navdušenci si kaj takšnega nismo predstavljali. Zavedamo se, da začetno navdušenje za nekaj novega, navadno upade, vendar pa upamo, da bo ostalo zdravo jedro, ki bo popeljalo planinsko miselnost naprej. Prav za to imamo v naši lepi dolini vse možnosti, le delati bo treba, taga pa se ne bojimo. Ob ustanovitvi si je društvo zadalo nalogo, da svoje članstvo popelje v svet gora, spoznavanje člo- Tradicionalno tekmovanje slovenske vojske 55. ObmŠTO je tudi letos organiziral tradicionalno prvenstvo Slovenske vojske v »Gorskem teku«, ki je veljal tudi za državno prvenstvo v Gorskem teku. V deževnem in hladnem vremenu se je na startu zbralo preko 300 tekmovalcev, tekačev in tekačic v različnih kategorijah. Člani in veterani so tekmovali na 10 km dolgi progi s startom na 600 m nadmorske višine in ciljem na 1864 m visokem Kamniškem sedlu. Članice in mladinci so svoj tek pričeli na višini okoli 1000 m na Jermanici. Tekmovali so na 5600m dolgi progi. Po pričakovanju sta v absolutnih konkurencah zmagala Franci TERAŽ iz Mojstrane in Marija Petdeset let Sedmerica letošnjih spomladanskih protestni-kov in zagovornikov gladovanja do konca v Ljubljani, ki so zdaj samo še zgodovina, čeprav so se v tridesetih dneh stradanja zredili povprečno samo po 5 kg, je mojega prijatelja tako navdušila glede izbora in lokacije za ta edinstven podvig, da so najeli kar Cankarjev dom, največji hram kulture, biser naše prestolnice in podzavestno spoštovanje do vsakega, ki stopi vanj, da si je drznil sam, po zgledu zgoraj omenjenih, iti v nodobno akcijo. No, beseda »podobno« mi je ušla, ker moj fant sploh nima samomorilskih ambicij za izvedbo svojega programa; zanj je življenjskega pomena, da je hotel imeti le okolje kulturno. Pa si je najel kar gledališče. Čudovito, poletno gledališče na Studencu s tisoč petsto sedeži, z vso zvočno, svetlobno, vo-dotesno, scensko, gostinsko in drugo opremljenostjo. Ko omenjam gostinstvo, je jasno, da je šlo za antigladovno manifestacijo, zato vsaka podobnost z »onimi« odpade. Prijatelj se je spomnil, da bo »abrahamo-val«. Proslavil bo polstoletnico svojega obstoja; to človek stori lahko samo enkrat v življenju. Petdeset let. Povabil je vse, za katere čuti, da so vredni povabila, da imajo človeški odnos do njega. Imenoval jih je s skupnim imenom prijatelji. Teh pa se je nabralo za majhen bataljon, da predstava v gledališču ni izzvenela v prazno. Novinarski poklic je pač tak, da prijatelje lahko pridobiš, kaj hitro pa jih tudi izgubiš. Če pišeš po resnici, so jezni eni, če se lažeš, kar je včasih nujno, so besni drugi in tako si neprestano med nakovalom in kladivom. Zato naš jubilant, novinar in kdo bi mogel našteti, kaj še vse počne, Matjaž Brojan, ni mogel in hotel skriti sreče in zadovoljstva, da je zbral toliko prijateljev. Ob Matjaževem Abrahamu mu od srca in iskreno čestitamo z željo, da naš še dolgo in izčrpno informira o vsem, kar se dogaja okoli nas in tudi v širšem območju in da nas še preseneča s pisateljskimi in umetniškimi izdelki, čeprav bo vmes kaka pohlevna laž. Od nečesa navsezadnje mora živeti in preživljati družino. Po zgledu zgodovinskih in svetopisemskih virov je ob svojem prazniku Matjaž širokosrčno sklepal: »Če so pred dva tisoč leti v Kani Galileji z dvema ribama in petimi hlebi kruha nasitili deset in več tisoč ljudi, medtem, ko so vino delali kar iz vode in, če je južnoafriški Mandela ob svoji izvolitvi dal jesti in piti pet tisoč culukafrom, bom pa še jaz stopil na veliko nogo - za prijatelje! Pa smo premišljevali, kaj bi še pojedli in koliko popili, da bi shujšali. Ni hujšega kot hujšati pri polni mizi. Gledališče na Studencu je zaživelo v čudovito, nepozabno predstavo, na koncu kronano z Matjaževim darilom vsakemu, ki prijateljstvo spoštuje in ceni nadvse. Da je Matjaž tudi pesnik, je novo presenečenje. Za svoj praznik je v samozaložbi izdal edinstveno zbirko pesmi: JUTRANJICE. Ob šumenju vode, ptičjem petju in vonju travniških rož jih prebiram in sem srečen. Hvala, Matjaž! ANDREJ ZAJC TROBEC iz Kobarida. Med pripadniki policije je bil najhitrejši tone HOLDINAR, med pripadniki Slovenske vojske pa Rajko NOVAK (55. ObmŠTO Domžale). Prvouvrščenim so najvišja priznanja izročili g. Boris ŽNIDAR-ŠIČ, državni sekretar MORS, g. VEBER predstavnik MNZ, g. Dominik GRMEK, poveljnik 55. ObmŠTO ter g. Goran IVKOVIČ; direktor »Induplati« Jarše; Na tekmovanju so bili prisotni tudi g. Marjan BALANT, povelj- nik 5. PŠTO, g. Fedja VRANI-ČAR; predstavnik RŠTO, ter drugi predstavniki donatorjev in pokroviteljev. Posebna zahvala gre poleg tekmovalcem in tekmovalkam ter organizatorjem tudi vsem donator-jem in sponzorjem, predvsem pa: Induplati Jarše, Petrol, Avtoco-merce, Adam Ravbar, Kemostik Kamnik, Union; IS občine Domžale, Kamnik, PD Kamnik, Gorska reševalna služba Kamnik, Kolesarsko društvo Kamnik, MNZ. IOŽE ARKO Ostrostrelci 55. območnega štaba TO Domžale prvaki države Pokrajinski štab TO Gorenjske je v mesecu juniju pripravil 3. odprto državno prvenstvo v streljanju z ostrostrelno in avtomatsko puško ter vojaškimi pištolami. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano. Tekmovanje z ostrostrelno vojaško puško je potekalo na razdalji 300 metrov. Najboljši so bili strelci Specialne enote MNZ s 108. krogi, tri kroge manj so zadeli strelci Zaščitne enote MNZ, gostje iz Avstrije pa so bili tretji s 103. zadetki. Najpestrejša vrsta strelcev je nastopila v kategoriji ostrostrelcev proste izbire, saj so v tej kategoriji nastopili tudi strelci iz lovskih in strelskih ter drugi posamezniki, skratka, vsi najboljši ostrostrelci v državi Sloveniji in gostje iz tujine. Najboljša ekipa je bila iz 55. ObmŠTO Domžale--Kamnik, saj je s 121. krogi jn tremi zadetimi desetkami osvojila prvo mesto pred strelci SD Preddvor I. in SD Modri As. Ekipo so sestavljali Stane Vavpetič, Sašo Podgornik in Ivan Podgornik. Med posamezniki je bil najboljši J. Markun (Moriš) s 47. krogi in tremi desetkami, drugo mesto je osvojil M. Kodra (SD Kamnik II.); ta je dosegel isti re- le dve desetki, Brelih (SE MNZ) zultat, vendar tretji pa je bil R s krogom manj. Glede na možno število zadetkov - 50, ter razdaljo - 300 m in koncentracijo zadektov gre za izjemne zadetke oz. vrhunske rezultate, ki pričajo o kvaliteti in usposobljenosti strelcev. V streljanju z avtomatsko puško na razdalji 100 m je prvo mesto osvojila ekipa Moriš III. s 242. krogi in osmimi desetkami ali povprečnim zadetkom 8,1 kroga. Enako število krogov z manj desetkami so dosegli strelci UNZ Murska Sobota I., tretji pa so bili strelci 5. PŠTO Ljubljana - VVP. Najboljši posameznik je dosegel 89 krogov. Na razdalji 25 metrov so se pomerili strelci v kategoriji pištol. Zmagali so strelci SD D. Poženel - Laško; dosegli so 249 krogov s povprečjem 83 krogov od 100. Enak rezultat z dvema desetkama manj so dosegli strelci 3. PŠTO Kranj, tretje mesto pa so osvojili strelci UNZ Postojna. Najboljši posameznik je dosegel 90 krogov. Glede na pregled rezultatov ter nekatere vrhunske rezultate se nam ni bati za prihodnost strel-stva v Sloveniji. JOŽE ARKO veških vrednot, urejanje planinskih poti, vzgajanja svojega članstva v ljubezni do domovine, predvsem pa vzgoji mladega rodu, da bi znal ceniti naravne in kulturne vrednote, te naše tako lepe deželice - Slovenije. Zadali smo si načrt, kako naše članstvo povesti tja, kjer je mogoče videti kaj novega, lepega, še nedo-živetega. Lahko rečem, da je našim vodnikom, ki se trudijo, to tudi uspelo. Načrtovani izleti nam povedo, predvsem z vsevečjo udeležbo pohodnikov, da nismo na-redli napake. Pričeli smo z lažjimi izleti v začetku leta, pa vse težjimi, ko smo si nabrali že malo kondicije in znanja. Pa naj nekatere naštejem: Kum, Murovica-Cicelj, - Rišiov -Gobavica, GEOS - Slivtia,' Tro-,, jane - Moravče, Krim, Pokljuška luknja - Uskovica, Prleški Triglav, Golica, Zelenica-Begunjščica, Pod I jubel j—Vel i ki vrh-Korce, Jezer-sko-Kočna-Grintavec-Krvavec in končno priprava na vrh Evrope MOUNT Blanc. Zelo dejavna je tudi mlada skupina našega podmladka na osnovni šoli Jurij Vega v Moravčah pod skrbnim vodstvom g. učiteljice Nu-ške Kokalj. Povezovalni člen med šolo in društvom pa je dolgoletni delavec na področju planinske vzgoje, še posebej mladih Marijan Grilj. V preteklem šolskem letu so pod skrbnim vodstvom opravili pet izletov, in to: na Sv. Mohorja. Sv. Miklavža, Limbarsko goro, Kamniško Bistrico, Sv. Križ-dom Jurija Vege--Velika vas-Sv. Miklavž. Trdno sem prepričan, da so naši najmlajši s teh pohodov odnesli veliko znanja o naravi, orientaciji, krajih, kjer smo hodili, pa tudi o zgodovini in kulturni dediščini. Markacisti smo očistili dve poti na Limbarsko goro, ju nanovo markirali in namestili nove potokaze. Dva mladinska vodnika smo poslali na izpopolnjevanje na Veliko planino, trije mladi pa se pripravljajo na tečaj za mladinskega vodnika. Kot sem že omenil, je potekal eden izmed naših izletov v Prek-murje. Ta izlet je opisal eden izmed udeležencev, ki pa se ni prepričal o namenu in pomenu tega izleta. Če bi se pogovoril pred objavo prispevka v Slamniku s katerim koli vodnikom tega izleta, morda tudi z g. Kosijem, sem prepričan, da bi prispevek izzvenel nekoliko drugače. Organizator tega izleta je bilo PD IMP iz Ljubljane, Moravčani pa smo bili samo gostje tega društva, ki nas je ljubeznivo povabilo na svoj izlet. Od približno 180 udeležencev je bilo naših članov le slaba tretjina. Nismo romali na grob g. Krambergerja, čeprav ga velika večina med nami globoko spoštuje, saj je dal za svoj narod največ, kar lahko da človek, svoje življenje. Izlet je bil predvsem namenjen spoznavanju članstva dveh društev, enega, ki ima že dolgo tradicijo in nam veliko pomaga, še posebej s svojimi vodniki, in nami, ki smo začetniki pri našem delu. Verjamem, da izražam mišljenje vodstva društva, da želimo plodno sodelovati pri vzgoji našega članstva, v ljubezni do domovine, njenih lepot in vrednot, kulturnih in zgodovinskih tradicij. Zato mi ni vseeno, če kdo omalovažuje naše delo. G. M. Velepec, lepo bi bilo, če bi vodje izleta opozorili na pomanjkljivosti pri vodenju izleta (nemorala) ali pa kot pokončen mož opozorili umazanca, ki ni v čast ne naši organizaciji ne družbi. Tako pa ste naredili nam kaj slabo reklamo. Kaj za konec? Lepe počitnice našim mladim prijateljem planinske skupine OŠ Jurij Vega, veliko uspeha pri vzponu na vrh Evrope vsem udeležencem, veliko lepega vsem, ki blagohotno spremljajo naše delo! MARIJAN GRIL 16 /lamnik Domžale Skupinska slika udeležencev športnih iger gorenjskih društev z znanim smučarjem Juretom Koširjem. