< f "Jv- -V" ■'■■
t* '
I	'"
Edini slovenski dnenrik
-: ▼ Zedinjenih državah
Velja za vs* leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.
----■■
The only Slovenian Dally -s in the United States*
Issued every day except Ssndiya —: and Legal Holidays, 50.000 Readers. s-
TXLZFON PDSAJLNE: 4687 COBTLANDT. Entered m Seeond-Cla«« Matter, September S3, 1803, at the Port Office at New York, H. Y., nn*« the Act of Congress of Bhreh S, 1879.
TaUtrOM TJMAMMM: 4HT OOBTZJUIDT,
NO. 83. — ŠTEV. 83.
NEW YORK, SATURDAY, APRIL 8, 1916. — SOBOTA, 8. APRILA, 1916.
VOLUME XXIV. —, LETNIK XXIV,
Francozi so izgubili nekaj postojank pri Bethincourtu.
NEMCEM SE JE POSREČILO PRODRETI FRANCOSKO FRONTO MED BETHINCOURTOM IN CHAT TANCOURTOM. — FRANCOZI TEGA ČISTO NIČ NE PRIKRIVAJO. — ZAVZETJE HAUCOURTA. — NEM CI PRAVIJO, DA SO IMELI PRIMEROMA LE MAJ HNE IZGUBE. — NEMŠKO PRODIRANJE OB REKI ANCRE. — PRED VERDUNOM JE KONCENTRIRA NIH 300,000 NEMŠKIH VOJAKOV.
Dogovor.
Nemčija in Amerika.
Vprašanje grlede železniškega pro- Vlada še zdaj nima natančnega pometa je končno rešeno. — Bolgar jasnila o potopu parnika 'Sussex', ski politik aretiran.	i Ameriški poslanik Zimmermann.
RazmerevTrstu, jvilla se neprestano umika
proti južnemu delu Mehike.
V Trstu vladajo take razmere, da 4ih skoraj ni mogoče opisati. — Lakota in bolezni.
London, Anglija, 7. aprila. — K<» so v sredo zavzeli \"enn*i utrjeno vas Haueourt, so zadeli prodirati in so dospeli do francoske fronte med Chattaneourtom in Bethin-eonrtom. Vnela se je strahovita bitka, v kateri so >>i 1 i Veme* zmagovab-i. Po hudih naporih se jim je posrečilo prodreti francosko bojno črto.
Francozi zatrjujejo, da Nemci niso s tem prav niče-:u dosegli. ker so jim francoske čete kmalo zatem odvzele nekaj važnih jratojank. Kakorliitro bodo dospela na fronto francoska ojačenja, se bodo morali Nemci umakniti. Položaj med ITaucourtom, Bethineoiutom in Chattan-i ourtutn je za francoske čete zelo resen. Ako ne dobijo takojšnje pomoči, so bodo morali umakniti za vasi Esnes, Marre in Choisel.
Pariz, Francija, 7. aprila. — Bitka pri Verdnnu se vedno bolj razvija in postaja z vsakim dnevom bolj vroča. Nemci v<> vprizorili na Bethineourr že veliko napadov, toda utrdba se ust rajno drži. Nemška artilerija obstreljuje z dveh strani fraucoske postojanke. Med Bethincour-tom in Montzeville s<* je sovražniku posrečilo piv »dret i t ašo fronto, ki je bila dolga kakih tristo metrov.
Vzhodno od rek«* Maas ««• više vroči artilerijski boli. Jugovzhodno <xl utrdbe Douanmont smo zavzeli nekaj sovražnih strelnih jarkov in zaplenili veliko vojnega materia hi.
Paris, Francija, 7. aprila. — Danes je bilo tukaj sledeče uradno sporočeno:
Zapadno od reke Maas je sovražna artilerija ve* ur- neprestano obstreljevala našo dva kilometra široko fronto. Kmalo zatem so vprizorili Nemci bajonetni napad. ki se jim pa ni obnesel. Naše strojne puške so kai kosih- sovražne vrste. \'se bojišče je bilo pokrito z mrtvimi in ranjenimi. Neme i seveda pravijo, da so izgubili le malo vojakov.
Posebno vroč boj je divjal okoli višine Le Mort Homme in vasi O t mi e res.
London, Anglija. 7. aprila. — Uradno se razglaša: Včeraj se je sovražniku posrečilo zavzeti nekaj ozem'ja pri St. Kloi, katerega je bil izgubil 28. marca. Včeraj so Nemci nekoliko napredovali ob reki Anere. Na par mestih so celo vdrli v naše strelne jarke, odkoder smo jih pa brez težave pregnali.
Parix, Francija. T. aprila. — Belgijska vlada je danes razglasila:
— Neme i so bili z vso silo napadli naše postojanke pri Kt«-« nstraate. Umaknili so se takoj, ko so stopile na-težke baterij«- v akcijo.
London, Anglija, 7. aprila. — Nemški vojaški strokovnjaki pravijo, da je zavzetje Haucourta za Nemce iz-vanredno velikega pomena. To je baje največji uspeh, knr so jih imeli v zadnjih bojih.
Ta postojanka je bila zelo važno opirališče francoskega 'cvega krila. S t e postojanke Nemci lahko kontrolirajo velik del francoske fronte in precej francoskih mrdb, med njimi tudi utrjeno vas Bethineourt.
Po zavzetju Haucourta so Nemei prvikrat prekoračili reko Forges.
Pariz, Francija. 7. aprila. — Francoski vojaški strokovnjaki pravijo, da je zdaj izključeno, da bi zavzeli Nemci Verdun. Prepričani so bili, da bomo tekom enega meseca porabili vso svojo mnnicijo in da jim bomo potem izročeni na milost in nemilost. To se k sreči še ni zgodilo. Mi imamo še vedno vsega v izobilju, bodisi muniei-je. bodisi vojaštva.
Pariz, Francija, 7. aprila. — Iz poluradne statistike o nemških izgubah pred Verdunom je razvidno, da sta se udeležila bojev med 21. februarjem in prvim aprilom 1. in 'A. nemški armadni zbor. 12. marca j«' zavzela severni del vasi Vaux 121. nemška divizija. Največ izgub so imeli polki št. 7, 10 in 60.
Napad mi Malanconrt so vprizorili trije polki enaj-^♦c bavarske divizije. V začetku verdunske bitke so imeli Nemci na verdunski fronti 239 infanterijskih in 23 pionirskih bataljonov, vsega skupa torej kakih 450 tisoč vojakov*
V verdunski bitki je padlo dozdaj 200 tisoč nemških* \ ojakov
so vse prenapolnjene.
Berlin, Nemčija, 7. aprila. — Washington, D. C.. 7. aprila. Bolgarska in rumunska vlada sta Predsednik Wilson se jo danes zno-se popolnoma dogovorili gledava posvetoval s kabinetom o sitna-i rausporia nu<> obema deželama. Wji. ki je nastala vsled delovanja Železniško vprašanje, ki je delalo'nemških podmorskih čolnov. Vla-med ohema strankama toliko pre-(da Združenih držav še dozdaj ni-glavie. jc končno rešeno. Prvi vlak ma pojasnila o potopu parnika bo odšel i/ Bolgarske v Rumunsko I "Sussex". N.-kateri so prepričani, tekom nekaj dni.	<i;i je parni k potopil nek nemški
Iz Sofije poročajo, da so areti- j podmorski <*oln. rali bivšega bolgarskega zunanje- I't'ej opozoril, ira ministra Genadijeva. Pred sodiščem se bo moral zagovarjati zaradi veleizdajc. Razni bolgarski polil iki so imeli J »a je na razpolago veliko denarja; podkupil jih je (ienadij^v. <la bi začeli ščuvati.predsednik proti vladi.	{som.
Pariz, Francija, 7. aprila. — Havasova ajreiitura je dobila iz Soluna poročilo, da so vjeli Angleži na uiaeedou>:ki fronti močno nemško patruljo, kateri je bilo pride-1 jenih več častnikov.
ne
da b
bil
t lani kabineta upajo, da bo Nemčija že prihodnje dni dala vsa potrebna pojasnila in če bo treba, plai-ala tudi odškodnino. Prihodnji teden bo razpravljal o tem Wilson pred kongre-
Neizveden načrt.
Nizozemska se je zdaj čisto pomirila. — Vlada je naročila veliko municije v Nemčiji.
Amsterdam, Nizozemsko. 7. aprila. — S tem, tla je mobilizacija ta-korekoč končana in da se je že veliko vojakov vrnilo domov, se je prebivalstvo nekoliko pomirilo. — Časopisja pravi, da j<« kriza popolnoma končana.
Iz zanesljivega vira s- je dozna-I", da je naročila nizozemska vla-da v Nemčiji precej municije in drug«-ga vojnega materijalo.
Berlin, Nemčija, 7. aprila. — Se Je zdaj se j.» doznalo. zakaj je začela Nizozemska mobilizirati. — Mobilizirala ni proti Nemčiji, pač pa proti Angliji.
Angleži so namreč nameravali izkrcat i na Nizozemski ohali 200 tisoč vojakov, prekoračiti Nizozemsko in vdreti v severno Fran-eijo ter napasti Nemce od zadaj.
Berlin, Nemčija. 7. aprila. Podtajnik nemškega zunanjega ministrstva je sprejel v sredo v av-diciu-i ameriškega poslanika Ge rarda. Zimmerman mu je obljubil da bo nemška vlada natančno preiskala slučaj parnika "Sussex" in da mu bo v najkrajšem času predložila tozadevno poročilo.
Amsterdam, Nizozemsko. 7. aprila. Veeraj je bila v nemškem državnem zboru predložena in sprejeta resolucija, katere najznačilnejša točka je sledeča:
Nemčija se bo tudi zanaprej posluževala podmorskih čolnov. — To je zategadelj potrebno, da se zoperstavi angleškim metodam in da pr^j ko mogoče doseže trajen mir.
Rusi v Mali Aziji.
Petrograd, Rusija. 7. aprila. — Rusi se približujejo z juira in vzhoda Trapezuntu, turškemu pristanišču ob maloazijski obali. Turki so morali izprazniti že več južnih postojank.
Ruski podmorski ."-olni so potopili v Cmem morju enajst turških jadrnie. ki so prevažale premog.
Admiral Dick.
London, Anglija. 7. aprila. — I/ Amsterdama poročajo, da je nemška vlada p oslala V pokoj admirala I>i<-ka. ravnjjtelja državne ladjedelnice.
Smrtna obsodba.
Amsterdam, Nizozemsko. 7. aprila. — "Echo Beige" poroča, da je nemško vojno sodišče obsodilo na smrt Oabrielo Petit, ki je bila obdolžena veleizdaje. — Dve drugi ženski sta bili obsojeni na do smrtno oziroma na petnajstletno je<*o.
Potop angleškega parnika. London, Anglija. 7. aprila. — Tukajšnje časopisje poroča, tla se je potopil angleški parnik "Simla". Del posadke se je rešil. Naj-brže ga je potopil nemški podmorski eoln.
Veter odnesel balon. Pensacola, Ha., 7. aprila. — Pred kratkim so pripeljali sem velik opazovalni balon. Danes zjutraj je nastal tako močan veter, da je balon odtrgal in ga odnesel. Balon je vseboval 25,000 kubičnih čevljev plina.
pozor rojaki!
Kdor se nima Slovensko-Ameri škega Koledarja za leto 1916f naj ga nemudoma naroči V zalogi ga imamo samo še nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 centov. Naročite ga takoj!
Slovenic Publishing Co„ 82 Oortiaadt St., New Yoffc, M. Y.| «
Priprave za ofenzivo.
Pariz, Francija. 7. aprila. — Tukajšnje časopisje poroča, tla se pripravljajo zavezniki na novo o-fenzivo na zapadnem bojišču. O fenziva se bo baje takoj začela, ka kor hitr«» bo nastopilo malo bolj ugodno vreme.
Telegrafisti zahtevajo višjih plač.
Predsednik unije telegrafistov je včeraj izjavil, da zahteva .">0.000 telegrafistov zvišanih plač. Plače naj se jim zvišajo za deset odstotkov. Podnevi naj traja delavni čas osem. po noči pa sedem ur.
Pozor pošiljatelji denarja'
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na kranjsko,
Štajersko, istrijo, koroško, hrvatsko, in druge kraje v AVSTRO OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter pri ložite Vaš natančen naslov in na-alob osebe, kateri se ima izplačati Cene:
Pariz, Francija. 7. aprila. — Nek nevtralee se je pred kratkim vrnil v iz Trsta in izpovedal, da se je zmanjšalo število prebivalstva / akakih 100.000 oseb. V mestu je vse t h dno mačk. Ncktere dni jih pobijejo prebivalci nad osemsto.
Veliko otrok je že umrlo od la-kote. Zu vsako osebo je določeno le 210 gramov kruha. < 'e ga dobijo toliko, je seveda vprašanje.
Ribarjenje je prepovedano.
Meso in surovo maslo se sme prodajati saii!i> ob pondeljkih in petkih. Kdor prodaja ti dve stvari kak drug dan. je strogo kaznovan. .Mesto j.- brez plina in ponoči ni razsvetljeno. Veliko oseb je že padlo vsled teme v morje.
Nekatere ulice je porasla trava. Po mestu razsajajo nalezljive bolezni.
Italjanska fronta,
Avstrijske čete so zasedle obronek ?ore in vjele 100 italijanskih vojakov. — Malenkostna škoda.
NITI AMERIŠKI NITI CARRANZOVI VOJAKI NI SO DOSEGLI DOZDAJ ŠE NOBENEGA USPEHA. — VILLOV BRAT IZPUŠČEN NA PROSTO. — BITKA MED CARRANZOVIMI VOJAKI IN VTT.T.OVTMT ZADNJIMI STRAŽAMI. — 10. AMERIŠKEMU KAVA LERIJSKEMU POLKU JE POŠEL PROVIANT. — OARRANZA NE BO DOVOLIL UPORABE MEHI ŠKIH ŽELEZNIC.
K.	f	1	i
S____	85	! 120....	13.90
10____	1.50	j 130____	17.25
15....	2.1.1	1 140____	1S.55
20____	-.80	150____	19.90
25....	3.50	1 160....	21.20
30____	4.15	i 170____	22.55
35____	4.80	180....	23.85
40____	5.45	190....	25.20
45....	(i.15	| 200____	26.50
50____	6.80	1 250____	33.15
55----	7.45	1 300....	39.75
60____	8.15	1 350....	46.40
05____	8.80	* 400____	53.00
70____	0.45	1 «0....	59.65
75____	10.10	1 500____	66.25
80____	10.75	1 600____	79.50
85____	11.40	i 700....	92.75
90____	12.05	1 800____	106.00
100____	13.25	! 900____	119.25
110____	14.60	i 1000....	130.00
Ker se zdaj cene denarju skoraj Tsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi na-dovnik kaj več, včasih pa tudi kaj nanj. List dospe na zapad ponavadi par dni kasneje in med tem, so dobi naslovnik list v roke, m ari nas cene morda še večkrat spre*
Berlin, Nemčija. 7. aprila. — Avstrijsko vojno ministrstvo po roča;
Italijanska artilerija neprestane obstreljuje naše postojanke ob so ški fronti.
Nad Postojno sta se zopet poj a vila dva italijanska zrakoplova in obstreljevala mesto. Bombe nisc povzročile skoraj nikake škode.
Na tirolski fronti se vrše manjš spopadi med našimi in italijanski mi prednjimi stražami.
V Dolomitih smo zasedli poboejf gore Rauehkofel in vjeii preko 10C italijanskih vojakov.
Vojaške operacije zelo ovira sla bo vreme.
Postaje za brezžični brzojav.
Washington, 1). C.. 7. aprila. — Vojni department je danes napro sil kongres, da naj mu da na razpolago $80.000 za zgradbo postaj za brezžični brzojav ob južni meji Kongres bo najbrze ugodil prošnji Postaje bodo v južnem delu Arizo ne in Tex a sa.
Znamenje času.
Chicago, 111., 7. aprila. Mest ni svet je odredil, da morajo biti vse restavracije, v katerih se pro dajajo alkoholne pijače, in vsi sa Ioni oh eni zjutraj zaprti.
Ustaja.
Manila. 7. aprila. — Potniki, ki So dospeli *em, so pripovedovali, da je izbruhnila v glavnem mestu franeoskeCoehiiichinc ustaja. Usta ši so hoteli navaliti na .jetnišnieo in hoteli oprostiti kaznjenec.
Dva francoska častnika in vojakov so usmrtili.
vec
Proglašeni e neodvisnosti.
Kanton, Kitajsko. 7. aprila. — Governer province Kvangtung je proglasil neodvisnost, province. — Prebivalstvo je sprejelo prokljwna-cijo z velikim navdušenjem.
Peking, Kitajsko, 7. aprila. — Pavel .J. Josslvn, ameriški podkou-zul v Kantonu, je telegrrafiral ameriškemu poslaniku Reinschu, da po proglašen ju neodvisnosti ni bilo v provinci nobenih nemirov.
Rusi zavzeli gališko vas.
Petrograd, Rusija, 7. aprila. — Rusko vojno ministrstvo je sporočilo, da so ruske čete zavzele gališko vas Svetkavee.
Avstrijci so si na vse načine prizadevali. tla bi jo zavzeli nazaj, pa so bili vsi njihovi poskusi brezuspešni.
Ruski zrakoplovci so obstrelje-vali nemške pozicije.

