UST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
volilna skrili)ica je druga!


Nasprotne fronte.
Čimbolj se bližamo koncu volilnega boja, tembolj razveseljivi pojavi nastajajo za našo stranko. Mi lahko rečemo danes: Druge stranke razpadajo, naša Slovenska ljudska stranka pa raste. V nasprotnih vrstah potrtost in zmešnjava, pri nas najlepši red in neomajno saupanje v sijajno zmago.
Najbolj nesrečna stranka v tem volilnem boju je pač demokratska Malo manjka, da ubogi dr. Kukovec ne ostane dne 18. marca sam pri svoji Skrinjici! Zbiral in koncentriral je tako dolgo vse napredne elemente, da jih je nazadnje vse nagnal v druge tabore. Demokratski uradniki, ti stari vzori kremenitih značajev, ki so bili pred letom večinoma odpadli k narodnim socialistom, a ko se je ta ladja začela potapljati, zopet stopili v Kukovčev čoln, so sedaj po večini pri srbski radikalni stranki. Kmetov in delavcev liberalni demo-kratje že itak dolgo nimajo v svojih vrstah, a ostalo je še ducat obrtnikov pri njih. A čujte nesrečen glas, te dni so tudi obrtniki odjadrali v srbski radikalni tabor, njim na čelu dosedanji prednik liberalne obrtne organizacije, znani Novak. Lahko rečemo: Demokrati so bili, njih ni več!
A kje je narodnosocijalna stranka z Deržičem in Brandnerjem na čelu? Posebna nagrada bi se lahko razpisala za tiste, ki kaj vedo o njej. Skopnela je, kakor sneg skopni. En čas je bila čakalnica za nezadovoljne demokrate, a sedaj so ti zapustili čakalnico in odi šli v druge stranke. Narodnosocijalna stranka živi še samo v zgodovini slovenskih političnih strank.
Žalostni konec jemlje v tej volilni borbi tudi nekdaj tako širokoustna stranka samostojnežev. Skoro se ji ne godi mnogo boljše, kakor demokratom. Vse, kar je poštenega med našim kmetom, se sramuje te stranke volovskih in svinjskih barantačev. Njih vodja, ve-likolaški mesar Pucelj, se ne sme več pokazati pred vo-iilci. Istotako se godi drugim samostojnim kandidatom. Nobena stranka v celi državi ni tako ogoljufala svojih bivših volilcev, kakor ta stranka. Celo srbske kmetske stranke se je sramujejo in nočejo ž njo imeti nič skupnega. Istotako hrvatske kmetske stranke. Kolikokrat je hodil Mermolja okoli teh srbskih in hrvatskih strank ter beračil za njih prijateljstvo, a vse je bilo zastonj. Nihče jim noče dati roke!
Med socialističnimi strankami je tudi veliko polomije. Voditelji si očitajo med seboj lenobo, nesposobnost in koristoljubje, a delavci se vsled tega odmikajo od njih. Tudi nekdaj tako krvoločni komunisti pijejo sedaj mleko iz radikalne sklede, kakor kažejo Nachti-gall, Koren in komunistični voditelji iz trboveljskega revirja, ki so uskočili v radikalni tabor. Najhujši nasprotniki buržuazije in kapitalistov so preko noči zapustili delavce in vstopili v službo kapitala. Tudi Zveza delovnega ljudstva, mešanica od vladnih socialistov in ohlepnih starih komunistov, je najprej izročila po svojin poverjenikih pozdrav centralističnim mogotcem v Belgrad ter zatajila svojo preteklost. Ta Zveza delovnega ljudstva ima torej dvojno lice: eno prijazno za kapitaliste v Belgradu in eno prijazno za delavce v Sloveniji. To ni ravna pot, to ni poštena pot! Voditeljem je «a oslaniške mandate, a ne za delavski stan.
Tudi Radič sili ob mejah v Slovenijo. Radič je kriv, da imamo centralizem in velesrbsko nadvlado, ker se je bal priti v Belgrad in rentačil samo iz varnega zavetja v Zagrebu. On ni služil narodu, ampak sebi in Srbom. Ima hišo in vilo v Zagrebu, veliko dobička-aosno knjigarno in obsežne vinograde. Sam je postal bogat, a hrvatski narod je pod njegovim vodstvom obubožal. Vsem Srbom, ki se ž njim pogajajo, izjavlja, fla ne misli resno na republiko, a narodu laže že leta, ila jo bo v kratkem proglasil, če Radič tudi sedaj ne bo ®el v Belgrad, potem še bo velesrbski režim lahko neovirano dalje izrabljal Hrvate in Slovence.
O dr. Novačanu pa niti nočemo govoriti, kajti on *>o svojo «republiko« kmalu zopet komu prodal, t V tem valovitem morju, v katerem razpadajo in »e potapljajo skoro vse slovenske stranke, stoji kakor skala Slovenska ljudska stranka. Okoli nje se zbira z zaupanjem vso slovensko ljudstvo. Njena Skrinjica je druga!
Zmagujoča stranka smol
Tsak naš pristaš in volilec se danes zaveda, da je Slovenska ljudska stranka, katero vodi dr. Korošec, najmočnejša stranka na Slovenskem. Vsakdo lahko sta »i kar hoče, da bo naša stranka pri letošnjih volitvah ilosegla v Sloveniji ogromno večino.
Da je prišlo do tega razveseljivega preokreta, se imamo zahvaliti naši podrobno izpeljani organizaciji, katera sega do zadnje planinske koče in je prodrla s posebnim zamahom tudi v delavske družine. Zahvala za zmagujoči pohod Slovenske ljudske stranke v Slove niji gre predvsem našim krajevnim voditeljem, zaupnikom in agitatorjem, našim županom! Nismo kričali, nismo pisali poprej o našem napredku, ampak bili smo od prvega do zadnjega na delu.
Volitve leta 1920 so nas izučile, da zunanji hrup in slavospevi ne prinesejo zmage. In naše smotreno, tiho a vztrajno delo rodi danes sadove, nam prinaša sladki sad zmage!
Zmagezavestni glasovi pa ne prihajajo samo iz enega okraja, temveč iz vseh. Dobivamo poročila, da v občinah, kjer smo pri zadnjih volitvah dobili samo po 20—30 glasov, dobimo 18. marca 200—300! In kamor prideš, v vsakem mestu, župniji in selu pristopajo k naši zmagujoči stranki možje in fantje, ki še. dosedaj niso bili naši. Spoznali in sprevideli so, da ie naša Slovenska ljudska stranka edina stranka v Sloveniji, ki ni spremenila svojega imena, ki je ohranila svoj program, katera se ni prodala beograjskemu centralizmu in katera edina zahteva samostojno Slovenijo. Pozdravljamo vse stare naše somišljenike, ki so ostali zvesti, pa tudi vse tiste, ki so prišli in še prihajajo k nam!
Naša zmagovita zavest in razpoloženje, da vržemo dne 18. marca ob tla vse naše nasprotnike, pa nas nikakor ne sme zavesti v malomarnost. To bi bilo slabo. Zavest in želja po zmagi nas naj vodi vse, ki nočemo živeti prav kmalu v samoupravni Sloveniji, aa od danes do 18. marca žrtvujemo trud in čas za agitacijo od volilca do volilca!
Naša zmaga bo še le tedaj kronana s sijajem, z radostjo, z navdušenjem, čt bomo po vseli občinah spravili na volišče vse volilce in da bodo po ogromni večini vsi vrgli krogljico v drugo Skrinjico.
Staro pravilo se glasi:
Zmage vsakdo se veseli, Kdor propade, pa kislo se drži!
Zato pa slovenski volilci, vsi glasujte 18. marca kot en mož za zmagujoče Slovensko ljudsko stranko. Mi gremo, kakor gre vihar na vrancu prot' zmagi jahaje, in kadar pade njegov udar sovragu se tabor zamaje.
Mi gremo naprej, mi gremo naprej, do zmage!
znaša njegov proračun 4.800 milijonov kron, minister vojne, da znaša 8.400 milijonov kron, a Pucelj je bil zadovoljen, da je vlada določila za kmetijstvo cele države beraško vsoto 440 milijonov kron, od katere še odpadeta dve tretjini na Srbijo in Črno goro.
Draginjo najhujše občutijo mali posestniki, vini-čarji in delavci. Žalibog prednjači država pri cenah monopolskih predmetov pred zasebnimi trgovci. Da se vsaj nakup najpotrebnejših reči, kakor sol in petrolej omogoči najrevnejšim slojem, je predlagal v finančnem odboru poslanec Jož. Klekl, da se ukine monopol glede soli in petroleja. Vladne stranke so bile proti temu predlogu in so krive, da ljudstvo ne more dobiti za polovico cenejše soli iz Nemške Avstrije. Drugi vzrok pretirane draginje je visoka carina, katera se mora plačevati v zlatih dinarjih. Dr. Kukovec in Pucelj sta mirno glasovala za to, da je finančni minister zvišal vred nost zlatega dinarja od 5 papirnatih dinarjev na 9 papirnatih dinarjev, s čemer se je carina za obleko, perilo, železo, steklo itd. skoraj podvojila.
