Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Dio 32.—, polletno Din 16.—, četrt-letno Din 9.—, inozemstvo Din ¿4.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Teleion interurban 113. Cena inseratomi cela stran D:n 2000.—, pol stra-ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, «/• strani Din 2S0-, 'Iis str. Din 125-, Mali ogla-si vsaka beseda Din 120. „Hmefska zrna" »Kmetska zveza« je poslala 12. februarja g. finančnemu ministru in drugim merodajnim faktorjem v Beogradu naslednjo vlogo in prošnjo: Vaše blagorodje, gospod minister! Oddelek za davke v ministrstvu financ je pod štev. 3076 z dne 16. januarja 1930 izdalo na osnovi člena 68. zakona o državni trošarini, o taksah in pristojbinah k členu 6., točka 6, sledeče objasnjenje in navodila vsem financij-skim direkcijam: »Vino, katero posestniki vinograda pridelajo iz lastnega vinograda ter ga prenesejo iz kraja proizvodnje v kraj svojega stanovanja, ki se ne nahaja v isti občini, kjer je vinograd, — mora spremljati sprovodnica (obrazec 4) ter se mora na to vino plačati državna in oblastna trošarina v kraju opredelitve. Organi finančne kontrole morajo pri izdajanju sprovodnice opozoriti te osebe, da bodo morale plačati državno trošarino in oblastno trošarino na vino v kraju stanovanja — opredeljenja ter da se pri njih ne more uporabiti odločba člena 108, t. 20 trošarinskega pravilnika. Direkcija bo o tem obvestila vse finančne oblasti in organe finančne kontrole, da morajo v bodoče strogo postopati po tem objašnjenju (pojasnilu).« Gospod minister! K temu objašnjenju in navodilu si dovoljuje podpisana organizacija kot stanovsko kmetijska strokovna organizacija v tej predstavki sledeče pojasnilo in prošnjo: 1. Gospod finančni minister blagovoli administrativno izvajanje tega objaš-njenja takoj ukiniti; 2. izdati blagovoli na podlagi zakona o trošarini, o taksah in pristojbinah tolmačenje, ki se krije z dosedanjim tolmačenjem in dosedanjo prakso. Vse to na podlagi sledečih razlogov: I. Politične občine so posebej v dravski banovini in prav posebej še v naših vinorodnih krajih izredno majhne in razkosane. Tako ima samo območje sedanjega okrožnega inšpektorata, to je približno bivša mariborska oblast, okoli 720 političnih občin. II. Razkosanost posestev tudi majhnih od 5 oralov naprej je vsled velike obljudenosti in vsled oblike zemeljske površine in gospodarskih kultur obdelane zemlje izredno velika. Polja, travniki, gozdovi in vinogradi enega in istega posestnika so najmanj v dveh, še Tečkrat pa v treh do petih političnih m vinogradnike. občinah. Ta pojav je splošen in ob ma-lokmetijskem gospodarstvu pri nas nujen in neizbežen. III. Način gospodarenja pri našem malokmetijstvu posebej v vinogradniških krajih je ta, da posestnik često nima ali preše ali kleti ali stanovanja pri vinogradu, ali pa ima klet (zidanico) pri vinogradu, pa nosijo člani njegove družine vino za lastno uporabo v majhnih količinah od 1 do 10 litrov, od slučaja do slučaja ali na dom ali na travnik ali gozd, odnosno z doma v vinograd. IV. Omenjeno objašnjenje menja iz osnove sestav dajatev in davčne obremenitve vinogradnikov, ker obdači pro-ducenta za isti pridelek na istem mestu, na istem objektu proizvodnje dvakrat, kar ni pri nobeni drugi panogi kmetijstva, pa tudi ne pri industriji in ne v obrti. V. Uvaja se v finančno upravo praksa, ki dosedaj niti v bivši državi, niti v naši državi ni nikdar obstojala in dosedaj ni bila nameravana. Pogrešno in netočno je namreč v obrazloženjU navedena trditev, da se je duh in namen čl. 6, točka 6, zakona o trošarini po čl. 108, točka 20. trošarinskega pravilnika v praksi obšel. Dejstvo je namreč, da vedo vsi bivši finančni ministri, vsi načelniki in referentje, posebej pa še vsi bivši narodni poslanci iz obdravske banovine in iz drugih vinorodnih krajev naše države, da je zakonodavec vedoma in namenoma, torej z jasno in odločno voljo, iz razlogov navedenih v tej peticiji pod I. do V. pri uvedbi enotnega trošarinskega zakona za celo državo, hotel se izogniti dvojnemu obdačenju pro-ducenta vinogradnika pri konzumu lastnega pridelka, torej je hotel pozna- Dela ruskih Osobje v poslaništvih v Moskvi strada, ker v državnih in zadružnih prodajalnah ne dobe dovolj živil, pri zasebnikih so pa dosti dražja in boljševiška postava tudi pod kaznijo prepoveduje take kupčije. Zato je angleško zunanje ministrstvo poslalo svojemu zastopniku v Moskvo večjo množino živil, različnih konserv, kondensiranega mleka itd. En del teh živil so dobila tudi druga poslaništva, a vsem angleški zastop- vajoč dejanske razmere, zasigurati, da se kmetovalec in producent v obče kot konzument svojega lastnega pridelka za sebe in svoje lastne gospodarske potrebe ne obdači. Izvršitev navedenega objašnjenja dav. oddelka nalaga edino in samo vinogradnikom izvzeto od vseh kmetijskih in drugih gospodarsko pridobitvenih panog, nova ogromna bremena in to baš ob sedanji krizi našega kmetijstva in posebej še našega vinogradništva. VI. Objašnjenje zahteva od vinogradnikov državljanov nekaj,, kar bi bilo za nje izvrševati jako težko in kar se po našem mnenju administrativno ne bo dalo niti izvajati, niti kontrolirati ter bo povzročilo po nepotrebnem šika-ne in dajalo povod k nepreglednim ovajanjem in vsled tega povzročalo demo-ralizacijo davkoplačevalčeve vesti. Ker se pa prav dobro zavedamo, da gospod finančni minister niti kot strokovnjak in še manj kot minister v naši državi noče in ne namerava tega, ker vemo, da hoče samo urejene finance in zadovoljne državljane, zato upravičeno pričakujemo in prosimo, da ukine navedeno obrazloženje. Obenem si dovoljujemo opozoriti in prositi go"spoda ministra, da na podlagi trošarinskega zakona reorganizira plačevanja trošarine na vino na način, kakor se je nekdaj prakticiral v teh krajih in izkazal kot dober za finančno upravo, za državno blagajno, za pokrajinske finance, za producente, konzumenta in prodajalca kot najprikladnejši. Prosimo, da blagovolite, gospod minister, uvaževati vse naveden^ razloge, ukreniti potrebno ter sprejeti tudi ob tej priliki izraze našega najodličnejše-ga spoštovanja. Maribor, 12. februarja 1930. Ivan šerbinek, predsednik. boljšcvikov. nik ni mogel ustreči. Zato so se druga poslaništva sama obrnila v Rigo, Re-val in Helsingfors, da bi od tamkaj prejela potrebna živila. Sploh v Rusiji zelo primanjkuje živil. Nek Danec, ki je iz Arhangelska prišel v London, je pravil, da je v severni Rusiji že pravcati glad. Pud ržene moke stane že 12 rubljev, prej pa le 1 rubelj 20 kopejk, pud (16 kg) sena stare 2 rublja, prej pa le 1 rubelj 20 kope,":. Vsled tega morajo posestniki klati celo molzne krave, ker jih ne bodo mogii prekrmiti. V Rusiji zato primanjkuje živil, ker kmet i e ne marajo tlačaniti in pridelujejo le toliko, kolikor sami potrebujejo. Vsled tega je strašna jeza na kmete. — Večjim kmetom so boljševiki dali ime »kulaki«. In sam Stalin se je izrazil, da bodo boljševiki kmete zanaprej smatrali za »buržuje«. Proti večjim kmetom bo organizirali manjše kmete v tako-zvane poljedelske komune ali skupna posestva. Ta skupna posestva dobijo od države različne stroje, semensko zrno, ker na teh posestvih upajo boljševiki pridelati dovolj zrna za mesta in za prodajo izven države. Tudi na večje kmete pritiskajo z vso silo, da bi oddali zemljo takim poljedelskim komu-nom. Kmetje se pa večinoma strahovito branijo in nočejo odstopiti svoje zemlje, ker vedo, da bi bili potem od boljše vikov tako odvisni kot industrijski delavci od boljševiške tovarne. Zato je strašen boj med kmeti in boljševiško oblastjo. Boljševiška oblast s silo jemlje zemljo kmetom, ki se branijo, jih zapira. mori in preseljuje cele družine v druge kraje. Kmetje pa požigajo poljedelske komune z inventarjem vred, morijo boljševiške vaške načelnike in njihove komisije. Povsod nič drugega kot samo preganjanje, razdejanje in uničevanje! Pač ubogi ruski kmečki narod pod jarmom boljševiških trinogov! — Kakšen bo konec tega