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM SOŽITJE Vsi naši otroci Ko so člani Društva za pomoč duševno prizadetim Domžale-Kamnik pregledovali svoje delo v letu 1993, je njihova predsednica g. Pavla Kališnik neskromno ugotovila, da so ob pomoči strokovnih sodelavcev in staršev izpeljali toliko akcij, da se s tako aktivnostjo, ki vključuje množičnost, pestrost in kakovost življenja, lahko pohvali le malokatero društvo. Ob predavanjih in seminarjih, tesni povezanosti z Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim in institucijami s tega področja je njihov program v letu 1993 obsegal izlete v Schladming, kjer so navijali na specialni olimpijadi, v zabavni park Gardeland in se kopali v Čateških toplicah. Hvala vedno razumevajočemu vozniku Marjanu Vrankarju. Devetindvajset otrok je pod skrbnim vodstvom Danila Peterca in Janke Jerman taborilo v Peti-šovcih, kar oseminsedemdeset njihovih članov pa je letovalo v hotelu LIPA v Lendavi. Veselil so se na martinovanju in zabaval v Discu ŠPORN ter ob pomoč Planinskega društva Domžale preživeli prijeten vikend na Veliki planini. Obiskal jih je tudi DEDEK MRAZ. V letu 1993 je društvo ob pomoči Atletskega kluba Domžale tudi pripravilo Športne igre gorenjskih društev, kjer so ob uspešni organizaciji dosegli tudi šest kolajn in dva pokala, najboljša športnica pa je bila Jana Takole pa vadimo v atletski sekciji društva za pomoč duševno prizadetim - vaditeljici Ela Košir in Marija Vreš sta tudi zraven. Kaučič. Uspešen nastop njihovih varovancev je še en dokaz uspešnega dela atletske sekcije, ki jo požrtvovalno vodita Ela Košir in Marija Vreš. Imenitno je uspel tudi piknik z ansamblom Krt in ob veliki pomoči delavcev INCE. Društvo se je predstavilo tudi na TV IMPULZ Kamnik. Zelo uspešna je tudi taborniška sekcija. Njen vodja je Danilo Petere, že dosetletje prizadeven tajnik društva. Njiliova dejavnost je pestra in obsega taborjenja, izlete, obiske različnih prireditev, za katere jim navadno organizatorji podarijo vstopnice, udeležili pa so se tudi vsakoletnega srečanja Društva invalidov Domžale. Brez sodelovanja staršev, prizadevnih članov društva in sponzorjev ne bi šlo, zato vsem dobrim ljudem iskrena hvalal Uresničevanje programa za letošnje leto je že v polnem teku. Eden izmed najpomembnejših projektov je zanesljivo BIVALNA SKUPNOST - novi dom mojega otroka, nadaljevali pa bodo tudi s predavanji in seminarji, skup- nimi izleti in družabnimi srečanji pa družinskimi letovanji in športnimi prireditvami, izmed teh omenimo tudi poletno specialno olimpiado v Vipavi. Člani društva so letos že sodelovali na zimski olimpiadi na Arehu; tu so bili vsi po vrsti uspešni, med njimi tudi Danilo Kregar in Jana Kaučič; ta dva sta se v začetku junija udeležila atletskega mitinga v Bratislavi. Ob njiju so dobri športniki še Vesna Vrenjak, Aleš Vreš in Matjaž Kocbek, iskrene čestitke pa zaslužijo vsi, ki obiskujejo atletsko sekcijo. Nadaljevali bodo tudi s tesnim sodelovanjem z osnovnima šolama Roje Domžale ter 27. julij Kamnik, z INCE Mengeš, Domom počitka Mengeš, obema centroma za socialno delo, s pristojnim ministrstvom, z društvom invalidov, s Karitas in z Rdečim križem, pričakujejo pa tudi posluh novih občin in razumevanje vseh organizacij ter društev in posameznikov, ki so pripravljeni sodelovati v skrbi za drugačnost. V. DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE Po poti spominov Društvo izgnancev v občini Domžale je v juniju 1994 pripravilo dvodnevni obisk tistega dela Nemčije, v katerega je bila izseljena velika večina izgnancev iz občine Domžale. Več kot pet desetletij skrbno shranjeni spomini so privreli na dan, sestavljali so se mozaiki trpljenja, žalosti, pa tudi hvaležnosti in radosti. Sredi noči smo se odpeljali iz Domžal. Med nami so bili Zlato-poljci, ki ne bodo nikoli pozabili 2. avgusta 1942, pa Korenčani, Moravčani, Domžalčani, tri sestre s Homca, pridružili so se nam tudi Škofjeločani in vodič France je do prvega postanka v Burghausnu že' naštel vrsto podatkov, ki so nas spremljali vso pot. Dvanajst udeležencev obiska se je še posebej skrbno sprehodilo po tem mestecu na meji med Avstrijo in Nemčijo, mnogi so po petdesetih letih prvič obujali spomine na stavbe, na nekdanjo bolnišnico, nekateri so tudi s solzami v očeh obiskali sobe, v katerih so preživeli tri dolga leta svoje mladosti. Žal časa za oglede ni bilo veliko, saj je najmanj vsak peti v avtobusu želel obiskati prav kraj, v katerega je bil izgnan. Veliko jih je bilo izgnanih v Eksberg, kamor smo prišli skozi Muldorf, kjer sta gospa Francka in njen brat obiskala očetov grob. Nekdanji samostan v Eksbergu je danes prijetno zavetišče odraslih prizadetih oseb, ki so nam ga ljubeznivo razkazali. Kljub velikim Društvo izgnancev Domžale Spoštovani, prijave in vse drugo v zvezi z izgnanstvom boste lahko urejali spet od 10. septembra 1994 dalje. Prijetne počitnice vsem skupaj! Jožef Kveder, predsednik SREČANJE REJNIŠKIH DRUŽIN Ljudje z veliko začetnico V Krašnji je 10. julija Društvo rejnic in rejnikov domžalske občine pripravilo 3. srečanje rejnikov, rejencev in njihovih staršev. Tradicija rejništva v Črnem grabnu sega že v čas rajnke Avstrije. Tudi danes spada naša občina med tiste z največjim številom rejencev: trenutno je pri 115 reinicah prek dvesto otrok, od ten jih je 185 iz drugih občin. Za uvod so poskrbeli učenci krašenjske šole z duhovitim nastopom, ki je prikazoval snemanje televizijske oddaje. V programu so prikazali več točk, še posebno pa so navdušili s plesnimi. Ob koncu so k mirkofonu povabili pravo televizijsko voditeljico, Špelo Trefalt, ki je povezovala program in vodila družabne igre vse popoldne. Nato je Majda Pustotnik, predsednica Društva rejnic in rejni- kov, pozdravila navzoče in jim zaželela prijetno početje v Krašnji. Posebno se je zahvalila vsem, ki so denarno, materialno in z delom podprli srečanje. Podelila je posebno priznanje Veri Beguš iz osnovne šole in Marjanu Štruklju iz športnega društva za pomoč ter k mikrofonu povabila Vlasto Rozman, direktorico Centra za socialno delo iz Domžal. Rozmanova se je zahvalila rejnikom in poudarila, da jih brez lažne hvale lahko imenuje Ljudje z veliko začetnico, saj imajo vedno odprto srce in dom, ko socialne delavke potrkajo na vrata in prosijo, če bi pod streho sprejeli otroka, ki je potreben toplega zavetja. Posebno pa se je zahvalila delavkama Centra za socialno delo Tomčevi in Bankovi, ki sta nosili levji delež organizacije prireditve. Marlena Novak z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je v nagovoru izrazila prijetno presenečenje, da se v Krašnji skupaj z rejniki in rejenci srečujejo tudi starši rejencev in tako tkejo veliko pristnejše medsebojne vezi. Nato so sledili pozdravi predsedika Sveta KS, Športnega društva in Gasilskega društva Krašnja, rejenca iz Moravč in domačega župnika. Srečanju je pozdravni telegram poslal tudi predsednik občinske skupščine. Potem so se vse popoldne vrstile družabne igre, srečelov, za ples pa je igrala skupina Gamsi. Poleg jedi z žara se je bilo moč posladkati z dobrotami, ki so jih napekle rejnice. Naslednje, 4. srečanje, bo v Moravčah. IGOR LIPOVŠEK Ob neki obletnici Leto je naokrog, čas za obletnice: vesele ali žalostne. Ena takih je lanskoletni katastrofalni pomor rib v Kamniški Bistrici. Zanj je bila na podlagi strokovnih analiz dveh javnih institucij kriva Papirnica Ko-iičevo. Vsi pristojni in odgovorni od predsednika domžalske občine do takratnega generalnega direktorja Papirnice so že lani obljubili pomoč in posredovanje, kar naj bi drugače rečeno, pomenilo, da bo krivec za pomor Papirnica Količevo prenehala spuščati tehnološke odplake in se bo priključila preko bližnjega kolektorja komunalnih in industrijskih odplak na čistilno napravo. To je moralna in zakonska obveza tistega, ki proizvaj?. naravnemu okolju nevarne in škodljive snovi. Pa nič! Po enem letu so se v Bistrico znova naselile ribe, Papirnica še vedno spušča industrijske odpadne vode in lanskoletna zgodba se bo verjetno ponovila. Ali pa bo potrebno v skladu s tremi zakoni, ki urejajo to področje: Zakonom o varstvu okolja, Zakonom o urejanju prostora in Zakonom o vodah postaviti krivce in druge odgovorne pred dejstvo, da bodo morali nekaj ukreniti. Tudi če se temu reče pristojno tožilstvo ali pristojno sodišče. JOŽE NEMEC spremembam so nekdanji izgnanci kar hitro našli svoje nekdanje skrite kotičke. Letovišča Abling bad so se nekateri spomnili predvsem, ker so njihovi starši tja hodili na delo, v Feilnbachu pa se je manjša skupina srečala tudi s potomci domačinov, ki so jih spoznali med vojno. Obudili so spomine na čase pred petimi desetletji in si obljubili, da srečanje ni zadnje. Zlasti prisrčno je bilo srečanje med izdelovalcem violin Rudolfom; ta je obljubil, da zagotovo pride v Slovenijo, in nekdanjim izgnancem Urankarjem z Vinj. Posebne občutke je v vseh nas pustil obisk nekdanjega taborišča v Dachauu; tu smo položili venec in se s pesmijo Počiva jezero v ti-hoti poklonili spominu številnih Slovencev. Časa ni zmanjkalo niti za ogled Miinchna, kjer je bil naše pozornosti deležen zlasti olimpijski stolp in prijetna nočitev v enem izmed hotelov v predmestju. Postanek v Rosenheimu je bil kratek, a dovolj dolg, da je Vinko s Kresnic obiskal nekdanjo tovarno. Ustavili smo se tudi v gradu Niederfels, tu je rojstni kraj dveh udeležencev obiska. Njun prvi obisk rojstnega kraja je bil posebno doživetje, ki sta ga delila z vsemi obiskovalci. Pot domov je bila prijetna, polna spominov in čustev, ki so v marsikom zaživela z novo močjo. Bil je nepozaben obisk krajev, povezanih s trpkimi spomini, za večino izgnancev pa tudi s spoznanji, da so zmogli in znali preživeti dneve izgnanstva. V. V. DRUŠTVO INVALIDOV DOMŽALE Izleti so vedno prijetni Kakor ima vsak letni čas svoj čar, ima