Državne blagajne so vsled slabega gospodarstva vedno prazne. Da se dobi potrebna sredstva, se venomer zvišuje trošarina, zvišujejo takse, kar najhujše občutijo mali posestniki in delavci. Za slabo gospodar* stvo države in preveliko obremenitev sta odgovorna dc. Kukovec in Pucelj, ki sta več ko dve leti vse odobrila, kar je vlada zahtevala, brez ozira na obupne gospodarske razmere najširših slojev ljudstva.

SKRB DEMOKRATOV IN SAMOSTOJNEŽEV ZA MALEGA KMETA IN DELAVCA.
Ko se je leta 1921 od vlade, v kateri sta sedela demokrat dr. Kukovec in samostojnež Pucelj, predložil proračun, se je v pokritje primanjkljaja v znesku 4000 milijonov kron predlagalo 100 odstotno povišanje vseh davkov in novi premoženjski davek. Poslanci opozicije, med njimi posebno člani Jugoslovanskega kluba, so s svojim odločnim nastopom preprečili, da se ni namera vlade, katero sta brez ozira na kmeta in delavca v vsakem oziru dr. Kukovec in Pucelj podpirala, uresničila.
Pri markiranju denarja se je odtegnilo 20 odstot. in dalo imejiteljem bankovcev bone. Ti odtegnjeni zneski znašajo v celi državi 900 milijonov kron. V fi-nančem zakonu je določba, da se morajo zneski do 1000 kron do konca leta odplačati, za višje zneske pa dati državne obveznice, katere se morajo obrestovati. Demokrat dr. Šečerov in radikalec dr. Jankovič sta v finančnem odboru predlagala, da se naj izplačilo opusti le odločnemu nastopu poslanca Pušenjaka se je zahvaliti, da se nakana liberalcev ni izvršila in niso najrevnejši sloji oropani 900 milijonov kron. Kukovec in Pucelj sta sedela dve leti v vladi, a nista hotela prisiliti finančnega ministra, da izplača 20 odstot. bone, kojih izplačilo je že večkrat obljubil, pač pa sta z navdušenjem glasovala za milijonske podpore Sokolom, mestnim gledališčem in drugim nepotrebnim mestnim organizacijam.
V finančnem zakonu je bil člen, da se. ustanovi fond v znesku 400 milijonov kron, iz katerega bi dobil kmet v slučaju elementarnih nezgod (toča, mraz, suša), podpore. Na predlog vladnih strank se je kljub protestu poslancev Jugoslovanskega kluba ta člen črtal, a minister Pucelj ni storil nobenega koraka, da bi na kak način to vsoto za kmeta rešil. Pucelj nikdar ni prišel v finančni odbor in je bilo mnenje vseh poslancev, tudi poslancev vladne večine, kar je izjavil demokrat Milan Pribičevič, da se je mnogo premalo brigal za kmetijstvo. Minister prometa je dosegel, da
ZADNJA NAVODILA ZAUPNIKOM IN AGITATORJEM.
Če bomo spravili vse naše na volišče in pridobili tudi druge, bo od 10 strank sedem popolnoma propad» lo. In glasovi propadlih strank se bodo šteli nam v pridu Napnile torej vse sile, da ne bo nobeden naš volilee ostal doma.
Prosimo gg. zaupnike, da se držijo zadnje dni pred volitvami še teh navodil:
1 .Razdelite volilcem takoj vabila in navodila, M jih je te dni poslalo naše tajništvo v vse občine.
2.	Velike plakate, na katerih je natiskan trobojni križ, znak naše kandidatne liste, nalepite na vidno mesto v vseh občinah, posebno pa na dan volitev blizu volišča.
3.	Vse dni do 18. marca prirejajte male volilne sestanke po vaseh.
4.	Natanko razložite volilcem veliki pomen letošnjih volitev, posebno s stališča naše avtonomije.
5.	Na vsak način še organizirajte ta teden vse agitatorje in agitatorke, da spravijo vse naše volilce v nedeljo, dne 18. marca že dopoldne na volišče.
6.Za	take, ki ne morejo peš ali sami na volišče^ oskrbite že ta teden spremljevalce ali vozove.
7.	Blizu volišča naprosite na vsak način hišo, v kateri bo agitacijski lokal za našo stranko, to je: kjer se bodo zbirali naši volilci in agitatorji. Prepis volilnih imenikov mora biti že zjutraj ob 7. uri v agitacij-skem lokalu.
8.	Iz vsake občine mora biti v agitacijskem lokalu navzoč ves dan po en vodilni zaupnik, ki bo vodil agitacijo in pošiljal može in mladeniče po zaostale volilce na dom.
9.	Uredite agitacijsko pisarno tako, da vam bo član volilne komisije ali naš predstavnik sproti vsako uro poročal na papirju, kateri volilci vseh strank so že glasovali.
10.	V agitacijskem lokalu morajo biti pripravljeni agitatorji iz vsake občine ali vasi. Pogovorite se še te dni in določite, kateri našinci bodo vršili na dan volitev to velevažno službo. Vozovi naj bodo vedno pripravljeni v bližini. Pri teh volitvah se bo šlo za vsak glas.
11.	Naši predstavniki in njih namestniki so dobili te dni točna in obširna navodila. Prosimo vsakega predstavnika kot čuvarja naše Skrinjice, da vestno vrši svojo častno in odgovorno nalogo. Kako se bosta zamenjavala, naj se že prej dogovorita.
12.	Ako še sedaj v kaki občini nimate prepisanega volilnega imenika, storite to še sedaj. Brez imenika v rokah je agitacija brezuspešna.
13.	«Slov. Gospodar« in «Stražo« ter navodila za volitve dajte naprej svojim sosedom in znancem.
14.	Na vsak način vas prosimo, da nam iz vsakega volišča takoj v nedeljo, 18. marca zvečer, ko boste zvedeli za izid volitev telefonično ali brzojavno poročate, koliko glasov je dobila vsaka stranka. Poročajte na primer takole: «Volišče Rače. Oddanih glasov 380. Kukovec 7, Korošec 240, Novačan 12 glasov itd.« Za telefon veljata tale naslova: za področje celjskega tajništv»
SfcOTV ftf '-S W» AS
S. marca 1S23L
SLS leiefon Gospodarske zadružne banke v Mariboru telefon št. 311, 7« področje tajništva SLS v Mariboru pa Cirilova tiskarna telefon št. 113. Za brzojav pa: «Tajništvo, Cirilova tiskarna, Maribor.« Kjer so volišča zelo oddaljena od telefonskega in brzojavnega ura-ia, pošljite naglega sela, ki bo oddal poročilo. Za okraj Sv. Lenart prosimo, da pošljejo zaupniki natančna poročila okrajnemu odboru naše stranke (gg. dr. Veble in ur. Krambergar), ki bodeta sprejemala poročila v Št. Lenartu pri g. Arnušu, odkoder nam bosta skupno naznanila izid. Tudi tudi za druge okraje bomo •rganizirali enako poročanje. Glavni zaupniki dobijo te dni pismena navodila.
Ako še kaka stvar ni jasna, prosimo, da se pismeno obrnete za pojasnilo na naše tajništvo.
Vztrajnost in sreča pa naj spremljata vas volilcc aaše. agitatorje in zaupnike v boju za našo pošteno livar.
Tajništvo Slov. ljudske stranke v Mariboru.
Mf8MKfi*P	ü«-. -s «¡.••■aanrae
KAJ MOKA VSAK VOLILEC VEDETI?
Vsak volilec si naj zapomni dobro sledeče reči:
1.	Volili sme vsak Jugoslovan, ki je že 21 let star in je vpisan v volilni imenik.
2.	Nihče nas ne bo uradno obvestil, da naj gremo volit, nihče tudi ne dobi volilne izkaznice ali legitimacije ,nihče tudi ne volilne glasovnice, ampak volilo sc bo s krogljicami. Dobro pa je, če ima volilec s seboj poljubno izkaznico, domovinski ali krstni list, delavsko ali poselsko knjižico, potni aH orožni iist — to pa radi tega, da dokažeš lahko vsak trenutek, da si res ta ali
3.	Volilo se bo v nedeljo, dne 18. marca od 7. ure ijulraj do 6. me zvečer.
4.	Kdor je ob 6. uri že v volilni sobi, sme še voliti. Kdor pa pride v sobo, ko je šesta ura že minula, ne sme voliti. Zato naj skrbi vsak volilec, da pride pravočasno volit, najboljše že predpoldne.
5.	Vsak volilec povej predsedniku volilne komisije najprej glasno svoje ime, krstno ime in poklic, in sicer ime tako, kakor je vpisano v volilnem imeniku. Ko ga komisija najde, dobi od predsednika krogljico.
6.	Nato razloži Član komisije volilcu imena vseh Skrinjic in kandidatnih list, ki so prilepljene na Skrinjice. ,
7.	Nato mora volilec z zaprto desnico seči v škrin - ' jice po vrsti in ko potegne roko iz zadnje Skrinjice, odpre roko v znamenje, da je oddal krogljičo. Ako bi pozabil spustiti krogljico v Skrinjico svoje stranke, mora i« enkrat seči v vse Skrinjice od prve do zadnje.
8.	Naša Skrinjica je na Štajerskem druga od leve na desno, poznaš jo po narodnem traku v znamenju kri ža in po imenu našega voditelja dr. Korošca. V to Skrinjico, torej v drugo, izpusti krogljico in potegni iz Skrinjice zopet zaprto roko.