boja? V severni Rusiji sekajo in pripravljajo les za državne namene. Boljševiki silno priganjajo prebivalce k delu. Taka strogost vlada, da v vaseh ostajajo le .starčki in otroci. Boljševiki so zato najeli mestno sodrgo, mestne potepuhe in vlačugarje. Gorje ruskemu kmetu, če bodo'taki ljudje njegovi nadzorniki! — Padli bodo nazaj na stopnjo brezpravnih sužnjev. Obenem pa sovjetska vlada zatira voro z vso silo, podira in zapira cerkve. mošeie in sinagoge ter sežiga svete podobe in ikone. V zadnjih treh mesecih je zaprla 980 cerkev ter okrog 200 mošej in sinagog. Zato marsikje duhovniki obhajajo službo božjo ponoči v zasebnih stanovanjih. Pariški pravoslavni metropolit Evlogij pravi v svoji božični poslanici, da so boljševiki v nekem kraju zažgali 4000 svetih podob. In v Voronežu so na Svečnico zažgali 3000 svetih podob in ikon, katere so pobrali iz samostanov in cerkva. Škofe in duhovnike pa mučijo, morijo in zapirajo. So popolnoma brezpravni, ker list »Voroždenie« v Parizu poroča, da po navodilih boljševikov lekarne ne dajejo več zdravil osebam duhovskega poklica in pismonoše jim ne dostavljajo pisem. Boljševiki pa ne divjajo samo zoper ljudstvo v Rusiji, tudi v inozemstvu hočejo sobi nevarne ljudi odstraniti. V Parizu je stanoval general A. P. Kute-pov. predsednik ruske obče-vojne zvezo. Sam veliki knez Nikolaj Nikolaje-vič ga je poklical na to mesto, ker je zelo z možen mož. Lansko pomlad je in-špiciral v Jugoslaviji. Dne 27. marca ie bil na Vurbergu. In takrat smo imeli čast pozdraviti tega odličnega gospoda. Letos, dne 26. januarja ob pol 11. uri je hotel Iti general Kutepov k službi božji po rajnem generalu Kaulbarsu. Blizu njegovega stanovanja ga je čakal lep, rdeč avtomobil. Ko je šel general mimo, sta ga dve močni osebi s silo potisnili v avtomobil in šofer je vse odpeljal neznano kam. Bili so to sovjetski agenti, ki so najbrže po naročilu iz Moskve ujeli tega odličnega moža ter so ga zapeljali na skriven kraj, kjer so ga umorili. Gotovega pa Še nič ne vemo, kaj se je ž njim zgodilo. Tak je položaj v Rusiji. Nam ne preostane nič druzega kot vsak dan moliti po naročilu svetega Očeta: Odrešenik sveta, reši Rusijo! tikl. V DRUGIH DRŽAVAH. Italjanske oblasti in časopisje ima zadnje dni veliko opravka z atentatom na tiskarno lista »Popolo di Trieste« v Trstu. Neznani storilci so položili bombo na hodniku tiskarne zgoraj omenjenega lista, ki je eksplodirala, močno poškodovala tiskarno ter ranila težje štiri osebe, od katerih je eden urednik umrl v bolnici. Lažje poškodovanih je več. Aretiranih je bilo že nad 100 oseb in Mussolini je razpisal nagrado 100 tisoč lir onemu, ki bo razkrinkal tržaškega atentatorja. Nova vlada na španskem se vedno bolj utrjnje. Prejšnji diktator Primo de Rivera je zapustil Španijo in se mudi v Parizu iz strahu, da bi se kdo ne maščeval nad njim radi samovlade. V Afganistanu zopet vre. Kralj Afganistana Amanulah živi v prognanstvu v Italiji, njegov naslednik Habibulah je bil ustreljen in proti sedajnemu vladarju Nadirkanu se je začel netiti upor med nekaterimi plemeni. \zaMBElJO Prve cerkve in praznih!. Ko je bila krščanska cerkev enkrat prosta, ni pozidala samo onih svetišč, ki so bila porušena v preganjanju pod cesarjem Dioklecijanom, — ampak je zgradila veliko novih stavb za katere je prispevala rimska država. Na ta način se je razvila prav kmalu posebna cerkvena stavbena umetnost. V celem prvem stoletju prevladujeta dva sloga: bazilika in okrogle stavbe s kupolo. Razilika. Bazilika Je bila stavba v pravokotu, ki je bila razdeljena s stebri v tri ali celo pet ladij. Srednja ladja je bila najvišja s sedlasto streho kakor stranske ladje, a brez oboka, da je bilo videti iz notranjščine strešno ogrodje. Na enem koncu je bila bazilika zaokrožena v polukrogu v takozvano apsido; v zgo-rajnem delu stranskih sten so bila okna. Notrajna stran sten kakor tudi tla so bila prevlečena z dragocenim marmorjem ali s preprogami. Večkrat je imela bazilika med ladjo In apsido še eno povprečno ladjo. V sredini apside je bil sedež za škofa in za tem ob vsaki strani je sedela duhovščina. Zunaj pred baziliko je bila s stebri podprta lopa in pred to nepokrit četverokoten prostor, kamor so smeli grešniki, ki so delali očitno pokoro. Okrogla stavba. Značilna za prvo krščansko dobo so okrogla svetišča, ki so bila pokrita s kupolo in Je počivala cela stavba na stebrih. Ta način zidanja so uporabljali Rimljani za svoje palače, kopališča in grobnice. Že pod Konstantinom Velikim so se stavile cerkve v tem slogu, kakor na primer cerkev apostolov v Carigradu. Stene okroglih starokr-ščanskih cerkev so bile na znotraj polne najlepših mozaikov (podob iz razno barvnih kamenčkov, katere so pritiskali v posebno malto). Altar. Altar je stal v baziliki na sredini apside. Če je imela bazilika še povprečno ladjo na sredini, kjer sta se križali glavna in povprečna ladja. V okroglih cerkvah je, bil atlar na sredini stavbe. Imel je prvotno obliko mize, pozneje krste, kar je bilo posneto iz katakomb in je služil kot shranišče svetih ostankov. Altarji so bili skraja leseni, pozneje izključno kameniti. Obe stranski al-tarjevi steni in posebno še sprednja so bile prevlečene z dragocenimi kovinami. Nad altarjem se je dvigalo na stebrih nebo (baldahin). S strehe neba je visela posoda v obliki goloba, kjer je bilo shranjeno Najsvetejše. Ob straneh neba so bile preproge, s katerimi so altar lahko zagrnili. Še le tedaj, ko Je prenehala služba božja po zasebnih hišah, so dobile krščanske cerkve več stranskih altarjev. Prazniki. Po proglasitvi prostosti za krščanstvo je naraslo število praznikov, ker so jih predpisovali tudi državni zakoni. Božič (25. decembra) so poznali v Rimu leta 336 in se je razširil od tamkaj hitro po celem zapadu. Praznovanje božičnih praznikov so prevzeli na vzhodu krog leta 370. Advent so praznovali v Rimu od 6. stoletja. V Galiji (današnja Francija in Nemčija) so se postili koncem 5. stoletja skozi 6 tednov: v sredo, petek ter soboto kot pripravo na Božič. Praznik razglašenja Gospodovega ali sv. Treh Kraljev se je razširil v drugi polovici i. stoletja po zapadu. Kristusov vnebohod so začeli praznovati takoj, ko so prenehala preganjanja. Četrto stoletje pozna ta praznik kot splošen. Vnebohod so obhajali s procesijami v kak drug kraj kot spomin na pohod Kristusa ter apostolov iz Jeruzalema na Oljsko goro. Za nekaj posebno prazničnega so smatrali že od nekdaj teden pred Veliko nočjo. Celo čas od Velike noči do Binkošti je bilo nekako praznovanje, ker je bil te dni prepovedan post in klečanje med molitviio. Praznik najdenja svetega Križa (14. septembra) so obhajali najprej v Jeruzalemu kmalu po najdenju teh svetih ostankov (320). Zapad je prejel praznik povišanja svetega Križa (4. maja). Tudi praznik cerkvenega posvečenja je postal splošen v 4. stoletju. V 7. stoletju so znani v Rimu 4 najstarejši Marijini prazniki: Svetnica, Marijino oznanenje, Marijino vnebovzetje in praznik Marijinega rojstva. Prazniki mučencev so najstarejši. Posamezne cerkvene občine so praznovale svoje lastne mučence. — Značaj splošnih praznikov so prejeli do 5. stoletja: oba praznika Janeza Krstnika (rojstva 24. junija in obglavljenja 29. avgusta). Praznik sv. Štefana (26. decembra) se je razširil po celi Cerkvi, ko so našli svetnikove ostanke leta 415. Praznik apostolskih prvakov sv. Petra In Pavla (29. junija) so obhajali z vigi-lijo in osmino v 4. stoletju v Rimu. — Iz Rima ga je prevzel celi zapad in v 5. stoletju tudi vzhod. Posvečevanje praznikov je obstojalo predvsem v obisku službe božje. Radi tega je morala Cerkev zahtevati ob praznikih opustitev hlapčevskih in drugih opravil, ker je to zahteval obisk svetišča. Počitek ob praznikih je prevzelo krščanstvo gotovo od judov, ki po sobotah niso delali. Prvotno je bila ta zapoved raztegnjena le na krščansko nedeljo in pozneje na poglavitne praznike. Že Konstantin Veliki je odredil, da mora ob nedeljah počivati vojaštvo, sodišča, obrtniki, poljedelci