REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN Občina z največ gledališkimi skupinami v Sloveniji Revija gledaliških skupin je za nami. Zbrali smo vtise o amaterski gledališki dejavnosti v naši občini. Pogovarjali smo se z Borisom Makovcem, predsedni-kom izvršnega odbora kulturne skupnosti Vič-Rudnik, ki je obiskal večino predstav. Kakšni so vaši vtisi, če celotno dogajanje strnete v enotno sliko? »Značilnost naših skupin je, da v večini primerov to niso stalno izoblikovane skupine, ampak se iz leta v leto pomlajujejo zaradi številnih razlogov. Posledica tega je nihanje kvalitete izvajanja gledaliških del in izbire re-pertoarja, ki se mora temu nihanju prilagoditi. To ni le letošnja značilnost, pojavlja se že vrsto let. Naša občina ima razmeroma veliko število amaterskih gtedaliških skupin, toliko jih nima nobena občina v SIo-veniji, vendar kvalitetna raven ni adekvatna temu števi-lu. Pred leti zelo kvalitetna skupina iz Horjula je dosegla sam jugoslovanski vrh, vendar ji druge skupine niso sle-dile. Letos so se nekatera od devetih društev, ki so odigrala 11 del, povzpela na višjo raven, ki je kvalitetno zadovo-Ijiva. V štirih ali petih društvih pa je ta raven nizka. V njih nastopajo predvsem začetniki. Letošnje srečanje ima tudi spodbudno značilnost: v večini primerov so igrali sveža sodobna slovenska dela. Nastope so načrto-vali tudi v drugih društvih, pa so jih različne okoliščine od tega odvrnile. Tako je v Notranjih goricah pogorel oder, v Horjulu so imeli smrt v ansamblu, v Želimljah je odpovedal režiser, v Žažarju je glavni igralec moral na deto v tujino...« RIBE NA PLITVINI Kako ocenjujete posamezne skupine oziroma pred-stave, ki ste si jih ogledah? »KUD Igje igralo delo Toneta Prtljiča, Ribe na pli-tvini. To je eno izmed njegovih prvih del in ni ravno na najvišji ravni. Dramaturško bi moral stvari bolj zaostriti in izkoristiti idejo. Zato tudi izvedba ni mogla biti dosti boljša. Režiser Tone Cimperman ni znal tega izvleči, hkrati pa je delal z novo garnituro igralcev. Predstava je bila vredna ogleda. Igralci so se zavzeto trudili, da bi iz nje naredili karnajveč. Režiserpa je sam tudi napisal in režiral komedijo z naslovom: Crne gradnje. To ni nje-govo prvo delo. Z naslovom pa je mnoge potegnil za nos. Crne gradnje so namreč le okvir v katerem obravnava že mnogokrat preigrane medčloveške odnose med sosedi. Le mimogrede se spomni tudi uradnikov, ki nam grenijo življenje. Nekaj šibkih točk se pojavi tudi v razpletu zgodbe. Igralci so v tem delu igrali bolje kakor v Partlji-čevem. Za nezahtevne gledalce je predstava vsekakor vredna ogleda. . . .-, GUGALNIK KPD Ivan Cankar, Šentjošt je pripravil delo Novaka Novaka: Gugalnik. To je sodobna komedija, v kateri je glavni motiv žena, ki se zaposli, mož pa ostane doma in postane gospodinjec. Na koncu ugotovi, da je tisti, ki je doma, odvisen od zaposlenega zakonskega tovariša. Delo je režiral Marko Kavčič, ki doživlja podobno usodo kot soprog v delu, ki ga je režiral. Igralska skupina je sestavljena iz že rutiniranih igralcev. Na žalost stvar ni naredila na gledalce vtisa adekvatnega prizadevanja igralcev. Da bi delo postalo bližje, so ga poslovenili. vendar še vedno čutimo, da so ti odnosi uvoženi. Drugo delo je Vandot — Stante: Kekec, ki ima izrazito humano poanto. Režiserka Ivnaka Kavčič je delo naštudirala 2 otroki in mladino. Otroci so igrali popolnoma sproščeno in nastala je »luštna« predstava, ki je pokazala, da smo \ letu otroka pripravili tudi v naši občini zanimivo domačc predstavo, ki je otrokom blizu. ZVONOVI ¦'• '¦'•¦'•' ' •.¦•'¦ ¦'-¦''•¦¦¦¦ KUD France Prešeren iz Trnovega je pripravilo Ro-zmanove Zvonove. Niti o delu niti o igranju ne moremo reči nič slabega. To je tezna drama z zbirokratiziranju oblasti, kot je na predstavi dejal avtor. Vsekakor pred-stavlja problem, ki je prisoten. Igralci so preizkušeni. scena pa je bila fantastična. Sestavljena je bila iz 300 re-gistratorjev, kupov papirja, v ozadju pa pajkova mreža Tako je scena mnogo dodala besedilu. BOING, BOING - — DPD Svoboda-Brdo je edino predstavilo tujega av-torja in sicer Camolettijevo bulvarko: Boing, boing. Delo je po ideji enostavno, tehnično pa je zelo zaplete-no. Režiserka Mojca Suhadolčeva je iz tega naredila največ, kar je bilo mogoče. Dekletom je dala vse značil-nosti posameznih nacij, ki jih predstavljajo. Tekst sam tega ne omogoča, medtem, ko je režiserki to uspelo. Igrali so novi igralci. Predstava je bila zelo v redu. Vredni so vse pohvale. . . VEČER V ČITALNICI KUD Rob je predstavilo Večer v čitalnici, ki ga je že lani pri njih režirai Jože Logar. Tekst ni pokazal posebne bleščave. Kljub temu, da so nastopali stari igralci, je stvar zbledela. Od prve predstave je minilo leto dni, glavni igralec je medtem umrl, ob koncu ni bilo režiserja, manjkalo jim je vaj. GOSPODLISJAK KUD Lavrica je imel dve enodejanki, Borovega Go-spoda Lisjaka in Damoklejev meč neznanega avtorja. Mladi fantje in dekleta so tako kot deli, sami igrali brez večjih ambicij.« Na reviji so poleg tega nastopali še DPD Svobo-da—Vič z enodejankama: Bor: Gospod Lisjak in Zupan: Punt, KUD Brezovica z lutkovno igrico Lind-gren: Pika Nogavička in PD Horjul: Malik: Trije sneža-ki.