dobe vsi naši naročniki v Penasjl-vaniji knjižico "Nova postava aa ponesrečene delavoe v Pennsylvania" »Pisal je la knjtfieo
k&ih
El Paso, Texas. T. aprila. — Kakor kaže, ustaške^a generala Ville ne bo mogoče ujeti. Dozdaj niso imeli niti ameriški niti Carranzovi vojaki še prav nobenega uspeha. Villa beži neprestano proti jugu. Razdalja med njim in ined ameriškimi četami se neprestano veča. Amerikan-ei ga tudi zato ne bodo mogli dolgo časa zasledovati, ker jim bo polagoma zmanjkalo municije in provianta.
Zdaj se baje Villa nahaja južno od vasi Satevo med Chihuahuo in Parralom. To poročilo je dobil general Gutierrez. vrhovni poveljnik Caranzovih eet v Chihuahui.
Villa ima zdaj samo kakih dvesto vojakov za svojo telesno stražo. Zadnje straže štejejo 50 do 100 mož. Carranzovi pristaši so jih že precej vjeli, ostale so pa že par-krat razkropili. Villa je neprestano par milj pred svojimi zadnjimi stražami.
Prednjim ameriškim stražam še vedno poveljuje polkovnik Dodd, kateremu sledi 10. kavalerijski pod pod poveljstvom polkovnika Browna.
Na poti sta omagala že dva ameriška častnika in pet navadnih vojakov. Prepeljali so jih v bolnišnico v Fort Bliss.
San Antonio, Texas, T. aprila. — Ameriški konzul Loteher je sporočil danes, da je začel Carranza koncentrirati svoje čete v okolici mesta Chihuahua. Zakaj je odrejena ta koncentracija, se dozdaj še ni moglo dognati. Ameriški častniki so mnenja, da bo poslal Carranza nekaj svojih čet proti jugu in s tem odrezal Villi pot.
Havana, Kuba, 7. aprila. — Danes so izpustili iz zapora polkovnika Hipolita Villo, brata mehiškega bandita. katerega so bili 7. februarja na zahtevo ameriškega poslanika aretirali. Ameriške oblasti so ga obdolžile, da je bil udeležen pri razdejanju proge v okolici E1 Pasa.
Državni tajnik na Kubi je izjavil, da za njegovo krivdo ni zadosti dokazov in ga je vsled tega izpustil na pro-
■"sto.
Washington, D. C., 7. aprila. — Carranzova vlada zahteva, da smejo ameriške čete le na določenem ozemlju zasledovati Villo in da se morajo vrniti domov, če ga v določenem času ne vjamejo. Vsled teh določb .je prišlo med Carranzovo in med ameriško vlado do nekakega nesporazuma. Carranza odločno zahteva, da se morajo ameriške čete vrniti domov, ee Villo tekom dve mesecev lie vjamejo. Poleg tega noT-e dati Amerikancem na razpolago svojih železnic. Ako ne bodo imeli vseh železnic, katere potrebujejo, sploh ne morejo ničesar opraviti.
Washington, D. C.. 7. aprila. — Konzul Letcher je sporočil, da je pošel 10. kavalerijskemu polku ves denar in skoraj ves proviant. Eskadron pod poveljstvom polkovnika Browna se je moral vrniti v Cusihuiriaeliie.
Tam so hoteli vojaki brzojaviti konzulu Letcheru. toda uradnik je zahteval, da morajo brzojavko prej plačati. predno jo odpošlje. Pri celem eskvadronu se ni moglo nabrati potrebne svote za brzojavko. Ker jim ni dru sega preostajalo. so morali poslati v Chihuahuo kurirja. Konzul jim je dal nato nekaj denarja in jim odprl kredit pri neki premogarski družbi.
Queretaro, Mehika, 7 aprila. — Carranza se je danes vrnil iz San Bartola in je'bil navzoč pri seji svojega kabineta. Posvetovali so se v prvi vrsti o tem, če naj se da Amerikancem na razpolago mehiške železnice ali ne. Kaj ^o sklenili, se dozdaj še ni moglo dognati, vendar se sodi. da je bila večina proti predlogu.
El Paso, Texas, 7. aprila. — Iz Torreona je dospelo sem pismo, ki se glasi:
— Vsa industrija je popolnoma ustavljena. Kmetje ne obdelujejo več zemlje, ker vedo, da bi jih prišli takoj obiskat Villovi bandit i, če bi doznali, da imajo na razpolago večjo množino živil. Generalu Trevinu se je posrečilo dobiti v mesto par vagonov živeža, toda to je bilo veliko premalo.
Iz Cliihuahue sta dospela sem dva Amerikanca, ki sta izjavila, da vlada v mestu popolen mir. V okolici je vse polno Caranzovih vojakov, ki se neprestano vežbajo.
Zaprta tovarna.
Torington, Conn., 7. aprila. — Pri tukajšnji Hendey Machine Co.
Socijalistični župan.
Milwaukee, Wise., 7. aprila. — Danes je bil tukaj izvoljen v West