pa so še smeli delati. Ta Konstantinova zapoved je bila uzakonjena tudi po drugih rimskih cesarjih, ki so jo raztegnili na praznike in prepovedali ob nedeljah in praznikih celo predstave po cirkusih ter glediščih. • Proti divjanju boljševikov. Boljševi-ki so izšli iz socialno-demokratske stranke ter se ponašajo s tem, da so najbolj dosledni pristaši nemškega židovskega pisatelja Karla Marksa, ki je ustanovitelj takozvanega znanstvenega socializma. Marksizem proglaša vero kot zasebno stvar. Kako v dejanskem življenju izgleda to načelo,, dokazujejo socialni demokratje, od katerih je veliko število izstopilo iz krščanske cerkve. Tako je na primer med socialno-demokratskimi poslanci v nemškem državnem zboru več nego dve tretjini brez konfesije, to je, izstopili so iz krščanske vere ter izjavili, da so brez verske pripadnosti. Tudi med slovenskimi socialno-demokratskimi voditelji je nekaj takih, ki so brez konfesije. Nedavno Je mariborsko socialno-demokratsko glasilo pisalo o tem, kako bi treba tudi v Beogradu širiti brezkonfesijstvo (odpad od krščanske vere). Do viška pa so pritirali sovraštvo proti veri in cerkvi ruski boljševiki, ki so si postavili kot nalogo iztrebiti iz Rusije pravoslavno in katoliško ter sploh vsako vero. Rušijo cerkve — samo v preteklem letu je bilo zaprtih, odnosno porušenih 1200 cerkev, snemajo iz zvonikov zvonove, zapirajo in mučijo in ubijajo škofe in duhovnike, razpuščajo verske obilne. V petih letih, tako napovedujejo boljševiki, na bo v Rusiji nobene cerkve več. To divjanje boljševikov je našlo odmev po kulturnem svetu. Kajpada sacialnodemokratski listi o protiver-skem divjanju svojih bolj odločnih in bojevitih bratov ne najdejo niti besedice obsodbe. Kulturni svet pa se je zganil ter so se začeli razlegati protesti iz Anglije, Francije, Nemčije, Švedske, Avstrije in drugod. Papež Pij XI. je izdal 8. februarja pismo, v katerem odločno obsoja bogokletne zločine boljševikov proti Bogu in proti dušam ruskega naroda. Posebno poudarja, da boljševizem v glavnem ogroža in pokvarja mladino, da jo zapeljuje v vse pregrehe ter da krši celo človeško naravo. V času zadnjih božičnih praznikov je bilo v Rusiji zatvorjenih na stotine cerkev, na stotine podob svetnikov sežganih. Uprizarjajo se bogokletni sprevodi, pri katerih polodrasli dečki v duhovniški obleki zasramujejo ter pljuvajo na križ. Zato sveti Oče poziva vernike k zadostivni in prosivni molitvi. Dan svetega Jožefa je posebno določen za takšne molitve. Sveti Oče bo ta dan v Rimu opravil sv. mašo, da bi prišla rešitev iz te groze. Papež izraža upanje, da se bodo vsi verniki ta dan udeležili spx*avne službe božje. in varuje ne samo belo temveč tudi barvano perilo. Pa tudi za volno in svilo je idealno sredstvo za pranje Schiehfov 212-1 Smrt priljubljenega in spoštovanega zlatomašnika, V Zrečah pri Konjicah je umrl v lepi starosti 78 let tamkajšnji župnik, duhovni svetovalec in zlato-mašnik Matija Karba. Blagopokojni je bil rojen v Ljutomeru, posvečen v maš-nika 23. julija 1876. Kaplan je bil pri Št. Janžu na Dravskem polju in na Dobrni. Že leta 1892 je postal župnik v Zrečah, kjer je opravljal svoio službo celih 37 let do smrti. Rajni zlatomašnik je bil vzgleden duhovnik in priljubljen pri ovčicah in duhovnih sobratih. Delaven je bil tudi na gospodarskem polju in učenjak kot-jezikoslovec. Vsa leta javnega delovanja je bil vnet dopisnik katoliškega časopisja irt posebno še Slovenskega Gospodarja. Uredništvo »Gospodarja« se bo pokojnega spominjalo s hvaležnostjo, ker je znal radi izrednega spomina opomniti naš list na-razne jubileje in dogodbe iz dobe taborov po Sloveniji. Počivaj v miru za vse dobro vneta in delavna duhovniška duša in ostani ti ohranjen trajno hvaležen spomin pri vseh, ki so te poznali! Nova železniška proga Rogatec- i£ra-pina je bila slovesno otvorjena v nedeljo dne 16. februarja. Progo je blagoslovil zagrebški nadškof dr. An. Bauer ob navzočnosti prometnega, poljedelskega ministra in več drugih dostojanstvenikov železniških prometnih in gradbenih oddelkov. Našo škofijo ja zastopal na slovesnosti pomožni škof dr. I. Tomažič. Vozni red na profil Rogatec—Kraplna. S pondeljkom, dne 10. februarja tega leta so pričeli na novi progi Rogatec—Krapina redno voziti potniški in tovorni vlaki. Po voznem redu bodo vozile po tri garniture dnevno iz Rogatca in Krapine. Vozni red je naslednji: Iz Ro gatca vozijo: 1. vlak št. 2137: odhod 4.30, Do-bovec 4.42, Sv. Rok-Lupinjak 4.49, Gjurmanec 5.08, prihod v Krapino 5.20, odhod 5.40, Velika ves 5.53, Sv. Križ 6.04, Zabok 6.20. — 2. vlak št. 2111: odhod Rogatec 9.27, Dobovec 9.37, Sv. Rok Lupinjak 9.43, Gjurmanec 9.59, prihod v Krapino 10.09, odhod 10.28, Velika ves 10.45-, Sv. Križ 10.59, Zabok 11.20. — 3. vlak št. 2139: od hod Rogatec 17.10, Dobovec 17.22, Sv. Rok-Lupinjak 17.34, Gjurmanec 17.58, prihol v Kra pino 18.10, odhod 18.33, Velika ves 18 49, Sv. Križ 19.04, Zabok 19.25. — Iz Razbora odnomo Krapine vozijo vlaki: 1. vlak št. 2112: odhod Zabok 6.50, Sv. Križ 7.15, Velika ves 7.29, prihod v Krapino 7.46, odhod 8.02, Gjurmanec 8.13, Sv. Rok-Lupinjak 8.33, Dobovec 8.38, Rogatec 8.48. — 2. vlak št. 236: odhod Zabok 1435, Sv. Križ 14.58, Velika ves 15.14, Krapina prihod 15.31, odhod 15.51, Gjurmanec 10 08, Sv. Hok-Lupinjak 16.33, Dobovec 16.38, Rcgatec 1650. — 3. vlak Št. 2138: odhod Zabok 20.20, Sv. Kri? 20.37, Velika ves 20.49, prihod v Krapino 21.36, Sv. Rok-Lupinjak 21.59, Dobovec 22.04, Prihod Rogatec 22.16. Naše slike. Pošljite nam lepe fotografije in slike naših vasi, da jih bomo objavili v Naših slikah! — Pošljite nam slike zanimivih dogodkov v svojem kraju! — Za lepe slike, ki jih bomo objavili, bomo dali lepe nagrade. Kupujte pri trgovcih, ki inserirajo v Naših slikah. Sklicujte se pri nakupovanju na naše inserate! Požar povzročil veliko škcda. Dne 13. februarja zjutraj je začelo iz nepojasnjenega vzroka goreti gospodarsko poslopje odvetnika dr. Rudolfa v Konjicah. Zgorel je hlev. šupa in nekaj gospodarskega orodja. Škodo cenijo na 50 tisoč Din. Požrtvovalni gasilci so bili pridno na delu z novo motorno brizgal-no in preprečili razširjenje požara na sosedna poslopja. 6e zadeneta skupaj avtomobil in voz. Dne 11. februarja sta kljub pravilni vožnji zadela skupaj na cesti proti Do-bovi pri Brežicah voz posestnika Ant. Katiča iz Loč in osebni avtomobil. Sunek je kobilo močno poškodoval, da b® najbrž poginila, a tudi avtomobilu so se podrobile šipe. Po 6 tednih so našli v Paki pri Šoštanju vtopljenega lesnega trgovca Josipa Sigulina. Gre v tem slučaju za samomor. Žganje mu je izkopalo grob. 60 letni Jožef Kovač iz Ratkovec v Prekmurju se je podal 11. februarja z doma po opravkih. Zvečer se ni vrnil in so ga našli drugi dan v Ivanjševcih zmrznjenega ob robu gozda. Za povratek domov se je mož preveč napil žganja in to je povzročilo smrtno nesrečo. Smrt pod vozom. 