svojo zanimivost in posebnost tudi vsak izlet, ki ga organizira Društvo invalidov Domžale. Spoznali so že dobršen del naše domovine, pogledali pa tudi čez njene meje in v juliju obiskali Grossglockner, kar je za marsikoga od njih pomenil prvi »vzpon« do skoraj 2500 metrov višine, s katere je lep razgled na skoraj 4000 m visokega velikana. Na pot je šlo skoraj 120 članov društva in njihovih prijateljev; ki smo se po ureditvi formalnosti pred tunelom Karavanke, mimo Beljaka po kratkem postanku v manjšem mestecu, kjer je bila tudi priložnost za obisk trgovin, povzpeli v podnožje Grossgloc-knerja ter se od tam peš napotili do vznožja ledenika. Časa je bilo dovolj tudi za srečanje s svizcem, za nakup razglednic, spominkov, predvsem pa za oočudovanje lepo urejene turistične točke. Nekateri so obiskali bližnji hotel ce- sarja Franca Jožefa ter se ob tem nasmehnili ob spominu na cesarico Marijo Terezijo, na katere željo so menda začeli z urejanjem te turistične točke, ki jo da^ nes pozna in obiskuje ves svet. Ob povratku smo se ustavili tudi v najlepši vasici na svetu, kjer smo si ob cerkvi ogledali tudi veliko železno spominsko knjigo, v kateri so zabeležene žrtve Grossglocknerja. Povratek domov je bil prijeten, saj nas je pot vodila po Ziljski dolini, spremljala pa jo je pesem in prijazna beseda gospe Mari. Po večerji v Žirovnici smo se prijetno utrujeni vrnili domov, večina že z mislimi pri naslednjih izletih in letovanjih, ki jih organizira Društvo invalidov Domžale. Tako so medtem že obiskali Ro-glo in Madžarsko, uspešno so organizirali športna tekmovanja, vsi skupaj pa se veselijo srečanja s prijatelji v Izoli v začetku septembra 1994. Domžale in njegov grb To veliki je kraj za glavno cesto. Ko bodo si ustvarile svoj grb, postale bodo pravo - MESTO. Predsedniško-poslansko-ministrsko sodelovanje Jaz tebi, ti meni - a sebi oba, »svobodi« se še solidarnost poda. Slovenski varuh človekovih pravic Šele ko »vsej večini« bo le do resnice, si VARUH bo dobil pravico do PRAVICE. FRANCE CERAR Osmarčki so se poslovili Večina slovesov je bolečih in lahko pustijo globoke rane. Tudi ob slovesu osnovnošolcev stisne v grlu tako učitelje kot njihove starše. Hkrati je prisotno zadovoljstvo, ko mladi stopajo na svoja pota odraslosti, in bojazen, po kateri poti v življenju jo bodo ubrali. Letošnji osmarčki OŠ Janko Kersnik na Brdu so pustili poseben pečat. Najlepše izmed vsega je to, da so vsi uspešno končali osnovno šolo. Še dolgo se jih bomo spominjali zaradi njihovih uveljavitev na raznih področjih. O tem so pričala tudi številna priznanja in nagrade, ki so jih osvojili. S svojim igranjem so nas zabavali člani ansambla Gamsi, ki so dobri prijatelji naših osmarčkov, glasbenikov ansambla Pogačar. Svoj glasbeni prispevek so dali tudi nekateri izmed gostov, ki so se morali meriti v petju znanih melodij. Brez pomoči članov ansambla Pogačar bi se te avdicije slabo končale. V sodelovanju s starši je prireditev dobila kar najvišji nivo s prisotnostjo znane osebnosti, Toneta Fornezzia - Tofa. Zelo so mu ploskali. Navdušenje nad njegovimi besedami je bilo veliko kot vselej. Tudi razgovor z znanima hokejistoma Olimpije g. Igorjem Beribakom in g. Vnukom je bil zelo zanimiv. Mladi radi poizvedujejo po skrivnostih svojih idolov. Mnogi sponzorji, ki so prispevali svoj delež k zanimivosti, so nam pričali, da je bilo s samo organizacijo veliko dela. Poleg staršev so se trudile tudi razredničarke osmih razredov. Kljub temu da so bile ocene zaključene, je slovo izzvenelo v prijetnem in spoštljivem tonu, s čimer pa se, žal, ne morejo pohvaliti osmarčki vseh drugih slovenskih šol. DARINKA GRUM Romanje in izlet Prispevek v Pismih bralcev Romanje in izlet je bil pri montaži besedila pretirano skrajšan. Piscu se zato opravičujemo in besedilo objavljamo v celoti. Uredništvo V aprilski številki Slamnika je bilo objavljeno vabilo moravskih planincev za romanje-izlet na grob predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja in na Staro Goro (pred revolucijo Sveti Duh). Med prijaznimi potniki je bila vožnja z avtobusom kar prijetna. Žal pa je bilo med vožnjo povedanih tudi nekaj »vicev«, ki niso vredni kulturnega človeka, še najmanj pa spadajo v druščino, kjer so tudi ženske in otroci. Z moravškimi planinci so bili tudi člani in prijatelji nekega ljubljanskega planinskega društva, tako da nas je bilo skupaj štiri polne avtobuse. Na Stari Gori smo bili gostje tamkajšnjih gasilcev. Bili smo dobro postreženi, tako da, kdor je božji - je bil sit; božji pa smo bili vsi. Poleg vaških fantov so nam stregla tudi prijazna dekleta. Pri tej strežbi sem bil pa spet priča neljubemu dogodku. Izletnik iz našega avtobusa je brez vzroka zelo žaljivo grajal vljudno strežnico. Papir ne prenese teh umazanih besed. To je bil nazoren primer vračanja dobrega s slabim in hudim. Žal tako en neolikanec s svojim jezikom umaže celotno druščino. Je že tako, vedno se najdejo ljudje, ki se po svetu in v javnosti obnašajo tako kot doma. Če bo omenjena strežnica mogoče po naključju brala te vrstice, jo prosim, da žaljivcu vsaj nekoliko oprosti. Domnevam, da so mu neprimerne besede ušle bolj iz neumnosti in nerodnosti kot iz hudobije. Kot rečeno, smo bili tudi v Ne-govi, kjer je domoval zaščitnik in dobrotnik revnih, tolažnik ponižanih in razžaljenih, preobrazovalec nazadnjaških medsebojnih odnosov, ki so še vedno v slovenski družbi - to je narodni mučenik IVAN KRAMBERGER. Vse tako kaže, da je bil nekaterim politikom trn v peti in da od njegove smrti bolj mirno živijo v tej svobodni in izredno zaščiteni domovini. Prav zato ga javnost, ki je pod vplivom medijev, tako prezirajoče pozablja, saj minevajo leta, ko ga skorajda nihče nikjer in nikoli ne omenja. Moravskim planincem iskrena hvala za povabilo na to romanje in izlet. Zdravo! MIHAEL VELEPEC Domžale /lamnik 17 65 let gasilstva v Radomljah Svoj jubilej so radomeljski gasilci proslavili nadvse delovno in uspešno. V soboto, 9. julija, je bila velika medsek-torska vaja, po njej pa so ob gasilskem domu odprli balinišče. Naslednjega dne je bila slavnostna povorka skozi vas, pri gasilskem domu pa so krstili, blagoslovili in predali namenu nov gasilski kombi. IGOR LIPOVŠEK Poročilo Centra požarne varnosti Domžale Preserje, 8. junija 1993 ob 17.45: stanovalka s Kamniške t nas je po telefonu obvestila, da se je roj čebel naselil skozi zračnike in se izletavajo v njeno stanovanje. Čebele srno uničili s plinom CO 2. Ihan, 17. junija ob 9.30: je občan iz Ihanske 85 sporočil, da se je med varjenjem vžgala električna napeljava. Ogenj je zajel avtomobil spaček. Do našega prihoda je lastnik ogenj že sam pogasil, zato smo opravili le pregled avtomobila in prostora. Loka pri Mengšu 27. junija ob 16.10: so nas poklicali na pomoč, ker je izbruhnil požar na kozolcu, polnem sena. Ogenj je nastal zaradi neprevidnega dela s kotno brusilko. Požar so še pred prihodom gasilcev CPV pogasili mengeški prostovoljni gasilci, mi pa smo pregledali kraj požara in ugotovili, da ni več nevarnosti za ponovni vžig. Domžale, 27. junija ob 18. uri: sorodniki stanovalca na Ljubljanski 88 so zaprosili za pomoč pri odpiranju vrat stanovanja. Lastnika stanovanja niso videli že približno deset dni niti se ni oglasil na telefonske klice. V ključavnici na notranji strani vrat je bil ključ zato smo morali vlomiti. Lastnik stanovanja je bil mrtev. Zavarovanje stanovanja so prevzeli domžalski policisti. S. V. Center požarne varnosti Količevo sta obiskala g. Janez Orhini in g. Grum, predstavnika Gasilske brigade iz Ljubljane. Ogledala sta si novo gasilsko kombinirano vozilo TAM 260, katerega sta tudi preizkusila. posebno pozornost pa sta posvetila novemu ročniku za gašenje. Pisma bralcev Odmevi na valeto Vsako leto sem ob zaključku osmošolcev vedno znova razočarana. Ne morem verjeti, da mladim res ne znamo dati kaj svetlega, oprijemljivega, da bi prav ob valeti začutili, kaj pomeni končati in začeti znova, da bi na tem razpotju začutili vsak na svojem mestu odgovornost, da iz svojega življenja naredijo kaj lepega, plemenitega. Ne morem več molčati. Mislim, da je prav, da širša javnost zve, kaj se dogaja. Naj bo to pisanje opozorilo staršem sedmošolcev, da se ne bodo takšne zgodbe ponavljale. Pozivam vse odgovorne starše, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju odrašča njihov otrok, da začnejo odločno in vztrajno podirati ustaljeno tradicijo, da je treba po končani osemletki noč prebiti v disku. Naj vam povem nekaj zgodbic, ki so dosegle moje oči in ušesa. Učenci se množično organizirajo in gredo skupaj v diskoteko. Nikoli pri nobeni drugi akciji niso tako enotni. Starši jih podpirajo, češ, kaj pa je to takega, saj gredo vsi, naj vidijo, da to ni nič... Učitelji se izmikajo, da je to zunaj šole in je to stvar vsake posamezne družine. Jaz pa vseeno mislim, da bi učitelji in starši morali s skupnimi prizadevanji preprečiti, da bi se take tragične zgodbe nadaljevale. Letos so v eni diskoteki s pestmi zmaličili obraz fantu, ki je vedno veljal za miroljubnega. Fantje in dekleta segajo po alkoholu; ker tega niso vajeni, počenjajo razne objestnosti od napadov starejših oseb do prevračanja avtomobilov. Do nezavesti opiti ležijo po parkih. Zjutraj ob petih in šestih se pobirajo s pobruhanih klopi in asfalta. Na lastne oči sem videla, kako so dekleta, ki so veljala za prizadevna, marljiva in bila pohvaljena za vzorno vedenje, bila vsa opita kot lutke v rokah starejših fantov. Če po vsem tem izjavim, da so starši, ki vse to podpirajo in dopuščajo, nenormalni in do skrajnosti neodgovorni, mislim, da ni preostro. Priča sem bila izjavam deklet, ki so mi med solzami govorile o gnevu in razočaranju, katerega so doživele, o tem, kako so same bežale čez polje domov, saj so bile s starši domenjene za dosti kasnejšo uro. Starši, ali ste sposobni razmišljati o tem, kaj se dogaja v psihi teh mladih, odraščujočih fantov in deklet? Ali bodo ob vsem tem naši psihologi, sociologi, pedagogi in socialni delavci še kar molčali? Ali smo res padli tako globoko, da ne vidimo več rešitve? O, jaz jo vidim, zato vas, starši sedmošolcev, in vsi enako misleči učitelji, prosim, ne nasedajte besedam, da to ni nič takega, da to