je zastavkalo 1000 delavcev. Tovar- j Allis za župana socialist David I*o-no so /sprli. Delavci zahtevajo zvi- ve js 164 glasovi -vežme._Njegov
I' »je plač.	| protikandidat je dobil 815 glasov.
................. —r - i iftii ur_ - ..........■■...... ' iiiaisuri! Tifii
GLAS NARODA, 8. APRILA, 1918.
"GLAS NARODA"
(Slovenie Daily.) Owned and Published by tbi BLOVENIO PUBLISHING 00.
(a corporation.) FRANK SA&.SEU, President.
!X»riH BENKMK. Treasurer.
Flaou of Business of the corporation
and addresses of above officers: P2 Cortlandt Htreet, Borough of Man battan, New York City, N. Y.
Ka i»io leto velja list ca Ameriko in
C'aoado ................... $3.00
« pol leta.................... 1.50
w celo leto ca mesto New York.. 4.00 i* pol leta xa mi-ato New York.. 2.00
m Evropo sa rae leto.......... 4.50
tt mm pol It'ta •••••••••• 2.55
m h n Četrt leta........ 1.70
»GLAZ4 NAHODA" Izhaja rsak dan
l7\T/*tnZl nedelj In prarnlkOT.
-O L A S NARODA"
<"Voice of the People") l«*oed every day except Sondayi and Holiday* 8nbarrt|*loo yearly $3.00.
.4(1% i-rt lament on agreement.
lx^lai bre» i »odpis* in osebnosti as na
prlobčujejo. Itenar aaj •»* M »po v oil poilljatl pa 6-
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da w nam tudi prrj&nje fci-ki valile d« rnan i. da hitreje naj-_demo naslovnika._
Dopisom ln poOLljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
rortlsndf St..	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
.S8
asm
Koncem tedna.
Zotti na t<
asnikarstvo v Arne-<lo dobro razvijati, jevo glasilo izhaja den. Citatelji so se mo na škodi. Zdaj morajo na teden brati tiste uvod-:e. katere so prej brali sa-
at na teden. # * •
% štiri dolarji, itiri dolar-•r, Sakser itd. brez konca , kakor povest o jari kači :il polžu. Človek nehote na datum, mislec, da bere od zadnjega tedna.
Kako nalagati denar?
Pred
lJflM
kratkim j« bila v New u velika .srbska slavnost, ka-" je udeležil naš veliki Jugo-n. ki zna tudi peti. Ko je od-vt.jo eigansko pesem, je sto-ujemu nek človek i/. Pitts-la in ga nekaj vprašal o treh •enih in o treh neplačanih ah. Takega aplavza, kot je ■ iae<l občinstvom po tem an ju, menda naš veliki Jugo-n ni doživel še na nobeni turneji.
bski Dnevnik" nas vprašu-;aj nismo v članku "Evrop-nasti je " omenili avstrijske->rja. Omenili ga nismo zato, io se že večkrat prej na dol-Š n ko bavili žnjim in ker. ljudje gotovo bolj poznajo prave slabe lastnosti kot pozna-Srbi lastuosti svojega kralja.
ni
/daj so srbski uredniki povedali ono, česar si niso upali povedati pred par meseci. Zdaj pravijo: — Mi kar delamo, delamo sami zase in zato bomo tudi sami spravili profit, če ga bo kaj. —i "Svobodni" Jugoslaviji bo nače-loval srbski kralj!
#	s #
Lažje je brati poročila o vojni kakor bojevati se. To so posebno okusili oni ameriški vojaki, ki so omagali v Mehiki, ker jim je šel — pesek v čevlje.
#	a *
Najhujša usoda je zadela na so-hki fronti mesto Gorico. Sovrai nik jo je skoraj popolnoma poru *il. To je hudo, strašno hudo. Toda po vojni bodo nastopili za Go-neo morda še hujši časi. Mesto Berlin se je namreč zaobljubilo da bo sezidalo vse hiše in Gorico popolnoma restavriralo. Reva si
fJoriea. ker bo« imela takega botra !
#	a •
Daleč so že prišli v Avstriji:
nekatera mesta na Poljskem so dobila dovoljenje, da sinejo klati pse in prodajati pasje meso. Pomisli, prijat«lj, kakšno navdušenje te mora navdati, ko sediš pri mizi in ima« pred seboj lepo por-eigo pasjega rneaai Če praviš, da zanič ali se ti cela gnju»,
V nekem listu smo brali dolg članek, v katerem se rojakom odsvetuje prihranjeni denar nalagati v hranilnice in posojilnice v starem kraju. Toda pisatelj orno-njenega članka ni povsem dobro poučen o nalaganju denarja in je zelo površno svetoval nalagati prihranke v State banke in National banke, z besedieo pa ni omenil Savings bank.
Med State banko in Savings banko je velik razloček. Štate banko je mogoče otvoriti že s £•"►0.1 m»0 glavnice, v nekaterih državah še z manjšo svoto; enako je / National bankami. Vsaka država ima svoje zakone, v nekaterih so eelo določbe, da je potreben pričet ni kapital *2.~».(R)0. Ali se gospod pisatelj onega članka ne spominja, da je že nešteto State bank šlo rakom žvižgat in ljudje mj izgubili vse prihranke? Ako bi imeli po vseh državah tako strogo kontrolo, kakor jo ima država New York, bi bilo vse drugače; »eveda se ima p« zakon tudi tako strogo izvrševati, kakor se v drŽavi New York.
Vzemimo naprimer zgled: A. M. & Co. pričneta banko izven države New York, sprejemata denarne vloge iu druge transakcije, poslužujeta se velike reklame. denar dobita v nalaganje, na drugi strani pa slabo špekulirata. Pride polom in ljudje izgube vsak prihranjen cent. To se je zgodilo že neštetokrat in se bode še. ker ni stroge kontrole.
Savings banke pa ne. smejo špekulirati in imajo vloženi denar iz-posojevati le na dobre prve mortgages; preiščejo vso lastninsko pravico prej in dajo komaj 50 do 60 odstotkov posojila od cenjene vrednosti; z drugimi mortgages so te ne bavijo. Enako Savings banke kupijo in hranijo bonde od dobrih družb, na primer od železnic, držav in mest, za navadne špekulacije ali sliar^ pa ne dajo nič. Ako pride kaka Savings banka v zadrego in hitro potrebuje denar j t- v izplačilo hranilcem, lahko te bonde zastavi pri drugi veliki banki in dobi 75 odstotkov na nje. To je "collateral mortgage": poleg tega pa kaka State banka ne more dobiti hitro denarja, ako nima dovolj vrednostnih papirjev prve vrste.
Dandan es je dobiti izvrstne bonde, to je od držav, mest in največjih železnic, ki nesejo po štiri, štiri in pol in tudi pet odstotkov obresti. Te obresti se izplačujejo polletno in lastnik sam odreže kupon in ga vnovei. Taki bondi so pa tudi kakor prav denar. Ne sme se ga i/.gubiti in ali ako je ukraden, se ga lahko proda. Bondi v vrednosti .foOO in višje se pa lahko registrirajo in v slučaju izgube kupec ne trpi škode, ker so na njegovo ime vknjižeui.
Kar se pa tiče vlaganja prihrankov v hranilnico v starem kraju, ima pisatelj članka v nekaterih točkah prav. Ni vsaka hranilnica in posojilnica dobra, ki nosi to ime. Pri nalaganju vse vzamejo denar, pri dviganju pa delajo preglavice iu se sklicujejo na odpovedovalni rok, kateri lahko traja leto dni. Pošiljajo pa sedaj v dobre hranilnice denar, kateri se nameravajo po vojni domov vrniti in tam plačati svoje dolgove, ali si pa kupiti kako zemljišče. Ti imajo sedaj seveda najlepšo priliko denar zaslužiti, ker ako kdo sedaj pošlje 10 tisoč kron, jih Lahko plača s 1270 do 1280 dolarji, kakor hitro se pa bode pričelo resno pisati in delati za mir. bode pa kurz naraščal od dneva do dneva, ko pa nastane mir, bodo krone zopet dospele na
Kako je z delom po našiti naselbinah.
Dayton, Ohio. — Tukaj je dela dovolj, dela se nočindan. Delavcev primanjkuje. Kdor nima dela. naj >e pismeno name obrne, da mu bom pojasnil, kakšne tovarne so tukaj in kakšna je plača. — Jacob Cetinski, 2.*»0 Ohio St.
Manfield, Ohio. — Dela se s polno paro. Nekatere tovarne o-b rat u je jo nočindan. Tukaj je sedem slovenskih družin iu nekaj samcev. — .1. Lavrič.
Wickliffe, Ohio. — Na farmah se prav dobro dela in delo se tudi lahko dobi. Ako se komu tako delo dopade. naj kar sem pride. — Joe liogolin. Wickliffe, Ohio.
Detroit, Mich. — Na moje poročilo, ki je bilo priobčeno v 74. št. ti las Naroda, sem. dobil nešteto pisem. Omeniti moram, da jaz nisem noben posredovalce za delo in garantirati ne morem, kdo ga bo dobil in kdo ne. Jaz sem rekel le to. ki išče delo, naj preje pogleda v Detroit. Vsak mora biti y.e vsaj kolikortoliko angleščine zmožen. Dela se od osem do dvanajst ur na Šiht. Toliko vsem v odgovor. Josip Glasič.
La Salle, 111. — Tukaj se še precej dobro dela. Obratujejo skoraj vsi preinogorovi. Dne 1. aprila smo dobili premogarji zvišano plačo, ravnotako tudi delavci po tovarnah. Toda to ne pomaga veliko, ker so se druge stvari zelo podražile. Zdi se mi, da imajo žv»-plenke še staro ceno. — .1. Spelič.
Phillips, Okla. — Delavske razmere so prav slabe. Tukaj je zaprtih šest rovov. Sem naj nikdo ne hodi, ker je veliko ljudi brez dela. Če bo kaj boljše, bom sporočil. Naročnik.
# * •
Rojaki, sporočite nam. kako je pri vas z delavskimi razmerami!
Dopisi.
Zakaj je soda kraker dandanes priznan kot splošna hrana?
Ljudje so jedli soda-krakerje že v starih časih, to je res, toda kupili so jih iz soda ali zaboja in jih ponesli domov v papirnati vreči in vsa aroma je izginila.
tričnih valov se vzbudi zadostno jonizacijo zračnih plasti, ki služi v to, da se združi v zraku so nahajajoča mokrota v obliki deževnih kapljic, ki padejo na to na zemljo. Zanimanje avstralske vlade je razumljivo vsled tega. ker pomeni vsako sredstvo, s katerim bi se dvignilo povprečno množino dežja v Avstraliji, velikanski dobiček za deželo, lznajditelj gre še dalje ter pravi, da bi bile te — dežne postaje v stanu preprečiti velikanske viharje, ki npnstnšajo sedaj deželo.
Veliki japonski podmorski čolni.
Deutsche Sehiffbauzeitung poroča. tla je japonska Kawasaki — Dockyards Cp. v Kobah sklenila s Fiat San (»iorgis Cp. v Turinu pogodbo za zgradbo 1070 ton velikega podmorskega čolna najnovejšega tipa, ki vozi 24 milj* na površini) in ima akcijski radij 6000 milj. Lad i jih trup se ima zgraditi v Kobah, stroji pa v Tn-rinu. Obenem se prepusti japonski vladi izključna pravica za konstrukcijo Fiatovega tipa Dies-lovih oljnih motorjev, ki niso u-porabljivi za podmorske čolne, marveč se bodo po vsej priliki u-porabili tudi za večje ladje. Italijanski inžinirji se pošljejo na Japonsko, japonski pa v Spezzio na Italijansko.
I
Verdun.
Trdnjava Verdun tvori levi (severno) krilo francoskih utrdb vzhodne fronte (T>fj km zahodno od Met za. 277 km vzhodno od Pariza nao beli straneh reke Može). Verdun je trdnjava prve vrste. Ima dvojno, na vzhodni strani eelo trojno vrsto utrdb in baterij, ki stoje na obvladujočih višinah obeh bregov Moze. Verdun ima 17 velikih fortov, 21 samostojnih utrdb in okoli 50 baterijskih postojank. Obseg znaša približno 50 km. Trdnjavo so tekom vojne trajno povedali, na zoriških poljih so nastajale vedno nove utrdbe in baterijske postojanke.
Verdun je ena najmočnejših trdnjav. Njen pomen za prehod čez Mozo so poznali že prej.šni rodovi. Polejr te<ra je Verdun križišče vseh cest in železnic ob vzhodni meji Francije.
i
Usnje ne peka.
' Namazi obutev vsakih 14 dni z ricinovim olje ni (Castor oil)) predno namažeš, izperi raz usnje mažo. ker se sicer ne more napiti olja. Podplati postanejo trpežni in ne pijejo vode, ako namaže* nove , z lanenim oljem. Po maži poka I usnje rado. treba je .slediti z njo
sili se pa tudi kak herušlobi. Ker vse se ves^li. vsa'priroda oživlja/ in	J'e kar na d,'bel° na
ni priložnosti denar za zapravlja- Ali tu v Šumah ni pravega veselja.•; . mi,za^e z *>asto 110 j°m' ti. si marsikateri prihrani lepe do- Vse je nekako bolj mrtvo. Zakaja J1 "lkdar k^tacice, ampak platne-larčke. Obenem se enkrat za- Zato, ker ni drugega kot večno! n° kn>°" Zdr?m s svileil° aii Pa" hvalim gospej in gospodu Homo- trpljenje. Pozimi je mraz. da vse vec, bosu camp 46 in 49, za tako poka, poleti pa vročina, da je jo j.
fino postrežbo. Ako bi sam škof Poleg tega je cele oblake mušic in1Pr°Zl':U^ ob.ut.ev- Toplota llOge iti Bona Ventura ali pa general P,oro- komarjev, posebno pa v dežev-Jp0t iazk™W>	Kdor šepa
evič prišel sem, ga ne bi mogel nem času. Bral sem dopis v Glasit .i " ,lse. pri, poU PaPir.la-bolj postieči. Upam, da se še kje Naroda z dne 9. marca iz Forest io/1 T J 1,1 71 posei>ilno me-snideva in da mi bode mogoče re- Lake, Mich. G. John Knaus piše s"to' da Z0Pet 1/rava:1- Prah- hla" vanžirati se. Pozdrav rojakom ši- in zavrača nekega rojaka iz Bur-*	ilovica, mokrota ško-
rom Amerike, posebno onim v dine, Pa., da ni resnice pisal. Ker duJ^° tHmju' trcba torei PORU-Clevelanchi in okolici, katere mi Stim bral tudi ta dopis, se popol-bode čast v kratkem obiskati. — uoma strinjam žnjim, nikakor pa Z. Jak še, sedaj že zopet bel. !nfl z onim g. J. Knausa, ki pravi, Thorpe, W. Va. — Delamo vsak da ni komarjev v šumah. Morebiti le' * on i*1 ro a ki'dan" pa /aenkrat ne svetujem ni- r°jak Knaus ne dela v šumi, dru-ilIuiri(J(li-(i tifJ komur sem hoditi, ker so preveliki gače ne bi smel tega trditi. On je vozovi. — Pred kratkim nam je board in g-boss in takih mož se ko-pobrala smrt priljubljenega roja- m;»rji malo bojijo. Nadalje piše, ka Antona Zupančiča, doma iz da ni resnica, da naredita po 2 do Veniše pri Kršikem na Dolenj- ^ sežnje na dan dva moža. To je skem. Tukaj zapušča enega brata.' vs<> lahko. Jaz mu ne zamerim, v starem kraju pa očeta. Bodi mu ke** vsak ne zna takoj delati v .šu-lahka tuja žemljica! — John Ko-! mi- Da si ne bo g. Knaus glave be
Uneeda Biscuit soda krakerji so boljši kakor prej pečeni — pečeni v največjih pekarnah na svetu — pečeni do popolnosti — točno zaviti — popolnoma o-hranjeni, dokler jih ne vzamete kot iz peci svežih iz škatljic, v katere so vloženi. Pet centov.
NATIONAL
BISCUIT COMPANY
Richwood, W. Va. — Tukaj je precej Slovencev zaposljenih pri Cherry C'reek Lumber Co. v gozdu. So campe iu trije kontrak-
torji. Zadnja dva meseca je bilo__—
slabo vreme in tako je več Sloven-1----
cev zapustilo gozd, sedaj je pa le-j Ralph, Mich. — Že dolgo Časa po vreme in upam. da se bodo zo- se ni nobeden oglasil iz te. naše pet vrnili. Delo se lahko dobi. naselbine, zatorej hočem jaz neko. Kompanija je zvišala plačo .s pr- Hko sporočiti, kako se nam godi vim aprilom od $2.25 do $2.50 na tu v severnem Miehiganu. V ui-dan. S pijačo si ljudje pomagajo kajšnjih šumah smo imeli do štiri kakor si pač morejo. Delajo si sa- čevlje snega in tudi hudega mra-mi vino, limonado, čaj, kavo, vča- ni manjkalo. Bliža so poletje
volnato ki-]to. Kadar prideš do mov. s«' sezuj hitro in skrbi, da s<
iti iu očistiti
sezuj eš.
obutev takoj, ko se
ni Lilo nobenega dopisa iz te ma le slovenske naselbine. Tukaj smo
m. Tak hranilec bode" prihranil	štiri družine in trije
samci. Z delom je kakor povsod;
včasih dobro, včasih slabo, kakor
se izmislijo gospodje kapitalisti.-
Te dni se je poročil občeznani in
priljubljeni mladenič Ludovik
privnik.	lil. kdo sem, mu povem, da sva
BSabie, W. Va. — Mislim, da še oba iz ene fare loškopotoške.
dobrih $700. Kdor pa sedaj nalaga v dobre hranilnice svoj denar, pa gotovo računa, da ga ob času vojue ne bode dvignil, ampak šele ko nastanejo boljše razmere, ko se obrtnija, poljedelstvo in kupčija zopet prične razcvitati; saj po vsakem dežju zopet solnee sije.
Kar se tiče vojnega posojila v Avstriji, je rea, da so morale banke, posojilnice in hranilnice dati 23 in mogoče še vee odstotkov, a to so dale le od gotovega denarja, ki se je nahajal takrat v blagajni, nikakor pa ue od posojil na pose stva, ker tega niso mogle dati in tudi zahtevati nihee ni mogel.
Prav je: "America first'', tudi pri nas volja to geslo, toda pri zaslužku se pa vedno gre: ubi bene, ibi patria!
"GLAS NARODA" JB EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK v
zwsl DRftAVMT NAROČITE as
Razne zanimivosti.
Profesor Masaxyk.
"Hlas" poroča: Mestni svet v Govekar z gospico Ivanko Boga-,^a'atu^ Meserieu je soglasno taj. Kovoporočenea sta doma iz sklenil: Mesto se z ogorčenjem 2irov pri Idriji. Želimo jima vse obrača od svojega bivšega po-najboljše v novem stanu. Ko bo "s!»pca profesorja Masarvka in kaj noveg-a. bom že sporočil. Po- izjavlja, da je izgubil častno me£-zdrav vsem rojakom in rojaki- čanstvo. njam sirom Amerike! — Lovrene
Selak.
La Mlc, IU. — Pred kratkim me je obiskala gospa Štorklja in pustila
mi
Umeten dež.
Vse predloge, katere se je stavilo tekom stoletij, kako bi se da-krepkega sinčka. —jlo na umeten naein dobiti dež v Društvo sv. Barbare št. 3 J. S. K. poljubni množini, je treba prište-Jednote je sklenilo na zadnji seji. j vati neplodnim fantazijam. da bo sprejemalo za dobo treh nejse pa je treba vzeti iznajdbo mesecev nove člane v društvo z'Avstralca Balsilie. ker je njego-malo pristopnino $2. V slučaju bo-j ve poskuse, s katerimi se je pe-lezni znaša bolniška podpora sko-jeal eelo vrsto let, prevzela vlada zi šest mesecev po on dolar naj New South Wales ter jih tudi fi-dan, po preteku šestih mesecev pa: mmeirala. V privezanem zrako-pet dolarjev na teden. Člane opo-1 plovu, ki je opremljen z električ-fwjam, da saj bolj redno plača- >mw pripravami, se vzbuja v vi-meaečne prispevke. — Josip fiini 1,800 do 2,000 metrov elek-
Witii, tiaeik.
Kako se spozna moški značaj?
Za spoznanj« moškega značaja je po sodbi neke francoske, pisa teljiee najpripravnejše sredstvo-smodka. — Predno se odločiš za kakega snubca — piše ta pisateljica —. daj mu smodko in glej. kako bo z njo ravnal. Oe odgrizne kome, je brezskrben in površen človek, če odreže konec ali če ga odščipne z aparatom, je preudaren in natančen človek, če spravi odrezek v žep, je pedant ur malenkosten. Mož, ki pri kajenju vtakne smodko globoko v usta, je skeptik, a energičen in impulzi-ven, če rabi prepogosto cevko, če ima okrašeno ali srebrno cevko, je ošaben. Kdor pokadi smodko do konea, je zvest in stanoviten, kdor jo pokadi le do polovice, je
nestanoviten in blaziran. kdor pusti. da mu smodka ugasne, je raz-m i si jen in netoeen, kdor pa pri kajenju zaspi, je miroljuben in vdan ter bo najboljši -zakonski mož.
Mr. Clemens Raduchn, 321 Palmer St, Detroit, Mich,, jo nbil Eevero-
vo Zdravilo za obi.«ti in jetra ko je imel obistuo neprilito t«r nam je pi--al: Bil sem bolan več i«ot r-no leto iu pol. Potem .-e-n isveUel o rovem Zdmviiu za obisii in jetra ter sem bil oUjfan. R.-.<Ji teea ljb»:o priporočani to Zilmvilo vsiin. ki trpijo vsUtl ubi^tiiib neprililc."
S
S i s
■3
| Kadar vas hrbet boli
S	iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna
g	neprilika in zato rabite
S
| Severa's Kidney and Liver
JH	DAiMiJbil«* (Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki
ra	KB|flfiff|lf vas bo spravilo na pot k zdravju- Rabi
S«	■ se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur-
_	ja. zadrževanja ali puščanja goste vode,
H	oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-
H	like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca- Izkazalo se je
g|	tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
s.' pi'D.iv-» li ttitli > o;:i vlja me«! fanjm i Li.-tnih neprilik in da pomaga zdiatlj.-nju. naj	t."11 SEVPRA'S BALSAM
OF LIFE [Severov Živijen-ti folwrnl ksteri > le večkrat vrHtno-t v i: ve/i < Scvarc.vim ZJraviU.ia p. i ..bi-ii ii- i .va.
«••« ^evernv.'frt Z'iraviia no'u;-ii tu jets tut S.»Vtrrn\ e.'« Živijeu .»r^ K:-.	:
S „ Vprašajte va?eeu leit»rnar;.t Severe ve J*ripru\k ročlte jih ."1 I,a-.
H B S B B B B B B B B B S B B
g	W F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa &
SiHHfflHKSSHHKKHfflfflffiKmmffi Zvezni odbor
Unije izdelovalcev ženskih in možkih slamnikov
Krajevni postaji 24 in 42.	Pisarna: 64 E. 4. St.
V torek zvečer 11. aprila
so bosta vršila
DVA VELIKA SHODA.
Za Angleže in Slovane bo shod
V BETHOVEN HALL, 210 E. 5. CESTA COR. 3rd AVE.
Shod za Žide bo pa
MANHATTAN LYCEUM, 66 E. 4. cesta, New York,
Shoda se bosta začela točno ob polsedmih zvečer.
Vsi d-! a ve i so nnprošeni. tla nr«j bodo <>l> določenem vasn v dvorani, in naj ne pozabijo prinesti s.-boj svojih unijskih kart. Oniin. ki ne bod«» imeli kart. vstop bo dovoljen.
1.	Stavka pri V. S. Hat Co.
L\	Popolno poročilo o razsodbah porotnega odbora.
•i.	Organizacijsko delo.
4.	Uravnava plač za sezijo.
."».	Enaka razdelitev dela.
»I.	Razmere v obrti.
Operatorji, blokarji in prešarji!
Vsak med vami mora biti na vsak način navzoč pri enem obe h shodov! Ni,*- vas ne sme ovirati, da bi s.- ne udeležili!
\ interesu vsakega člana in v interesu bodočega razvoja omenjenih dveh linijskih postaj je. da mora biti vsak član popolnoma seznanjen z vsemi podrobnostmi te stroke.
Pridite vsi! Pridite pravočasno! Ne pozabiti svojih unijskih kart!
POKOR, SLOVENKE!
Rabim dobro služkinjo za pomagat v kuhinji. Plačam 25 do 30 dolarjev na raesee.
Mrs. Hubert Millie, (7-8—t)_Pickens, W. Va.
POZOR1
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnim* obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drngojezične plošče. Pišite po cenik!
Iščem SIMONA AJDIV. Doma je i/, jnr»- Skoejan na Dolenjskem in sedaj se nahaja nekje v Franklin, Kansas. I*rosim cenjene rojake, eč kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sani oglasi, ker sporočiti 11111 imam nekaj važnega. — Frank Rapsell. Box 117, l»ridgeville. Pa._
ŽENITNA PONUDBA.
Mladenič, star 28 let. se želi seznaniti s Slovenko 20 do 30 let staro, dekle ali vdova 7. enim otrokom.
.1 11 Bav-dien.
West Frankfort, 111.
PIŠITE
nam za pojasnila o zemlji v Langlade C. Našo zemljo se zamore se vedno kupiti po nizki ceni in na lahka plačila.
Jos. Duehae & Sons, (Ustanov. 1. 1885.) Autigo, Wis. Išče se agente!	(4-20—i)
IŠČE SE
pomoč pri gospodinjstvu in za pe-stovati otroka. Za tak posel bi bila dobra dekle od 14 let ali pa že starejša ženska. Za pot plačam jaz. Pišite na :
Louis Hribar. (6-8—__Bessemer, Pa.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA KliO.M-PARSEK. Doma je iz Slivnice pri Celju na Spod. Štajerskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se mi pa sam javi. Omenjeni je zelo velike postave ter vedno prav dobre volje. — John Ziraerman. Box .16. Hartford. Ark. (6-8—i)
ANTON J. TERBOVEC, trifoe eksplozije. Vsled teh elek- P. O. Box Iv	Cieero, IU.
EDINI SLOVENSKI SAL009
T Duluth, Mfa]| Rojakom Slovencem naznanjam j
da ae nahaja moj SALOON po bloka od Union postaje na dem ■Umni W. Michigan St itev. 41? Za obilen poaest ee priporočani JOS. SCHABABON.
I z Brusnic.
' "eiičJii* kurje perje različnih barv se proda ali zamenja v.a k<»-Ust meni dogovori pri gospej Lisici. \;i dopise se n>- odgovarja.
NOVA
MODERNA KROJAČNICA.
I Ijudno naznanjam cenjenim slovenskim rojakom v Johnstown. Cambria. Conematigh in Franklin ter okolici, da >em otvoril svojo
MODERNO KROJAČNICO na 288 Ohio St., Johnstown, Pa. oziroma Moxham.
V zalogi imam vsakovrstno najnovejše blago ter izdelujem moške in ženske obleke po najnovejšem kroju. Delo in blago prve vrste. garancijo pa vam dam tako, da vam nikdo drugi boije dati ne more, in sicer: ako ni obleka izdelana natanko po vašem okusu, ni vam treba plačati niti centa zanjo. (lotov seru torej, da bom za-dovolil to garancijo vse moje cenjene odjemalce.
Sem v krojaški obrti 13 let i 11 irnam dovolj skušenj v tej stroki ; poleg tega pa držim stalno tudi pomočnike, da varn obleko tem-preje zgotovim.
Jaz ue pošiljam obleke drugam delati, kakor to nekateri drugi krojači delajo, namreč, da vam vzamejo mero in potem naroče obleko od drugod. Ce vam jo tam ne izdelajo dobro, je tako rekoč denar pro"- vržen. Torej, rojaki in rojakinje, jaz izdelujem obleke sam doma; v teku enega tedna jo imate že v rokah.
Poleg tega popravljam in čistim ter likam staro obleke po jako nizki eeni.
Moj e nove obleke bom za začetek izdeloval od .$16.00 naprej do $30.00.
Priporočam so najtopleje svojim rojakom in rojakinjam iu zagotovim, da bo vsakdo z mojo postrežbo popolnoma zadovoljen.
TO^\Y FORTUNE, 288 Ohio St., Johnstown, Pa. (6—4 v 2 d)	(Moxham.)