73 letni hlapec Anton Fink je bil uslužben pri posestniku Brezovniku v Vojniku pri Celju. V petek dne 14. februarja tega leta popoldne je hotel z voza pospraviti žagavico v vrečah. Voz se je kar nenadoma nagnil in pokopal starčka pod seboj. Ko so ga potegnili izpod voza, je imel revež tako hude notranje poškodbe, da so ga prepeljali v celjsko bolnico, kjer je umrl v soboto. Najstarejši most v Nemčiji. Najsta-/eiši mo^t v Nemčiji ie most preko reke Mosel v mestu Trier, ki je bil pozidan od starih Rimljanov. Ker most ni več kos modernim prometnim zahtevam, ga bodo sedaj preuredili in razširili. Most počiva na zidanih stebrih in je dolg 190 metrov. Drugi in sedmi podporni steber sta bila razstreljena od Francozov leta 1689, a pozneje zopet pozidana. Nemško mesto Trier, ki je bilo ustanovljeno od rimskega cesarja Avgusta, je bilo že v sredini 1. stoletja zelo bogato in pozneje večkrat sedež rimskih cesarjev. Dragocenost predmetov, ki so bili last ponesrečenih letalcev. V Parizu se je vršila pred kratkem zanimiva licitacija. Letalca Nungessers in Colli sta nameravala preleteti Ocean od vzhoda proti zapadu. Med potjo sta oba smrtno ponesrečila. V Parizu je bila Nun-gessersova čepica izlicitirana in prodana za 100 tisoč Din. Par rokavic, ki so bile last francoskega letalca, so dosegle še višjo ceno. Vsako rokavico so namreč posamič dražbali. Eno je kupil neki Francoz za 400 tisoč Din, drugo Amerikanec za 600 tisoč dinarjev. Način življenja znamenitih starčkov. Španski časopis »Heraldo« je objavil, kako so se ohranili veliki misleci, delavci in izumitelji v visoki starosti čili ter zdravi. List poroča o znamenitem amerikanskem izumitelju Edizonu, ki ima že 81 let in spi vsako noč komaj 3 ure. On sam trdi, da požira spanje človeške moči in se počuti on pri tako kratkem počitku prav dobro. Najstarejši kralj v Evropi, Gustav V. na Švedskem, Iti je že star 70 let, se ohranja mladostnega, ker igra tenis (Igra z žogo). Pustil si je zgraditi v Stockholmu dvorano, kjer si krepi telo tudi v zimi s tenis športom. Dvakratni amerikan-eki milijarder Rockefeller, ki bo star kmalu 90 let, pripisuje svojo telesno čilost dejstvu, ker se ne loti ničesar, kar bi mu pokvarilo dobro voljo (to je lahko pri milijarderju), in igra golf ig-fro. Rockefeller je dobil vrstnika v generalu Bernhardu §hawu, ki uživa le rastlinsko hrano in je pri 91 letih neverjetno mladosten. Lansko leto je obi- skal pisatelja Emila Ludviga ob Ko-merskem jezeru. Pri vožnji po jezeru je skočil iz motornega čolna in plaval neprestano eno celo uro. Stoletniki. V Jassy na Rumunskem je umrla nedaleč od mesta v kraju Targul Frumos 128 letna gospa Cassan-dra Anitoje. Ta ženska ni bila nikdar bolna v svojem življenju. Železnico in avtomobil je poznala le iz pripovedovanja drugih. — V Beli Durčovja na Slovaškem je obhajal te dni Jan Durčo svoj stoletni rojstni dan. — V južno-srbskem mestu Kumanovo so dognali ob priliki ljudskega štetja, da je meščan Safir Petruševič že končal 130 let in kadi vsaki dan, še dobro sliši in je duševno čil. Ob tej priliki so starčka prvič v življenju fotografirali. Ponesrečeni preroki. Ob koncu leta 1929 je razvidno, kako malo smemo zaupati napovedovalcem bodočnosti. Najbolj se je urezal nemški prerok Huter, ki je za novo leto Stresemannu napovedal veliko uspehov v letih 1929 in 1930, ko bi postal nemški državni predsednik. Stresemann je umrl, ne da bi počakal na leto 1930. Na Angleškem se je prav tako osmešil dokaj znani »stari zamorec«, ki je pisal o težki izgubi v kraljevski rodbini. Vsi so mislili na kralja, ki je nevarno obolel v lanskem februarju. Toda kralj je ozdravel in ni imela kraljevska hiša nobenih drugih neprilik. Na Francoskem je obljubova-la madame Laplace strele na nekega uglednega politika, prevrat na Ruskem in vojno v Ameriki. Vse to je izostalo, umrl pa je Clemenceau, na katerega vedeževalka ni pomislila. Raziskovalci južnega tečaja rešeni. Z Byrdovo ekspedicijo, ki je končala raziskovanja na južnem tečaju, smo se že večkrat ter obsežno bavili. Ko je raziskal Byrd v letalu tečaj v 15 urnem poletu, se je vrnil v svoje oporišče in njegova družba se je odpravila na odhod in povrnitev na ladji v Newyorlc. Česar ni nikdo pričakoval, to se je bilo zgodilo, da je Byrdova ladja na morju zamrznila in ni mogla nikamor. Po vesteh je bil led debel 10 metrov in Byrdov parnik sploh ni bil opremljen za lomljenje ledu. Pogumni raziskovalec se je obrnil potom radija na pomoč v celi svet, naj ga reši iz mučnega ter resnega polažaja kak ledolomilec. Čakal je revež s svojimi tovariši v vedni temi cele tedne in se je dokopala do njegovega oporišča ob morju še le te dni ladja »Little America«, na kateri se bo ekspedicija rešila nazaj v domovino, kjer jo že radovedni Amerikanci pričakujejo z največjo nestrpnostjo. Usoda predsednikov Mehike. Izvolitev predsednika mehikanske republike je ravno toliko kakor bi proglasili nad novoizvoljenim smrtno obsodbo. Zavarovalna družba bi gotovo ne upala me-hikanskega predsednika zavarovati na življenje. Mehiški vodilni politiki so v stalni smrtni nevarnosti. Opozicija uprizarja na vodilne osebnosti na vladi atentate. Ker se hitro menjavajo vloge vladnih in opozicijonalnih strank ni med umorom in postavno umrtitvijo nobenega razločka. Tako je bilo v Mehiki pred 100 leti in je še tudi danes. Od dneva, ko je postala Mehika samo- stojna, bilo je to 16. septembra 1810, ko je prenehala španska nadvlada, do danes, sta umrla le dva predsednika naravne smrti. Prvi je bil Juarez, prema-govalec cesarja Maksimiljana I., drugi general Gonzales. Pet vladarjev, en cesar in štirje predsedniki so zapustili ta svet nasilne smrti. Število atentatov, ki so bili izvršeni v Mehiki od njene samostojnosti, je nemogoče določiti. — Ako leži sedajni predsednik Rubio s prestreljeno čeljustjo v bolnici, se dobro zaveda, da je bil prvi strel v njegovo glavo le poskus, upihniti mu luč življenja za vedno. Že pred potovanjem v Zedinjene države so ga morali nad vse vestno stražiti. Njegov prednik Obregon (zadnji mehikanski predsednik Portes Gil je le zastopal nekaj mesecev umorjenega) je bil ustreljen oni dan, ko bi bil moral nastopiti najvišjo službo. Zloglasni Calles je bil tudi oni vodilni politik, ki je še danes med Mehikanci nepopisno osovražen, vendar se še doslej ni nikdo dotaknil njegovega življenja resno. »Mrlič« zbežal s pokopališča. Zgodilo se je to v Queretaru (Mihika). Ves mrtvaški sprevod se je izvršil v najlepšem redu in na pokopališču so se med običajnim jokom sorodnikov ravno pripravljali, da bi položili truplo uboeega Jose Lazano k večnemu počitku. Hipoma pa je pokazal »mrlič«, da se s to namero ne strinja, in je pričel kričati. Razbil je pokrov rakve, skočil iz nje, se začudeno in preplašeno ogledal po navzočih in jo nato ubral urnih korakov s pokopališča, pri čemur ni niti iskal izhoda, ampak je skočil kar preko zida. Še bolj začudeni in preplašeni navzoči so pozabili na jok in se istotako razpršili na vse strani. V par trenutkih sta ostala grob in krsta osamljena. Izkazalo se je pozneje, da so Lazana napadli krči in so ga v tem stanju pomotoma smatrali za mrtvega. »Duhovi« so se zmotili. 14 letna Ruby Rowe iz Geneve je nenadoma izginila v Chikagu iz hiše svojih staršev. Babjeverni njen oče se je zatekel po nasvet k nekemu spiritistu, ki je poklical duhove, in ti so povedali, da je bila deklica ugrabljena in da se nahaja zaprta v neki obcestni gostilni. Pokazalo pa se je, da »duhovi« niso bili prav poučeni, kajti deklico so pozneje našli na nekem kmetskem posestvu, kamor je sama ušla in sicer iz vzroka, da bi se ji ne bilo treba učiti muzike, k čemer so jo doma silili. Dragocena jajca. Vsakdo bi si mislil: eno jajce je podobno drugemu. Razlikujejo se jajca le po velikosti ter barvi. Smejali so se leta 1880 v Edinburgu na Angleškem možu, ki je kupil dve siv-kasto-beli jajci s temnimi lisami, dolgo vsako po 12 cm za 400 Din. Dva tedna pozneje je prodal jajci lordu Milfordu za 60 tisoč Din. Jajci sta bili od danes že izumrlega orjaškega ptiča, ki se je imenoval alk. Ohranjenih je od te ptice do danes le še 8 nagačenih živali in 70 jajc. Alk je bil ptič pjavač, na kratkih nogah, s perutmi od 90 cm dolžine in je živel v množinah krog severnega otoka Islandija, Nove Funlandije in na Funki otočju. V 17. stoletju so ptico uničili radi mesa in perja. Zadnji par je bil ustreljen na otoku Eldey pri Is-Irndiji leta 1844. Od taistega časa rastejo v ceni še ohranjena alk jajca.' — Gospa Shmith (Angležinja) je imela 3 a! k jajca. Leta 1912 je darovala eno muzeju v Bristolu, drugi dve sta bili prodani in sicer eno za 40 tisoč, drugo pa za 45 tisoč Din. Ako računamo, da pride eno jajce na približno 40 tisoč D?n, potem znaša vrednost vseh še ohranjenih jajc 2.8 milijonov- Din. Z enajstim letom županja. Čudna navada obstoja v angleškem mestu Orsett, kjer je županska čast v rokah žen družine Wilson in se podeduje od matere na hčerko. Na ta način se je povspela sedaj do županje komaj 11 letna Marjeta Wilson. Vrtnar našel zaklad. Nek vrtnarski pomočnik, Harald Carlson po imenu, je kopal ob