9.	Tvoja dolžnost je, da greš gotovo volit; zdaj Imaš priliko, da si sam odločiš svojo pribodnjost. Če ostaneš v tako važnem trenutku doma, nimaš pravice pritoževati se, ako bi se potem delalo proti tvoji volji. Kakor si boš zdaj poslal, tako boš pozneje spal.
10.	Voli dobro krščanski volilcc, da rešiš svojo : časi, svojo družino, svojo vero.
CELI SVET JE CIGANIJA.
Poznam slovensko dobrodušno korenino, ki gre vsako nedeljo s svojo ženko v gorice in ko se vračata j zvečer po ozki stezici domov, poje on v globokem ba- i su: «Celi svet je ciganija«, ona pa mora odgovarjati: j «Die ganze Welt ist ein Betrug.« Ko sem ga zadnjič sre žal, sem ga vprašal: «Ali je res tako?« — «Kaj pa da«, mi reče veselo. «Samo poglejte sedaj pri volitvah! Vsaki ima prav. Eden je za kmeta, drugi za viničarja, tretji
{'e za centralizem, četrti za avtonomijo, peti za repub-iko, šesti za socialdemokrate, sedmi za banke, osmi za narod itd. In vsaki ima prav. Komu naj verjamem! Škoda, da ne morem desetkrat voliti! V vsako škatljico bi položil eno krogljico. Jujuju! Celi svet je ciganija!« — «Vi se lahko smejite, ker imate vino v kleti in kravo v novi štali«, sem mu rekel. — «Pa imam tudi dolgov! Samo ljubi Bog še naj da eno ali dve dobri letini, pa bo že ilo. Jujuju!« — «Kje pa ste dobili denar v teh hudih ¿asih?« — Pri naši posojilnici! Bog jo naj živi!« — «Posojilnica je tudi ciganija!« — Pogleda' me je debelo in rekel počasi: «Posojilnica ni ciganija! Če pa sem jaz odbornik in gospod župnik tudi!« — Celi svet je ciganija!« — To je res, vse stranke so ciganske, naša posojilnica pa ni!« — «Kako to«, sem ga vprašal? — «Vi ste bedak, ne zamerite, ker ne veste, kaj je gospodarsko delo in življenje naroda. Naša posojilnica hoče pomagati vsem poštenim ljudem; zato smo jo ustanovili. Marsikateri bi že bil na bobnu, če naše posojilnice oe bi bilo. Pa celo delavcem in viničarjem pomagamo, ¿e vidimo, da so pošteni ljudje v sili. pošten človek, ki ima dobro voljo, ne sme crkniti, kakor pes na cesti! Krščanska pravičnost mora zmagati, potem pa bo vsaki zadovoljen! Sedaj si hočemo še ustanoviti prodajno zadrugo, ker je tako prokleto slabo za naše pridelke, in nakupovalno zadrugo, da bomo imeli sami profit. To pa niso ciganije!« — «Ali imate kaj denarja v posojilnici?« — «Hej, denarja? Pol milijona ga je v Ljubljani!« — «Ako bo centralizem zmagal, bo šlo morda vse drugam, kakor pri bolniških blagajnah.«.— «To se ne ■one nikdar zgoditi. Centralizma pa ne!« — «Kako pa hočete to zabraniti?« sem odgovoril. — «Vsi se bomo postavili po koncu, magari da bo tekla kri! To pa ne, da ne bi bili gospodarji svojega denarja! Na svoji zem-ijj;€ _ «Boste vzeli puško na ramo?« — «Puško in bajonet in landgranalo, saj sem bil pet let v šicengrab-au!« — «Vi sle junak! Katera stranka pa je resnično oroti centralizmu?« — «Kmetska zveza!« — «Zakaj pa
potem pravite, da bi volili magari vseh deset strank?«
—	Popraskal se je za ušesom in rekel: «E, da je danes tako luštno! Pa nisem premislil!« — Potrkal sem ga po rami in mu dejal: «Vem, da ste pošten, krščanski mož. Zato pa recite zaslepljencem, da je edina slovenska stranka, ki res pomaga v gospodarski sili svojemu bližnjemu, naša Slovenska ljudska stranka. Vse druge stranke so že izdale kmelske koristi, naša še nikdar! Ali je treba tako stranko podpirati?
«Z vsemi močmi!«
«Ali jo boste podprli s puško in 1 andgranato?«
«Ne, ampak z gumijevo krogljico, dne 18. marca.«
«V katero Skrinjico pa jo boste vrgli?«
«V drugo in če bi bilo sto škatelj!«
«Lahko noč!«
«Lahko noč« in dolgo še je gledal za mano.
Vriskal pa ni več. Zamišljeno je nadaljeval svojo
pot!
FoMčnTogiedT
Država SHS.
V	nedeljo je imel v Novem Sadu Protič velik shod, na katerem je razlagal, da se ne more in ne sme vladati po enem kopitu v Sloveniji, Srbiji in Črni gori. Izjavil se je za izpremembo ustave ter povdarjal potrebo avtonomije.
Na Otočacu so imeli Radičevci svoj shod in demokrati in orjunci so izzvali krvav pretep, pri katerem je bil eden Radičev pristaš ubit, par pa težko ranjenih.
Pri vsem tem pa vlada še vedno ne izvaja ministrske naredbe proti kršilcem volilne svobode.
Po izpraznitvi Sušaka se vršijo posvetovanja o • vprašanju vzpostavitve prometa in železniške zveze z Reko.
V	Nišu so se posvetovali bolgarski in naši zastop- j niki glede skupnega nastopa proti komitoin.
Avstrija.
Na Dunaju so uprizorili nacijonal¡stični visokošol-ci izgrede proti Židom in proti inozemskim dijakom. Te dni se začnejo pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe med Avstrijo in Italijo.
isemčija.
Francozi nadaljujejo z zasedbo. — V nemško poslaništvo v Rimu je bil izvršen viorn in govori se, da so ga dali izvesti francoski diplomati, da bi tako dobili v roke neke spise, ki se nanašajo na nemško-italijan-ske odnošaje. — V angleški zbornici so stavljene ponovne zahteve, naj se nemško-francoski spor obravnava pred mednarodnim razsodiščem. Radi zasedbe Po-ruhrja in padanja proizvoda, je našla!« veliko pomanjkanje premoga v Švici.
Poljska
je neugnana v svojem militarizmu. Sedaj poziva na orožno vajo celo letnike 1883 do 1889. To je gotovo v /rvezi s sporom Poljske in Litve.
Orientsko vprašanje se bo najbrž rešilo na ta način, da bo turška vlada v Angori le sprejela zavezniške predloge z nekaterimi iz-premeinbami v gospodarskem in finančnem pogledu.
Iz volilne oorde,
Puceljeva polomija v Celju. Dne 4. marca je imela
Samostojna v Celju okrožni volilni shod. Kdor pozna malo dvorano Narodnega doma, kjer se je vršil shod, ve, da gre v to dvorano samo 100 do kvečjemu 150 ljudi. Dvorana je bila sicer polna, a samostojnežev je bilo največ 50, ostali so bili socijalnidemokratje, invalidi in naši somišljeniki, ki so govorniku Puclju pošteno vest izprašali. Skraja Pucelj sploh govoriti ni mogel, nazadnje so mu milostno dovolili, da je smel govoriti. Pucelj je bil v takem položaju, da je bil prav potreben medklic nekega Ribničana, ki je prišel slučajno v dvorano: «Janez, dobro se drži!« Govoril je tudi kmetijski mešetar in kandidat Piki. Kako samostojni sami o svojih shodih sodijo, se vidi najbolj iz tega, ker so za svoje zborovanje naročili malo dvoranico Narodnega doma, — a še tu so doživeli polomijo.
Samostojna uničena v Dravski dolini. Iz Ribnicc na Pohorju nam poročajo: V marenberškem okraju ; slabostojneži propadajo na celi črti. Po polomu v Vu-zenici je žalosten konec napravil shod na Muti, v Ma-renbergu ni bilo udeležencev, pri nas niso upali zborovati. Iršič, voditelj Samostojne uhaja v radikalno stran ko, polpmija na celi črti. Prispel je v pondeljek sam minister Pucelj v okraj, da reši, kar se rešiti da. Obiskal je župana Jenčiča in druge prvake, ki so prisegli njemu zvestobo, a s kislim obrazom zatrjevali, da ra-zun gospoda Lipuža ni mnogo pristašev v marenberškem okraju. Saj nič ne de, če Iršič še enkrat propade.
Dobnik lažnjiv figamož! Iz Moškanjc nam poročajo da je imel Dobnik v gostilni na pošti zaupni sestanek
—	shoda sklicati ni upal — in tam je navzočim osmim Mezgovcem in trem našim pristašem lagal, da bo imel prof. Vesenjak dve službi. Velik duševni revček mora biti ta Dobnik, ker ne ve, kar je kot poslanec sam sklenil. Volilna postava, za katero je glasoval tudi Dobnik s svojo stranko, namreč pravi, da zgubi vsak, kdor je v državni službi, vso plačo in tudi ne napreduje. Poslanec pa ni v službi, temveč je zastopnik ljudstva in ima dijete in ne službe in plače. Torej kratko: Dobnik je ali nevednež, ki kot jurist in poslanec ne pozna postave, za katero jc sam glasoval in je figamož, ker ne upa sklicati javnega shoda ter lažo pri zaprtih vratih.