-SARODA. s. APliD.A. }J;i;
Ep
Jugeslovanska
a —
®
Katol. Jednita
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Pr»d*ednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Fa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 563, iSalida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr MARTIN 1YEC\ 900 N\ Chicago St., Joliet, I1L
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., .Toliet, ni. PETER ŠPEHA&, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽISN1K, Box 133, Bnrdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PI8HLAR, 308—Cth St., Rock Springs, Wya. G .T. PORENTA, Bor 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, žtev. 1, Ely, Minn.
LOUIS i'HAM PA. od društva sv. Srca Jezusa, Štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, nt., od društva Slovenec, Stev. 114, Ely, Minn.
V i dopisi, tikajoči so uradnih zadev, kakor tudi denarne poči I jat ve, naj so pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoži)«' pa na prv«Lse«luika porotnega odbora.
Na ns^bna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode
oziralo.
Društveno glasilo : "G L A S NARODA".
Puščavnik.
Stanko Svetina.
Zanimivosti iz Avstrije. - o po".™ *
Nove krone. — Zasluzena kazen vojnimi jet-mci.
Izjava avstrijskega podadmirala. j — Nove krone pridejo v pro-Velik požar na Češkem — Uč-rru« T. Namesto sedanjega cesarske-na doba	' «ra orla btxio imele novi mali av-
----atrijski {rrb, za Odrsko kovane
r,; I P:. HI l*VdU-i ,i> i z-1 kron«* bodo pa nosile ogrski grb. ii ntv:*MUM porodevaleii	... Gostilnirarko Ano profiec
Firmian je obsodilo solnopraškc
pr.
\\i*a mornariea vrši svojo no^r do mej«* možnosti. Pri I*-lovu n ju mimuirkv m* poAibit! d:i ima nus«-
sO.H H»' MUf
Mr od or je
nurjn tr kje pojavimo, m k prihor)nji<> ino« jo. Kljub temu smo obstrelje-
.s<wjiš<"» ua .100 K zlobe, ker ju pro dajulu kos kruha po *> vinarjev. - V* izložb«-uih oknih d ti na j-
opravit. / znatno I>r. -1 kU) (Vv| j;nvv j, to dyii -itati: _ h sovrji/nikov. r,- s.. .a.!(>v|j(i ju papraviI<J ,t. proti
l.nka/. s4)Vnl/" | kojšnjemu plaeilu. revljarska /a trikratni* pr.- t\ru„H
in ki-, vojno ministrstvo je vsr malenkosti, ki bi ga rao-
Atoj/ij »Slivnik je sklenil s svetom račune in se zapri v svoj grad. To malenkostno življenje bogatega samca z vsemi svojimi romani en miniature se mu je zazdelo silno nizko in včasih tudi hudo smešno. Poleg tega so bili njegovi živci tako vznemirjeni, da ni mogel več trpeti nobenega človeka poleg sebe, nikar da bi še hodil med njimi po ulicah, po raznih salonih, gostilnah in kavarnah. Dražilo so ga vse geste ljudi, ker so se mu zdele namišljene, dobro preračunjene in tudi pretirane do karikature.
Ni mu bil več uše«'- niti jezik. Videl je v njem nekako spake-dranost, ali bolje, videl je spake-dranost v ljudeh, ki so jezik nate-zali po svojem merilu in slabem okusu. Ugajali imi niso več pogledi mladih dam. ki so skrivaj opazovale staregra. bledega mladeniča. ko je hodil okrog sam. zamišljen in zaprt celemu svetu. Odklonil je vse posete svojih prijateljev, ki se jih je začel naravnost bati. Mislil si je. da imajo za bregom različne predsodke in hudobne namene. Njegovo stališče je bilo. «la je prijatelj nepotrebna stvar, ki postane včasih radi svojega egoizma tudi škodljiva.
Svoj čas. ko se jo naveličal vrstnikov in vrstnic svojih let. se je zatekel k starim gospodom in gospem. ker je mislil, da bo našel v teh mirnih ljudeh nekak počitek. Toda tudi od teh se je poslovil z bridkim razočaranjem, zakaj našel je ravno nasprotno, kar je iskal. Tudi starci so začeli dražiti njegove živce s svojim neprestanim dolgočasjem, ki ga ni mo-£el več prenašati. Pristudili so se mu stari reki, pregovori in pametne misli. Vse pa je ženirali — vsak pogled, vsak glas. vsaka beseda.
In ta nervozna duša. ta Alojzij Slivnik, je sklenil zato svoje račune s eelim svetom in se je «aprl v svoj grad na samoti. Pri sebi je obdržal samo starega slugo, ki ga je spoznal za sililo rM-kob« »sodnega.
V.i\ svoje bivališče si je izbral >obo, kamor ni nikdar posijalo solnec. Vse pohištvo je ukazal zmetati ven. vse preproge odstra-
ni v/hoduo olial Italije in /;<vr- ...	.....	. n-i	• .. ...
,	.	i/dalo nova doloeila o postopanju P11"' unieiti. htm parium je izgi-
nth sovril/no >ile. k! s«> se JH>JU- '	.......1' ... 1	I M -	i • .	. r .... .
z vojnimi ujetniki. Doloeila so se^Q1« 1Z s<>ne m sluga Melhijor ie
• H.ts. !M ol>r> /JU. v IIJih	, ,	*" * .	1-1	••	j . - -	-
»kod.....li......I»st rel je va nje. ob UVedU 1 ***** V"ft »	v nj. ves dan bnnjeve veje.
kater CM m izbili Italjani l^r^0 Popolnoma ./rabiti v ko , ■ . ii!.- , . • > rist na rod m-mu gospodarstvu. po-
'.tdjo • • ;< riba I«! t , nato Oe.s. »nje k	, ,	, , ,	.
otoka IN-lajrrui. kjer imeti signalno postajo. N"ašt
so -msiili sVhl!°	na ob,1filovani^ P°Ua
Veljavna so zsi vse delavske od
,	-• i delke vojnih ujetnikov, ne slede
vr;imikt [»a niso mogli oh nasi .»-'	J	• >- *
(•ali ničesar opraviti. Cspehov na-
ajiti. j
s«' mornar.ee N'«h«» i/sruln-
s«* ne more t;
so minimal.)«-, nas-/adali sovražniku
na to. «'e delajo vojni ujetniki dr žavi. drugim javnim oblastim ali pa zasebnikom, v obrti, v tvorni-
ei. v
rudniku ali v plavžih, na po • j I ju ali drujrod. Vse eno je, če de-
pro.. pa smo
vvlike izgub*". Med i.mii ko je pri,. . . . .
,as V nrv.h .11. II vojsk. poHtalal ^0Z"03?1 "J^"^! kaki državni
za nakazilo vojnih ujetnikov se vlagajo pri politieni kr. oblasti
■ . . v . . .	b drugi	oblasti, obeini. kaki za-
ii.t .. miiasU.i mala Zenla /rtev	^	. ... . : ! '
i . j	"' hni ah	mridieiu oseb.. Prošnie inplesko tran«*oskega bro-lovja. 1 t,UWIJC
poxn«*je dva torpedna rušile« pr'
tir/nem napadu /al zadela ob mi- ,	...
, i - i	• i delavnega kraja, istoi-asno se mo
m lil dva I vo<1 morska eoln* svoje I ^ _, . ,	,
nevarne naloge zapečatila s poginom. smo mogli nu uničiti Ita lijanoin I hi j no ladjo "(tarihaldi* iti oktofuio kri/arko 4.\inalfi*. neko malo križarieo. en rušiW. J »orpedovke. eno pomožno križar-ko. tri podmorske čolne in d v it zrakoplova, Francozom pa dve Kojni ladji. Polejr tepa se moramo spomniti tudi uspešne po<lpo-re mornnrice oh zavzetju i.ov-
«ena.
Budimpešti so 15. febru .•rja šle polieijske o».ebe stikat zf »krito moko. Pri nekem peku so iašli kar skupno 120 q pš.-niene
ra založiti kavcija 30 K za vsakega vojnega ujetnika. Kavcija zapade in.nl drugim, se slabo postopa z vojnimi ujetniki, ako ni stanovanje dobro, če jih nezadostno ali slabo hranijo, ako se ne n-poštevajo zdravstveni predpisi in
• e po sokrivdi pobegne kak voj ni ujetnik.
Delovni oddelki vojnih ujetni-nikov se dele v mobilne in stabilne. Mobilni so tisti oddelki. k! se zaposlujejo na polju in v gozdu. Vojno ujetniški oddelki, ki se zaposlujejo v obrti, industriji in v rudnikih, so stalne delovske
moke, k t so jo zaplenili. Zdaj bo Rkupine. prišla pa še kaz. n.	j ManJ k«kor 10 vojnih ujetni-
\ skladiše.i za premog v kov sru^<> nakazati le v posebnih slan,i na ('vtkem .)♦* izbruhnil po- ixrednih »lučajih, če to zahtevajo /hi. ki je popolnoma uničil 108 brezpogojno k rajne razmere in agouo\ premoga, namenjenega	ni hati neprilik . Strogo je
/h Duiuij. Škode je čer stotiso* prepovedano delmltjaleem. da bi}
. samolastno
— Naue.ii miuinter
•>kr.tjsii i, ua doba jiiristom raD1 voJnui njeiniKov na nj.n po-
da je popolnoma zatrl in zadušil prijazen vonj. ki je prej tako ljubeznjivo ščegetal občutno ko-žieo nosnic.
Ko je bila soba popolnoma prazna. jo je dal pobeliti. In ta popolna belina je pušeobo temačne čumnate še bolj po^lolgočasila. — In to je Slivnik hotel. Slednjič mu je Melliijor prinesel v sobo še malo, s črnim platnom pogrnjeno mizo. navadno posteljo. Sveto Pismo, Tomaža Kempčana in velik kup starinskih knjig, ki so govorile o kemiji in sicer v latinskem jeziku. Nato se je Slivnik oblekel v dolg črn plašč, ki inu je segal od vratu do gležnje v. zaporiil je slupro iz sobe in se — zaklenil.
Tako si je uredil Alojzij Slivnik svojo sobo, v kateri je skušal najti pozabljenje in mir. Življenj.* njegovo je bilo kaj podobno načinu, kakor si je uredil mračno čumnato. Zjutraj mu je prinesel sluga vodo za umivanje, kos r-rnegn kruha in skodelico mleka. Opoldne juho iz zelenjave, kruh s surovim maslom, špi-načo in zopet skodelico mleka; zvečer zvrhan krožnik datljev in mleko. To je bila vsakdanja hrana Alojzija Slivnika.
Strogi puščavnik je živel noč in »lan v svoji ozki sobici, sedel na mizo, bral Sveto Pismo, pre-
In tisti ''nekaj" je bil skrit ie
ni pokazal od nikoder.
%
Nekega jutra je prinesel sluga' Al>lhijor svojemu gospodu pismo, j v katerem jo stalo med drugim , tudi tole:	i
—	Prosim te. dragi brat. da jo vzameš k sebi vsaj za nekaj časa.1 da se razveseli in razvedri v s ve-' žem zraku na deželi. Vem. prepričana sem, da jo boš vesel, ker je pridna in ljubeznjiva ...
Tvoja sestraEmilija.
Ko je samotar Slivnik prebral drobno, parlumirano pisemce, napisano z gladkimi, ženskimi potezami, se je najprej namrgodi!. potem razjezil in nato napisal brzojavko:
—	Naj Lora pride.
Skraja se je res jezil, ker se je bal, da mu vzame otrok mir, ki si ga je po dolgem času s trudom in zatajevanjem samega sebe tako težko pridobil. Kmalu nato pa se ga je polastila radovednost.
—	Kakšna je neki ona mala, živahna punčka, ki se me je vselej s tako odkritim veseljem oklenila okrog vratu, kadarkoli sem posetil njo in njeno mamico!
Naj bo, naj bo! Sicer ga pa ne bo mogla dosti motiti. Od kaže ji posebno sobico poleg svoje, opremi jo po njenem okusu in njeni želji, sam pa bo ne.uotno živel naprej pri Sv. Pismu, Tomažu Kempčanu in pri latinskih knjigah, govorečih o kemiji.
Tako je mislil blagi puščavnik. toda zgodilo se je vse drugače.
Mala Lora je v svojem mokrem krilen, v svojih belih nogavicah in v belih čeveljčkih priskaklja-la po stopnjicah in je potrkala, z malo, nežno ročico po visokih zaklenjenih vratih puščavnika.
Samotar je vzdihnil, položil črn trak čez odprto stran knjige in je šel s počasnim korakom k vratom, da jih odklene.
—	Dragi striček. ljubi striček. lepi striček !
Stopila je na prste, dvignila glavico nazaj, da sta ii padli dve bo gati kiti svetlih las po malih otroških plečih in se ga je oklenila oko vratu. Moral ji je dati poljub.
—	Ah. sedaj bom tli pri tebi. striček, v tej sobici. Pa zakaj ji tu vse tako žalostno?
lil mala Lora se je razgledala po sobi svojega strica.
—	Kaj ne. striček. kako bi bilo lepo. če bi bile te stene poslikane? Pa kakšno mizo imaš? Vso črno! In dvoje svečnikov na nji. In te debele knjige. Ali ti ni doiq čas tu, striček?
—	Ne. ni mi dolgčas. Lora. — je vzdihnil puščavnik in se je nehote nasmehnil ob pogledu na jo malo ljubko, živahno razposajene Loro.
—	Ni ti dolgčas? — ga je vprašala z ljubkim začudenjem. — Ne ■ — se je čudila in je nagnila glavico .po strani. — Ne? — je vprašala z izrazom neverjetnosti v svojem drobnem glasu. --Meni bi bilo tu dolgčas, — je pristavila, nekoliko zamišljena. — Pa bi bila tako rada tu pri tebi, striček. tu. v tej sobici! Puščavnik je vnovič vzdihnil. za kaj čutil je prošnjo v besedah tnale Lore in vedel je obenem, da bo moral ugoditi tej prošnji, ve del je pa tudi. da bo tako izginil oni tihi mir. ki si ga je s tako težavo pridobil.
Toda mala Lora je bila tu. Napolnila je eel i grad s svojim gla som. Zdaj je bila tu. zdaj tam. — povsod smeh. krik, vprašanja in zopet smeh.
Samotar Slivnik «e je čudil in začel ves omamljen misliti — kako bi poslikal svojo puščobno čumnato, kjer je hotela bivati ž njim mala na vsak način, kje naj ji postavi posteljico, kakšne slike naj dene na steno, kakšno svetilko naj obesi na strop, kakšne rože naj ji postavi na mizo. Vse njegove misli so objeli načrti za
mišljal Tomaža Kempčana in štu
diral stare latinske knjige o ke-,1l'^hnost male Lore, premeščali vojne H.jmiji. Jutro je bilo enako poldne-' I« s temi načrti je prišlo tisto.
.....j jetnike. Gledati se mora pri upo-j^u. poldan enak večeru in večer .ie Slivniku tako manjkalo in
»a, juristom r«hi vojnih ujetnikov na njih po- j enak noči. Ko je puščavnik začu- kar je tako iskal. ../.dom. ki s, nahajajo \ selu.o sposobnost in na njih soei-jtil temo. je prižgal dve sveči vj Pogled puščavnika .se je zjas-/., eno leto. Tudi inedi-la'no stnni«1- ^ sm*' trpeti, da | visok ill. pozlačenih svečnikih ne »il iu v kotu usten je zaigral — m. en - omogoči, da se lahke s*' postopalo surovo ali krivič- vsaki strani niize in je bral. pre. smehljaj, ki je ostal v njem traj-
mišljeval in študiral. Ko se inu
je zdelo, da jc že pozno, je po-j	- — m m -
kleknil pole« postelje, molil in
šel nato spat.	j Promet s Finsko ustavljen.
Tako je žive! samotar Alojzij; Listi poročajo iz Petro grada, Slivnik en mesec, dva. eelo leto. da je ves zasebni in tovorni pro-Toda, kar je želel, se mu ni iz- met ustavljen tudi s Finsko. Fin-polnilo. Mir je sicer našel, toda ske deželne železnice so podredili njegovo bitje je hrepeuelo še po državni brambi. (neem neznanem. To se pravi. A-j
lojzij Slivnik se je dobro zavedal, j Razširenje brambne dolžnosti, j da manjka v njegovem življenju "Kieler Ztg." poroča iz Petrolic nekaj, kar bi ubralo strun" grada: Državni svet se peča s . njegove duše v prijetno karmoni- predlogom, da se razširi ruska
jo vaeh njegovih razpoloženj. hrambo« dolžnost za dve leti.
................... ■ —-—--------
bi s*- postopalo surovo ali krivič-k olik or mogoče kmalu podvržejo un * vojnimi ujetniki in ne sme-s t rog i nit izpitom, dasi se njih uč- ** zasmehovati, na doba ne more skrajšati.	i Delodajalce mora skrbeti, da
f So zastraženi s osebami, ki jih za-Profftltncija.	j priseže politična oblast in nosi
S!o\< jisko ejjsopisje poro«-** s so- i popolno odgovornost za sprejete ^ke froute	vojne ujetnike. Dolžan je, da jim
Predmestno /en*ko barbar- j plača vsak dan delovno doklado sivo. ki ne moli. ne posvečuje ne- 1"> vin. in jo ne sme samovoljno delj in praznikov, se lepo oblači ustaviti, p* dobro je in pije. ki ima za planilo na prodaj vse, tudi zdravje, je za MMiaj in v fronti in v zaledju pa£ naša največja narodni