neki najbolj prometni ulici v Stockholmu. Naenkrat zadene njegova lopata na nekaj kovinastega. — Koplje dalje in kmalu opazi zaboj, v katerem se je nahajalo 500 srebrnikov iz časa 1660 do 1718. Mnogi srebrniki so nosili sliko kralja Karla XII. Zaboj, v katerem se je denar nahajal, je bil precej pokvarjen, dočim je bil denar zelo dobro ohranjen. Sedem let brez dežja. »Sidney Manchester« poroča, da niso videli v mestu Morgan v Avstraliji že nad 7 let dežja. Redkokdaj so našli otroci na cesti žabo. Če so jo spustili v vodo, je utonila; žabe v teh krajih so se popolnoma odvadile plavanja. Voda se deli iz mestnega vodovoda v strogo določenih količinah. Kopanje je strogo prepovedano. Lastniki kopalnic lahko čakajo na naliv, ki bi jim napolnil strešne cisterne. Ko se oblačijo otroci za šolo, jim matere brišejo obraz z vlažno cunjo ali rokavico. V jutranjih urah imajo vedno najmanj vode, ker jo deli mesto še le ob 9. uri. Peš skozi Afriko. Dva Avstralca, Mon-son in Wilson po imenu, sta dospela v glavno mesto Egipta v Kairo, potem ko sta prehodila celo Afriko. Prehodila sta vsega skupaj 7000 milj in pri tem bila tudi v Rodeziji in Belgijskem Kongu. Prtljaga obeh potnikov je obstojala iz ene same odeje. Pred letom dni sta praznovala božič v pokrajini Zambesi, sredi divjakov. Kakor pripovedujeta, so bili divjaki napram njima izredno prijazni. Neki črnec iz Konga ju je celo spremljal prav do Kaire, toda, ko so prispeli tja, ga je mestni promet in vrvenje tako prestrašilo, da je kar zbežal nazaj v pustinjo. Med potjo sta Mon-soh in Wilson tudi poskušala na goro Kilimandžaro, najvišja gora Afrike, česar pa radi pomanjkanja živil nista mogla izvršiti. Trije hišni svetovalci. »Kaj je to, kako je to, sosed, da vaše gospodarstvo tako raste, tako procvita in vendar ni na vas ničesar posebnega opaziti, niti na vsem, kar se pri vas počne! Mi ostali t.udi delamo, obračamo si storjeno v hasek, a navzlic temu do blagostanja ne pridemo.« »Torej se vam to čudno zdi,« odvrne sosed; »hvala Boe-u. Rodi se mi dobro, Bog mi daie svoi blagoslov. To pripisujem prvič milosti božii. drugič pa mojim trem hišnim svetovalcem.« »Vašim trem hiSn*r»>' «"«tm?--7- cem? Kateri pa so ti?« vpraša začudeno sosed. »Domači pes, petelin in mačka,« odgovori sosed. »Vi'se norčujete?« »Ne norčujem se, marveč trdim resnico. Poslušajte me! Pes laja, kadar čuje prihajati pridaniče, "kar znači previdnost. Petelin kikirika, ko se prične daniti, kar znači, vstajati. A mačka se umiva, oblizuje in snaži, kadar prihaja gost, kar znači pogostiti ga.« »Že razumem sosed, kar mi nameravate s tem povedati. Tri reči so potrebne, da bi se gospodarstvo povzdignilo in te so: previdnost napram vsakomur, ki nam lahko škoduje, skrb za vse, kar nosi prospeh in prijaznost z vsakim, ki nam dobro želi in stori.« »Ako si moje tri hišne svetovalce na naveden način tolmačite, nimam nič zoper to. Nasprotno hvalim jih, da me opozarjajo, kako se mi je ravnati, brez njih bi bil nemara na vse to že pozabil.« Ženska čast in denar. V neki stari zgodbi čitamo o sodniku, ki je modro razsojal, če je tožila ženska, da jo je kak moški s silo v greh zapeljal. Obsodil je moškega, da naj ali žensko poroči ali pa plača denarno kazen. Povečini so moški seveda raje plačali kot pa svoje tožiteljice poročili. Ženska je hitro denar pobasala v žep in odšla. Sodnik pa je ukazal moškemu, naj teče za žensko in ji skuša denar iztrgati. Ne-redkokrat se je zgodilo, da je dekle branilo denar s tako spretnostjo in pogumom, da ji ga moški ni mogel iztrgati. Konečno je sodnik oba poklical nazaj, zapovedal ženski, naj moškemu denar vrne in sklenil svojo razsodbo z modrimi besedami na žensko: »Če bi bila branila svojo čast in poštenost tako spretno in neustrašeno kot denar, bi te ne bil mogel nihče za to ogoljufati.« Zdravnik dr. Jos. Marcius v Framu sprejema stranke od 1. marca naprej v vili Šerbinek I. nadstropje štev. 3. 226 Bodite oarezni pn uiliupu nove obleke in zahteva,te pred i teta od Trgovskega doma Stermecki v Celju z dopisn;co na ogled vzorce suUna, ševjota iti kamgarna za moške obleke, krasne volnene tkan;ne za damske plašče n obleke, svile, delena, etamina, Sifona, batista, platna in vse ostale manufakture za obleke n pcriio. Naročila preko Din 500 se pošil ajo poštnine pro. o Cenik z več tisoč slikami na zahtevo popolnoma bretp^ino. Trgovski dom R. Stermecki, Celje št. 24. Dravska oanovina. /-,< Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela ta-'a podpore: uprava Slovenskega Gospodarja 75 Din; Štefan Breznik, posestnik v Brezulah 100 Din; I. Babič, kaplan v Št. 11 ju zbral na gostiji Libek—Očkerl 100 Din; Neimenovani 250 Din; Marko Škofič, kaplan pri Kapeli na sedmini Elizabete Nedog 60 Din; Kuzman Jernej» posestnik v Vitanjih 2000 Din; dr.- Josip Pova-lej, fin. direktor 200 Din, Mohorjani pri Sv. Križu po dekanu Weixlu 100 Din. Nadalje so poslali denarni zavodi in okrajni zastopi večje podpore in prijatelji revnega dijaštva so obilo preplačali doposlano jim knjižico »Maribor za svoje dijaštvo«. Vsem iskren Bog plati! Gospa, že prvi poskus pranja po našem načinu Vas bo uveril, da imamo prav! Čiiajte oglas terpentinovega mila Gazela. 152 »Ljudska samopomoč« v Mariboru naznanja ponovno cenjenemu občinstvu Slovenije, da nimajo naši poverjeniki nobene pravice do kakšnega in-kasa in da priznavamo le plačila, izvršena po naših poštnih položnicah ozir. plačila v naši pisarni. Poverjeniki se morajo izkazati z našim potrdilom. 235 Nastop divjih zveri v stavm Plinu. Rimljani so se razveseljevali v dobi cesarjev v cirkusu, v primeri s katerim so vsi današnji prava otroška igrača. Največji rimski cirkus je imel prostora za 180 do 190 tisoč gledalcev in je bil v tehničnem oziru naravnost bajno opremljen. Za vladanja cesarja Nerona se je prikazala v cirkusu iz 9 metrov globoke vdolbine kar naenkrat cela pokrajina iz najbolj južnih krajev z vso mogočo divjo zverjadjo. Zaplavale so pred gledalci ogromne ladje, iz kojih notranjščine so se prikazale cele skupine: medvedov, levov, tigrov ter slonov. Z zverinami so se morali boriti ljudje, ker so pošiljali po rimskem zakonu na ta način na drugi svet najhuiše razboinike. Ako so zakrivili premika-či kulis ali tehnični delavci med predstavo kako nerednost ali zakasnitev, jih ie ukazal cesar pometati pred zveri. Človeško življenje je bilo pri rimskih igrah v cirkusu brez vsake veljave. Ne samo to, da ^o razmesarile zverino «nnripi v rmii nn atotine žrtev, je tekla večkrat kri tudi m e-aleriiah za gledalce. Tako na primer ie pustil ce--•pr K'»1twts» '>• r.' ••*••- '"V-M911 med predstavo protestiralo proti previsokim davkom, — zagrabiti najbolj glasne kričače in jih takoj pobiti. Vzpored v rimskem cirkusu je bil navadno ta-le: menežarije, draženje zverjadi in prikazi živalske umetnosti. Prve slone je pripeljal v slavnostnem sprevodu v Rim, 120 po številu, Metell, zmagovalec nad Kartažani v Afriki leta 250 pred Kristusom. V vojni Proti Pyrrhu, leta 280 pred Kristusom, so videli rimski vojščaki prvič slone. Imenovali so jih po pokrajini Lukaniji, v kateri leži bojišče Herakleja, »lukan-ske vole«. Kmalu so pustili, da so se borili v cirkusu sloni proti bikom. Pod Pom-pejem so bili priljubljeni boji med sloni in ljudmi. Julij Cezar je uprizoril v cirkusu pravo bitko, v kateri so se morali boriti med seboj: 300 pešcev, 300 jezdecev in 200 slonov. Čudimo se lahko danes nad tem, kaj vse so naučili slone rimski krotilci. Vladarja Cezarja so spremljali pri po-vratkih v stanovanje v noči sloni z gorečimi bakljami. Še danes tolikanj priljubljena godba slonov je bila Rimljanom ilnhro znana. Slone so tako Izve*- pripelje iz Hamburga. — Kdor si hoče ogledati notranjost Samojedskega polotoka, se mora vsesti na sani, katere vlečejo severni jeleni. Navadno zvežejo G sani eno za drugo in na te naložijo prtljago raziskovalcev. Pokrajina je skraja poraščena z mecesni, jelkami in brezami, le čisto na severu je gola. — Tukaj prebiva od nekdaj pastirski