Shod Robnika v Lcskovcu pri Ptuju. V nedeljo dne
4. marca nas je osrečil g. Kirbiš s svojim shodom, katerega je imel v Vregovi gostilni. Kakor je že navada slabostojnih lažnjivih kijukcev, je tudi sedaj obetal raj na zemlji. Obljubil je, če povzdignemo propadlo sla-bostojno stranko zopet iz blata, do dobimo vse, kar bomo hoteli. Ko so mu nekateri poslušalci ugovarjali, češ. da soda j še ni nobene izmed mnogih obljub izpolnil, je rekel, da ni bilo mogoče, ker so bile italijanske meje za prte. Bog ve, . > ne bodo letos pa druge zaprte. Pa kaj njemu za nas; samo, da nas farba in svoje žepe polni. Pa ne boš Jaka; zadosti si nas že nafarbal, verjame ti nihče več. Ker. kdor se je enkrat pošteno opekel, ne gre drugič v ogenj. Kdor vse obeta, nič ne da.
Zborovanje Drofenika na Vrblogi. Dne 3. t. m. je imel Drofenik volilni shod na Vrhlogi. Slučajno me je prijatelj iz Vrbloge obvestil in ker sem navadno med ta zadnjimi, dospel sem še le ob pol treh na shod. — Mislil sem, saj bo županova hiša itak nabito polna, pa glej čudež, tudi vrhloška samostojna trdnjava se je podrla. Pri odprtih vratih sem videl, da je zbran samo generalštab in le nekaj mož. Mobilizacija je vsakor mogla biti splošna, ker videl sem priiezti enega starega prevžitkarja, en pristaš je bil iz Pretreža in star mo-žicelj je ravno prikresal iz Brezja. Po vasi so hodili izvidniki in opazovali potek shoda. S temi sem govoril, bili so krepki kmetski fantje-volilci. Eden pravi, našega očeta smo komaj prisilili, da so šli na shod, da bomo vsaj vedeli, kaj bo Drofenik kvasil. Drugi pravi, ali mislite vi, da so to res samostojneži, kar ste jih na shodu videli, kaj še, da bi jaz to volil, kar mi bo Bračkov Lojzek diktiral!? To jc meni vendarle pre-neumno. Torej «Drofenče« tudi na Vrhlogi možje in mladina dobro vemo, da je centralizem, ki je bil ravno s pomočjo samostojnih glasov sprejet, za Slovenijo največji škodljivec, kar jih zgodovina našega naroda pozna. Vejo tudi, da dr. Korošec ni nikoli beograjskim ceniralistom pet lizal, kakor so samostojni.
Brezposleni ljudje gonijo medvede po svetu, da jili kažejo ljudem za denar in kratek čas. Gospod ljutomerski okrajni glavar pa si ni mogel zmisliti boljše maške rade, za mali pust, kot da nam je namesto medveda Mermoljo prignal k Mali Nedelji na ogled, da ga ne bomo poznali samo po njegovih delih, ampak tudi po njegovem obrazu. Enkrat nas ste, več nas ne boste, pa četudi bodete gospod glavar na vrvici gonili Mermoljo od hiše do hiše posnemat medvedovo pesem.
Radičevcev is Novačanovih nočejo. Iz ptujskega in orinožkega okraja, kjer republikanski politični sleparji najbolj pritiskajo, smo dobili poročila iz cele vrste far, da naši gostilničarji in drugi posestniki niti prostorov ne dovoljujejo tem rušilcem sloge in edinosti. Prav je tako, kajti gorje nam, če se bomo vedno cepili.
Laž naj pomaga! Radičevci agitirajo za svoje shode z obljubo, da pride Radič in naznani, da bo 19. marca «republika«. Tako so delali za shod v Ormožu, tako delajo sedaj za Brežice. Pa je bila laž v Ormožu in bo laž v Brežicah. Radič je že svoje Za goret štirikrat nalagal, da bo republika, njegovi agitatorji lažejo sedaj ob meji, in tako je vse zidano na laži. Osel gre enkrat na led, Zagorec Radiču že petiž, pametni Štajerc pa no-benkrat! Konec,
Ali ste za takšne voditelje? Preteklo nedeljo so se po Ormožu in Središču preganjali Novačanovi in Ra-dičevi pristaši kakor smrkavi pastirji na paši. To naj bodo resni voditelji, to naj bodo možje, ki nam ustanovijo s svojo republiko boljšo bodočnost?! Po Halozah najbolj kriči in prodaja svojo puhlo modrost iz dveh številk Novačanovega «Republikanca« in ene številke «Slob, Doma« neki Vindiš, ki je bil že v špeh-kamri in hoče biti invalid, pa je le od žandarjev ob-streljen. Njegov pomočnik pa pride sedaj pred poroto. In takšni ljudje naj nam delajo red? Takšni ljudje naj nam gospodarijo? To bo varnost življenja in imetja? Kdor hoče za voditelje pretepače in delomržne puhlo-giavce, naj le voli takšne republikance!
Republikanska zvezda dr. Novačan je imel zadnjič slabo noč. Ko se je zjutraj pogledal v špegel ali zrcalov je videl, da je imel vse lice nagubančeno od samih skr- . bi. Ker je pesnik, filozof in patentirani doktor, je začel študirati te gube in gubice in z grozo je opazil, da se zlivajo na levem licu v črke: «Ne boš, pravi Radič!«, na desnem licu pa: «Bog se te usmili — Korošec.« Vrgel je zrcalo na tla in zbežal kakor Kajn iz Slovenije.
Naše ljudstvo ne mara Radiceve farbarije. (Poročilo iz Laškega). V nedeljo, dne 4. marca po ranem opravilu se pojavi na Laškem kar naenkrat hrvatski volilni agitator, pa misli, da bo na trgu pred cerkvijo oddal kaj svoje preležane, moljaste republikanske robe. Na vse grlo začne vpiti, v veliko zabavo ljudi, ki so prihajali iz cerkve, hiti na vso moč tako, da mu ne more nikdo slediti, ko pa se čuje, da je udaril po Korošcu, je zabave konec, ljudje ne pozr.; jo več šale, mož mora odlaziti. Ljudstvo se dobro zave ¡a, kaj je Radi-čevo in drugo republikanstvo. Ljudstvo je spoznalo, da za pravi ljudski blagor dela edinole Slovenska ljudska stranka, zato bo dalo 18. marca le kandidatom SLS svoje glasove. Slovenska ljudska stranka je iz ljudstva in za ljudstvo, vse druge stranke pa slovenskega ljudstva ne poznajo, loviio le slovenske volilce, ki naj ob volitvah pomagajo njihovim centra listom na konja.
Demokratski shod se spremenil v našega v Šmart-nem na Paki. Demokratski časopisi so naznanili, da bo dne 4. t. m. pri nas v Goričnikovi gostilni shod obrtnikov. Prišli so trije govorniki n sicer g. profesor Mrav-Ijak in kandidat g. Gumzej in še eden drugi. Shoda niso otvorili. ker ni bilo na tem zborovanju niti enega pristaša demokratske stranke. Zato je pa naš župan ia kandidat gospod Steblovnik otvoril shod Kmelske zve-

?>T —ßRSÖ' SOSFGBAS,
Siran £
,/£. Govoril je lesni trgovec Klančnik. Njegov govor je bil za navzoče demokrate naravnost uničevalen. Govoril je še gospod župan Steblovnik in je pokazal vse gre-,he dosedanje demokratske vlade, Besedo je dobil tudi še g. Mravijak. Ni pa mogel ničesar ovreči, ampak je moral takorekoč priznati nesposobnost bivše demokrat »ke vlade. Polom demokratov je bil velikanski. Kandidat g. Gurnzej ni niti besede zinil. Radovedni pa smo, xko se bo še po tem polomu našel kak človek, kateri
Pišecc. Zadnja nedelja, dne 4. marca je pokazala kak preobrat se je izvršil pri nas od zadnjib državno-zborskib volitev. Imeli smo shod SLS. Vrtna dvorana g. Kostevca je bila nabito polna naših somišljenikov, ki so z viharnim odobravanjem poslušali govor tajnika Krajnca. Samo neki Agreš, ki ima na kolenih še vedno usnje za poklekanje pred nekdaj vsemogočnim Urekom je hotel delati medklice, a se je le osmešil in zboroval-cem poskrbel za zabavo. Dveurno zborovanje se je kon-
bcde glasoval za takšno stranko, katera niti shoda ni čalo z navdušenim klicem: 18. marca vsi na boj za av-■anožna sklicati. Gospodom pa, ki so ta shod sklicali, je : tonomijo Slovenije! 3edaj menda že dosti znano, da jc zanje pri nas grozdje tako kislo, da ga ne bodo prišli nikdar več obirat. Naša občina pa stoji vsa v taboru Slovenske ljudske stranke, kar se bo pokazalo dne 18. marca.