počno vsi, da je vse to samo napihovanje. Ob vsem tem se je treba samo zavedati, da je veliko zgodbic še zamolčanih. Temu je treba narediti konec! NADA COTMAN GOVEDOREJSKO DRUŠTVO DOMŽALE Prvi korak - živinorejska razstava Govedorejsko društvo Domžale (sedež Moravče, Vegova 7) So ustanovili rejci plemenske ži-vine z območja celotne občine Pomžale. Njihova osnovna dejavnost je načrten in strokovno bolj uspešen pristop k skupnim vprašanjem, ta pa zajemajo vse J'ejce: kontrola produktivnosti krav, rodovništvo, osemenjevanje, zdravstveno varstvo, zavaro-vanje, izboljšanje genetskih lastnosti živali, čim večja in čim boljša proizvodnja mleka in mesa v čredah, vključevali pa se bodo tudi v svetovalni, program kmetijstva in aktivno sodelovali v kmetijskih zadrugah. »Pomemben del naših prizade-vanj pa bo usmerjen tudi v organizacijo razstav, predavanj, ekskurzij in še kaj se bo našlo,« pravi Andrej Hribar, ki si obenem želi, da bi se v društvo vključili in s svojimi predlogi sodelovali vsi, ki redijo živino. Pričakuje tudi tesno povezanost s selekcijsko in svetovalno službo Kmetijskega zavoda Ljubljana, Veterinarskim zavodom, Delovno enoto Domžale in z obema kmetijskima za- drugama. Z namenom, da s svojim delom seznanijo čim več ljudi, so se odločili, da bodo 14. avgusta v Dobu organizirali živinorejsko razstavo. Na njej bodo razstavili vse tri pasme goveda: rjavo, lisasto (te je v naši občini največ) in črnobelo. Odbira je bila že narejena, zato si boste na razstavi lahko ogledali več kot 30 goved, pol manj bo konj, med njimi tudi trije žrebci. Razstavo pa bodo popestrili še z ustreznimi dejavnostmi, kjer bo dovolj priložnosti za srečanja rejcev, pogovore o letošnji letini ter za družabni del. Govedorejsko društvo Domžale vabi vse, da si razstavo ogledate, vse rejce pa, da se jim pridružite in skupaj z njimi oblikujete boljšo živinorejo v naši občini jutri. V. Avtocesta prihaja Prihaja prepozno in prihaja prehitro. Prepozno, ker naš cestni sistem že dalj časa zaostaja za hitro naraščajočim prometom; prometni infarkti na področju občine Domžale in Ljubljane so že nevzdržni. Na slovenskih cestah vsak teden umre 8 do 10 ljudi, ranjenih pa jih je več kot 100. Torej vojna v malem, ki povzroča ogromno vsestransko škodo. Recept za izboljšanje: zgraditi bolj prepustne ceste, poloviti divjake in pijance. Ker smo s cestami v zamudi, sedaj kar na horuk hočemo nadomestiti tisto, kar v veliko bolj razvitih državah delajo premišljeno in odgovorno v bistveno daljšem času. Vzrok za tako naglico ni samo navedeno stanje, temveč je strankarski, cestni in lokalni politični lobi zavohal izredno priložnost za pridobitev svojih koristi. Te pa so predvsem: denar, hitri zaslužki ne glede na škodo, ki jo povzročijo slabi projekti, zgraditev odsekov lokalnih cest kot del tranzitne avtoceste na državne stroške in tako razširiti svoj materialni in politični vpliv. Zato hote ali nehote ni časa za izdelavo in sprejem nacionalnega cestnega programa. Zahtevi Evrope po prometnih koridorjih skozi Slovenijo se ne moremo upreti, saj je naše ozemlje najbolj primerno za koridor vzhod-jugozahod. Če pa že je tako, potem bi morali izkoristiti priložnost in speljati avtoceste čez naše ozemlje v skladu z najbolj spoštovanimi kriteriji v razviti Evropi. Ti pa so: varstvo človeka in naravnih dobrin, prometna učinkovitost in šele po tem višina stroškov gradnje. Naša vlada hiti s podpisovanjem pogodb z Evropo in posameznimi državami o cestnih koridorjih čez našo zemljo. Rezultat tega so uradni predlogi tras avtoceste v Savinjski dolini čez najboljša hmeljišča, v občini Domžale 80% po najboljši kmetijski zemlji in kot krona vseh neumnosti ljubljanska vzhodna obvoznica kot del tranzitne avtoceste. Pri tem strankarsko-cestni lobi trdi, da bo tranzitnega prometa skozi Slovenijo toliko, kolikor bomo mi sami dopustili in da bo promet najbolj učinkovit, če bo povezan lokalni s tranzitnim. Zdrava pamet se temu upira! Kako npr. si ljubljanski prometni strokovnjaki predstavljajo delovanje vzhodne ljubljanske obvoznice takrat, ko se bo nanjo priključil tranzitni promet iz vzhodne Slovenije in vzhodne Evrope z brzino 100 do 120 km na uro v gostoti najbolj prometnih evropskih cest? Koliko ljubljanskih vozil se bo lahko vključilo v to gnečo? Ali če zmanjšamo brzino vozil na avtocesti skozi Ljubljano na 60km: v kakšnem času bo zato nastala kolona vozil od Ljubljane do Blagovice, v številu 2000 vozil na uro? Ljubljanski stari prometni lisjaki dobro vedo, da to ne bo delovalo. Vedo, da bo potrebno avtocesto speljati mimo Ljubljane, vzhodna obvoznica pa bo ostala na državne stroške zgrajena za njihovo interno uporabo. Pa še ta ni najbolje speljana, kar dokazujejo številni protesti alternativnih strokovnjakov in prebivalcev. Dokaz, da gre pri vzhodni obvoznici za čisto meše-tarjenje, je način njenega sprejemanja. Mariboru in vzhodnim območjem je bil ponuđen denar za njihove ceste, če bodo njihovi poslanci v državnem zboru glasovali za vzhodno obvoznico. Za čigav denar gre in kdo z njim mešetari? In kako sedaj spričo takega stanja speljati cesto skozi občino Domžale, da v primeru spremembe trase pri Ljubljani ne bo potrebno graditi še ene avtoceste? Organi občine Domžale so dosedaj ravnali zelo pravilno, ko so zahtevali poleg uradne trase obravnavo še alternativnih tras. Pri tem imajo močno podporo prebivalcev enajstih krajevnih skupnosti od Ljubljane do Blagovice. Variante so sedaj v izdelavi, ni jih potrebno kar osem, dovolj sta poleg uradne ena ali dve. Samo te naj bodo izdelane po evropskih kriterijih in potem v skladu z zakoni uradno izobešene, da si jih bodo ljudje lahko ogledali. LOJZE JAGODIC Dve pohvali V Domžalah moram pohvaliti dve stvari. Kdor zavije mimo izložb Veleblagovnice, se mora ozreti vanje. Opremljene so zelo privlačno in z veliko mero okusa. Posebno tisti tigri so mi všeč, seveda samo v izložbi. Sicer se v živo ne bi rada srečala s to lepo mačko. Pa tisti bazenček z vodometom in cvetlicami je enkraten. Mislim, da tudi v Ljubljani nimajo lepših izložb. Domžalčani so lahko tudi ponosni na novi park, ki krasi sredino mesta. Kdo bi si prej mislil, da je za ograjo nekaj tako privlačnega. Za trudne noge je torej v mestu dobro preskrbljeno. Klopi res ne manjka. Posebno tiste pred avtobusno postajo so zmeraj zasedene, ko se potniki hladijo v senci pod gostim drevjem. Samo tisti nesrečni prostor oz. parkirišče, ki mu jaz pravim puščava, ker je posut s samim peskom, kazi mesto. In ne samo tam, kjer pesek pešce ne moti, temveč je pesek tudi na pločniku, kjer pešci hodijo. No, moramo pač počakati na dan, ko se bo znašel kakšen petičnež, da bo tam zgradil nebotičnik, ki bo zasenčil celo mesto. Sicer pa bomo videli, kaj se bo izleglo iz peska. (Verjetno jaz tega dogodka ne bom dočakala.) MAJDA BAUER Društvo rejnic in rejnikov obč. Domžale se zahvaljuje za finančno podporo ob realizaciji prireditve »srečanje rejniških družin občine Domžale«, 10. julija v Krašnji, naslednjim DO in obrtnikom: • Napredek Domžale • Plastenka Radomlje • SKB d. d. Ljubljana • Magistrat International • PULSAR investicijska družba d.d. • TEHNUM - Tone Matečko - trgovina z avtodeli zastava, golf, R4, Šmartinska 222, Ljubljana • Zidarstvo FARTEK, Vir, Šaranovičeva 2 • TOSAMA Domžale • Pletilstvo - Retelj Vida • KOMPAS PRO Portorož • Merlin Vidart d.o.o. • TOKO line Domžale • TERME Zreče Iskrena hvala tudi Gasilskemu društvu Krašnja, Športnemu društvu Krašnja in OŠ Franc Per Vid Krašnja. Gostilna »PRI BRINOVCU« Šaranovičeva 21 - VIR Telefon: 061/721-392 NUDIMO: # jedi po naročilu # poročna kosila in večerje # nedeljska kosila # sprejemamo naročila za poroke in družbe do 100 oseb Delovni čas: vsak dan razen ponedeljka od 9. do ure Vabljeni v našo gostilno *0- 0J TA SLAMNIK OBČIMA DOMŽALE NA STARIH RAZOLEDrilCAH Knjigo OJ TA SLAMNIK s stopetdesetimi starimi ** razglednicami občine Domžale kupite v Napredkovih trgovinah, Mladinski knjigi in v uredništvu Slamnika v občinski hiši. Telefon 721-022 NAROČILNICA Naziv in naslov ustanove: naročamo..........izvodov knjige OJ TA SLAMNIK po ceni 2.500,00 SIT za izvod. Knjigo(e) bomo prevzeli osebno oz. jih posreduje uredništvo. Telefon 721-022 Žig in podpis naročnika /lomnih Domžale m Janez CERAR v ZAVRŠNICI, SMER IKARUS IX. stopnja Alpinistični odsek Domžale V začetku maja so domžalski alpinisti obiskali plezalni center ARCO ob Gardskem jezeru v Itar liji. Termin je bil v prejšmjj^emV rezerviran za tradicionalno majsko srečanje alpinistov v Pakle- Sf* niči na Hrvaškem, kjer pa to za-radi vojnih razmer ni mogoče. V ARCU je plezalo sedem čla-,nov odseka: Janez Cerar, Tatjana , 'Cerar, Dušan Cerar, Grega Kotnik, Primož Bečan, Janez Jančar in Klemen Miklič. V navezah po dva ali trije so preplezali štirinajst smeri od V. do VIII. stopnje. Medtem ko je večina članov plezala v Arcu, pa sta Rok Kralj in alpinistični pripravnik Janez Cerar izkoristila dobre snežne razmere v naših gorah za turni smuk. Janez Cerar je presmučal osrednjo grapo v severni steni BE-GUNJŠCICE, ocenjeno s S4, III + 350m. Smučal je še s KA-NJAVCA, KREDARICE, skozi JA-LOVČEV OZEBNIK, Rok Kralj pa s KOTOVEGA SEDLA, VELIKE MOJSTROVKE in z VIŠEVNIKA. Dušan Cerar, Janez Cerar, Aleš Janžekovič in Klemen Miklič so 26. junija v GROSSGLOC- KNERJU splezali smer MAIER--MESSNER IV, 70° 600 m, teden prej pa sta se po normalni poti na vrh povzpela Rok Kralj in Saša Kosten. V PLANJAVI sta Rok Kralj in Sašo Skler 25. junija splezala CENTRALNO SMER VI + 150m, teden dni pozneje pa so v VRŠIČIH Rok Kralj, Alenka Zierenfeld, Primož Jarc in Klemen Miklič splezali LUKMANOVO lll-IV 150m. Isti dan sta Rok in Klemen preplezala KAMNIŠKO VI 150m in sestopila po LUKMANOVI smeri. Od težjih smeri, preplezanih v plezališčih po Sloveniji, izstopa POKRACULJA v Retovjah pri Vrhniki, ki jo je splezal Janez Cerar. Smer je ocenjena s francosko oceno 8a, kar ustreza naši oceni IX+/XI. V MIŠJI PEČI je Janez na pogled splezal NINOVII + . Dušan Cerar je v MIŠJI PEČI splezal smeri FIGA in NIDO, obe ocenjeni VIII+/IX-. S prihajajočim poletjem, ki pomeni vrhunec alpinistične sezone, se alpinisti selijo v daljše alpske stene doma in v tujini. ROK KRALJ Trgovina SPINA