narod, katerega so krstili Rusi Samojede == ljudje, ki jedo samega sebe ali ljudo-žrci, Danes se preživlja Samojed po človeško, a nekoč so morale biti pri njih v navadi človeške daritve, ker sicer se naroda ne bi bilo oprijelo Ijudo-žrsko ime, Posamezna taborišča, po katerih prebivajo samojedska plemena, so oddaljena eno od druzega po 50 do 100 km. Samojedi se selijo, ker so pastirji, iz kraja v kraj, ko zmanjka paše za edino domačo žival, za severnega jelena. V prejšnjih časih je živelo na celem polotoku 17 samojedskih plemen, od katerih je govorilo vsako svoje lastno narečje. Danes so združeni vsi Samojedi v štiri zveze, ki se imenujejo: Chudi, Okotteto, V/anuito in Esyngi. Na celi pokrajini, kateri pravijo »konec sveta«, cenijo 100 tisoč severnih jelenov in je obljuden le 4 tisoči del. Posamezne črede štejejo po 1000 glav jelenov. — Ženska je Samojedu sužnja, ki mora postaviti šotor. Je to enostavno bivališče, ki je zgrajeno iz kolov, strani In streha so iz brezove škorje. Samojedka mora skrbeti nadalje za ogenj, vodo, kuho in za deco. Moževo opravilo je lov in ribarenje. O kaki že-nitvi po naših pojmih ni na Samojed-skem niti govora. Ženin kupi nevesto od staršev za določeno število jelenov in mu je pozneje le delavna sužnja brez pravic. Samojed poje veliko, če ima, sicer j« pa skromen in lahko prebije po veS dni ob gorkem čaju s par grižljaji zmrznjenega mesa. Meso severnega jelena jedo surovo in istotako ribe. Poleti se povspne toplomer na 25 stopinj toplote, v zimskih mesecih pa kaže skoro stalno 30 stopinj pod ničlo. Strašna muka za te kraje so v poletnem času nepopisne množine muh, ki so za kulturnega Evropejca nekaj nevzdržnega. Samojede so odkrili svetu prvič pred 300 leti Jermakovl kozaki. Nato Je imel ogromni polotok mir pred radovedneži do leta 1908, ko je raziskala pokrajino posebna znanstvena ekspe-dicija. Danes odpirajo kulturnemu svetu 600 km dolgi »konec sveta« nemški znanstveniki. n&tm preobilne ledi m pifMe. bali, da so pisali na tablo latinske in grške črke in besede, plesali po vrveh itd. Nastopi divjih zverin so bili v Rimu najbolj na dnevnem redu od leta 50 pred Kristusom naprej. Za te predstave so uporabljali neverjetne množine divjih živali, na tisoče lovcev ter lovilcev je bilo na delu, da so uvažali v Rim zverjad. Cesar Avgust je pustil leta 13 pred Kristusom pripeljati v Rim ob priliki otvoritve Marcellovega gledišča C00 pantrov in leopardov. V letih njegove vlade so pomorili v cirkusu 3500 glav najbolj divjih zverin. Leve so kazali najprej zvezane. Sulla je naročil leta 83 pred Kristusom od mavretanskega kralja Bochusa s sulico oborožene bojevnike, ki so se spuščali v borbe z levi. V teh borbah je bilo pokončanih na stotine levov samcev. Pompej je zaukazal, da se je borilo 600, Noro 400 jezdecev piloti 300 levom. Leve so tedaj tolikanj ukrotili, da so *e podili v areni za zajci jih zajeli žive in jih prinesli v roke krotilcem. Na slikah večkrat vidimo, kako vlečejo rimski slavnostni voz tigri in to je bila resnica. Mark Antonij se je peljal s plesalko v vozu, katerega so vlekli tigri. V cirkuških igrah pod cesarjem Avgustom leta 2. pred Kristusom je bilo videti 36 krokodilov. Plavali so po vodi in so jih ubijali pred gledalci tako-zvani gladijatorji. Prvo žirafo je pokazal v Rimu Julij Cezar leta 46 pred Kristusom in so Jo krstili med navdušenjem za »divjo ovco«. Leta 50 pred Kristusom so prepeljali prvič v Rim iz Afrike povodne konje. Leta 61 pod Pompejem so videli Rimljani prvega nosoroga, katerega so krstili za »iteopskega vola«. Cesar Tit, ki je razdejal Jeruzalem, je pokazal Rimljanom pri eni igri 5000 divjih zverin. Kakor že omenjeno, so znali Rimljani naučiti najbolj podivjane zveri raznih spretnosti. Gledišča, kjer so nastopale opice v vseh mogočih ulogah, so bila v Rimu nekaj vsakdanjega. Rim je imel v dobi cesarjev posebne vrtove, v katerih si je lahko vsakdo ogledal vso mogočo zverjad. Istotako so obstojali v tem starem velemestu muzeji, v katerih so bile na vpogled nagačene živali, ki so bile za Italijo posebnost. ____ M koncu sveto. Na koncu sveta — kje je neki to, bo vsakdo radovedno vprašal. Da prideš na kraj, kjer pravijo: »na koncu sveta«, se je treba peljati iz Moskve preko gorovja Ural do Tjumena v Sibiriji. Od tukaj rabi parnik 1 teden preko Tobolska, po reki Ob navzgor do zadnjega mesta, ki se imenuje Ob-dorsk. Tukaj preneha 20. stoletje s svojo tehniko ter modernimi napravami in se začne 600 km dolgi polotok, ki nosi ime Ja-Mal ali Samojedski polotok. — Ramo enkrat na leto je ta ogromna pokrajina v zvezi s kulturnim svetom in sicer v aprilu, ko obišče mesto Obdorsk ( trgovska eksnedlcija na parniku, k! i Iz zgodovine in raznih opisovanj je znano, da so bili starorimski plemeni-taši požeruhi v vsakem ozira. Nedavno pa je objavil nemški ilustrirani list iz Leipziga ugotovitev, da niso zaostajali za starimi Rimljani, kar se tiče požreš-nosti, prav nič srednjeveški Nemci in Angleži. Hočemo navesti par vzgledov: Leta 1407 je slavil vojvoda Jurij iz Landshuta v Nemčiji poroko, na katero je bilo povabljenih na tisoče raznih gostov. Zaključek ohceti je bil ta, da so so pojedli ob tej priliki: 300 volov, 63 tisoč komadov perutnine, 500 gosi, 75 tisoč rakov, 75 divjih svinj, 160 jelenov. Obilno jed so zalili s 3660 hekti najboljšega nemškega ali italijanskega vina. Nemški mejni grof v Ansbachu je tehtal 4 cente in bil visok nad 2 metra. Ko je umrl in so ga raztelesili, so ugotovili, da so bila njegova jetra težka 5 funtov (funt = H kg), pljuča 4, srce 1 in pol funta in vranca 1 in četrt funta. Nič boljši nego srednjeveški Nemci niso bili Angleži. Ko je postal Jurij Neville (umrl 1475) nadškof v Yorku, so priredili velikansko slavje, na katerem je šlo skozi človeška telesa 846 hektolitrov pšenice, 190 tisoč litrov vina, 480 litrov vina, kojemu so primešali razne dišave, 80 pitanih volov, 6 divjih bikov, 1004 ko-štrunov, 300 svinj, 300 prašičkov, 300 telet, 4000 domačih zajcev, 200 kozličev, 3000 gosi, 3000 kapunov, 100 pavov, 206 žerjavov, 2000 mladih kokoši, 4000 golobov, 4 tisoč rac, 200 fazanov, 500 jerebic, 4 tisoč kljunačev, 400 vodnih kokoši, 100 prepelic, 200 srn, 400 jelenov, 1400 skled hladetine, 300 ščuk ln 400 tort. Na opisani pojedini je pripravljalo jedi 62 kuharskih mojstrov in 515 pomočnikov. Pri mizah je streglo nad 2 tisoč služabnikov. V novejši dobi so znani v Nemčiji kot ljudje obilne hrane kmetje iz Dithmar-sen. Kmečka družina iz omenjenega kraja si je privoščila leta 1858 skozi eno leto: 2 pitani kravi, 4—5 svinj, veliko koštrunov, 20 gosi in 10 telet. Na «no osebo je prišlo letno 250—300 funtov mesa; medtem ko je pojedel tamoš-nji meščan le 130 funtov. Ditmarški kmet v kraju Husum je snedel enkrat za zajutrek 107 ostrig ln popil tri steklenice vina. Nek hlapec si je privoščil na velikonočni večer 33 trdo kuhanih jajc. Paul Butterbrodt iz Heiligenstedten je tehtal za časa Ludvika XVI. v Parizu 500 funtov. Umrl Je srednjih let, a so morali podreti podboje vrat, ko so ga odnesli v krsto zabitega lz njegovega stanovanja. Debeluharji po 300 funtov pred 200 leti niso bili nikaka redkost. K pogrebnemu skladu Krščanske ženske zveze v Mariboru lahko pristopi vsaka zdrava oseba, četudi ni član Krščanske ženske zveze. Zahtevajte takoj pristopnice, katere razpošilja in sprejema predsednica Krščanske ženske zveze gospa Katarina Bauman v Mariboru, Aleksandrova -cesta fi'L — Uradne ure so ob sredah in sobotah od 8. do 12. ure in od 2. do 5. ure popoldne. Zdravnik ped ceno. »Kaj? Ali ste dali zdravniku 100 Din za operacijo prsta? Za ta denar vam iaz lahko celo noro odreSem!