Tudi Bizeljanci se gibljemo. Volilno gibanje je zelo živahno, da nismo analfabeti, to tudi lahko rečemo, veliko čitamo, časopisja kar dežuje. «Domovina«, .^Republikanec«, «Kmetijski list«, «Ljudski tednik« itd. Visoki gospodje so zelo darežljivi, da nam kar brezplačno pošiljajo, vejo gotovo, da niso vredni denarja, imamo pa tudi druge krive preroke, ki si brusijo pete, kakor: Premelč iz Žale, zvesti oproda Ureka, celo njegov namestnik je bil; obžaljujemo, da ni nič od Ure-kovega globokega žepa za njega odpadlo, on se pa <martra«, uboga para, po strmih žalcah, pa brez uspeha, ker njega že vsi poznamo in njegovo Samostojno stranko, ali kakor ji rečemo, «smrt kmeta slovenskega«. .Za demokrate pa nas dr. Vilimek navdušuje; ko bi se več brigal za svoje bolnike in manj računal za svoje praške, bi bilo veliko bolje. Ali se še spominjate g. loktor, na slučaj na Figarjevem mostu zaradi predebelega računa? Tačas vam je tanka predla, kaj ne, g. doktor, 18. marec bo pokazal, kakšni da smo, avtonomija je naša rešitev, kdor je proti njej, je proti narodu, dega lahko imenujemo izdajalca Slovencev.
iiimu—iiurirr t ^■.■"•.--^■^-»'a.^
lasa zborovanja,
Volilni shodi v mariborski okolici se še vršijo: V nedeljo, dne 11. marca ob 11. uri v Št. Jurju ob Pesnici, pondeljek, 12. marca ob 6. uri zvečer v Krčevini pri Mariboru v gostilni pri «Lovskem domu« in torek, dne 13. marca ob 6. uri zvečer v Lajtersbergu v gostilni g. Supana Požauko.
V Slov. Bistrici se vrši v nedeljo, dne 11. marca volilni shod za celi okra j v dvorani hranilnice. Začetek po ¿poznem opravilu. Govorijo naši poslanci in kandidati.
Shodi kandidata Vesenjaka pri Sv. Barbari v Halozah, na Zavrču in v Turjaškem vrhu so bili krasne manifestacije za našo stranko. Povsod so predsedovali ugledni možje domačini. Velika večina volilcev v teh krajih gre odločno s Slov. ljudsko stranko in vrže irogljico v drugo Skrinjico.
Vrli Lobničani. Za občino Lobnico pri Rušah smo kneli sestanek dne 1. marca. Povabljeni so bili vsi ob-činarji, kojih se je udeležilo za planinski svet nad vse lastno število. O splošnem stanju je poročal domači
Tedenske novice.
Vsi na volišče! Od tega je odvisno, ali bo naša zma ga bolj ali manj sijajna, v kakem številu bodo prišli naši somišljeniki na volišče. Ne ustrašite se ne snega, ne dežja, ne blata, ne vode, ne truda in žrtve — vsi do zadnjega morate na volišče. Prosimo naše organizatorje, da organizirajo vse potrebno za popolno udeležbo naših somišljenikov pri volitvah. Za vsakega našegla somišljenika velja volilna dolžnosti Ne samo od so-mišljeniKov, ampak od udeležbe somišljenikov pri volit vi je odvisna velikost naše zmage. Pri zadnjih volitvah jih je splošno manjkalo 30 od 100 in to največ naših somišljenikov.
Prozorni nameni. Nasprotne stranke, osobito sa-mostojneži, agitirajo naokoli, da je pri tem velikem številu strank najboljše, ako se ne gre volit. Najrajše govorijo to našim pristašem. Agitatorji, pazite na te govorice, s kojimi hočejo nasprotniki ravno naše somišljenike odvrniti od volilnih škrinjic.
Volilccm Slovenske ljudske stranke v Slov. goricah. Volilni shodi v Slov. gor. so končani. V vseh župnijah od Sv. Martina pri Vurbergu do Sv. Antona, od Sv. Ane do Sv. Križa nad Mariborom in Selnice ob Dravi, povsod ste obiskovali shode naše stranke z veliko vnemo. Z radostjo povdarjam: Vsi shodi, katere sem priredil v ozemlju med Muro in Dravo v sedanjem volilnem boju nad 50, so bili številno obiskani in niti na enem shodu ni prišlo do prepirov, ampak vse ljudstvo je soglašalo s programom in delom naše stranke. Bivše samostojne in socialdemokratske trdnjave so padle, to bo pokazal dejanski 18. marc.. Slava vam rojaki! Pribiti moram vesel pojav, da je naša zahteva po samostojnosti (avtonomiji) Slovenije pripeljala v naš tabjr tudi na tisoče takih volilcev, ki ne pripadajo naši stran ki. Tik pred odločilnim 18. marcem prosim in vabim vse volilce in delavne ter požrtvovalne zaupnike-agi-tatorje: Prirejajte še vsak dan volilne sestanke, pojasnjujte nepoučenim naš program, pojdite od hiše do hiše. Sledite klicu izkušenega moža, župana g. Župeca od Sv. Ane! Povejte ljudem, da velja za vsakega našega volilca na Slov. štajerskem samo ena volilna škrin jica, namreč ona, ki je druga (št 2). Drugi glas, ki pa naj doni od ene hiše do druge pa je: Vsi od prvega do zadnjega na volišče! — Prijateljske pozdrave! F. Žebot.
Predsednik Kmetijske družbe, samostojni gospod Pire, je oškodoval naše vinogradnike za milijone. Ako-
gospod kaplan. Naslikal je bedni položaj, v katerega nas je zavedla od centralizma živeča Samostojna z de-	j ravno je dobival galico na vagone, ga moramo vendar m okra ti vred. Vsi so z zanimanjem poslušail izvajan-	j vprašati, koliko kilogramov te galice je porabil v svoje govornika in odobravali nastop SLS za avtonomijo	j jih goricah. Kmet, ki kupi galico, jo kupi zase. Pire pa m sklenili 18. marca pokazati, da obsojajo izdajalce	i je kupil letos 10 vagonov galice za «kšeft« in je zaslu-
svobodne Slovenije. Za volilni sklad so nabrali volilci občine Lobnica 50 D ob priliki volilnega sestanka. Koliko je zanimanje za KZ, se vidi iz tega, da se je oglasilo 30 novih naročnikov «Slov. Gospodarja«.
Volilni shodi kandidata Krajnca v celjsko-vran-ikem okraju. Poslanec Krajnc je imel že skoro po vseh župnijah in vaseh svojega okraja volilne shode, ki so bili nad vse pričakovanje veličastni in sicer v Vojni-&u, Ljubečni, Polzeli, Prnovcu, Kalobju, kjer je bila prej samostojna trdnjava, dva veličastna shoda, ki sta pričala, da tudi Kalobčani spregledujejo, kam nas pelje pogubni centralizem. Pri Sv. Jakobu je samostojnemu l rlepu, ki je prišel na shod špijonirat, kar sapo zaprlo, ko je videl nabito polne prostore, pa nobeden ni * njim držal, zato jo je odkuril od polnega «firkelca«. ljudje so klicali za njim: živijo SLS, živijo naš kandidat Krajnc! Veličasten je bil shod na Vranskem in pokazal, da stoji vranski okraj po ogromni večini v taboru SLS. Isto je pokazal shod na Gomilskem in pri
žil pri tem nad 1 milijon kron. Gospod, reši nas samostojnih dobrotnikov.
Pire pravi, da bo tožil. Kaj bo tožil, ko pa so naši odborniki ugotovili, da je vse res. Samostojni Pire je kšeftaril pod okriljem Kmetijske družbe, ter zaslužil pri tem milijone. Tega niti ne taji, samo, da je rekel, da tega denarja ni zaslužil v Sloveniji. Žalostna nam majka.
Kdo je volil Pirca za predsednika Kmetijske družbe? Naši samostojni! Oni so krivi za vse. Bog živi njihovo gospodarsko delo. Lepega predsednika so nam izvolili.
Pire je junak, kaj je res, je res! On ni tajil svoje krivde, samo rekel je, da niti en kilogram njegove galice, katero je naročil brez carine na ime Kmetijske družbe ni šel v Slovenijo. Resnico teh besed so občutili slovenski vinogradu;.,i, ko jim je galica zmanjkala, in so jo morali potem silno drago plačevati. Tako skrbijo za narod samostojni prvaki.