Trgovina z mešanim blagom Tel. 713-192 Krašce 17, Moravče Vaše počitnice bodo še prijetnejše, če nas boste obiskali in iz pestre ponudbe različnih artiklov poiskali samo za vas: • moderna poletna oblačila • živobarvne brisače • zaščitne kreme in olja... VSE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH DOBRODOŠLI!!! Mala šola pa zares! Zagotovo izražam željo vseh mamic in očkov lukoviških in šentviških »diplomantov« male šole, da se v skupnem imenu naj-topleje zahvalim Osnovni šoli Janko Kersnik Brdo in gospema Nadi Trček in Mateji Orehek za čudovito doživetje zaključne prireditve. Take trenutke sreče in ponosa lahko doživljamo samo ob neposredni otroški prisrčnosti in naravnosti, ki je zmožna z brezmejnimi krili domišljije ustvarjati nove čare odčaranega sveta odraslosti. To pa znate s svojim posebnim darom in bogatim pedagoškim znanjem ter izkustvi ustvarjalno dosegati obe gospe, Nada in Mateja... Domi- selnosti in volje jima res ne manjka in malčki razvijajo vse možne dispozicije: gibalne spretnosti in intelektualne. Ritmične vaje, glasbeni nastopi, dramski prizorčki sestavljajo neprisiljeni splet zgodnje socializacije, skladno oblikovanje otroške osebnosti in pozitivno sprejemanje sveta neskončnih znanj in spoznanj. Kako pomembno je takšno šolsko izkustvo na pragu vstopa v sistem nadaljnjih zapletenih šolskih programov. Kakšni dragoceni kamenčki v temelju vzgajanja vrednot za humane človeške odnose in duhovno zdrave osebnosti. Cankar pravi, kako je otroško Vesel zaključek male šole S4V(df£ trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 61230 Domžale tel: 061 721-730, 061 712-059 tel/fax: 061 713-288 Gradite ali obnavljate hišo, stanovanje ali vikend? Pri nas boste našli opečne izdelke vseh vrst, strešnike Bramac, Bobrovec, dimnike Schiedel, siporex, armaturne mreže, različne betonske izdelke, po posebno ugodnih cenah pa vam ponujamo: CEMENT Anhovo 450 PC 498,00 SIT/vrečo, APNO 416,00SIT/vrečo, SALONIT PLOŠČE 5,5 v po 716,3.0 SIT, 6 v po 735,30 SIT, 8 v po 775,20 SIT, STYROPOR po 7144,00SIT/m3, ZIDAK FASADNI M30 34,10SIT/kom. Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 13. V SAMU NE BOSTE NIKDAR SAMI! Odpadnikom in depalskemu vohljaču S shoda slovenskih rodoljubov na Viru 21. rožnika 1994 O, bratje! Kako velika še med nami je razlika. O, bratje! Zdaj narodova bolečina je velika. Razlika huda je: mi ljubimo svoj rod, a tujcu osvajalskemu utirate vi pot. Zakaj, o, bratje, služiti spet tujcu vdano, zadajat' rodu svojemu spet smrtno rano? Je res, kar pravi se, o, bratje mili, da so za janičarje vas vzgojili? Branimo narod in svoj rod Ml VSI, o, bratje, preže krog nas prostosti naše tatje. Za ceno vsako tudi in za ceno svoje biti otrokom dolžni vsi življenja smo braniti. A ti, vohljat in srbočaršijski oproda, poslušaj to - za svojega »gospoda«: Slovenci panterji smo, orli al' sokoli, mi sužnjevati nočemo nič več - nikoli! Zakaj, o, bratje Je res to, bratje? Da, bratje! MIHAEL VELEPEC izkustvo, pozitivno ali negativno, prvotno besedilo duševnega razvoja in človekovega življenja. Naloga odraslih, najprej seveda staršev in šole pa je, da to izkustvo nikoli ne bo boleča usedlina. In zato smo hvaležni »prijazni« mali šoli za zaklad, saj se bo obrestoval v naložbi novih generacij. Kdo že pravi: Kar moram znati za življenje, sem se naučil v vrtcu. Naši »diplomanti«, ki so to kazali tudi v zunanji svečani opremi, so pokazali svoje oblikovne izdelke v prisrčno razstavo, vrh pa je predstavljala pogostitev »zdrave prehrane«, z biološko neokrnjeno naravnanostjo; to je bilo delo malih ročic velikih šolarjev. Svoje izdelke iz domače kuhinje pa smo dodale še mamice. Zares prisrčno slovesno razpoloženje ob nemajhnem ponosu na naše sinčke in hčerke. Naj bo naša zahvala in občudovanje tista roža, ki je dana iz srca in notranji občutek zadovoljstva po dobro opravljenem delu, saj se ta ne meri z denarjem, ker se to delo ne da plačati po načelu daj - daj. Tako bogastvo se ustvarja samo z močjo vzgojite-Ijeve osebnosti in poklicne ljubezni. To je dajanje. Našim otrokom, ki bodo v jeseni že v pravi šoli, pa želimo, da bi jim bila sistemska šola in šola življenja vselej tako prijazna, kot jim je bila predšola. Da bi iz naših malih zakladov rasli ljudje znanja, duha in vrednot. In da bi bila to resna delavnica, vredna največjega družbenega spoštovanja in skrbi. Še Sokrat je rekel: Šele šola in vzgoja naredita Človeka. M. S. SERVIS MENGEŠ 7? 73 84 09 SKUPŠINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet JAVNI NATEČAJ ZA ZBIRANJE PONUDB ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH PROGRAMOV V LETU 1994 I. Prijavljeni programi morajo podpirati dolgoročni in strateški razvoj občine Domžale, na primer na naslednjih področjih: 1. Gospodarstvo občine: - hitrejši tehnološki razvoj, uvajanje razisko-valno-razvojnih dosežkov v prakso ter na tej osnovi nastajanje novih podjetij in novih delovnih mest; - razvoj kmetijstva in možnosti oskrbe občine z bolj zdravimi in cenejšimi kmetijskimi pridelki; - strategija turistične promocije občine. 2. Prostorski razvoj občine: - razvojna strategija, boljša izraba prostora; - razvojna strategija lokalnih samouprav; - sociološka prenova naselij; - iskanje novih virov pitne in termalne vode; - razvoj ločenega zbiranja odpadkov in razvoj obdelave na lokacijah odlagališč. 3. Družboslovni razvoj: - pospeševanje inovativne dejavnosti mladih; - raziskave družboslovnega razvoja občine; - publiciranje raziskovalnih dosežkov, pomembnih za razvoj občine. II. Na natečaj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe. Praviloma bomo iz občinskega proračuna sofinancirali raziskovalno-razvojne programe največ do višine 40% vrednosti posameznega programa. Prednost bodo imeli program, ki jih sofinancira tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo in druga ministrstva Republike Slovenije ali tuje institucije oz. fondacije. III. Vsak prijavljen raziskovalno-razvojni program mora vsebovati: - naslov programa, - naslov prijavljitelja, - priimek in ime vodje programa ter sodelavce, - izhodišče in namen programa, - predvideno uporabnost rezultatov programa glede na strokovne in znanstvene dosežke, - pričakovane gospodarske in ekonomske učinke, - predlog strokovnjakov, ki rezultate programa lahko recenzirajo, - predlog finančne konstrukcije ter izjave drugih so-financerjev. IV. Predlagatelji raziskovalno-razvojnih programov naj svoje predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 Domžale. Prijave bomo sprejemali najkasneje do 15. septembra 1994. Izvršni svet SO Domžale NOVA KMETIJSKA TRGOVINA NAVIRU VAM NUDI - VRTNE IN NAHRBTNE KOSILNICE, MOTOKULTIVATORJE, MOT. ŽAGE, ŠKROPILNICE... - MLINE ZA GROZDJE, STISKALNICE, 30L, 60L, KADI, SODE ZA ZELJE, NERJAVEČE SODE ZA VINO, KANISTRE 5L, 10L, 25L,... - SEMENA, GNOJILA, KRMILA, ZEMLJO, IRSKO ŠOTO, LONČKE IN KORITA, ZALI-VALKE, CEVI ZA VRTOVE IN VRTNO ORODJE... - REZERVNE DELE ZA KOSILNICE BCS-ACME, ZA TRAKTORJE FERGUSON, NA-KLADALKE, CISTERNE... AGRARD VIR, STRITARJEVA 2 TEL. FAX.: (061) 713-536 ODPRTO OD 9. DO 17. IN OB SOBOTAH OD 8. DO 13. VESLI BOMO VAŠEGA OBISKA! URE Domžale /lamnik 19 Hali oglasi NUJNO najamem ali kupim garažo v Mengšu. Tel.: 737-406 POMAGAM pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: (061) 722-266, Romana Servis motornih žag, motornih kos in vrtnin kosilnic. Močnik Robert, Pšata 38, Ool/Lj., telefon (061) 374-224 Stanovanjsko hišo, delno primerno tudi za poslovno dejavnost v Domžalah ali bližnji okolici kupim. Tel.: 713-902 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: (061) 738-662 Vabimo vas na prijetna, z zelenjem obdana teniška igrišča v Radomljah (ob Papirnici). Prijave in informacije po 1930 pri oskrbniku na telefon 0609/622-786 al i osebno Teniški klub Radomlje SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897 IAUDIO II VIDEO II TV SERVISI! C.RADOM.ĆETE37,RADOMLJE, a:061/727-042 NAPELJAVA in servisiranje centralnih kurjav z vašim ali našim materialom. Hitro kvalitetno. Tel.: 847-146 m PRODAM staro hišo v Črni. Informacije: (061) 825-264 IŠČEMO žensko za pomoč v gospodinjstvu in pri likanju. Tel.: 714-309 GOSPO za dopoldansko dvakrat tedensko likanje v Nožicah iščemo. Tel.: 815-459 INSTRUKCIJE iz matematike, fizike in angleščine za srednjo šolo nudim. Tel.: 712-061 Iščemo varstvo na domu (novi Trzin) za enoletnega otroka od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Telefon: 721-574, vsak delavnik, razen petka in sobote po 17. uri. Ob Ljubljanski cesti v Kamniku pod bencinsko črpalko prodamo zazidljivo parcelo - 3.415 m2. Cena po dogovoru. Ponudbe in informacije: 831-400 Servis motornih žag, motornih kos in vrtnih kosilnic. MOČNIK ROBERT, Pšata 38, Dol/Lj., telefon (061) 374-224. SERVIS šivalnih strojev Klančar - Preserje, Kajuhova n. h. (v bližini Kemisa). Delovni čas od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Telefon: 723-324, 727-897. SERVIS MENGEŠ tP?73 84 09 SERVIS TV aparatov in obročna prodaja SAT sistemov. Telefon: 727-042. POCENI PRODAM NOVO PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE »FEROTHERM« 30.000 CAL. IN PRAV TAKO NOVO TRAJNO ŽAREČO PEČ KUPPERSBUSCH. INFORMACIJE: PREVOJE, tel. 735-175 PRODAM kombiniran otroški voziček, na novo preoblečen, star tri mes., za 200 DEM. Naslov: Volčini Nataša, Vir, Kuharjeva 2, Domžale GAJBICE ZA KROMPIR ALI JABOLKA PRODAM PO UGODNI CENI. OKORN, SLOMŠKOVA 19, DOMŽALE, TEL. 722-851 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA PODRUŽNICA DOMŽALE ZVEZE: • KMEČKA • GOSPODARSKA • ŽENSKA • DELAVSKA GOVEDOREJSKO DRUŠTVO DOMŽALE VABI na veliko živinorejsko razstavo, ki bo 14. avgusta 1994 na domačiji Vilar v Dobu, Ljubljanska 1. Odprtje razstave, ki bo popestrena s spremljajočim programom, bo ob 12. uri, ko bodo razglasili rezultate. Pokrovitelj razstave je občina Domžale. Vabljeni! — mmm - KScSM/JA LIABI Tel. 722 920 DOMŽALcS 1-Vešernova U8 elektromehanika, servis pralnih in pomivalnih strojev CMREKAR ALJAŽ J-^3 ooi delavnica: VIR, Šubičeva 23 DOMŽALE tel.: 061-714-332 gorenje Večja popravila lahko plačate v dveh obrokih MDOMUE Mizarja - honorarno ali redno zaposlim za izdelavo drobnih izdelkov in pohištva iz masivnega lesa, Slovenska hiša d. o. o. Radomlje, tel. 061 727-081. TEKSTILCEK Glavni trg 26, Kamnik (pri trg. COKLA) Tel. 061/817-641 NUDIMO VAM: • dekorativno blago od 584,50 SIT dalje • okrasne blazinice od 370 SIT dalje • copate od 290 SIT dalje • posteljne garniture od 2700 SIT dalje • metrske zadrge in ježke • garniture iz ratana Pri nas lahko naročite tudi sedežne garniture in razne blazine za stole, prte... trgovina je odprta od 8. - 19. ure ob sobotah pa od 8.