-- -------^
!f $1000.00 nagrade.
Zadnjih osem let se je selilo toliko Slovencev na svojo grudo, kakor ne nikdar preje. Naselbine so rasle, kakor gobe po dežju. Obljubovalo se je ljudem bogastvo, če se kupi le košček zemlje v različnih krajih. Skoro vsi preminuli poroki in odrešeniki naroda so dajali pa še posebno dobre svete, ne idi v Misouri, ker tam so žabe, kače in pa mrzlica.
Zadnje štiri leta se nisem bavil s prodajo zemlje Slo vencem, temveč jaz sem le pazno gledal nesramno reklamo in pa uspeh različnih naselbin.
Slovenec, ali ni res čudež, da so vse naselbine ostale le na papirju ter v možganah zginolih prerokov; zadnja na severu se podirajo celo s hrupom. Kajti Slovenci so bili vabljeni v kraje, kjer sploh ni mogoče živeti.
Edino v Missouri je ostaia in procvita brez hrupa in reklame.
Vsak Slovenec lahko zasluži $1000.00, ki mi pokaže 12 slovenskih kmetov v Floridi, Texas, Wisconsin in Michigan, kateri imajo obstoj vsaj tak, kot povprečno 12 slovenskih kmetov v Missouri, da se žive IZKLJUČNO le od kmetijstva.
Slovenec, ako želiš imeti dom, tukaj si ga laliko nn-pravis. O tem se prepričaš lahko sam pri rojakih, ki žive že več let tukaj. Mi ne pridelujemo pomaranč, zelene, fig. niti ne krompirja ali kumare za $200.00 na aker, niti se ne pečamo z mlekom v velikem obsegu. Temveč mi sn-o zadovoljni s koruzo, pšenico, ovsem, senom, deteljo, kuret-nino, iirešiči, govedo, konji in mulami, pridelamo pa tudi fižol, krompir, vsakovrstne sadja in posamezniki tudi nekaj v;-ja, a živi se lahko dobro in pošteno. Taka je torej naša naselbina, ki ni v bogastvu, pač pa v nvocvitu in na solidni podlagi. Pridi obiskat Slovence in dobil boš jesti kakor ne bolje v najboljšem hotelu v Ameriki in to vse domače.
Slovenec, ki žeiiš imeti svoj dom, na katerem je treba trdo delati, tukaj ga dobiš, boljega nikjer širom Amerike, kolikor je meni znano. Jaz nisem agent od danes do jutri, ampak stalen posestnik in znan vsaj 50 milj naokrog.
Pridi v naše kraje in ako nočeš, ne hodi k meni, ker v Ripioy in Butler Countiiih j* precej Slovencev raztresenih. Prepričaj se, kako so boln; po zatrdilu ničvrednih ljudi, i.n našel boš le polnolične rdeče otroke in ljudi, zdrave kakor kjerkoli drugje.
Dežela rabi pridne ljudi in zato Vas ona vabi in ne jaz. Vsa ravnina je sedaj v kanalizaciji in od mlak je bedasto govorenje od bedastih ljudi, ki ne poznajo de-
V desetih letih od sedaj preskrbi lahko južni Missouri vsa žita, prešiče in polovico govedi za 40 miljo-nov ljudi, da ne omenjam prav nič druge pridelke.
Zenjlja se dobi tukaj primeroma poceni v valovitih krajih narejene kmetije in v iavnini pa goze1, ker čiste ravnine nikdo ne prodaja. Jaz ne prodajam nobenemu gozda v ravnini, ampak vse izčistim, da je za orati. Pridi in izberi si kos. Plačila po dogovoru, kakor moreš izplačevati. Imam precej svoje zemlje, ki je nemorem urediti s svojimi financami. Prodam poceni in naredim kmetijo, kjer boš lahko mirno in zadovoljno živel. Pridi in poglej naše polje in pa pridelke, nikdar ti ne bo žal poznati našo deželo.
Ako pa hočeš čez noč postati premožen, potem naši kraji niso zate; če hočeš pa resnično pridobiti svoj dom s trdim delom, potem ga dobiš kakor nikjer drugje,
Zapomni si, dežela te vabi in ne jaz, jaz ne rabim tvojega denarja, Kupi sam in kjer hočeš in pridruži se nem, ker čimveč nas bo, tembolje bomo napredovali.
FRANK GRAM, Naylor, Mo.
) )

mašiti
--
■	1 ______ a..	,., Mi:., s ■ .. ,iiL . ....
GLAS N Aft ODA, S. AFKtLA, 1918.
Slove nfs ko k'
H=
toliiko
svete Barbare

ZA: ZED IN JENE DRŽAVEi SEVERNE. AMERIKE.
(Sedež: FOREST CITY, PA.
tikorptririM da« 21. januarja 1902 v drŽavi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
PreOsednLk : JOŽEF PETEHNEL. Box 85, Wlllock. Pa. L podpredsednik - KAIioL Z ALAH, Box M7, Forest City, Pa. EL podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Box 836. Kock Springs. Wya. Tsjpl*:: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City, Pa. CL tajnik: JOHN OSOLIN. Box 492, Forest City. Pi. Blagajnik: MARTIN MUHJČ, Box KIT, Forest City. Pa. PoefelaKenec: JOSIP K A L. A K, 1U04 North Chicago St.. JoUat. DL
VRHOVNI ZDRAVNIKI
Dr. MARTIN IVBC, BOO Chicago St, Jollat. HJL
NADZORNI ODBOR:
Pradaadnlk: ION AC PODVASNIK, 4734 Hatfield St.. Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORNIČ, Box 0*22, Forest City, Pa. IL aawsoruik: FRANK PAVLOVČAČ, Box 705, Conemaajsh. Pa. UL aadaornlk: ANDREJ SLAK. 7713 Issler Ave.. Cleveland. Ohla.
POROTNI ODBORt
PraOseOnHc : MARTIN OBRF.ŽAN. Box 72, Kast Mineral. Kans. L porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČI. Box 78. Franklin. Kani. KI. poročnik: MIHAEL KLOPČlO. ES28 Daraon Ave* K. F. D. L «c»s»-ttald, Detroit. Mich.
UPRAVNI ODBOR:
Pradaedalk: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport. O. L cprarnlk: ANTON DEMŠAR, Box 186. B rough ton. Pa IL apravnlk: PAVEL O BREG AR, Box 402, Witt, UL
DoitW naj m milljajo L UJnlkn Itm Telban, P. O. Box T«T, Foriat mtw Penna.
D rait Teas £*41o: "O L A B NARODA."
MESEČNO POROČILO ZA MESEC MARC 1916.
PRESTOPILI ČLANI:
«.d postaje Si. 4 k po-taji št. 6"» Andro Oblak	;
od 1 k 34 John Skod'ar 8956: od 39 k SC Frank Hovranik 829G; od
&'» k 41 i tort in Keba 8636; (.■1 3 k 17 -Tohii Kerin 9298; John Simon e ie 7K>4, Alojz Dernac 9436; o.! <J9 k 2 Matija Mošner, ;Y4; otl 26 k 1 John Jfvokel 6907; od '»6 k m; .T;tk«,l> Zaje 4260; Frank Zaje 4020; Marjeta Zaje 943;
42 k !>.*> Vinceno Kolar 8792. Frank Aršnl 696."»: ..<1 :iO k 70 Ainlro Zupane 4232: od 40 k 67 Frane Zupane 1926: od
4 4 k >5 A. Drmišek 322o; od 14 k 23 Joe F. Kn u ">32: o<l 70 k 66 Alojz Korošec 4953, Alojzija Koroaec 911 ;
76 k t; Franjo Zapore !)365: oil I'M k 28 Frank Tegelj 7144. od 26 k 71 John Ribič 8943: «.d 9 U N .lo-. f ("Vsnik S27 od 2"» k 44 Anton Tratar 9097.
pri
pri l»ri
prt
tiri pri pri I H
pri
pri pri pri
Pn
pri
pri nri pri pri
prt pr,
>n
pri pri
pri
nri
pri pri
SUSPENDIRANI ČLANI:
p .sf ji ,t. 1 .Jos. f Zid u 21. Fanie Zidar IS. Adolf Javorov-k k .v 5249;
postaji št. 2 Joscf Lavrie 6323;
postaji št. 3 J ose i' Petelin 390. John Vidmar 7054, John Homove >57.-. -Mihael Sadovski 4513. Frank Midofar 9497, Alojz I>re-ue ! «»>27. Frank Frenk Mki4 :
p..s- .ji št. 1 Matija Colob 9359. Rudolf Mihelič 9061. Peter La pen >442. John Lapen 6125;
postaji št. 6 John Resinovi. 4>35. Karol Grajner £070, John Klandar 6462:
postaji št. 1<I Andrej Kotnik ^>46. Frank Rožič 8845; postaji Št. 11 Ignac Ruščik 61 '3. Anton Maly 447: postaji št. 14 M. F. Oprradv 2t '»7:
postaji št. 16 Pavel Šnhie 1<l1, Terezija Subie 357. John Žam-beli 5496. Anton Ponteli 6153;
postaji št. 1!» Štefan P.iščan 2 i d. Frank Cigoie 4979, Matija Kra ina 740-, Štefan Stecin 692 . postaji št. 20 Frank šterniš.. 3050; postaji št. 22 Marko Šijanee 1950; postaji št. 23 Kari Vrtov še k '446;
jKisiaji št. 25 .Josef Pnnperšie 202S. Martin Ribnikar 8165, Blanch. Matu!.' 102*. Maria Lnzi.ar 7S6, John Rombae 2942, John Matule 3077, Frank Lnznar 1 170, Joe Sapotnik 1616: postaji St. 31 Jos. f Smoleie 7 :1 Paul Xovaeie 9322. Vasilij Milini jo v it* 9185;
|M)staji št. 32 Anton Kueie 5i; 17, Marjeta Knčič 649; postaji št. 33 Matevž Gorišek 2015, Franc Zaenik 7746; postaji Št. 35 John Fdovie 7759; postaji št. 37 Anton Oražcn :;052. Frank Rifl 4378; jMWstaji št. 41 John Lapa i na 2:36, Matija Markie 7267; postaji št. 42 Jolm Kerpunt 4206. Ipnae Tuiek 3867. Alojz Blažu" :«)70, Fr. HlažUr 260; po**aji št. 43 Matija Kristan <i080;
post a j i št. 14 John Vidmar 3^2, Frank Fs 4724. Agries Vidmar 11*», Frank Vntisvc 16s6; p«Uji št. 53 Matija Škenda ^112:
postaji št. 55 Ivan Milavec 9107, Anton Špaiemblek 8852. Alojz Jakobe >550, Anton Jakobe 2219, Jožef Lužar 8486; postaji št. r»7 Georg Mareie >427. Anton Kovač 6289; postaji št. t«) Jakob fckrinar ."».370;
pti1-ta ji št. t»4 Jakob Zupanei - 5070, Andv Hnmer 8038, Joscf Zupani ie 8944;
postaji št. 65 Anton Košieek ."»074, FraneiSka KoSieek 636; postaji št. 69 John Hribar 5343, Steve Mamula 6406, John Duk li 7971;
postaji št. 70 Andrei Vrtaenik 6231, Jakob Šaus 7124. Ivan Malovrh 5847;
postaji št. 71 Jurij Franeie 5728. Josef Rekman 8092. Jurij Ka-1 jope 7>42, Dra^ra Franeie 428;
p«»taji št 72 Valentin Kapodnik 7151. Anton Kuss 5:382;
postaji št. 86 Auton Bole 8255;
postaji št. 88 Joe Kosniae 8571;
i postaji St. 90 Anton Lekae 8950;
pos*aji št. 92 Frank Slabeč 502;
postaji št. 95 N'ik Rndie 943.3.
ODSTOPILI ČLANI:
1 pofctpje st 25 John Peve 7.'i39. John Rotar 7649; d postaje št. 27 Ivan Rudman 4>»i3: d pos;aje št. 47 Marija Selak 614; d postaje št. 51 Anton Pariar 478; od p#Rtajc št. 54 Frank Baje 7094;
Oddelek vojakov ameriške ekspedicije v Mehiki.
eie 3815. lprnae Vrba j s 5229, Stanlej Olovski 6Š56. Martin Skoda 7856; John Salecki 6459, Pavla Škoda 913; pri postaji št. 2 Frank Kral 8635; pri postaji št. 13 Alojz Grilc 6170; pri postaji št. 14 John Križe 5857: pri postaji št. 22 Frank Miklaučie 9173: pri postaji št. 23 John Fur lan 2276; pH postaji št. 25 Johana Bombae 867; pri postaji št. :*0 John Suhadole 4523: pri postaji št. 31 Steve Švajgar 8984: pri postaji št. 33 John Cvcrjioi 8448; pri postaji št. 37 Frank Kirar 7388;
pri postaji št. 41 John Trupej 5943. Gregor l.ipar 6758. Ignac Ga
baršek 5261, Gašper Koslar 8l;i2; pri postaji št. 42 Joscf Prežel 6672;
pri postaji st. 51 Matt Debelak 602. Katarina Mišmaš 737:
pri postaji št. 69 Joe Kolenč 535«. Gašper Mcdišovoe 555 Juri i Raj
kovic 8963; pri postaji št. 88 Frank Šušteršič 4878.
UMRLI ČLANI:
cert. st. 2580 Juvan Frane elan postaje št. 2 v Jeny Lind. Ark. zavarovan za $250.00;
lan postaje št. i v Lasallr- Tli, zavarovar št. 29 V lioek Springs
etri. st. 900 Turk Ivan
za $250.00; cert. št. 4278 Ojsteršek Ivan, elan postaj«
Wyo.. zavarovan za $250.00; cert. št. 5751 Zupaneič Peregrin, elan postaje št. 20 v Glaridge. Pa zavoro van za £500.00.
Z sobratskim pozdravom vsem članom in članicam ______JOHN TELBAN, glavni tajnik.
Za smeh in kratek čas.
Draff a operacija.
Tclažba.
"No. kako vam je kaj. gospod Trebušnik . *"
**SlaV»o, — sem bolan." j **Xo. to naj vas nič ne vznemir-jja. — bOiiii ljudje sri včasih naj-j bolj zdravi!'1
Pojasnilo.
—	Kaj. gospod doktor? — Pet-tisoe zahtevate za tako operacijo? Toliko dobi komaj najvišji uradnik v našem mestu.
—	Pa recite njemu on operira.
i a naj va?
Na trgu.
Gospa nrodajalki: ' Koliko pa hočete za vse skupaj?"
Prodajalka: "Kaj pa mislite? Ce vse prodam, potlej pa jutri nimam kaj prodajati!"
od postaje at. 71 John Činžar 6110; p*»tair-at. 76 Mar?- Suhadolnik 607.
te* , . _
il
pr, po«t.ji fc. 1 Anion Bait