Še truge mu ni hotel plačati. (Dopis iz Brebrov-
Sv. Juriju ob Taboru, kjer je sicer samostojni modrijan j nika pri Ormožu). Liberalni Petovar pravi, da bo Plaučak mislil nekaj ugovarjati, pa je slišal od govor- skrbel za gospoda, kmeta in viničarja. Za gospoda že, nikov toliko bridke resnice, da je sramotno odkuril. ' za kmeta in viničarja pa ne. Ko mu je umrl ubogi ■Zanimivo je, da je krog Žalca, kjer ima liberalizem že ! viničar, ni hotel plačati za njim niti truge (krste), am-«d nekdaj svoj sedež in je sedaj v njem dom samostoj- j pak so jo morali piačali kmetje iz občinske blagajne, nega kandidata Pikla, vse navdušeno za SLS. To so i Kdor tega ne verjame, naj vpraša župana in občinske pokazali shodi na Ložnici, kjer je bilo na Piklovem j odbornike, ki so račune podpisali. Zdaj pa hodi okrog i u celili 12 zborovalcev, na shodu SLS pa je bila i nas in prosi, da bi ga volili. NiKdar! Naša skrinjica je polna sobana ljudstva in četudi je prišla Piklova gar- druga! da iz Žalca z namenom shod razbili, se je pa na žalost prepričala, da se njena trdnjava Žalec in Ložnica rusi in prehaja v tabor SLS. Sijajno so uspeli shodi kandidata Krajnca v Arjivasi pri Petrovčah, kjer je «koraj prostora primanjkovalo in se je cela vas izjava, da glasuje za SLS, istolako shod v Arjivasi. Zani-m;vo je, da je v teh vaseh imel samostojnež Piki na svojih shodih po pet ali šest zborovalcev in še od tistih je moral bridke očitke slišati. Tudi shod na Zgor. Podkvi 15. februarja je pokazal, da na Ponikvi ni me-, Za dr»ge stranke kot za našo. Na vseh shodih se je pokazalo, da je ljudstvo spregledalo in zapušča staro Vlomljeno liberalno ladjo in ne verjame sleparijam z novimi strankami, ampak vidi ljudstvo edino svojo re-«ev v avtonomijo, za katero se bojuje SLS z največjo ShiS°-aln0Stj0 in gorečnostjo, zato ljudstvo na vseh «« 'zreka zaupnico Jugoslovanskemu klubu in njenemu načelniku dr. Korošcu.
Slabostojni župan odstopil. Iz Vitana pri Središču poročajo: Že dolgo se govori po naši občini, da je naš ljubljeni atek Tomažič odpovedal županski stolček. — Drugi pa zopet pravijo, da se je moral odpovedali. Naj-sibo tako ali tako, je vendar čudno, da je prišlo tako daleč. Narod ni več zadovoljen ne z županom Toma-žičem, ne s samostojnim odborom, ki ne ve razvozlati te zagonetke. — Miško pa je zdaj republikanec.
Samostojnim krivcem hudo prede! Vse drugo bi še bilo:denarja so zopet dobili za agitacijo, vino kar teče, samo ljudi ni, ki bi jih poslušali. Jej, jej, kaj bo, kaj bo, ako bo ljudstvo vedno tako pametno! Še Pu-celj bo moral izmenjati ministrski stolček z mesnico.
Pucclj. Mermolja, Drofenik in drugi slavni samo-stojneži kličejo svoje zveste ovčice na korajžo in pravijo: «Le korajžno naprej, nič se ne bojte — nas je tudi strah!«
Samostojne kandidatne list« s tujimi podpisi. Na
kandidatni listi SKS Marija Gradec so.mene napisal; kot predstavnikovega namestnika samostojne škrinji-ec. Izjavljam, da se je lo vse brez moje vednosti naredilo, ter nisem jaz nikdar v to privolil, sploh se me niti vprašalo ni, še manj pa, da bi bil podpisal. Sram m* je med mojimi sovolilci, ki mi to sedaj očitajo, češ, ds sem samostojnež. Doblatina št. 13, občina Marija Gradec, dne 2. marca 1923. Jožef Bezgovšek, 1. r.
Pri nas je korajža! (Dopis obrtnika iz Ruš pri Mariboru). živimo v znamenj i približajočih se volitev v skupščino. Gre za dobrobit mlade Jugoslavije, pa tudi za dobrobit starih in na nove se oglašajočih narodnih poslancev. Nekak veter razburjenja se vleče skoz v»* mesta in vasi, tudi vsakega posameznega državljana kateri se količkaj briga za dobrobit svojih sosedov, j« napihal ta plačani veter političnega žaljenja, oprav— Ijenja zaničevanja in agitacije od vseh strani. Kdor ni posebno dobro podučen v politiki in dolžnosti napram ciržavi in dr njenih poslancev, kakor tudi obratno vsak izvoljen poslanec do svojih volilcev, bo gotovo zopet sls bo odrezal na volišču s svojo krogljico. Zato se tudi Rušam pripravljamo na drugo važno volitev v naši državi in nočemo, da bi nas ta plačani politični veter Drofenika, vihar od Mermolje in Pucljeva volovska burja odnesla iz površine jugoslovanske državne zemlje. Mi zahtevamo z vso resnobo od naših na novo izvoljenih narodnih poslancev, da nam izvojujejo pravično radeljenje vseh davkov, pravično razdeljenje vseh podpor in draginj skih doklad, in nam po vsej božji in človeški pravici pristojno avtonomijo ali so moupravo, slovenski pokrajine. Da to dosežemo, bo zastavila Slov. ljudska stranka vse svoje dobro organizirane sile v dobrobit svojih zvestih volilcev, voiilci pa da ne bodo pozabili krogljico spustiti v drugo skrinjico (št. 2) zaznamovano s trobojnim križem. Torej pre nas je korajža, pri vas pa izdajalski groš! Pri nas poštena zmaga, pri vas pa prazen koš!
Zopet ena debela surovost republikanca dr. Nova-čana. Iz Ormoža poročajo: Dne 4. marca so napovedal» štajerski Radičevci v Ormožu velik shod. Prišlo je več sto ljudi, čeravno je bilo deževno vreme. Shod se m. vršil, ker je dr. Novačan Radičevce ustrahoval, skakal kakor divja zver po Glavnem trgu z gorjačo in menda s samokresom, ter grozil Hrvatom, da bode prvega, ki bo začel govoriti, ustrelil. Ljudstvo je dr. Novačana spoznalo, kot divjaka in našilneža ter je začelo po njem pljuvati in so ga naposled tudi izžvižgaii tere kričali: doli z Novačanom! Izgleda, da dr. Nova-čanu v Sloveniji ne bo uspelo, ker mu bode Radič pobral glasove. Dr. Novačan je potem popihal na vlak. Ko je v Središču iztopil, začel je tuliti, kakor tiger, ko zapazi svoj plen ter začel s palico udrihati po kandidatu Veldinu, ki je Radičev pristaš. Tako sta se v Ormožu in Središču pretepali naši slovenski republikL Da nista prelivali preveč krvi, sta se obe zatekle pod zaščito kraljevih žandarjev. Bog daj norcem pamet!
Sedaj bo dobro! Republikanski bedaki iz Stojnr in Leskovea pripovedujejo, da bodo «farje« nagnali delat in jim bodo vzeli grunte ter jih razdelili. Poglejte si bedastih ljudi prazne besede. Leto ima 300 delovnih dni. Recimo, da bi fajmošter in kaplan v vsaki fari šla delat vsem — in vsi imajo potem pravico zahtevati! — bi vsaki prebivalec dobii vsako peto leto enega težaka«. Če se razdeli posestvo na vse, ne dobi vsak niti toliko, da bi stala gori koča. No, res zlati časi pridejo iz programa republikanskih bedakov!
Vesela vest iz Rač pri Pragerskem. Pri nas se je položaj popolnoma preobrnil. Leta 1920 je dobila Slov. ljudska stranka od 218 oddanih glasov samo 30. In kako bo pa letos? Ravno narobe! Račanci smo sklenili, da bomo do malega vsi spustili volilno krogljico v drugo škrinjico, ki pomeni našo stranko. Kmetje, železničarji, delavei in najemniki vsi smo na strani Korošče-ve stranke. Že volilni shod dne 4. marca, kateremu je spretno predsedoval g. Sernko, je pokazal, kako bo 18. marca. In vsi bomo šli volit Kruljave in bolne bomo pa peljali na volišče. Lenuhe bodo pa naše vrle žene in neveste z burkljami ali metlo nagnale volit. V naši in sosednih vaseh vse tekmuje, kdo bi več prispeval k veličastni zmagi, da tako popravimo, kar smo leta 1920, pokvarili. Račancani, korajža velja! Juhe!
Koga bomo volili? (Dopis iz Sv. Bolfenka v Slov. gor.) Zimsko delo nas veže na hišo; tu delajo olje, tam kuhajo žganje, tam za pečjo luščijo fižol in koruzo. O čem se pa govori najbolj? O zvonovih in o volitvahf Da, zvonovi — ti bodo prišli po Veliki noči, ko se bo razlegala vesela Aleluja po cerkvah in domačih hišah. Prej pa še bomo šli volit. Razni možje se nam ponujajo za kandidate, od Sv. Lenarta gostilničar Recar, iz Pluja socijalist Podgoršek, iz Celja republikance Novačan itd. Toda po zadnjem volilnem shodu ni več vprašanja, koga bomo volili; vsak razumen volilec ve: naš edini pravi kandidat je profesor Vesenjak. On je mož, ki ima nekaj v glavi, študiral je veliko in uporablja sedaj svoje znanje v naš blagor, on ima tudi za ii s srce, ljubi nas kot naš rojak in nam hoče pomagtu. Kaj nam more pomagati mesar in gostilničar? Kaj koristiti v parlamentu mizar in lesni delavec? Poslanec, mora imeli v malem prstu postave in zgodovino. Z ve~ seljem bomo torej šli v nedeljo, dne 18. marca na volišče, Bišanci v Čermlenšak, Trnovčani in Vrhovci pa k Sv. Urbanu, šli bomo volit rojaka Vesenjaka. Njegova škrinjica je druga, v njo bomo oddali svojo krcgljic^. Nihče naj ne ostane doma za pečjo. Pogumno pojdimo k volitvi, da si priborimo boljšo bodočnost. Dovolj st nas naučile zadnje volitve. Zdaj naj govori in voh zdrava pamet. Vsi za enega, vsi za prof. Vesen jaka.