-12. ure. Motomehanika Servis in trgovina Taborska 9, Domžale, Tel.: 061/72 14 22 Nudimo vam servisiranje motornih kosilnic, kultivatorjev, motorjev in motornih žag. Pooblaščen servis za: - motorne kosilnice QUEEN GARD EN, ALK0 - motorne nahrbtne kose KAWASAKI - bočne kose PARTNER, HOMEUTE - kosilnice BCS - motorne žage ALPINA, H0MELITE - prodaja rezervnih delov SE PRIPOROČAMO ! Združenje razlaščenih lastnikov premoženja VABI na pogovor o problemih in poteku denacionalizacije, ki bo v sredo, 10. 8. 1994, ob 9. uri v sejni sobi Občine Domžale. Predsednik Jurij Berlot, inž. arg. Ljubljanska c. 80 Tel. št.: (061) 712-094 721-947 - doma PRIREJA tečaj cestno prometnih predpisov 8. in 22. avgusta ob 17. uri v prostorih avtošole Nudimo: * brezplačen tečaj CPP * prijavo na zdravniški pregled in RK * možnost plačila na več čekov * pričetek vožnje takoj, na R5 in Clio Za dijake, študente in nezaposlene pa še posebne poletne popuste - cena ure 1.050 SIT Uradne ure: pon., sreda in petek od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE SAMI! Komisija za kadrovska stanovanja, kredite in oddajo poslovnih prostorov pri Izvršnem svetu Skupščine občine Domžale na podlagi 11. člena Pravilnika o oddaji in prodaji poslovnih prostorov (Ur. vestnik občine Domžale št. 11/90) in po sklepu 33. seje z dne 28. 6. 1994 objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo poslovnih prostorov v najem Prostori se nahajajo v G robijah 2 na Rodici v Domžalah in so v izmeri: - trgovina in priročno skladišče 137,10m2, cena najema okvirno 600,00 SIT/m2. Prostori se oddajajo za nedoločen čas za trgovino z živilskimi proizvodi oz. mešanim blagom. Interesenti naj vlogo, iz katere je razvidna dejavnost, ki jo nameravajo opravljati v poslovnem prostoru, s priloženim potrdilom o registrirani dejavnosti oz. izpiskom iz sodnega registra, oddajo v 15 dneh od objave na naslov: SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE, IZVRŠNI SVET - KOMISIJA ZA KADROVSKA STANOVANJA, KREDITE IN ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV, LJUBLJANSKA 89, DOMŽALE s pripisom ZA JAVNI RAZPIS. Udeleženci razpisa bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po odločitvi komisije. Pri izboru bo sodelovala Krajevna skupnost Jarše-Rodica. Trgovina z gradbenim materialom STOB, d. o. o Domžale, Ljubljanska c. 51 telefon: 711-415 nudi po ugodnih cenah gradbeni material: cement, vreča apno, vreča armat. mreža 9/6 kom armat. mreža q 69 kom opeka modul, blok Gorica, kom vobitekt SV 4 rola vobitek SV 3 rola novoterm m3 v roli novoterm m3 v ploščah parket lamelni 12x12 (hrast) 495,00 SIT 399,00 SIT 3.970,00 SIT 1.056,00 SIT 58,00 SIT 1.895,00 SIT 2.136,00 SIT 2.780,00 SIT 3.100,00 SIT 1.267,00 SIT Prometni davek je vključen v ceno. Na zalogi imamo tudi drug gradbeni material po ugodnih cenah. Za kamionske pošiljke dostava brezplačna. Možnost plačila na 3 čeke. Se priporočamo! 20 /lamnik Domžale Mercator Trgoavto Koper in BURNIK d.o.o. NOVA TRGOVINA Z AVTODELI IN TEHNIČNIM BLAGOM V Mengšu Prešernova 3, tel./fax:(061) 737 - 785 NUDIMO VAM KAKOVOSTNO TER CENOVNO KONKURENČNO BLAGO IZ PROGRAMOV: rezervnih delov za osebna vozila: FIAT, GOLF, ŠKODA, LADA rezervnih delov za tovorna vozila: IVECO, TAM, ZASTAVA, MAN elektro materiala, avtopnevmatike, vseh vrst električnih orodij proizvodov: TOMOS, PIAGGIO, GILERA splošnega materiala za vozila, koles, avtoakustike, avtokozmetike, drobne kmetijske mehanizacije itd. blaga za gospodarstvo in industrijo POSEBNE UGODNOSTI - POPUSTI DO 15% OB OTVORITVI VAM DO AVGUSTA NUDIMO 5% POPUST NA VSE PRODANO BLAGO PO NAROČILU NABAVIMO TUDI DRUGO BLAGO, Kl GA V PRODAJALNI NI NA ZALOGI. NEKAJ PRILOŽNOSTI: SIT Avto prevleke Avtotepih Okrasni pokrovi koles Akumulator MTA 12V/45Ah Gorsko kolo MOŠKO jCTB 26" 18 pr. Gorsko kolo OTROŠKO CTB 20" 10 pr. TOMOS AVTOMATI K A35S Stabilna krožna žaga T 770__ 3.099,00 1.539,00 900,00 3.984,00 30.092,00 23.686,00 82.593,00 61.058,00 Kotna brusilka Felisatti FR 55 10.804,00 SIT Vrtalni stroj Felisatti T 555 10.730,00 SIT PIAGGIO SFERA ENOSED 236.550,00 SIT MOŽNOST NAKUPA NA 3 CEKE BREZ OBRESTI, DO 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO, TER UGODNI KREDITI BREZ POLOGA Z ODPLAČEVANJEM DO 3. LET. DELOVNI ČAS ponedeljek - petek 800 - 1900 sobota 800 - 1200 OBIŠČITE NAS IN POTRUDILI SE BOMO, DA BODO VAŠE ŽELJE IZPOLNJENE [ Mercator Trgoavto Koper in BURNIK d.o.o. prodajalna Mengeš papirnica, fotokopirnica in videoteka III A - nakup šolskih potrebščin na tri obroke - fotokopiranje barvno, čmobelo - pisarniški material Delavnik: od ponedeljka do petka sobota 9.00-21.00 nedelja zaprto Kamniška 27, Preserje 61235 Radomlje tel./fax.: 061 727457 8.00-21.00 KMEČKA 1J DRUŽBA začenjamo! V juliju smo ustanovili prvo pooblaščeno investicijsko družbo in bomo začeli zbirati vaše lastninske certifikate v poslovalnicah Hranilno kreditnih služb in Slovenske zadružne kmetijske banke. Certifikate pričnemo zbirati 1. avgusta 1994 na blagajniških mestih Hranilno kreditne službe Domžale: MORAVČE HKS, Vegova 7 KGZ MORAVČE ZG. JARŠE HKS, Industrijska 15 KZ DOMŽALE LUKOVICA HKS KZ DOMŽALE ENOTA LUKOVICA DOMŽALE HKS, Ljubljanska 72/1 HKS DOMŽALE Certifikate bo možno nakazati tudi na vseh poštah. Kmečka družba d. d., pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov, Miklošičeva 4, (061) 1326047. CERTIFIKATI Domžale /lamnik 21 Obvestilo kmetovalcem Obveščamo kmetovalce z območja, ki ga je prizadelo neurje s točo, naj škodo na kmetijskih posevkih prijavijo Komisiji za elementarne nesreče pri Izvršnem svetu SO Domžale. Prijavo naj vložijo takoj, najpozneje pa v roku 30 dni po nastanku škode na že pripravljenih obrazcih, ki jih dobijo na občini (pri vratarju ali na referatu za kmetijstvo), na krajevni skupnosti in pri Kmetijski svetovalni službi. Opozarjamo prizadete občane naj prijavijo tudi pojav plazov, ki jih bo treba posebej obravnavati tudi zaradi morebitnih posledic. Na osnovi ocene Komisije za elementarne nesreče bo Izvršni svet SO Domžale iz proračuna občine namenil pomoč v višini 10% ugotovljene škode. SEKRETARIAT ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ Mladinski informativni center - LUKA Verjetno sploh ne veste, da je s prvim julijem »LUKA« vsem mladim odprl vrata tja, kjer se lahko srečujemo, izmenjujemo izkušnje in se pogovarjamo, igramo različne igre, poslušamo glasbo, beremo različne revije in prirejamo družabne večere ter se osebno bogatimo. Za majhen denar pa dobite tudi kaj za pod zob. MIC LUKA je odprt vsak dan od 19. do 22. ure. Vsi, ki si želite prijetne družbe, ste dobrodošli tudi s svojimi željami in domislicami pri oblikovanju naših večerov. Vidimo se v »LUKI«, Ljubljanska 34! Izžrebani nagrajenci križanke HELIOS DOMŽALE SO: 1. nagrado prejme: Limbek Tomaž, A. Skoka 4, Domžale 2. nagrado prejme: Štrukelj Ivanka, Peče 20, Moravče 3. nagrado prejme: Habjan Vera, Prelovškova 23, Mengeš Nagrajenci se o dvigu nagrad dogovorijo z gospo Nives Vidmar, He-lios Domžale, tel. 713-007. Uredništvo glasila SLAMNIK badex PRODAJALNA INSTALACIJ ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE Radio c. 1 A, Domžale tel.: 713-001 • faks: 713-001 Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom Groblje 3 A, Rodica, 61230 Domžale VAM NUDI: - gradbeni material - stavbno pohištvo - sanitarno keramiko - ogrevalno tehniko - vodovodni material - opremo za kopalnice - Fackelmann, Kolpa - velika izbira keramičnih ploščic - električno in ročno orodje Ugodnosti, ki vam jih nudimo: - 5% popust pri gotovinskem plačilu nad 10.000,00 SIT - prodaja na 3 čeke - brezobrestno - pri nakupu nad 30.000,00 SIT brezplačen prevoz do 30 km Pričakujemo vaš obisk - se priporočamo! Delovni čas: delavnik od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure. TERMOTEHNIKA, s. p. Trgovina in servis Velika izbira oljnih gorilnikov, sobne in kotlovne regulacije, peči SIME, bojlerjev in rezervnih delov za gorilnike. Delovni čas: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, Staretova 2, 61234 Mengeš, telefon: (061) 739-426 ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA dr. Jagode STREHOVEC Potočnikova 15, Domžale (bivša Kraigherjeva tilica) dela v avgustu, in sicer od 9. ure dalje, vsak torek, sredo in četrtek od 13. do 19. ure. Informacije: 061 712-990 PODEŽELSKA MLADINA MORAVČE Prireja v nedeljo, 7. avgusta 1994 v MORAVČAH KMEČKI PRAZNIK Pričetek je ob 15. uri s POVORKO kot vsako leto, zbor udeležencev bo ob 14. uri v Parku Moravče. Ob 16. uri pa se prične z VRTNO VESELICO. Za dobro voljo bo poskrbel ANSAMBEL JOŽE SKUBIC - SLAPOVI. Organiziran je tudi bogat srečolov. Vsi iz bližnje in daljne okolice ste prisrčno vabljeni, ne bo vam žal! Javni razglas V občini Domžale smo se odločili, da glede na močno izkazan interes individualnih investitorjev in pa delno spremenjen koncept pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov, pristopimo k pripravi Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine za obdobje 1986-2000, dopolnitev 1994, ter s tem v zvezi k uskladitvam srednjeročnih planskih dokumentov. V tem kratkem sestavku opozarjamo na možnost posameznikov, da sodelujejo pri oblikovanju prostora na tistih območjih, kjer so za to neposredno zainteresirani. Na Razvojnem zavodu Domžale namreč že nekaj let zbiramo pripombe vseh tistih, ki jim na osnovi sedaj veljavnih planskih dokumentov ni bilo moč izdelati pozitivnih lokacijskih dokumentacij, ker zemljišča, na katerih naj bi posamezniki gradili, niso bila zazidljiva. Naša želja je, da se urejanje prostora vrši v skladu z ustaljenim predpisanim postopkom, ne pa, da neupoštevanje in nespoštovanje predpisov pripelje do vrste črnih gradenj, kjer je nemalokrat skoraj nemogoče pozitivno razrešiti prostorski konflikt. Vse podane pripombe in predloge za spremembo in dopolnitev plana bomo v postopku priprave usklajevali s posameznimi nosilci planiranja. Zaradi točnosti podatka pripombe naj vsaka vloga vsebuje prilogo mapne kopije, ki jo izdela Geodetska uprava Občine Domžale, Ljubljanska 80, iz katere bo razvidna parcelna številka in katastrska občina. Vloge se sprejemajo v tajništvu Razvojnega zavoda Domžale, Ljubljanska 76/11. nadstropje. Postopek izdelave in sprejemanja sprememb in dopolnitev dolgoročnih in družbenih planskih dokumentov je vselej trenutek, kjer lahko zainteresirani uveljavljajo spremembe rabe prostora, tako v smislu širjenja zazidljivih površin, kot v smislu varstva naravnih in z delom pridobljenih dobrin. Po pooblastilu občine Domžale Razvojni zavod Domžale Ljubljanska 76, 61230 Domžale Petru Levcu v slovo Peter je bil za vse, ki smo ga poznali, vedno poln energije, prekipeval je od moči in idej. Bil je človek, ki ni poznal počitka, saj ni prizanašal sebi in je tudi v težkih trenutkih znal najti spodbudno besedo, se zasmejati in reči: »Saj bo!! Saj bo!