"MM"
Ktibleaki 4998, John Kova-
—- Ti, zadnjič sem bil na slikarski razstavi. — Zakaj je tam toliko nagih žensk ?
— Ker ženske imajo skoraj nikdar ničesar obleči.
Preveč olajševalnih razlogov.
Zatoženee; il Gospod doktor, jaz menim, da bom * oproščen. Imam dve priči, ki lahko p rise žeta, da sem bil takrat doma v postelji. ko se je tatvina izvrnila, in dve drugi priei, ki lahko potrdita s prisego, da sem se v istem času z njima izprehajal!"
Moda.
—	Ali in i lahko posodiš,de^Pt dolarjev ?
—	Nimam. — Še sem si jih bom moral izposoditi deset.
—	Veš kaj. izposodi si jih dvajset. —
Dvoumno.
A: "Si-li zadovoljen z možem, ki sem ti ga priporočil t"
B: "Rekel si. da bo z malim zadovoljen."
A: "No, ali ni?"
B: "Se več, jaz vidim, da ni z ničemur zadovoljenj"
nik.
Kmalo bo treba kupiti slam-
L
— Meni ga ne bo treba. — Jaz bom nosil lanskega. — Moja žena žena ga je imela eelo zimo, zdaj pa pravi, ga noče
Izgube 17. pešpolka.
Ujeti:
Artae Valentin, Ljubljana: Barjakovič Nikolaj, Črnomelj;
Bartol Ivan. rez. Kočevje: ^ Rezek Anton. tit. poddesetnik, Črnomelj ; BI ei mu t h Ivan, llohenaij: P.ončar Franc. Ljubljana; liostnar Anton. Vrhnika; Rraneeli Anton, Preserje; Brodnik Ivan, Kočevje: Brula Josip, Črnomelj; Bukovec Mat., Kočevje: Oatonie Marko, Vinica: Gernie Ivan, Metlika; Cvelbar Josip, Kržko; Debeljalf Stefan, Kočevje: Debevc Anton, Borovnica ; Deberc Josip. Studenec ; Dolina? Peter. Ljubljana: Draovaek F.. KrSko; Edler Florijan; Elmayer Ivan; Erker Jurij, Kočevje; Fink Josip. Kočevje; Gašperič Simon, Črnomelj: Glavan Karol, Novo mesto; Gomilšek Josip, Krško; Gorše Peter. Vinica ; Grdina Josip, Preserje; Gregorič Josip. Novo mesto; Hafner Frane. Preserje; Hočevar Al.. Ljubljana: Hren Josip, Kočevje; Iirovat Ivan. Novo mesto: Hrušovar Al.. Krško: Jager Mihael. Ljubljana : Jaklič Josip. Ljubljana; Jamnik Alojzij. Kočevje; Jarc Josip. tit. poddesetnik, Novo mesto; Jenko Pr.. Medvode: Jereb Frane. Krško: Jereb Josip. Vrhnika ; Jerman Matej, Črnomelj: Jeršin Ivan, Ljubljana: Jonke Franc, Kočevje; Jurčič Fr.. Krško.
Naše družine v Italiji.
IZ
stiti v Trbju: najmlajše je bilo staro polt ret j i mesec, živelo je brez matere še tri mesece, nato pa umrlo. Zveri v gozdu so na boljšem, ker imajo* pri sebi svoje mladiče.
V Trbju je pomrlo 100 imših ljudi.
Andrej Strga r piše 17. dec. ^an Severina med drugim:
—	Hvala lepa za poslani denar. ker smo ravno porabili, kar ste nam bili prej poslali. Zase sem seveda le nekaj malega porabil, drugo sem moral poslati moji družini, ki je bila strašno potrebna v Polici gdri v Benečiji.
Sedaj o pa vsi odšli od tam gori, odpeljali so jih po vai Italiji. K nam ni nobeden prišel, čeprav so bile naše prošuje v veljavo prišle, da pridemo družine skupaj. Ne vem. kako se je to zgodilo.
15 družin iz Ročinja se sedaj nahaja v Oropi blizu Novare, kjer so nasi. Strašno hudo je zame. da ne vidim otrok. Kakor mi pišejo, so dali vse v šolo in jih ljubijo; <1 obirajo za življenje zjutraj po en kozaree kave, opoldne inmost ro in zvečer makarone. To je za otroke; odrasli pa dobijo samo opoldne minestro in zvečer makerone in nekaj malo kruha. Pišejo, da oh tej hrani ni mogoče živeti. Nahajajo se v nekem ženskem samostanu blizu Turina, druge družine so pa niže pod Torinom.
—	Katarina Ipavic, doma iz Ro-•inja, piše iz Acere dne 12. decembra svojemu bratrancu Petru. Ne ve niž za svojega moža, ki je bil odšel 24. maja k trenu, nato so pa prišli Italijani in 11. junija odgnali ponoči ljudi in živino. Izročiti so morali Italijanom denar ter so od 200 K vzeli 40 K. Strašno grdo so ravnali ž njimi. Imela je osem otrok, dva sta o-stala pri njej, 6 jih je morala pu-
Vojni izdatki Francije.
"Agenee Havas*' poroča:
Francoski krediti znašajo od 1. avgusta 1914 do 30. junija 1916 , uštevši še pred vojsko dovoljeni I kredit za zadnjih pet mesecev f. , 1914 — 4ti.500.000.000 frankov.
Za vsebino oglasov ni odgovor. V> na npravništvo na uredništvo
v a b i r. o
na
zmr veselico,
katero priredi DRUŠTVO SV. BARBARE v soboto 29. aprila 1916
v dvorani <;. Antona ^lauser na llostetter. Pa. Pričetek veselice bode točno ob ti. uri zvečer.
Tem potom uljudno vabimo vsa društva ter posamezne rojake in rojakinje, kakor tudi brate Hrvate. da nas s svojim obiskom mno-gobrojno počastijo. V enakih slučajih bomo tudi mi vedno in povsod na razpolago.
Vstopnina je za moške, eo-spa in dekleta pa so vstopnine proste. Z;i fino postrežbo in sveže pivo bo skrbel odbor. Fantje in dekleta, možje in /ene, pridite vsi, ker zabavo ne bo manjkalo. Tudi pelo in plesalo se bo, kolikor bo srce poželelo. Na veselici bo igral rojiik Anton Mauser.
Na veselo svidenje 29. aprila se priporoča	Odbor.
Zaeno tudi opozarjam vse elane. da je bilo pri zadnji seji sklenjeno, da mora vsak elan, :ii pre več oddaljen od društva, plačati $1, če se udeleži veselice ali ne in zelo oddaljeni pa le 50c. ker veselica se priredi zato, da /boljšamo društveno blagajno, do katere imamo vsi člani enake pravice. Nadalje smo tudi sklenili, da plača vsak neoddaljen član. ki se seje ne udeleži. 25r v društveno blagajno in ako pa izostane eelo od glavne seje. potem pa 50f; izvzeti so le bolniki, ki so naznanjeni pri tajniku. Toliko v pojasnilo. da se ne bo morda kilo obotavljal plačati, kdor pa ne bo plačal. bode suspendiran za podporo za časa bolezni.
S sobratskim pozdravom
John Zafutta. tajnik.
(7-10—4)
St. Š;
ZAHVALA.
Spodaj podpisana družina se srčno zahvaljuje vsem postajam, spadajoč i m k društvu >v. Barbare v Forest City. Pa., katere so utišale naše prošnje in nam darovale fako lepo svoto. Darovale m> s!.*-deče postaje.: Št. 2. Jenny Lind. Ark.. *4.i>il. št. ;;. .Moon Run. Pa.. *4.0n. št. 4. Luzerne. Pa.. *2.0«>. št. S. .Johnstown. Pa.. .+8.4."». 1J. .Mineral. Kan., ]">. Huntington. Ark., $2.9:!. Št. 17. Brought on. Pa.. St. 1 p. Bridgeport. * K. *2.40. št. 2«». Claridge. Pa.. *3.00. št. 21. Little Falls. N. Y.. $3.66. Št. 2:!, Springfield, 111.. .+2.00. Št. 24. Primero. Colo.. $3.25. St. 25. Fort Smith. Ark., +2«m\ St. 26. Cleveland. O.. +5.70. st. 27. Yale, Kan.. +:?.0(». št. 30, K velet h, .Minn., .+4.5S. ^ Št. 31. Calumet. Mich., +5.00. * št. Cleveland. O.. .+3.65. št. :!."». Ralphton. Pa.. .+:{.:!<». št. .19, ( larksville. Pa.. $1.75. št. 40. Cumberland. Wyo., 3.25. St. 41. Mulbern*, Kan., +:{.<h». št. 43, Dotlson. Md., +5.<mi. št. 44. Franklin, Kan., +2.H0. št. 46. Penn Sta., Pa., +15,05. št. 4S. Cuddy, Pa., +1.65.
št. 4:>. F. Palestine. O., «4.ns. St. 50, Burdine, Pa.. .+2.40. st. 54. Greensburg. Pa., +2.00. St. 55. Conemaugh. Pa.. +6.00. šr. 56. Pleasant Vallev, Pa., .+3.75.
št. 65, Joliet. 111.. +4.."»n.
St. t;7. Sublet, Wyo..
Št. 7; i. Kast Helena. .Mont.,
$2.30. št. : šr. ' + 4 <H>.
Št. 79, Leadville, Colo., $1.»0. St. 85, Bryant, Okla., 4>3.85. šr. S6, Delmoar, Pa . $3.50 88, Herminie. Pa.. $2.00
st. Gross, Kan., +1.50. št. pi. t)Klesby. 111.. +2.00. St. 92. Girard, Kan., +5.70. šr. !»4, Clinton. Ind.. +2.0<». Skupni darovi +159.65. Tem potom se srčno zahvaljujemo v sem bratom in sestram združenih društev sv. Barbare, ki nam darovali tako lepo svoto. posebno pa zahvaljujemo tu'ad-nikom postaje št. 46 v Penn Station. Pa., ker so imeli toliko posla / nami. Pozdrav vsem bratom in sestram ter posameznim daroval-eem in vsem želimo ljubo zdravje.
Andy Oblak, bolnik. 1'ecilie Oblak, soproga. Kinilie, Mary, Agnes, otroci.
>je. Colo., +2.00. N.-w Alexandria, Pa.,
— —--— ---- ~ — — ~	WWW a m	y+wmr^
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRULL
Prodaj^belo vino po........................70c. gallon
črno vino po ................60c. ,,
Drožnik 4 gallone za .................... $11.00
Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
„ * gallone (sodček) z*.......... $16.00
Za obilno^naročbo se priporoCa
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno

n
Clevdandska Amerika
Mi i«4«lajemo tm droštrene, trgorake in privatne tiskovine. Naia tlakama je najbolj moderno opremljena izmed vaeh alovenakih tiaknren v Amesiki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno ae obrnete kam drugam. Pri naa dobite lepše, cenejše in boljie tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJ SKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, O«
\
GtAS NAPODX, 8. aprilž:. m«.
Socialni boji slo venskih kmetov.
Rojak* ojKvzarjnnio. naj natančno preberejo ta članek. v kat»-rem jo
■wvcialne zjrodofinp.
kov
Več
Krn
ne ni zadnjih k:
Zj0>do\ in;t
I.
tski upori in kmetske vej-t> Kil* nič nenavadni-ara v ►btjih >r<Hlujega veka.
nam pripoveduje o
nemških, francoskih. č<*kih. o?r->kih, ^ prej o angleških in rtali-jao*>icili km.-t-vkih vojnah. Tu *lov»>.'wki iu slov* nftko-brvatski k'u« t-ki upori so važen dokument v kuliarui In gospodarski zgodovini. n;tv-?.i naroda iu njegovega »i»eialn< f»a i l jen j a.
N'< z no* re* dl U/abne in socialne rt/mere, temelječe nu najžalost-ncjši drdv'iui, srednjega veka. na popolni brezpravnosti priprostega ijudsiva, so nudile v«dik<> množino razstrelilnih snovi, ki so >e vžjrale in ifoneli* v velikem plamenu so-■ ialiu« ne/adovoljnos! i. kakor lii-rro s.- j.- \/pala ena sama iskrica.
* .V.Jit i s«• tor^j ni, j:- l»il mnosro-
kra? povod najsrditejši m kmet->kim uporom sam na sebi malenkosten in krajevno lokalen.
IT vod v žalostno zgodovino tedanjih fcoeialnili bojev kmetov tvori denarno gospodarstvo, ki je počasi izpodrinilo staro k orno« 1 no natutalno gospodarstvo. — Kmet ni obdeloval !<- zenilj«- svojega 1'fvdn^ga gospodarja, temveč je iiior.'il \ vojnih čas»ib — p<»sebno pri iia-%! — t .vi I sam braniti /.cin-svojih gospodarjev in naposled tudi nositi vsa težka bremena dolgoletnih vojen ! Raj.voj inest in trgov, ki so pospeševali novo denarno gospodarstvo, je pa tudi v kmetske m ljudstvu obudil željo po osvoboditvi i/ odvisnosti fevdne gospod«*. .MfM'j in t sta tisi vrnila fr<r. kjer so se razpečevali n«- le izdelki industrije in u-metuosti. telil ve" tudi pridelki poljedelstva.
Trgovci in rokodelci po mestih in trgih bili pvimoraui bolj in bolj kupovat ! razne živ lji ii->k«* potrebščine iu sirovine za svoje izdelke od kmetov, odno«no zemljiške, iVvdne gospod«*. Kmetje in polj>d»4ei >•» dobili d«-n;ir, ki je moral roditi hrepenenje, izpreme-niti kolikor največ mogo-e natu-ralne dohodke v <l»-naru«* dohod-ke. ( i in v« «"- denarja j«1 kmet prejel, t« m bnljš«* ■»•• mu je godilo, t<Mii ve "-je j»- bilo njegovo upanje, da po-tane ktlaj svoboden človek.
Ko km»*t s«• ni poznal denarja in njegovih posebnosti ter še ni pro-dajal svojih pridelkov, ni bilo
ru vil o prevei"- težko !n mueno »lajati trra%<"-ak:i njegov delež. Kar se je pridelalo, to se je tudi doma porabilo, (iraščak je imel navadno toliko natnralnih dohodkov, da ni Vfd«-l kani z njimi. Zaradi tega je živel razkošno i,i razsipno, svojim prijateljem in znancem je prirejal velike gostije, o kakršnih se dandanes ne sliši \.-č. Vsega je bilo v obilici, a ničesar se ni moglo spraviti v denar, ki je bil skoraj se nepoznan. Kakor hitro pa so ustvarila inesta trg. kjer so v pridelki lahko spravili v denar, ki je imel trajno vrednost in se ni ;uo-pokvariti kakor blago. je stre-i mil n«' le km« t. toiaviv še le<lj gra-š-uk. da ga dobi. Po m nože val je torej bremena svojih podložnih.
t iin več bremen, tem več dohodkov iu denarja. Denarja pa ni nikoli prev«*č, neizmerna je želja po lijem. S«-daj s«- je stanj«? n«-svo-bodnega, podložnega k;n«-ta zelo poslabševalo, zakaj čim več jo moral dajati svojemu zemljiškemu gospodarju, tem večja j«' bila iz-guha. >.*e v t s*4 izgtiha na pridelkih, temveč na — denarju. In kuu-t je občutil sedaj svoje breme huje kakor pa nekdaj iu njegova nezadovoljnost je bila zaradi tega vedno večja.
Napetost med zemljiškim go-spodom iu podložnim kmetom je neprestano naraščala. Kljub temu. da s«1 je kmetnv«» stanje kakor g«>-spodovo izboljševhlo in neprimerno povzdignilo, V teh bojih med gospodarjem in podložni kom pa j«- pripadla velika uloga naraščajočim rae,stom. Ona so bila v prvih časih pr'dx*žalSt-e trpinčenih pod-ložnikov. Manrikak je utekel z zemlje svojega gospoda pod varni m čutni zid. Tf^ia čim pogosteje so poizkušali podložni kmetje s«* odtegniti bremenom in dolžnostim, ki jih je nalagal zemljiški gospodar neprestano in brez usmiljenja, tem odločneje so stremeli tudi ti, privezati kmeta nase. In pogostokrat tudi z dobrim in milejšim ravnanjem. Fevdna gospoda, razvijajoči se gospodujoči razred, je vedela, da večje »lovilo podložni-
1 javiti se na svetovnem trgu. Na svetovnem trgu je potreboval ka-! piTfll te moči. da ga je branila m	pred tujo konkurenco. Ta smer je
daje tudi večjo tlako: tem'v svo-ii "P™vi zahtevala predle lahko proda in izkupi. ,vsem dvoje: birokracijo in plača-Ker ,o poljedelski pridelki no vo-isko' °ba ta dva einitelja vsled razvijajočega se meščanstva ^ jako pospeševala absolutno r. živahne trgovine povečali svo,-vladarstvo. absolutnega dežeLnega
io vrednost, je dobila tudi zemlja Kn'va/ M,vni 111 ab*olu!m knez Je neko višjo vrednost. Med tem, ko lno«el kr01111	P^m^vo, ki
r bila zemlja za časa naturalnega J", faC*el° VtHino	iskati
sosoodai-iva skoraj brez vredno- ^hklh 111 0:,sn,lh bornih služeb. sti je postala sedaj, ko se je 310.i Naravno m jasno pa je, da je boj primerno pomnožilo po mestih in xncd P^ožnam kmetom m tVvd-
je iz egoistienih nagibov ogreval tudi gospodujoči i-a^red — proti katerenm je bilo naperjeno kmet-sko gibanj-1 — fevdni gos noti je.
Dve močni gibanji tiste dobe sta pretresali temelje tedanje družbe: verska reformacija in kuieukc vojne. Ob«' ste temeljili v bistvu na istih vzrokih. Tendence so si bile nasprotne i ti nezdružljive. Od cerkvene reformacije ni pričakovalo ljudstvo ničesar. Saj zanj ni pomenila ta reformacija drugega, nego ojačenje njegovih gospodarjev. Zato kmet ni veroval v dnu
nadi. da 7 njeno pomočjo obogati še bolj. namreč s cerkvenim premoženjem. Zgodilo seje to v Nemčiji, kjer je Luter Izjavil, naj pripade cerkveno premoženje posvetnim knezom. Luter jc srdit pro-klel uporne kmete In njihove misli. Zaradi tega so bili kmetje v
svojih bojih in ciljih povsem neodvisni od verskocetkvene i v formacije, navezani le nase in .svoje najožji- prijatelje. Jarma pa so se mogli otresti le z oboroženo silo.
Zaradi tega so socialni boji slovenskih kmetov v zgodovini našega naroda velik kres, ki je svetil daleč v bodočnosti temino.
(Pride še.)
trgih prebivalstvo. dra~ ivivileg.jlum Sf^podom le podpiral trgov- svoje duše v njo. Turjaški grofje ki je bil š- mnogo v.čji kakor pa ski kaPital v govern stremije- na primer so bili jako naklonjeni ie danes in zaradi kat<-rega so se1""'11* ker -i11 oba	Ja na- luteranstvu ipraviin luteranstvu,
vneli veliki socialni boji, ki s,- zr- l>rsivljai vtnlr.o manj nevarna. Ja- ne pa protestant »mu sploh) in so
ko dobro se to izpozna ravno pri bili obenem najbrezobzirnejši iz-uporu .slovenskih kmetov, ki soj korlščevalci svojih podložnih k me-poklicali na pomoč cesarja Maksa tov. Veliko plemstvo se je oprije-iu ki je pri tej priliki dal mnogo j malo luteranstva in reformacije v povodov za pritožbe proti cesar —* ------
skim uradnikom. ^Plemstvo se je močno pritoževalo nad "Unirel terji". ki jih jc cesar po^ial med kanete, da poizvedo njihove pritožbe. Ti cesarjevi odposlanci baje ščuvali kmete, naj se pritožijo proti svojim gospodarjem. In če se Kmetje niso hoteli pritožiti, so jim celo grozili, da so spravili iz njih, kar so hoteli. Tako-le so se pritoževali stanovi nad cesarskimi poslanei: Sie spriiehen ( L*m-reiicr) zu ihnen (kmetom): Klagt fiber Eueren II err n, wir sind da-rum, Kuch zru Gutem hergekom-men' L'nd wenn sie nun nicht kla-gen wollten, so sagteu sie: Wollt lhr nieht k la gen, so werden an-dere hernaeh kommen, <1 ie werdtm Euch reeht ausuarten oder die fsaiten redit anziehen; uud wenn auch dies niclits fruchtete, so fuh-ren sic die llauein zornig an: Geh hin zum Teufel! So Du dann nieht klageri willst, oder zu klagen hast, was thus t Du dann. da • ; August Bimitz, Gesehiehte Krain-:. IV. Bnch, stran 20 ff.) Kaka bo : jar n je skrita v teh ,besedah!)
V tej dobi .se je položaj oivis-nih kmetov silno poslabševal. Še vedno so vsa državna iti deželna bremena nalagala veleposestnikom in le v manjši meri mestom vs]«-d neurejenega davčnega sistema. Veliki posestnik pa j«' zvalil
redno vsa bremena na kmetska 3 ramena. Toda ee so v prejšnjih časih — posebno v štirinajstem stoletju — mesta pomagala kmetom, je sedaj to nehalo. Prvič sv je pomnožil trgovski kapital. _
vsled česar je oslabelo kmetom'	"V^77.
i - - . , I DELO! DELO!1 DELO'''
pri.iazno malo meščanstvo m dru-	w. uxjuv...
gič so se naselili v mestih ter si Rabim T>0 mož za hoje belit in tam zidali hiš * in palača veliki'žagati. Plačam po $2 25 na plemenitniki. Prej kolikortoliko	brano in stanovanje prosto,
svobcnhia mesta so postala cwlvis- »H pa *:t.OO na dati, pa sam hrano
Kje sta moja dva brata MIHA in	IŠČEM DELAVCA
MARTIN MLADKOVH ? Svo-|za na farmo, ki se zastopi pri vsn-| ječasn.. sta bila v Imperial in J kem delu. Za natančna pojasnila Allegheny. Pa. -laz njn brat se'obrnite -e na: nahajam v ujetništvu v Italiji.'	.loha Penea,
Zato j;i prosim, da se mi javita, R. -4. Kox lt»4. Kenosha, Wis.j
ali pa če kd«» ve za kojega iz-'	((i-S-i
med nju. da iu opozori na ta „. T . - v.
oglas. I« oje ni smo bili v Velikem Kl"	! uN !'LNSA	^
ealijo jako izrazovito tudi- v ob ipnih kiiietskiii uporih. Z gos]>o-larskim razvojem so rastla tudi 'iasprotstva med zemljiškim go--»podarj, ni in podložnim kmetom, ker se jo zeinljiska, gosjiotla polastila prej skupne zemlje ter jo milostno prej>ustila kmetom le v u-porabo. Prišlo je do spopadov, ki -o > > I i I za -et koma neznatni in po-\ »eni lokalnega značaja, ki so s« pa kmalu razširili čez dežele in države, s« vtslj» ta razvoj ni bil povsod enak in istočasen.
Kakor že rečeno, so nudila mc-
-ta kmetom ponvoč v bojih proii grašt-akom. Pa je bil š.^- dnigi vzrok, namreč ta, da so bili fevdni gospodje včasih v denarnih za-dregah. Plemstvo je imelo več potreb kakor pa domalega nekulturni krnet.	j*- hrepenelo in zahtevalo višjo kulturo, ki pa se je v tedanji Kvropi dobivala le za drag denar. Tudi kultura j«* bila Še neprimerno dražji privileg kakor pa je dandanes. To je ro«lilo vedno večjo željo po denarju, ki ga je bilo vedno premalo. Malo plemstvo je začelo propadati, ker se ni moglo kosati ? velikimi baroni. Ni se več mnogo ločilo od navadne kmetske mase. Mali plemen itnik, z malim številom pod-ložnikov, j«- bil boljši kmet; nič več. V hipnih denarnih zadregah je bil rad pripravljen vzeti ml kiueta odkupnino za njegove dolžnosti iu druga bremena. Nastale so mnoge svobodne kmetije, og-njLV-a revolucionarnega duha in kmetske nnome trme.
II.
zemljiška