« izumira. Največja žival v družini glodalcev je na severu živeči bober. Dolg je 75 do 95 cm in njegov ploskasti rep doseže dolžino 30 cm. Tehta 20 do 35 kg. Bober je bil zelo razširjen ob rekah severne Nemčije, Poljske in Rusije. Lovili in iztrebljali so ga radi dragocene kože, ki daje najboljše in najbolj trpežno krzno. Danes še životari kot muzejski spomin nekaj bobrovih družin ob reki Labi v Nemčiji. Zanimivo je bobrovo bivališče, katerega nazivajo »grad«. Bobrov grad je postavljen vedno ob vodi. Graditelj bivališča je samica, samec le donaša ma-terijal in opravlja službo pomagača. Z ostrimi zobmi se spravi nad vrbo ali brezo v debelosti 8 do 10 cm in jo podre z obglodanjem tekom 5 minut. Loti se pa tudi drevesa od 40—60—70 cm debelosti. Podrto deblo odvleče v vodo, kjer mu ogloda skorjo. Še le olupljena debla rabi pri svojih zgradbah. Vhod alr izhod v gradišče se izteka v vodo in je popolnoma prikrit. Grad sam, ki služi kot bivališče in shramba za živila leži nad vodo. Z neverjetno vztrajnostjo izdolbe samica v zemljo kotlino, katero pokrije s hlodovjem, bičjem ter ilovico. Istotako so trdno prikriti hodniki, ki vodijo v grad. Nekaj občudovanja vrednega so jezi, katere gradi bober pred vhod, ki je pod vodo. Ti jezi so večkrat dolgi po 200 metrov, 2 do 3 metre visoki in obstojajo iz debelih debel v debelosti pol metra. Illodovje zveže žival z vejami, ločjem ter blatom. Za jezom stoji voda kakor v jezeru mirno po zajezeni vodi lahko prepelja-va bober najbolj dolge ter težke hlode za svoja gradišča. Naravoslvoci se ne morejo načudit bobrovi gradbeni podjetnosti in roma jo iz celega sveta v Nemčijo ob bregove reke Labe, kjer je še videti znamenitost živalske tehnike. Poravnajte naroinlno! Moreiiiihi, to na) Um bo i opomini V zadnji številki smo poročali, da je pogorel naročnik, ki je imel naročnino Slovenskega Gospodarja plačano le za pol leta. Bila je to res nesreča v nesreči, ker tako ni bil deležen podpore Slovenskega Gospodarja 1000 Din, ki se izplača v slučaju nesreče požaru doma celoletnega naročnika Slovenskega Gospodarja. Danes moramo žal poročati zopet o taki nesreči. Pogorel je v mariborski okolici dom naročnika Slovenskega Gospodarja. Zglasil se je pri nas in — zopet isto: plačano je imel le za pol leta. Tudi ta ni bil deležen podpore, ker se pogodba glasi le za celoletne naročnike. Bodi to vsem opomin, da plačajo naročnino za celo leto. Oni, ki imajo le del- no plačano, naj dopošljejo pravočasno doplačilo, kar naj na srednjem delu položnice, ki jo dobe na pošti, tudi napišejo: doplačilo do konca leta. Novi naročniki, ki žele biti deležni požarnega zavarovanja »Slovenskega Gospodarja«, se seveda še vedno lahko priglasijo. V božični številki smo javili, da velja to za vse, ki bodo vsaj do 31. marca 1930 stopili v krog celoletnih naročnikov Slov. Gospodarja. Čitatelji in naročniki, ki niste še celoletni naročniki Slovenskega Gospodarja, vzemite ta dva slučaja nesreče k srcu! Vsi povejte o tem onim, ki sploh še niso naročeni na Slovenskega Gospodarja! Slovenski Gospodar hcčs v vsako slovensko hiše! Kolje za vinograde in za sadno drevje, kskor vsake vrste rezan les prodaja ali zamenja za dobro vino Franjo Gnilšek, Maribor, Rszla-gova ulica štev. 25. 1376 »Flugs« kose s kosirjem I. VIDEMŠEK, MARIBOR, Koroščeva cesta 36. 110 Kako je treba pravilno molsti. Kako je treba pravilno molsti, malokdo zna. Glavna pravila, ki jih je treba pri mol-žnji uvaževati, so sledeča: 1. Molži hitro. Pri počasni molžnji izgubljaš mastni in najdragocenejši sestavni del mleka. 1. Izmolzi do poslednje kapljice. Zadnje nleko je najboljše, ker je najmastnej-e. 3. Molžnjo izvršuj vsak dan ob enači uri. 4. Ne vlači seskov neposredno navzdol, dobiš več mleka. 5. Molži z /semi petimi prsti, a ne samo s kazalcem in palcem, kar se često dogaja. 6. Pri molžnji mladih nemirnih krav naj jim nekdo drži privzdignjeno prednjo nogo. Nikdar jih ne tepi. 7. Pred mol- žnjo si umij vsikdar roke z milom, tudi kravi umij seske in jih obriši s suho otiračico. 8. Pazi, da je posoda za mleko vselej čista. 9. Pri molžnji ne govori. 10. Odstranjuj pri molžnji vse, kar bi povzročalo nemir. Mnoge nemirne krave se pomirijo, če jim daš med molžnjo nekoliko soli. Ječmen kot krma za konje. V starih časih je bila uporaba ječmena za konje nejiaj običajnega. Arabci, katerih konjsko je pleme od kobile kralja Salomona (?), krmijo svoje konje še danes izključno z ječmenom, a znano je, s kolikimi lastnostmi se njih konji odlikujejo. V Kaliforniji v Ameriki meljejo konjem ječmen na drobno, da bi ga lažje použili. Težki konji veliko-britan-ski, znani po celem svetu, so krmljenj s kuhanim toplim ječmenom, kateremu primešajo otrobe ali moko iz lanenega semena. Ako se z ječmenom kuha še repa ali pesa, so učinki še izbornejii. Ječmen prekaša po redilnosti oves, radi tega se ga lahko poklada v manrši porciji. Redilnost je označena med 6 :4 (to je, da 4 kg ječmena odtehta redilnost 6 kg ovsa). Krmiti z ječmenom, ki se ga lahko vnovči pivovarni, bi bila seveda zguba, zato pa ječmen, ki v to DR. O. ILAUNIG: TATENBAH ' ZGODOVINSKA POVEST. Gostje so zasedli že med tem časom pripravljene konje ter zdirjali proti Riegersburgu, kjer je čakala došle obilna pojedina. Lastnica gradu je bila še posebno vesela, da je od njenega gosta pravnega svetovalca bila odvrnjena preteča mu nesreča. Grofu Tatenbahu pa so čestitali še posebno kot rešitelju. Vladalo je razkošno veselje, družba je postala zelo živahna in tako ni čuda, da je ujel tisti večer grof Tatenbah marsikateri željni pogled iz oči krasne grofice Zrinjske, ki je bila še posebej ponosna da je njen oboževalec postal rešitelj življenja. Pri slovesu mu je na njegovo ponovno vabilo, da se vidijo v Račjem, podala svojo belo roko, kakor bi hotela reči: »Pridem, z veseljem pričakujem ta dan — tedaj- se odloči tudi tvoja usoi^« — Minuli so veseli dnevi v Riegersburgu. Gostje so se vrnili v Gradec, kjer so ostali še do cesar- jevega odhoda, ki se je podal 20. avgusta čez Zgornje Štajersko na Koroško, od tam na Kranjsko in Primorsko, odkoder je odšel preko Ljubljane v Maribor, kjer je bil slovesno sprejet meseca oktobra. V Gradcu se je mudil le en dan, nakar se je vrnil na Dunaj. II. V grada čakovec. V nevstrašni krog vstopimo se, Kot bratje vsi združimo se, Le sloge bratske ogenj vroč Nam daje moč. Cankar. Grof Krištof Frankopan je bil z dogodki o priliki poklonitve deželnih stanov v Gradcu prav zadovoljen. Njegove tihe želje so se začele spolnjevati. Bil je klasično izobražen, Salustovo zaroto Catiline je znal na pamet, Catilina mu je bil vzor; svoboda in neodvisnost sta oni dve lepi besedi, ki jih je imel vedno na jeziku, prost in neodvisen pod zaščito Turčije. Ime Frankopan si je razlagal tako: svobodni gospodje smo. Če ge je pobožna mati, ki je leta 1660 ustanovila za trgovce, obrtnike in zasebnike so lepe tiskaj kakor n.pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-di, dopisnice, letaki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice ki jih Izvršuje ▼ najmodernejši izpeljavi, h:tro in po najnižjih cenah Tiskarna sv. Cirila j Mariisapu. Koroška c. 5 »vrho ni primeren, lahko s haskom odmeri pri konjih vrednost ovsa. Česar ni treba dajati svinjam. Mnogi ljudje se drže nazora, da za svinjo je vse dobro. In vendar je toliko odpadkov v kuhinji, kateri so zdravju svinj Škodljivi. Tako na primer takozvana »roselica pac«, to* je tekočina, ki jo je dalo od sebe nasoljeno obteženo svinjsko ali drugo meso. Mleko, ki ima duh po gnilobi je pa še bolj opasno. V slično «branem mleku, ki smo ga v veliki množini shranili, se ugnezdi snov slična alkoholu in oxalova kislina, ki lahko že v mali količini zada svinji smrt. Dalje je treba odcediti vodo, v kateri se je kuhal krompir. Zlasti mlade pujske zadržuje krmljenje s to vodo v rasti in razvitku. Odsvetuje se torej krompir za svinje pariti ali peči. Središče ob Dravi. Gospodinjska razstava. Komaj pol leta so čč. sestre med nami, že lahko beležijo velik uspeh. Gospodinjski (10 tedenski) tečaj, ki se je na svečnico slovesno zaključil z bogato razstavo, je najboljša priča njih tihega delovanja. Razstava sama je uspela. Na stotine obiskovalcev si je ogledalo razstavljene predmete. Vsi so se jako laskavo izrazili. Dekleta tega tečaja so razstavile vse posebnosti iz kuharske umetnosti, ki jih naj zna