« Bil je pravi borec in garač, zato je njegova smrt za vse, ki smo ga imeli radi, nerazumljiva. V nas pušča praznino, žalost in sočutje za mlado družino, ki je ostala prepuščena tako rekoč sama sebi. Za Petrom so v nas ostali le še spomini na lepe trenutke športnih užitkov, na prijateljstvo, vesele ure klepetov in zagnanega dela. Peter je v trzinsko športno življenje prinesel razcvet in upamo, da bo v katerem od mladih športnikov, ki jih je potrpežljivo vzgajal, le dobil posnemovalca in da bo športno društvo spet zaživelo, kot je v Petrovih časih. MIRO ŠTEBE Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tiho brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, v domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta Jožeta Škerbca iz Sela pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala župniku g. Francu Zaplati za lepo opravljen pogrebni obred, ihanskim pevcem za zapete žalostinke ter ge. Joži Hribar za pozornost. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! Župnijski urad Domžale, Krajevna skupnost Domžale in Sekretariat za občo upravo Skupščine občine Domžale naprošamo, vse lastnike oz. najemnike grobov na starem pokopališču v Domžalah, da se oglasijo v župnijskem uradu v Domžalah ali v prostorih Krajevne skupnosti Domžale oz. izpolnijo spodnji anketni list. Na pobudo KS Simona Jenka smo začeli postopek, s katerim bi ponovno omogočili pokopavanje na starem pokopališču v Domžalah. Grobove in grobnice moramo pred sprejetjem ustreznih odlokov evidentirati in ugotoviti voljo svojcev pokojnikov, pri končnem oblikovanju podobe starega pokopališča v Domžalah pa bo sodeloval tudi Zavod za varovanje naravne in kulturne dediščine. Prosimo, da izpolnite naslednji vprašalnik in ga pošljite ali prinesite: Župnijskemu uradu Domžale, Tabor 10, 61230 Domžale župnik g. Tone Perčič, tel. 721-643 Uradne ure: - ponedeljek od 11.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00 ure - torek od 11.00 do 12.00 in od 17.00 do 18.00 ure - petek od 11.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ure ali Krajevni skupnosti Domžale, tajnik g. Marjan Vodnik, Slamni-karska 14, Domžale, tel. 711-064. Uradne ure: - sreda: od 14.00 do 16.00 ure. ODREŽI------------..............................................................-^«g . 1. Prijavitelj groba (točen naslov in telefonska številka) 2. Osebe oz. družine, ki so bile oz. so souporabniki groba 3. Opis lokacije groba in imena pokopanih v grobu 4. Namen groba: - grob bomo vzdrževali DA grob želimo odstopiti DA ne "ne grob želimo obnoviti DA želimo, da nam nagrobnik shranite DA ne ne 5. Mnenja, želje in pripombe 22 /lamnik Domžale mm V SPOMIN Štiriindvajsetega julija je minilo leto žalosti, odkar nas je tragično in nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin, brat, striček, vnuk in svak Jani Kepec iz Doba Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi! ZAHVALA W V osemdesetem letu starosti nas je zapustila Marija Žerak Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Tonetu Perčiču za lepo opravljen obred in pevcem bratov Zupane za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Družina Majcen ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti je umrl Stanislav J*, v anezic iz Domžal, Ljubljanska c. 133 Od njega smo se poslovili 29. junija 1994 v ožjem družinskem krogu. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga obiskovali med boleznijo ter pomagali lagati bolečine. Ohranili ga bomo v lepem spominu. Žena Tončka in vsi njegovi Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi, srce v bolečini zaječi, je res, da Tebe več med nami ni. V SPOMIN Mineva deset let, odkar nas je nepričakovano zapustil naš dragi Damjan Novak, ml. s Trojan Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu - iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v devetdesetem letu starosti zapustil Peter Kokalj Voršnikov iz Sela pri Ihanu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, ihanskemu cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke in praporščakoma. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi, ki ga imamo radi! Dobroto trosile so tvoje roke, lepoto podarjalo tvoje srce, hvala ti, hvala za vse. ZAHVALA Umrla je najina draga hčerka in mami Olga Kokovec roj. 7. 5.1944, iz Domžal, Radio c. 3 Iskreno se zahvaljujeva kolektivu Interevropa iz Ljubljane in njenim prijateljem ter sorodnikom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in drugo pomoč. Hvala pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste se od nje poslovili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: oče, sin Dejan in drugo sorodstvo V SPOMIN Julija mineva leto dni, odkar smo se poslovili od drage mame Ivanke Bevk - Mice z Vira Vsi, ki smo jo imeli radi, se poklonimo njenemu spominu. Olga ZAHVALA Ob smrti našega dragega ata Antona Loboda iz Loke pri Mengšu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našega ata razumeli, spoštovali, mu kakorkoli pomagali in se na njegovi zadnji poti z lepo mislijo poslovili od njega. Posebej toplo se zahvaljujemo Godbi Domžale, pevcem Leka, Loškim in okoliškim gasilcem, g. župniku, g. Franciju Stoparju ter številnim krajanom Loke in Štude, ki so z molitvijo, pesmijo, lepo besedo in iskreno mislijo počastili njegov spomin. Hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA V 74. letu starosti je dotrpela naša dobra žena, mama, babica in prababica Slavica Kosmač rojena Ovsenek iz Domžal Od nje smo se poslovili 14. 6. 1994 v ožjem družinskem krogu na domžalskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju ZD Domžale. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči: mož Jože in otroci Jože, Saša, Majda in Branko z družinami V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Te dni mineva pet let, odkar nas je mnogo prezgodaj in brez slovesa zapustil mož in očka Janez Gluk z Vira pri Domžalah, rojen v Novi Štifti pri Gornjem Gradu Vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Žena Cvetka z Jano in Uršo ZAHVALA Ob smrti Jožeta Slaparja z Vira se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od njega, še posebej pa vsem gasilcem, pevskemu zboru in župniku g. Vladu Pečniku. Vsi njegovi! Dobroto trosile so tvoje roke, lepoto podarjalo tvoje srce, hvala TI, hvala za vse. ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustila draga mama, babica, prababica in tašča Marija Bokalič iz Loke pri Mengšu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja, sveč ter darovali za svete maše in cerkev. Zahvaljujemo se tudi pevcem, gasilcem iz Loke pri Mengšu in gospodu Stanetu Kerinu za lepo opravljeni obred. Hvala vsem in vsakomur posebej. Žalujoči: vsi njeni Zaman je bil tvoj trud, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v petinštiridesetem letu starosti zapustil naš dragi mož, ati, brat in stric Ivan Trdin z Limbarske gore 5 Ob boleči izgubi dragega moža in atija se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in darovane maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala podjetju Termit za podarjeno cvetje in denarno pomoč in g. Janežiču za poslovilni govor. Hvala kolektivu Induplati Jarše za denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Še enkrat vsem in vsakomur posebej - hvala. Žalujoči: vsi njegovi! ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, prababica, sestra in teta Helena Peterka roj. Kokalj iz Preloga Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Hacetu, patronažni sestri Miri Savnik za njuno skrb in pomoč. Lepa hvala tudi ihanskim: g. župniku za ganljiv pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in g. Pajerju za poslovilne besede, praporščakom, ZB, trobentaču za lepo zaigrano Tišino ter ge. Joži Hribar za izkazano pozornost. Vsem in vsakomur posebej še enkrat najlepša hvala. Vsi njeni! Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen bila je močnejša od življenja. ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti je dolga bolezen iztrgala iz najinega doma, ki ga je neizmerno ljubil, dragega moža, brata in strica Franca Klopčiča iz Moravč, Marokova 35 Iskreno se zahvaljujem vsem sosedom, ki ste mi v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, patronažni sestri gospe Kosovi, pevcem, sorodnikom in vsem, ki ste mojega dragega moža pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Moravče, Zagorje, Ljubljana, Peče Žalujoča: žena Pavla Domžale /lomnih 23 Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA Nenadoma in mnogo prezgodaj nas je ob vstopu v 63. leto zapustil predragi mož, oče, stari oče, brat in stric Marjan Učakar upokojeni kovaški mojster Veliko vas je bito, ki ste v težkih dneh slovesa sočustvovali z nami in nam pomagali. Hvala za izrečena sožalja, za cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala dr. Hacetu, g. župniku Zaplati za lepo opravljen pogrebni obred in mašo, pevcem Okteta Pirnat in cerkvenemu pevskemu zboru iz Ihana za zapete žalostinke, za Tišino ter ge. joži Hribar za izkazano > pomoč. Iskrena hvala ge. Mariji Rape za poslovilne besede, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem. Hvala vsem,.ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot, vsem, ki ste ga spoštovali, ga imeli radi in ki ga boste ohranili v lepem spominu. ' V /' ">\-: . . >- ■5. JC'* Žalujoči: Žena FanČi, hčerke Vilma in Marjetka z družinama, Fanilca in sin Marjan Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA Zapustil; nas je naš dragi oče, dedek, brat, svak in tast Franc Konjar iz Suše nad Blagovico Vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti do preranega groba, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo blagovškemu župniku, pevcem PZ Lipa s Trojan, trobentaču in g. Smrkolju za poslovilne besede. Vsi njegovi! I Smrt se izlila v bledo obličje, j pogled je zaplaval v neznani pokoj. \ Ni več trpljenja ne bolečine, i življenje je trudno končalo svoj boj. \ (S. Gregorčič) ZAHVALA i Ob prezgodnji izgubi našega dragega očka, sina in brata Mirka Dežele, roj. 19. 6.1955, z Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste s cvetjem in svečkami olepšali njegov odhod, sočustvovali z nami in ga tako številno pospremili na zadnji poti. Hvala tudi kolektivoma Doma upokojencev Domžale in Ljubljanske banke Domžale, d.d. Iskrena hvala tudi gospodom: Borisu Kankarašu, Dušanu Dediču in Matjažu Glinšku za nesebično pomoč ter fotografu g. Marku Senici in izvajalcu Tišine. Žalujoči: sin Blaž, mama Pepca, sestra Vesna z družino in Suzana Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, v srcih naših boš živel. ZAHVALA V osemnajstem letu nas je nenadoma Zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak Metod Prosenc iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem in učiteljem ter kolektivu. IMP Promont Črnuče, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču, gospe Eriki in vsern^ ki ste ga imeli radi ter ga pospremili na njegovo prerano.' zadnjo pot. Vsi njegovi! Telo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Alojza Okorna, st. z Vira, Nušičeva ulica 3, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom iz Nušičeve in Maistrove ulice, prijateljem, znancem in podjetju Induplati iz Jarš za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljeno pogrebno slovesnost in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marta in sin Lojze z družinama ter drugo sorodstvo Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok, in kruto spoznanje, da te ni več. ZAHVALA Poslovil se je naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Mato Mikanec iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem SCT, Dinos, Avto šole Mikanec, sosedom Prešernove ulice in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi! Polje, kdo bo tebe ljubil, ko bom jaz v grobu spal? ZAHVALA :v V šestdesetem letu starosti nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče : ..■ " ■■■■■■■■ ;' ■ Peter Prašnikar s Prevalje 2 pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za sočustvovanje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo patronažni sestri Irmi Markovšek in dr. Martinu Farkašu za pomoč in nego, Društvu invalidov Domžale, g. župniku za opravljen obred ter Oktetu Tosama za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili do njegovega preranega groba. Ohranimo ga v lepem spominul Vsi njegovi! Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in brata Franca Klopčiča iz Kokošenj Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, vaščanom iz Kokošenj, znancem, kolektivoma Papirnica Količevo in Termit za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se g. prof. Dolencu za opravljen pogrebni obred in g. Peterki za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvalal Vsi njegovi! Meni je ljub ta svet, tako krut in ravnodušen! Nanj sem pripet in razpet kot na križ preizkušenj. Za pot kdove kam, navzdol v brezno ali brezmejno pesem, na to čudno osebno bol, na eno samo ljubezen. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame Julijane Železnik iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo ge. Luiarjevi za iskrene poslovilne besede, pevcem ZVONA in g. Marjanu za zadnji pozdrav ter vsem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni! Ko moči me bodo zapustile in roke vedno delovne obmirovale, žalujte tiho, moji dragi, privoščite mi pokoj - vse je dokončano ZAHVALA Tiho, kot je živel, je v enain-devetdesetem letu starosti odšel na pot brez vrnitve naš dragi Anton Brodar, st., Andrejev ata -usnjar v pokoju Korak za korakom smo počasi stopali za našim pokojnim atom do njegovega poslednjega doma. Ob tem težkem trenutku so se poslovili njegovi prijatelji, znanci, mnogi med njimi so ga, še ko je bil zdrav, srečevali prav ob tem poslednjem domu v pogovoru s svojo pokojno ženo oziroma našo mamico. V spomin so mu zapeli bratje Pirnat, opis trpkega življenja sta v govoru podala gospoda inž. Martin Andrejka in Ivan Kepic, misli o naši minljivosti smo vsak zase spremljali v tišini zaigrane Tišine g. Stoparja. Hvala. Posebna zahvala velja tudi župniku g. Tonetu Perčiču za pieteten pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Zajčevi, sestri Jelki, vsem in vsakomur posebej, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, našim sorodnikom, prijateljem, sosedom ter hvala tudi tistim, ki ste tiho žalovali z nami. V bolečini: sin Tone, hčerki Pavlina Demojzes in Beti Cevka z družinama, vnuk Matjaž in drugo sorodstvo Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a tibo brez slovesa odšel si v večni dom. V grobu mirno spiš, a v domu našem je praznina in v srcib našib bolečina. ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega sina, moža, očeta in starega očeta Martina Horvata iz Srednjih Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za poslovilni obred, Oktetu Pirnat za zapete žalostinke in g. Stoparju za zaigrano Tišino. Posebno pa se zahvaljujemo tistim sorodnikom, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Vsi njegovi! S Ugasnil zdaj je tvoj pogled, za vedno so sklenile tvoje pridne se roke in po plačilo večno odšlo tvoje dobro je srce. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Fani Koderman iz Domžal, Krakovska 8 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za izrečena ustna in pisna sožalja in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče ter darove za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale ter dr. Zajčevi za njihovo plemenito delo, g. kaplanu Kvaterniku za lepo opravljen poslovilni obred in pevcem bratom Zupan iz Tržiča za lepo zapete pesmi tolažbe. Hvala kolektivu Kolinske Ljubljana za podarjeno cvetje in sveče, praporščakom ZB in DU pa za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Marjan, hčerke Slavka, Zorka in Nada z družinami. Z veliko odrekanja in žrtvovanja si z ljubeznijo vodila našo družino skozi vse težave. ZAHVALA V sredo, 15. junija 1994, smo pospremili našo drago mami, staro mami ter prababico k zadnjemu počitku Francko Brojan roj. Hribar - Žabensko Francko iz Domžal Živel in ljubil si življenje. Vendar ti ga je oteževala huda bolezen. Do smrti si ostal zvest svojim idealom. V SPOMIN Minilo je že štirinajst let, odkar si nas za vedno zapustil, dragi očka Tine Brojan Iz Domžal Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem Pestro, a kljub vsemu zelo preprosto je bilo tvoje življenje, za izrečena sožalja, cvetje, sveče in spremstvo na zadnji Spominjam se zadnjih let tvojega življenja, kako si se opra-poti. Posebna zahvala velja patronažni sestri ge. Bojani za vičeval, da morda nisi vse prav naredil. Prosil si me, naj strokovno in nesebično pomoč v zadnjih urah, ihanskim pazim na mami in vse naše. pevcem, pevovodji ter organizatorki ge. Marti Bolhar za lepo petje. Dragi očka, zdaj sta z mami za vedno združena. Žalujoči: sin Tinko s hčerkama Fani in Ino z njihovima družinama Sezonsko znižanje tekstila in obutve d« 40 % Blagovnica VELE Mini blagovnica Zarja Mengeš Češminka Domžale - specializirana trgovina z uvoženim blagom NAPREDEK DOMŽALE POROTA POTROŠNIKOV KLUBA NEDELJSKEGA OCENILA: Blagovnica Vele - oddelek šport najboljši med 20. športnimi trgovinami v Sloveniji. Velika finalna prireditev 29. 7.1994 ob 11. uri na ploščadi pred Vele v Domžalah VABLJENI! NAPREDEK, DOBRO IME MED TRGOVCI AKCIJA: V Salonu pohištva v Domžalah (600 m2) poletni popust od 7% do 32% Možen nakup na 12 mesečnih obrokov - samo 15 % pologa, na 4 čeke brez obresti. Brezplačna dostava na dom in brezplačna montaža. Svetovanje pri nakupu. Blagovnica Vele, mini blagovnica Zarja Mengeš - učbeniki, šolske torbe Blagovnica Vele - oddelek talnih oblog - 10% gotovinski popust pri nakupu nad 20.000 SIT NOVO NOVO NOVO Prodaja kvalitetnih talnih oblog po vzorcih. accent on Languaged.o.o. English Language Center learn English and speak to the world tečaji na šestih stopnjah za odrasle konverzacija native speaker profs majhne skupine vpis v jesenski semester od 22. avgusta callorcome in med 9.-12. ali 15.-18. uro Ljubljanska 36 Domžale Tel. 712-658 /lamnik Domžale Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. GLASILO UREJA UREDNIŠKI ODBOR V SESTAVI: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • Jurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka # Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELJ, Liberalno demokratska stranka • Janez HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor LIPOVŠEK, Združena lista socialdemokratov • Ada LOVŠE, Socialistična stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Združena lista socialdemokratov • Bogdan OSOLIN, Slovenski krščanski demokrati C Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka 9 Janez STIBRIČ, Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Narodna demokratska stranka. 0 Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janez DEMŠAR. Uredništvo glasila na Ljubljanski c. 69, Domžale tel.: 721-022, Marija GUTNIK. Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske' pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale oglase, razpise in objave) oddajte' v uredništvu glasila, Ljubljanska c. 69. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta Republike Slovenije' oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.