Iz Konjiške vasi. Krasno zvonenje imamo v Konji-«h, pri podružnici Sv. Ane pa smo na slabem. Sicei saio lani na Pristavnikovi gostiji nabrali precej, toda

Stran 1.
«b.of ? m '-on* -J
drugi bi tudi lahko uekaj, pa bi imeli nove zvonove. Za volilni «klad smo nabrali na gostiji Simona Ber-gles in neveste Mar. Furman 503 K. Ženinu in nevesti vso srečo, naši Kmelski zvezi pa lepo zmago!
Bodimo tokrat pametni. (Klic iz Noveštifte p i Gornjemgradu). Tudi pri nas se pripravljamo za volitve. Kjerkoli pride nekoliko ljudi skupaj, se govor suée le krog volitev. Te šmcntane volitve, Da bi le že skoraj bile. Posebno tisti volilci, ki so zadnjič glasovali -za Samostojno in rdečo stranko, sedaj premišljujejo, kam bi naj vrgli krogljico. Znano jim je, da so zadnjič storili velikansko krivico, ko so zaupali svoj glas ljudem, ki so nas prodali srbskim centralistom, zato, da so iami obogateli. Tiste lcrogljice, ki so padale v samostojno in rdečo skrinjico, so povzročile, da naš denar nima prave veljave, in da moramo vsako stvar drago plačevati in poceni prodajati. Ali bo nas kedaj srečala pamet? Možje, sedaj je čas odločitve! 18. marca pojdimo do zadnjega na volišče in vrzimo krogljico v drugo Skrinjico. S tem bomo izročili zaupanje ljudem, ki niso na prodaj za nobeno ceno in ki bodo nam iz-vojevali slovensko samoupravo. Vse druge skrinjice so več ali manj srbijanske in kdor spusti krogljico v katero izmed ostalih škrinjic je izdajalec Slovencev. Proč e rdcčo-samostojnim petolizništvom.
Petdesetletnica vnetega dušnega pastirja. Od
Sv. Bolfenka pri Središču poročajo: Preteklo nedeljo je naš obče priljubljeni č. g. župnik Franc Planine slavil v najožjem rodbinskem krogu svojo petdesetletnico. — Farani in razne korporacije so mu iskreno častitale in v vseh srcih si bral globoko željo: Vsemogočni nam ohrani še dolga leta našega blagega in za olepšavo naše cerkve tako vneto delujočega župnika.
Novice od Sv. Jerneja pri Ločah. V soboto, dne 3. marca zvečer je utonil Anton Paj, p. d. Ograjek, posestnik v Kravjeku, star 71 let. Rad je pil žganje in žganje ga je tudi topot vrglo z obrazom navzdol v mali potoček, v katerem bi sicer niti mali otrok ne mogel utoniti. Spravljal s svojim največjim sovražnikom, ki ga ni nikdar v življenju maral, z vodo, je šel v večnost. Bog bodi milostljiv njegovi duši. — V petek, dne 23. februarja se je vršila tukaj v stanovanju znanega samostojnega modrijana Alojza Pirša seja tukajšnjih slabostojnih ostankov pod predsedstvom Drofenikove-ga enakovrednega sluge Blaža Jeseneka. Videli smo samega našega slabostojnega generala s cigaro v ustih postajati pred zborovalnim prostorom. Čakal je na svoje zveste, ki pa niso prišli, ker jih več ni. Sklepalo se je o shodu, ki bi ga rad Jesenek tukaj priredil. Naj le pride, smo pripravljeni, da takega srbijanskega agenta vedno lahko dostojno sprejmemo, kakor svojčas Dro-fenika. Da se bo zopet delalo z denarjem, iz državne bla gajne in podkupovalo neznačajne duše za samostojne v resnici pa za srbijanske namene, smo prepričani. — Saj je tako navada slabostojnih veljakov, ki si na pošten način ne upajo pridobiti pristašev. Koliko se je de narja obljubilo, koliko se ga bo razdelilo, in kdo ga bo vzel, bo pa po volitvah najzaneslivejše vedel poročati Ciril Ratej iz Loč, ki se toliko trudi, da reši tukajšnjo potapljajočo se samostojno barko.
Na nedolžne bi radi zvalili krivdo. (Dopis iz Rečice pri Laškem). V «Domovini« od 2. marca strelja liberalni dopisnik s svojim političnim revolverjem, ki ga poznamo kot strastnega orjunca, na naša gospoda duhovnika, na nas kmete, delavce in na našega kandidata Hrastnika. A ta nesrečni liberalni orjunski revolver nese ravno nazaj na tistega, ki strelja ž njim. Ker mi Rečičani dobro vemo, da dotičnega mosta ni zidal Hrastnik, ampak naš pristaš in velik ljubljenec liberalnega kandidata dr. Roša. Da pa je SLS, ki je imela v tistem času večino pri okrajnem zastopu v Laškem, kjer je bil kmet Hrastnik blagajničar, dobro gospodarila, kaže to, da je naredila v pičlih dveh letih 29 novih mostov, 7 km na Breznem nove ceste dozidala, ki je bila že poprej pod gerentstvom dr. Roša v proračun vzeta, vendar do 1. avgusta komaj pol km izgotovljena. Železne mostove in ograje, ki bi že bili imeli biti dve leti poprej prebarvani, torej tudi pod gerentstvom dr. Roša, so bili tačas prebarvani, in še črez 350.000 kron gotovine prihranila, dasiravno je doklade za 53 odstot. znižala, kakor je bilo pod gerentstvom g. dr. Roša. V resnici imamo mi kmeti in delavci toliko razsodnosti v glavi, da bomo 18. marca prvi skrinjici dali stisnjeno pest, v drugo pa krogljico, ter si bomo mislili: «Roš bo šel v koš!«
Uinrla je na Hajdini pri Ptuju dne 25. februarja blaga žena Barbara Siter roj. Dobnik. Njen pogreb je pokazal, kako spoštovana in priljubljena je bila po-kojnica. Pri odprtem grobu je govoril domači g. župnik hi pevke so zapele nagrobno pesem. Naj ji bo žemljica lahka.
Dr. Krekovo igro «Občinski tepček« priredi Mariborska Marijina kongregacija v nedeljo, dne 11. t. m. ob pol 6. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu je tudi več mičnih pesmic. Vsi prisrčno vabljeni.
Jutri zvečer priredi Slov. kršč. socijalna zveza predavanje o narodnostnem vprašanju v luči krščanstva. Ker se dandanes toliko govori o nacijonalnem ali narod nostnem vprašanju, bo gotovo vsakega zanimalo, kako stališče naj zavzema napram njemu kristjan. Pridite torej zopet ob pol 8. uri zvečer v Lekarniško dvorano.
Slava požrtvovalnosti naših somišljenikov! Za volilni sklad SLS so zbrali po vseh občinah zavedni pristaši lepe svote. Izdatki za poštnino, tiskovine in druge volilne stroške so ogromni. Hvala vam, zavednim somišljenikom in somišljenicam, da ste to upoštevali. Prosimo pa, da nabiralci in darovalci oproste, da «SI.
Gospodar« radi premalega prostora ne more objaviti vseh darov. Še enkrat: lepa hvala!
Izkaze za volilni sklad priobčimo deloma po volitvah. Prosimo naše pristaše, da nam zamudo, ki izvira iz dela v volilni borbi oproste. Tudi ni treba, da bi nasprotniki iz naših listov vedeli za vse naše dohodke. Vsi darovalci, ki so imenoma navedeni tukajšnjemu blagajniku, odnosno zaupniki, kateri so vsote poslali, dobijo potrdila po dopisnici. Blagajnik SLS.
8. marca li/23.
VINIČARSKI KOTIČEK.
Nahujskani viničar je prišel predzadnjo nedeljo h | kmetu in mu je rekel: «Jaz bom štrajkal!« — «Dobro! 1 Kaj pa hočeš, da ne bi štrajkal?« — «80 K na dan, ka-\ kor služijo delavci v mestu!« — «Dobro, reci tistim, l ki so te hujskali, naj prodajo moje vino za 100 kron | za liter, pa ti plačam 80 kron na dan!« — «Te moči jaz nimam.« — «Jaz tudi ne, da bi ti plačal 80 kron na dan, dokler dobim za vino samo 18 kron.« — Viničar je umolknil. Jaz pa sem mu rekel: «Prijatelj, da sovražiš mene, nisem jaz kriv. Jaz vem, kaj ti trpiš. Sovraživa rajši obadva tiste, ki so dosedaj slabo gospodarili. Bodi z mano, kakor sem bil jaz vedno s tabo v vsaki sili in nesreči, in vrzi krogljico v drugo Skrinjico. Morda bo vendar enkrat drugače, ako si bomo složni. Bodeš?« — «Bom! To je moja roka.«
Haloze, žalostno je, da se pri nas viničarji tako malo gibljejo za svojo korist. Namesto, da bi se zložili vsi in zahtevali viničarski red, starostno zavarovanje in državno pomoč v slučaju bolezni in nesreče, pa so vsi bolj dostopni drugim idejam, ki ne morejo nikdar roditi dobrega sadu. Sami so si krivi, ako bodo drugi viničarji po ljutomerskih, ormožkih in slovenskih goricah dosegli več uspehov. Tudi viničarji okrog Maribora in Slov. Bistrice se gibljejo bolj.