Velika zemljiška gospoda je »kušala spraviti kolikor največ mogoče zendje nase. Prvi, ki so se morali ponižno stisniti, so bili mali plemenitniki. ki so kmalu mora!: iskati prikladnih služb pri ve«"jih posestnikih iu na dvorih ter v vojaškem stanu. Akumulacija kapitala jc napredovala ne-vzdržema. kakor pozneje v manu-fakturi in dandanes v kapitalističnem veleobratu. Za malimi plemenitniki so prišli na vrsto
kmetje, Zliradi tega se je pripetilo. da je bilo tudi na deželi vedno več revščine, da so imeli km«-t-
ski domovi prev«^ ljudi, ki jih niso mogli rediti. Nastal je kmetski proletariat. Ta je bil indirektni pospeševatelj dolgoletnih vojen, ki jiii ima srednji v»-k. Ne le initio. propadlo plemstvo, temveč tudi kmetski sinovi so odslej služili v vojnih četah. Ti vojaki so služili vsakomur in kdor jih je boljši- in. toeii o j«* plačeval, jih je «lo-bil. Vojna in klanje, ropanje in moritev, je postalo družabna potreba, ki jo je rodila nenasitna akumulacija zemlje v rokah velike plemenite gospode. Ti kmetski sinovi so se, ko so si po vojnah in napadih naplenill nekoliko pre-moženja, zopet vračali domov in začeli zop«-t kmetovati. S seboj so prinesli i/, tujine vajo v rabi orožja in vojnega, razuzdanega duha. V vojnah, kjer so služili proti plači kot pešci, ki .-,o prihajali tako zopet do utilitaristične veljave, so se navadili ugodnejše in boljše ter svobodnejš«* živeti, nego pa so živeli doma kot brezpravni podložniki.
Seveda so se kmetske vojne in kmetski upori začeli pojavljati šele potem, ko se je kmetovo stanje zopet izdatno poslabšalo. Dva či-nitelja v tedanji strukturi družbe sta mogočno vplivala na to; trgovski kapital in absolutni vladar.
Trgovski kapital se je ojačil vsled pomnože-ne produkcije blaga in trgovine. Ta kapital pa jc. čim bolj se je pomnoževal. ustvarjal tudi močno, ugledno iu hlest«1-čo državno oblast združeno v roki domačega kneza in vladarja. V ta namen je bilo treba pokoriti oblastno in mogo«"no plemstvo. Kapital ni mogel in ne more upoštevati ničesar drugega, nego samega sebe. On je potreboval te močne iu ugledne državne oblasti, da je varovala notranji, domači trg, in da je mogel z njeno pomočjo, s pomočjo državnega aparata, nve-
Podlogn -st. 22. pošta Leskovec pr i Krškem. Aloj sedanji naslov j j-: ignatz M la dkovič. Vel«l-j webel. Kriegsgefangener, Ostu-j n: de l.ec-e, i talin. i ti S—4
Rojaki!
Columbia gramofone In slovenske plošče je dobiti vedno pri: IVAN r.\JK, 456 Chestnut St., Coneinaugh, P*. PLsite po eenilc. "»a
17 Vipolž na Primorskem in je bi! svoječasno zaposlen v ( leve-'1 landu. ().. v tovarni za led. Sporočiti mu imam neke i . ^žn- ua:
1
o njegovih dragsli v sta'i r]» aio-vini. katere jc vojna razkropila iu pregnala z rojstne grude.! Prosim cenjene rojake, k' ga noznajo, da ga upozore _na ta oglas. Njega pa prosim, da mi nemudoma sporoči -voj naslov. Frank Magajna. X-.. 2. liit' Smithlield. Pa.	6-12—4
ščem svojega »rata .IOŠIPA KJLI^-VK. Star .ie 22 let. Kakor
>em -eznala. biva nekje v !)«•-tro r. .Mich. Prosim cenjene rojake. če kd » ve za njegov naslov. da g.1 mi javi. ali naj se pa sam oglasi svoji »«-stvi: ^Nlrs. Mary Vanča-i. i". x 1". i/entral • v. S. i): .	7-š —4 •
bi izved. i /a naslov svojega ' oja i;a Fmn'.va K 'be, p..domač«* Cope i/ Dr.hije'ja Jezera št. pri fcrkniei na Notranjskem. Prosim cenjene i - jake. če kdo ve. da mi javi. a kar mu bom hvaležen. ;< i : ki j sam oglasi. ke»- poročati m s .nam več važnih stvari ."	iz stare domovine. - Anton Martinč'č •Tun- t o \ . n \ 1 :»"». -losc-phine. Pa. 7-10— l>
I w
Rad bi izvedel za naslov rojaka JOŽEFA NOVAK, doma iž Oi-j mema. fara Svibno pri Rade-! čali na Dolenjskem. Pred dve-' ma letoma je bival nekje v Oreensburgu, Pa. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov na-1 slov. naj mi ga naznani, ali pa naj se mi sam javi, ker bi se rad pogovoril z njim radi važnih stvari. — Michael Duša k. Box 186, Oanonsburg, Pn.
(7-10—4)
Iščem svojega prijatelja SILVF-! STRA 3IAIIK0VEC'. podomač.-; Kovačev iz Kresniških Poljan.! fara Kresnice. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati nekaj važnega iz stare domovine. — Albin Kovie, S, Lawrence, Pa.	—t)j
Dr. Richterjev
PA1N-EXPELLER
za rnsitičn bolečine, olmtlut in čaoit ikl*ftT in mi-
a*.
Pristni prihaja v zavoju, kot je
naslikan tukaj.
Odklonite vbe zh-voje, ki nieo zapečateni z Anchor varstveno znamko. —
U5 in SO ceDtov v lekarnah ali n& ravnost od
F. AD. RICHTER
& CO.
74-SO WaikiagtM Si N*w T«rk. M. T.
dobita "QL&S NARODA" ikozi »tiri masac« dnavao, Uvxtinil nedelj in po-atavnih praznikov. "GLAS NARODA" Uhaja dnevno na iestih atraneh, tako, tla dobite tedensko S6 atrani berila, ▼ meaeen 166 atrmni, ali 624 atrani r ittrik meaecik. "OLAB NARODA" do aai« dnevno poročila s bojišča in raane alike. Sedaj ga sleherni dan raspotiljamo 11,0001 —> Ta iterilka jamo govori, da je liit selo ružirjem. Vf« oiobje lista j« organizirano in epada v strokovne unije.
POZOR ROJAKI!
Najurpcžnjje irazUo zn Seneka la§e, kakor tudi
za rno^ke brke .3 brado. Od tepa mazila zrastejo *
»•tih tednih k rajni go«ti in dolgi lagj« kakor tudi
moškim krasni brki in brada in nebodo odpadali opivnii. Rermatiz^a), ko«tibol ali trganje v rokah, nocati in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, ran«, opekime. bule. ture, kraste in griota, potne noge. k'irjt«	ozebline v par dn«>h
polnoina ocjtranim. KeJor bi snuje ž<Jrav;la brez uipr ha rsbil rnu jara^im za Sa.OO. PijS'to takoj po c*aik, knj:£>rn la žepni Koledar '.n po«lj>la * cent« t aiarkan m poštnino.
JACOB WAHČlC,
10W m. 84. CL CfleveiaaA O
KRACKERJEV' BRINJEVEt
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim
Cena za "BUINJEVEO Je: 6 steklenic $ «30
12 steklenic 13.00 V ZALOGI I3IAMO
tu<ll čisti DomaČi TROPINJEVEC In SLIVOV-KA kuhana v na5i lastni distilerijl.
Xa.še cene so sledeče: Troi.injevec per gal.	30, ?2 75 In *:J.,00
Slivovitz j»er gat.................?2.T5—
Troj »in jevee :-.aboj .................... S '-U»0
Slivovitz z:iboj ......................
-CG" Ryo Whiskey r» let star. zaboj____ Si 1/J'J
Itudeva Oliio vina per gnl.....55e., (JOe., '^-'r.
Catawba in Delaware pt-'r .......75c.—Si*:.
Zii o in IU ^a!. posodo rnčnnaino S1.00, za '-Tj jrai. 5'j.oo, za veCja naroČila je s^d za^tutij. Naročila naj Ee i>ril<iži denar aU ituiiey Order In nafančnl naslov. Za pristnost pijane jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.
5102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0.
večjih namreč — sta-J ^ ^ deiuokrutiena smer na škodo
ravnali.
Hubert Miliie. -4»	Pickens, \V. V:i.
Kje je moj brat JOSIP SPREI -! TZEIi ? Star je 37 let, doma Iz Svibnika pri Črnomlju. Pre.l nekaj leti sem dobil zadnje poročilo od njega iz Waukegana, 111. Kdor rojakov ve za njegov naslav, je p rosen, da mi .sra nn-1 znani, ali naj se sam oglasi. —' Jacob Spreitzer, 2567 K Street.1 Calumet, Mieb. (4,G,S—4) j
Važno za priseljence!
na 0'1 milosti vladarja. Čim odvis-'naza.i plača; dobremu možu tudi noj še pa je postajalo malo me-1 r>fl<» ^tahio. šuma vet-in o-šeanstvo. živeče št? v starih kmet škili tradieijah. tem bolj je sjinili v menih
kmetskemn ljudstvi.
Xara\"aa pomnožitev prebivalstva, opuščanje, spremstev — ki je bilo za časa naturalnega gospodarstva v vsaki plemiški hiši jako m n o pob ro i ti o —. pomnožitev državnih in deželnih davkov, oderuške obresti in naposled okolnost, da so se mesta zaprla kmetom —-vse to je silno množilo vrste kmet-^kejra i:i najnižjega proletariat«. Nastala je .splošna revščina.
Toda tudi v teh. težkih časih so imeli kmetje svoje zaveznike. Deloma so bili to malom»Ščani. deloma. pa rudarji kot predstavitelji industrialnej^a proletariat.*!. (Pri uporu slovenskih kmetov 1. 1514— 151G. je bil upornim gorenjskim kmetom jioleg kmeta Klandra voditelj tudi neki krojač iz Radovljice in na Dolenjskem je pomagal upornim kmetom celo pieme-nitaš Franc Glanhofer i/. Drapom-Ija. Ta je dal kmetom na razpolago mal top tKarrenbiiehse). s katerim so pozneje oblegali grad Andreja Lamberga pri Novem mestu. — Dim it z, Gesehiehte Krains.) Industrialni proletariat je že tedaj sklenil nekako zvezo z nezadovoljnim kmetstvom. 7.a slovenske kinetske upore ta zveza sieer ni imela večjega praktičnega pomena iz enostavnega vzroka, ker je primanjkovalo razvitega iudust rialnega proletariat a. Drugače je bilo se ve v Nemčiji, kjer je strašni sovražnik Lutra, Miin-zer. organizoval s pomočjo indu-.st rial nega proletariata kmetske vojno, ali na Češkem, kjer se je v hnsitskem zmagovalnem ognju u-trdil Tabor. Revoluciji tedanjega časa je stal na eolu — prav posebno pri nas — kmet. Ta revolucija naj bi strla fevdni jarem, uničila s tem temelj, na katerem jc bila organizovana ee.la kulturno tedaj znana družba. V socialnem in političnem smislu so bili ustan-ki slovenskih kmetov veliko dale-koseinejšega pomena kakor pa verska reformacija, za katero ee

T
v ❖
t
?
t
v ❖
A
Slaba prebava.
Kaj povzroča izgubo teka? Večkrat sc pripeti, da naenkrat izgubimo tek in da se nam celo brana upira. Zdi se, kakor da bi narava liotela zmanjšati množino brane, ki
stali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti. Želimo

vam priporočiti
Državni delavski department i Združenih držav je odprl svoj! urad na 240 E. 79. St., med 2. in! 3. Ave. v New Yorku. Urad jo odprt vsak dan od osmih dopol-, dne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.
Namen tega urada je, nuditij naseljencem nasvet, pouk in po-: moč, in sieer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posredovalnica za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav.
Za storjene usluge ni treba plačevati nikakih pristojbin.
Pišite ali pa pridite osebno! (lx v t)
V ZALOGI imamo še nekaj SLOVENSKO-AMERIŠKIH
KOLEDARJEV
za leto 1916.
Da je bil letošnji Koledar res nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi članki, lepe povesti in poljudno pisane znanstvene razprave. Naročite ga takoj, da ne bo.prepozno! Stane s poštnino vred 35 centov.
Morijo Publishing Co., 82 Cortiandt St., New York City.
t X Y f
T ❖
f
7
v ?
T
t ?
v *
t v
t T
X
i' ❖
t
t
T T T
T J
X f
f X
TRIINER=JEVO
ameriško Elixir grenko vino
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem p? jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranj« hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli
ZDRAV TEK, TELESNO MOČ IN DUŠEVNO ČILOST.
Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potreb nosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskeg? Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil Kabitc to sredstvo tudi v slučaju
NEPRAVILNOSTI PO JEDI, ZAPRTJA,
KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA
BLUVANJA,
ŽELODČNIH VETROV.
Lahko se zaiiesete, da vam bo dal Triner-jev ameri-kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
ELI XI F.
BITTER-WINE
rHtM£ROVO
horkeviko
^»^»rtd b/JOSEPH TRINC^ SAsU»r,a Ave i
V lekarnah.
Gena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec

? T
♦T«
1333-1339 S. Ashland Ave.,
Chicago, III.	T
Vsaka družina bi morala imeti na razpolago dobro sredstvo proti kailju. Rajše bi M	&
M poslnžili Triner-jevega sredstva proti kašlju "Triner's Cough Sedative", ki ne vsebuje ni-	X
t kakih strupenih snovi, kakor morfina ali kloroforma. Babite, kadar kašljate, ste hripavi ali pa,	X £ če vas boli vrat, itd. Cena 25 ali 50 ccntov, po poiti 35 ali 60 cento r.
Z
f
rrrsr
n 1 . ■ ■
«JLA> AfžOPA - APiiil.A I »i C.
3BE
SEVERY:
Smrt Johna Darowa.
if;
Nadaljevanje
N |.rij.it. j ".-m mislil sam pri ^o*)! -- veliko boljše bi bilo. da bi »i i/bral <.:nrt.
J\> ». 1. ur-- ».'Mri nepremično >e.lel >n premišljeval samo o begn. '* o«la nob»*iiii ilobra misel mi ni pai>la v glavo.
S|,-.Jnjit- >«-m obupal- s .*-H<»m s»>m za<"el butati v steno in kričali: Moj Ho«r. kako ilolgo koko <lol«£-o?
T«"la i:m;i!<» >< m pomiril. — Prepričan svm bil. tla ni<i /a m ore »a mo t i n i<'ii slučaj rešiti. In terja slučaja je bilo treba čakati.
>!--'l]i.ii' - n! /a."i-j /;iiiiin.:Ti za stražnika, ki liti je <lonašal širili) htm. 1'arkrat >t-in skušal obgovorili. toda on s^ mi je /auičljivo zasmejal v «>braz in i/ginil.
K" tn m udiral, s. m seznanil /. mkiin gospodom < harlot om. i:i .!»• /nul hiprioti/initi. Ker s. ni zanimal za t<>. sem se od njega v.lik.. k.i !> I. T«-d; j s,- mi j«, posrečilo hipnotizirati vse moje tovari-Sh-dn.ji' s< ni ^kl« Tiil t,t p«i>kns ponoviti tudi nad svojim ču-
\ a je m.
T«wla, k.ik'. ,;ij zadobim sv.ij upliv nad njim. ker me noče pokušati?
|i«Miar rta svetu največja in« m'- - »em premišljeval — z. de-uiir.c m ln dal«. %•»<> napraviti. K«t ga pa nimam, moram že vsaj reči ,<!a ura imam.
K<> >..-fn >liš.d. da -m' bliža slraziiik. sem začel t ih<vendar tako naglas mrmrati, da nn- je razumel:
>l< Ho j , , .i k«i -ne« jih ! Toda zaklada i'-1 pa vseeno škoda. — ••(■ hi imel ze vsaj polovico liste svot*1! Srni/nik .i«4 kmahi postal pazljiv.
Kaj. kaj govoriš.1 m«- j»* vprašal nekoč. K a j l * i ur<iVi»riI .' s. m odvrnil itr ga začudeno pogledal. — Nič ue y»vorim. — Ali s*' ti sanja
y. t. iti se j. lit koliko iMblaljil. .iaz s.-m pa zop. t začel šepetati: — Oh ta z tklad : Pri Fez« smo «-a zagrebli. da. da . . . « uv.ij j«- bil takoj z««p<*t pri meni.
<> kakem /akladu govoriš. Kj.* .ste ^a zagrebli? Fn Fe/u s ni o g;i zagrebli — sem odvrnil. - O zakladu pa ne - . rn ničesar. — »Ia/, sploh nisem govoril o nobenem zakladu.
<1,1	r.—a jt- f»il n«'pr**Ma!io pri meni. Neprestano mc je
vpraševal, ju/ -.-m pa odgovarjal k.-t s«»iu ved«d in /lial
Si, dnjič sem zadobil popolno oblast nad njim. njegova volja je bila popolnoma (»odvržena moji.
V kr.it -»in poskusil, kako uplivajo moja povelja nanj. — Vsi poskusi -•» s.- mi iz born o obnesli. Vse, karkoli sem mu rekel, mi je prinesel Od tistega č.»sa mi ni manjkalo ne jedi ne pijače. Polagoma so se mi začeli* vračati moči.
Sh dnjič sem ga pregovori!, da je podrl zid pred votlino in da mi • • prepilil vi rigo. ^ katero sem bil priklenjen. — Opolnoči sem se i'hh kel v oblek<». kat ro no ie bil prinese! in sem sv ž njim vred odpravil na pot,
lire/ vsakih t.-žav sva <b.spt-la v Alžir. Moj yjianee in paznik je namreč v/.-l s« b..j prceej denarja. Neprestano me ji- vpraševal, kje je /,,klad. jaz sem mu pa prigovarjal, da naj le malo počaka. - Iz Gibraltarja >va s. odpeljala na Angleško.
M. d vožnjo j.- pa<h I moj tovariš •"•♦•/ krm in Htonil. — Kako je ad< ! ii. kaj je priponio<rlo k Temu. tukaj rajši* ne bom povedal. Zadostovalo rui je, da svili bil popolnoma prost. I/ Anglij • s. m s, pod i: l v \ <\v York. Ko sem dospel tja. mi j. I nmio p<, .1 skoraj ves denar in t 11 • 1 i slabega zdravja st*m bil.
Ker v N>■ \v Vorku nis<>m mogel ničesar opraviti, sem s«- podal v llost..n. Tako v in zopet pristal detektiv in profesionalni igralec.
T. I. i in hral ono zii jčiluo notico .lohna Darowa. v kateri pra-\ i. da b.. dobil oni kt ho izroči! njegovega morilca sodišču, veliko nagrado.
Za ho/jo voljo, kako -m potreboval denar' Tedaj bi bil še svo* . o dušo zastavil za par dolarjev.
''"o j-- bila /e stara /godba o ';< p.-l j i vk i. ki je bila edino v paradižu iiova. In na j.- potrebovala denar, samo denar, vedno več denarja. -
Denar j. zahtevala vsak dan, vsako noč. vsak večer iu vsako ju-tr... Kaj hi i:.* napravil zanjo. Vs<> bi dal, svoje življenje, vse, sploh se, samo • !.. bi ji ugodil. \'i»doč, da mi ničesar drugega ne preostaja, sem s,- podal takoj na delo.
Povem vam. da ni bila lahka stvar.
Prav lahko bi bil najel morilca, toda ne takega, ki hi se dal «.bcsiti zame. - Človek taji in taji. ko mu pa začne enkrat iti za kozo. po vse pove in s,- :*kuša rešiti.
Takrat sem s.- slučajno srečal z gospodom l.atourom v nekem lokalu na De.atur ee>ti. — Takoj sem si mislil: — To je človek, ka-
*	ere ga potrebujem. Ta >e bo podvrgel moji volji, č,- s<- nikdo ne bo.
Poleg tega je bil ta človek resen, oziroma brez. vsakih posebnih' sredstev. Svojo hčer bi sie-r lahko preživel, toda ne na posebno do-her način. Pole*; tega je bolehal na raku. in skoraj vsi zdravniki so mu rekli, da bo živel k večjem eno leto.
Neprestano ga je mučila misel, kaj bo začela njegova hčerka po njegovi smrti. Prerej i"a>n sem mu prigovarjal. - Sprva ni hotel ničesar slišati o tem, nekoč so s,- mu pa zableščale oči. podal mi je loko in rekel: Vse bom storil karkoli mi zapovt-ste. Samo denarja hočem, veliko denarja.
Ko "»».ju i,m pojasnil načrt, je bil kmalo zadovoljen ž njim. Najprej >em mislil, da bi njemu naroČil, kako naj umori Darowa. toda kmalo s. m premislil. - 1»i I je nekoliko prestar in preneroden. — Kmalo sem začel izvajati nad njim svoj hipnotični upliv. - Lahko rečeni da tako dobrega medija še nikdar nisem imel.
1'isli dan. ko s«-ni -klenil umoriti gospoda Darowa, s.-m primešal l.atonru v vino neko omaniljivo sredstvo in ga posadi! za mizo, «'a je zaspal.
Kakorhitro sem Darowa usmrtil, sem se vrnil k njemu. — Se-<»el je še ravno tako pri mizi, kot sem ga hil posadil. Zbudil sem ga in ga vprašal odkod je prišel. Odvrnil mi j.*, tla se ne spominja natančno. Tad a j sem mu začel vsiljevati svoje misli in sem ga slednjič popolnoma prepričal, da je on morilce. — Nazadnje bil o zlo-činu popolnoma uverjen.
Pozneje sem mu začel prigovarjati, da naj hodi v knjižnico in da naj si izposojuje določene knjige. Rekel sem mu tudi, da naj se podpisuje z dvemi imeni. To sem moral storiti, da sem imej že
•	saj eno točko na katero sem se lahko oprl pri svojih izjavah. — Nad njim sem imel tak upliv. da niti svoji hčeri, katero je silim ljubil, ni ničesar povedal.
\ tistem času sem mu prigovarjal, da najboljše stori, če se saiu naznani, oziroma da ga jaz naznanim.
Tekom enega leta lakoalitako umrete za rakom. — Prepričani bodite, d:; vas pred smrtjo ne bodo dobili. — Vaše hčerka bi bila potemtakem popolnoma brez sredstev. — Koliko boljše je. da \as po enem ali dveh mesecih obtožim umora. — Veliko nagrado bom dobil <n midva si jo bova razdelila. Obsodili vas bodo, toda vi h.»ste prej nmrli, predno bo izvršena smrtna obsodba.
Po kratkem obotavljanju je izjavil, da je zadovoljen. Pozabiti ne smem povedati, na kakšen način sem usmrti! Johna Darowa. — Posluževal se nisem nobene brizgalke. To bi bilo veliko prenevarno. — Načrt sem si ustvaril takoj, ko sem prebral ono mesto v knjigi, kamor sem po nerodnosti pritisnil palce.
Daboia Rusaeli ali po naae modra« je ena najbolj strupenih indijskih kač. — Kmalo sem dobil takega modrasa. — O onem, ki mi ^^rithLitaii^. .	______ _______
ga ie prodal, sem bil prepričan, da ne bo nikomur povedni.
Tistega usodepolnega dne sem djal modrasa v škatljico in se odpravil k vodi ki teče mimo Darowega posestva. — \? jelševega grma sem odrezal dolgo palico in napravil na koncu precep. V or^.-ep «em dial modrasa ki .i«- jezno pihal in se hoTol iznebhi klešč.
s tem je bila moja naloga takorekoe rešena.
Polagoma >e .ie zmračilo. Šel sem k zadnjemu oknu in malo pogledal v sobo. Vsi. ki so sedeli v njej. so bili zaverovani v gospodično Florem-o, ki je igrala klavir. Palico sem pomolil skozi okno v -=obo in približal modrasa Darowj slav! - Dve sekundi pozneje ^em potegnil pa lie, o zopet nazaj.
Temu je sledil grozen vzklik Johna Darowa. Vedel sem. da jt moja naloga r.-šena. — Kamor piči m modras, tam n: več živ-ljenja.
Samo nečesa sem se bal. Bog ve. če so slišali nazoči pihanje kače. « e so slišali, mi bodo prišli kmalo na sled. No. teh pomislekov s, ni se kmalu • »tresel. — Iz hiše ni bilo nikogar. - To me je potrdilo \ misij. navzoči ne vedo. na kak način ie .Tohn Dnrow
umrl.
(Nadaljevanja prihodnjih).
HAZKAHILO.
Cenjenim naročnikom V !Wect Virginiji in Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik

phone 24«
Zasloptil k
"GLAS NARODA"
Cortlamlt Street. New York. X. Y.
Frank Petkovšek
Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WACKEGAN, ILL.
PliODAJA fina vina. izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor-skih črt.
POSLUJ A denar v stari kraj zanesljivo m pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
G102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,
w ^
■TT T
MODERNO UREJENA
TISKARNA GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
k :- M
DELO OKUSNO.
i.
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
t£ .ti W B
UNIJSKO ORGANIZIRANA
>3 "i • w POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
>r
1 r r >

Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki .ie pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
L'pravriištv i Glas Naroda.
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"TEI BUBEATJ OF INDUf-TMffiS AND IMMIGRATION" ta državo New York varaj« pri-seljsaea t«r jim pomaga, i« »o fcili oaleparjeai, oropaal ali le ao a noj slabo ravnali.
Brssplaiaa as vodil a i> pouk v datnralizacijskih zadevah — kako pcitati državi j am Združemih <ir-iiT, kja ao o slačiti aa irša^fljam-*k« liatina.
Sarodniki maj Iskali boto-ioilo priteljemee na Sili« lalaad «11 pri Barga Offiae.
Oglasita »11 pišiU:
STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION. NewyorSki nrad: ISO, ftth Ave., Room 10U.
Odprto vs^k das od devetih dopoldne do petih popoldne is ob sredah od ovme do dsvete ura trečer.
Urad v Rnfalo: 764, D. 8. Mor-
gas Bnilding. Odprto vaak du td devttih dopoldne do petih po-pohlae in ob sredah od sedme do dsvete ure avačar.	(la v s)
H/
* < H <ff
i if «»
r'
Veliki vojni atlas
voisbtijocih se evropskih držav in pa koleni? skih posestev vseb velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov na tOtlk ftrafiftfe In vsaka stran je 10% pri 18^ palsa vslika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
■eniQ«Ttdo*

na 8 stranek, vsaka stran 8 pri 14 palsev.
Cena samo 15 centov.
Vsi semljevldi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko aporna. Označena ao vaa večja mesta, itevilo p.-a-bivalcev, držav in posameznih meat. Bavno tako je povaod tudi označen obseg površine, katero savsemajo posamezne države.
Pošljite 25e, ali pa 15e. v znamkah in natančon naslov In ml vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popnat.
Slovenic Publishing Company,
62 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
HARMONIKE
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW Y0RKU
ANTON BURGAR
S2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE Vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebni naivete v vieh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali liot>na pa mik a.
Obrnit« aa zaupno «a njega, kjez bozte to^no im solidao p*-
streieni
Velika vojna mapa
Kaj prav!jo DlaataJJl. n«aajakS U flriaTmlJH a kajlzl Barti »1«
Battner.
"Doli z orodjem
NikolajeTalataJ Ja pisal: Knjigo mam a velikim aH* fcen prebral ln v njej naftel veliko korfatnega- Ta knjiga asi« ▼pl!va na človeka ln obsega nebroj lepih mlail....
Friderik pl. Bodeostedt: Odkar je umrla madaBM 8 tail af bi:o na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjera.
l'rof. dr. A. Dodel: 'Doll a orožjem' je pravo ogledalo sadaaJS-ga časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da •e bližajo Človeštvu boljftt čaaL Kratkomalo: sel o dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakabovsld: To knjigo bi človek najrajfls poljoSUi V dno srca me je pretreslo, kr> sem Jo prebral.
štajerski pisatelj Peter Bosegger plfie: Sedel sem ▼ aaiasa zocdu pri v^rleKisch In sem bral knjigo a naslovom "Doli a oroft-jem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln aedaj lahka rečem, da sta ta dva dneva nekaj poaebnega v mojem življenju. Ko M?m jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v ?N kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v Šolah ne smelo manjkati Na svetn so družbe, ki raailrjajo Svate Pismo. Ali bi ae ne moglo ustanoviti družba, ki bi raailrjala te knjigo?
Henrik Hart: — To Ja najbolj oiarljiva Knjiga, kar sea J|| kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To Je najboljia knjiga, kar sa jih spi-ssil ljudje, ki se borijo aa svetovni mlr.._
Hans Land (na abodu, katerega Je Imel leta 1800 v Berlin*)! Ne bom slavil knjige, samo Imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom pa-sudli. NVj bi tudi ta knjiga naSla svoje apostolje. ki bi BI laja krlžemsiet ln učili vse narode....
Flnanžnl minister Dunajewskl Ja rekel t nekem svojem gov* ru v poslai s ki stiordcl t Saj Je blia pred kratkim ▼ poa^i knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI »mpigsi noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pad pa Drl prosta ienska Barta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temo delu Mifiin, da aa n* bo nikdo vel na vdale val aa vojno, 8a bo prebral to knjiga« CMNA M CKNTOT.
■aaeiaJM Je prt)
Slovenic Publishing Co.,
•2 Cortlandt StrMt,
*ew York Ctty, *. Y.
tetgHawywrnwii MKWSH« tuw
ftlWDlUIV QtlkTAl. — 8 AftOOtf I U«LAS IllODA"
mm aaa* DllVIli T
Badlsl KaCrtnsKaU v rate ImOJBmHm Saj »spravljam pa aajalfljlk asaah. a is-la lipsMas la aanealjlve. V pwravj! aaaaaljlva vsakla poVJa, kar aam 8« aad 18 let tukaj v tam paala tat aadaj v svejam laatnam dom«. T itntvai issmsrn kranjska kakar vaa drags harmonika tar raioaam pa dala ks-Mdki Ma aaktgva fcria aadaljalk
VPra8anJ,
00
wm
VAZHAIULO.
Bojakom v Lorain, Oki«, U o-koliei naznanjamo, da jik bo poiskal aai zastopnik
JOHN KUMll,
ki js pooblaščen pobirati naroi-a:ao za list Glaa Naroda« 6 apoitovanjem
Upravništvo Glas Naroda
vojskujočih se evropskih drža?«
Velikost 21 pri 2S palcih Cena 15 centov
Za-3ej je natančen popis koliko obsega kaka drlava, koliko ime vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tndi velike zemljevide posamesnih držav, kakor naprimer od Italije, Biuije, Nemčija, Fran-eijs, Belgija in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naroiila in denar poiljite na}
Slovenic Publishing Company.
si
S3 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. T,
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do flobrega sem m prepričal, dm dospejo denarne po&iljatve tod! seda.* zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo poBiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.1
Torej iti nobenega dvoma za pofiiljanje denarjev sorodnikom fi znancem v staro domovino?
100 R velja sedaj $13.25 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.