Tudi k Sv. Barbari je hodil parkrat zloglsani Žnu-derl organizirat nas viničarje in obljubljal tiste papirnate šolne za 300 K itd. Seveda mu več ne verjamemo od kar vemo, da je to tisti, ki je leta 1920 agitiral na shodih za Samostojno. Ker so ga pa tam odrinili in ga niso vzeli med kandidate, jim je obrnil hrbet, in zdaj agilira za narodno socijalno stranko, ki se ga je le usmilila in postavila med kandidate. Mi haloški viničarji pa nočemo njihovega Žnuderla, mi bomo dne 18. marca vrgli vsi krogljice v drugo Skrinjico. Tovariši viničarji! Ne dajte se nahujskati od nobenega. Vsi vrzimo v drugo, kakor da ni nobene druge Skrinjice. Vsi za naše pravice na plan, za Slov. ljudsko stranko, ki je edino prava.	Viničar.
Ključarovci pri Sv. Tomažu. Tudi pri nas se pulijo demokrati za naše glasove, pošiljajo lepake, na katerih se glasi: vse za viničarje in male kmete. Sedaj pred volitvami hočejo delati za viničarje, kmete, in obrtnike zemeljski raj, katerega bo užival sam ubogi narod, vsak tak siromak bo dobil od teh gospodov eno debelo pisanko za Veliko noč, če to stere prezgodaj, ne bo nič, in če jo pusti predolgo ležati, pa tudi ne bo iz nje nič. Vsi imamo v spominu prejšnje čase, kako vestno so nam gospodarili demokrati. Ko pa enkrat volitve minejo, potem idite k enemu teh velikanov prosit pomoč, boste gotovo dobili namesto pisanke, surov odgovor: danes nimam časa, počakaj ob priložnosti, ob priložnosti pa ne prideš ti na vrsto, ampak kdo boljši, ki je njemu všeč, ne pa trpin, siromak. Sedaj, ko gre za njih dobrobit, obljubljajo vse, ko minejo enkrat volitve, pa plačaj ti trpin, da si nazadnje še ob svojo kožo. Danes vse za kmeta in viničarja, obrtnika, za gospode advokate in ministre, kakor je dr. Kukovec in mesar Pucelj, se pa nihče ne potegne. Kaj pa bojo ti gospodje brez vseh svojih zastopnikov, če bo vse za viničarje in male kmete, gotovo mora ta demokratska gospoda propasti. Zato pa volilci le premislite si dobro in hodite vsi po poti naše zavedne in poštene Slovenske ljudske stranke, ki se bo 18. marca dvignila in pokazala našim nasprotnikom, da je ona edina, ki bo zastopala našo pravično stvar. Kakor dozdaj, naj vsak izpolni svojo dolžnost in se zateče v okrilje naše SLS, in videli bomo, kaj sta moč in sloga. Vsi na volitve, da bo polna naša trdnjava pravih junakov in ne bodo nas premagali nasprotniki drugih strank, ki samo rastejo iz zemlje v obliki odrešenikov, zares so pa naši krvo-sesalci. — Mali kmet in viničar.
ostaniev tes
kupi vsako množino lesna trgovina
OernovSek in drug, Maribor,
(rtanlrofa nI ca 8. v
v Kaniti pri Pesnici
prevzame za mletje i a zmenjavo vsakovrstnega zrnja.
Kupi se zrnje po dnevni ceni.
Zahvala.
Vsem m&ogobrojnim udeležencem pri pogrebu našega ljubega očeta, brata, dedeka i. t. d.
Janeza Šegula
posestnika v Moškaajcih
•e Iskreno zahvaljujemo. Posebej Se zahvala g {upniku Sketu za nagrobni govor in g kaplanu ter pevcem za ganljivo petje, Bog plačaj vsemi
Žalnjoii sorodniki.
Vsakovrstna semena ».ajtooljše ikalso-vosti
priporoča
NHortfsie trgovina a Specerijs'tim blagota in se: • BSI MCJ 3j	Telefon interurb št 35*,
lv^Eari"bsr c"b rDra-srl.
Posestvo S?;ï$i£
N*«'ov v upravi
8preme takoj Josip Ramšak, ; Ruše.	216
3 4 delavce moči,
________ se spiejme. Vprašati
pisarna dj.Irgobt, Maribor. 303
liosfco trio
cepljen, rumeni ln bel. naravnost dobro n seč prenese \se bolezni, prodava koreoiake po 2 Dir,, ključe po pol Dn. poštnine prosto. Franc Podvomik, vinorejec, Vir je, Hrvaško. 208
na p?< daj z velikim vrtom in bnjdami ca lepem kraju ▼ okolici Slivnica, Stermlek, Orehova vas Ml
Ifnnim šivalni stroj, velja UU|l!m vsa i sistem, kakor tudi malo poškodovan stroj — Ponudbe z opisom in navedbo j cve na KraSui, Poljčsno 506
j nfanisn majerz večjimi de-UtCliji II lasskimi močmi se : takoj sprejme na večjem posestvu. Vpraša se pri uprarništru. I —3 226
ra¥nife (bl«Piek>se 8Prei-JliCClIlK me v dijaškem sest en Sču v Mariboiu, koroSševa ulica 12.
Oobroldafo gnstiho
v mesta ali na deieli kupim ali vsamem v najem. Piačam
UCIRCi t8k°j- $os- Klavaiška »lica li,
Maribor.	205
se
najem. 1 2
Sodarski učenec se
sprejme is p Stene hiše takoj pri Jksipu Ogorsccu, sodar v Brezini pri Brežicah. 1—5 222
raznih ■■ rst vkorenl-
njece imarnice in So armčie vlacenke po dnevni ceni prodaja Alo «ij Grabar, posestnik in trtnas, Zagorel, p. JurSinci pri Ptu.u.	1—5 2'9
Cepljen» trte
Cepljene in droge trte
prodaja posestnik Franc Horvat Mostje, p. furiinci. Česa prvovrstnim, cepljenim 3 Dia k m s d; korenjako a 1 Din 00 1-25 Din, vkorenjeni b-li šmainici 50 par komad. Naročila se sprejemajo, dokler bo kaj zaloge. 1 —1I4
bitrefnn ,ladk0 seio> 40
ICilKElu met':rcentov, proda Al~>js;j LurSak, Pragenko,
________ »31_____________
fl»,. delavni moči (mol in UVc žena, ali mati in hči) za oskrbovanje manjšfga pose t»4 v gornjcr>d{onskem okraju se iščeta. Poaudce na upravo lista.	230
Krojaški vaienee takoj
sprejme priFr.Sodin, Orožnovs ulica 9, Maribor.	229
________________€€
99
Jugoslovanska tavtrovalna banka s sadežem * Ljubljani
zavaruje poslopja, tovarne, pobiStvo, steklo i. t. d. ter življenje pod zelo ugodnimi pogoji. »Slavija« je domače zava> ovalno podjetje z izključno jugoslovanskim in čehoslovaškim kapitalom. Podružnice: Beograd, Zagieb, Sarajevo, Split, Novi Sad, Osijek. Vsa pojasnila dajejo kraj -vni zastopniki in ravnateljstvo v Ljubljani.	3—3 156
VnaSa se P° E'£ki
nnJeHl ceni na več let posestvo 15 oralov orširao v do*
brem stanu 1 eie'e med Ptujem	__
in Mariborom, z gospodarskim fl#	§
pos op jem. Na željo naj-mnika W\	Sv S E>
tudi z inventarjem. Naslov se i t ve na uprav jišt ve Slo v. Gospodarja.	1—2
prvovrstno se d >bi v Ljutomeru, izve v trgovini FRAN
6je »e
RSPI
S 83
11» m malo posestvo takoj ISlClil v Dajem. ličen tudi stanovanje z 1—2 sobi kuhinjo, prtikin«mi in neksj jemlje; mati in hči mirna stranka. 227 1—2
ixram zanesljivega hlapca k |JWCII1 par konjem Kje, pove upravmžtvo Slov. Gospodarja. 22I
Vistkodebe'na SS.
(jablane) na prodaj, Manbor, Ru*ka cest« 5.
Cepljeno trsja: K ¿u
ranfol, iraljevina, vrbovec oko-reninjena šil ar ni ca in divjaki. Znamke za odgovor. Anton Tutin, Modraže, p. Studenice pri Polj č snah.	220
Ha prodaj lega prvovrstna
Žolnir, rirkovce.
213
Ilinim 1 ose8t"° 8 pdmerno HUPim hišo za trgjvmo v industrijskem kraju ob glavni c* s i, ali pri f-imi cerkvi na Štajerskem. Zamenjam tuli za mojo trgovino s mešanim blagom v ljubljanskem predmestja. Ponudbe se pošiljajo na uprav-ištvo »Slov. Gospodarja« pod šitro »Prometni kraj«, t—2 <24
Frani Strupi, Celje
mwm
priporoča svojo bogato zalego steklene io porcelanaste posode svetiiljk, ogledal, okviijev, raznovrstnih šip itd.
IbTa.jaolIdjn.ejže cene ln. točna postrežfoa-
83ak tiskarne sv. Cirila v Mariboru.