vsaka gospodinja, dalje tudi raznovrstna ročna dela in dela, ki spadajo že v šivalno stroko. Z veliko vnemo in ljubeznijo so poučevale čč. sestre štirikrat tedensko, in z ljubeznijojso prihajala dekleta v ta tihi dom, ki jim je nudil dokaj tihih in lepih uric. Pri slovesnem zaključku oh prisotnosti č. g. kaplana, g. župana v Obrežu, staršev in prijateljev so prejela dekleta tudi zaslužena odlična izpričevala. Videli smo, da sta ta dan ljubezen in nepremagljiva volja čč. sester in deklet trium-fira'i Na tem mestu se častitim sestram v Obrežu za neizmerno delo iskreno zahvaljujemo. Za dosežene odlične uspehe pa jim od srca čestitamo. Našim dekletom pa. ki so ta prvi tečaj zapustile, polagamo na srce, da pridobljeno znanie s pridom uporabljajo sebi in svojim domačim v korist V nedeljo je bil zaključek prvega, v torek nato pa začetek drugega tečaja. Vinarska zadruga v Brežicah. — Na mnopa vprašanja, ki prihajajo na vinarsko zadrugo, sporočamo, da je vinarska zadruga z omejeno zavezo in vsak član jamči največ z dvakratnim deležem. Delež znaša 500 Din. Jamstvo članov je tedaj omejeno največ na 1500 Din. Vplačevanje deležev je načelstvo zadruge olajšalo na ta način, da je poskrbelo za kredit, če član plača takoj najmanj 100 Din. Vsakemu vinogradni- ku je s tem omogočen takojšen pristop, ne da bi imel kak večji izdatek. Vpisovanje se vrši v prostorih Ljudske posojilnice v Brežicah in pri zadruginih zaupnikih. Potek vpisovanja je zadovoljiv. S$ef v spomladi zoper škodljivce sadnega drevia. Vsak sadjar, ko sliši ime »škodljivec«, misli takoj na razne vrste karbolineja, kakor: Dendrin, neodendrin, arbol, ar-binol itd. Kot praktični sadjar sem moral škropiti na posestvu v Sremu 3000 komadov breskev. Pred škropljenjem sem vedno v zimi gnojil s hlevskim gnojem. Kjer pa ta ni zadostoval, z ap-nenim dušikom, s 40 procentno kalijevo soljo in superfosfatom po okroglo 0.100 kg na kvadratni meter v krogu pod drevesno krono. Istočasno sem drevesa tudi pomladil s tem, da sem porezal one veje, s katerih ni bilo mogoče pobrati sadja z roko od tal. Tako snaženje je sicer za drevo izguba ene tretjine vej, a je razbremenitev koristna, ker postane katerokoli sadno drevo na ta način bolj odporno napram viharjem. Nadalje dobijo očesa na notranji strani vej več svetlobe ter zraka in slednjič je tolikanj važno obiranje sadja veliko olajšano. Kaj mi pomaga sad na skrajni veji, ako mi ga otrese veter, ali ga pa moram sam. Odstranitev ali skrčenje nepotrebnih vej se naj izvrši spomladi, najboljše pa meseca avgusta, ko lahko rane takoj zacelijo, kar je posebne važnosti pri breskvah radi iztoka gumijaste tekočine. V notrajnosti krone se naj pustijo vejice, ker ravno na stranskih poganjkih bi moral viseti sad. Na pravkar opisani način sem pripravil breskve spomladi za škropljenje ali temeljito razkuženje drevesa. Naročil sem kot vzorce vsa zgoraj našteta sredstva za škropljenje in sem jih preizkusil na ta-le način: Vzel sem šipo; to sem polil z vodo in jo položil tako vodoravno, da je stala voda na njej povsod enako debelo. — S palčico sem vzel iz vsacega — karbolinejnega vzorca samo eno kapljico in jo spustil na z vodo pripravljeno steklo. Zanimivo je bilo opazovati, s kako hitrostjo se je vsaka kapljica razširila po šipi na vse strani. Izmenjava sokov med vodo in karbolinejskim preparatom se je vršila brez pridatka z roko tako dolgo, da je postalo vse enakomerna mlečna-ta tekočina in to pri dobrih karboline-jevih sredstvih. Mnogo preparatov se ni razpršilo na opisani način, ampak je ostalo nekaj neraztopljenih oljnatih kapljic na šipi. S tem poskusom sem se povspel do razlage, kako delujejo razni rilčasti hrošči. Dognal sem, da so večkrat preparati, ki stanejo 7 Din 1 kg veliko boljši in uspešnejši nego oni po 11 in 12 Din. Za tem razkrojilnim poskusom sem se lotil poskušnjega uničevanja raznih sadnih škodljivcev z eno, dvo in tri odstotno dendrinovo raztopino. Kozarec sem napolnil z enim, dvemi ali tremi kubikcentimetri dendrina na 100 kubičnih centimetrov vode. S to različno močno raztopino sem polil za uničenje pripravljene škodljivce in opazoval, kedaj so poginili. Pri 5 procentni raztopini morajo zgubiti življenje vsi razni vilčasti hrošči. Kar se tiče praktične izvedbe zimskega škropljenja ni priporočljivo, ker moramo vzeti v zimskem času preveč močne raztopine. Zmesi pod 15 do 20 odstotkov so brez pravega učinka in povzročajo le zažiganje dreves. Najboljši čas za škropljenje je nekaj dni pred odgonom popkov meseca aprila. Tedaj je splošna rast v porodu in zadenemo škodljivce najhujše. V tem ža tioige liuiskc fcčcre so Kari flaif^ spisi najbolj krat-kcčasni. IzSli do zdaj trije zvezki po Din 13 — v CSrilovi tiskarni Maribor. Čifafte! frančiškanski samostan v Brežicah, opozorila, da se mora razlagati ta beseda tako-le: frange pa-nem — lomi, deli kruh — ji je vedno ugovarjal s svojo razlago. Mladi živahni Krištof Frankopan je hotel posnemati svojega pradeda, ki je zadal zadnjemu Babenberžanu Frideriku Prepirljivemu v bitki pri Neustadtu smrtni sunek. Take pogovore je njegova sestra, poznejša grofica Zrinjska, kaj rada poslušala, sčasoma je bila vpeljana v vse, kar se je sklepalo; bila je Jugoslovanka po mišljenju in po postavi, želela si je samo, da bi mogla ravno tako hitro ravnati, kakor je njen brat govoril, saj misel gospodovati ji je bila prirojena. Peter Zrinjski in njegov svak Frankopan sta prišla v Gradec, da rešita Veliki Varadin. Prigovarjala sta gospodom, ki so prišli z Dunaja s cesarjem ter opozarjala na nevarnost, ki je pretila Avstriji. Toda na cesarskem dvoru niso imeli smisla za to; prva stvar so bile veselice, na Turka se niti spomnili niso, storilo se tedaj ni nič. Ko so potovali v Gradec, so upali ogrski ne-zadovoljneži, da pridobijo koga o priliki noklo-nitve stanov za svo''e načrte. S trmi mislimi se je pečal Wesseleny, a Peter Zrinjski je menil, da so Štajerci trmasti in zvesto vdani svojemu vladarju. Frankopan je kar vzkipel od jeze, ko je slišal te besede. »Kaj praviš, trmasti in zvesti, Štajerci nas še ne poznajo, mi jim pokažemo že še kaj drugega.« S temi mislimi so potovali v Gradec. In tu se je tudi začelo delo, ki so ga hoteli izvršiti zarotniki. Grofica Zrinjska, ki je tudi bila častihlepna, je našla s svojimi lastnostmi prav ugodna tla pri grofu Tatenbahu, ki ni poznal ne v dobroti, ne v častihlepju prave mere, tako da je postal v dobroti mehak, na drugi strani pa se je povspel z visokoletečimi načrti v nedosežne višine. Ze v gradu Riegersburg je sprejela grofica Zrinjska Tatcnbahovo ponudbo, da ga obišče v Račjem. Grofu Frankopanu je bilo razmerje, ki je nastalo med njegovo sestro in grofom Tatenbahom, prav ljubo, sai ravno po tej poti je mislil da najprej pridobi živlienja željnega Tatenbaha 7a načrte zarotnikov. Zato ie deloval na to, da gasu zadostuje 2 do 3 procentna raztopina, a škropljenje mora biti temeljito. Drevesa je treba s tekočino takorekoč umiti. Pri mojih 3000 breskvah sem imel po izjavi sosedov izreden uspeh in sem porabil komaj eno desetinko karboli-neja, kakor bi ga bil sicer, ako bi škropil pozimi. Nismo poznali nobene bolezni zavijanja peres, nobenih uši in kar je bilo glavno, zdravo in krasno sadje, kar je pomenilo velikanski dvig v ceni v primeri s sadjem, kojega drevesa niso bila škropljena. Sadje od nenegovanih in neškroplje-nih dreves smo prodali po 5 Din kg, gkropljenih po 15 do 20 Din 1 kg. Kar sem beležil o breskvi, velja tudi za jablan, slivo itd. Zelo važno je drugo škropljenje sadnega drevja takoj po ocvetenju z eno-procentno bakreno-vitrijolno-apneno — brozgo, kateri je primešane dva pro-mile »urania zelene barve«. Nadaljnja škropljenja se naj opustijo, da ne trpi sadje na zunanjosti. Slednjič bi še posebno povdaril to, da je treba pri spomladnem škropljenju sadonosnika ali vinograda dobro poškropiti deblo od tal, da tekočina kar teče, ker mrčes potem ne bo lazil po deblu, katero mu smrdi. Razni sadni škodljivci imajo zelo dobro razvit voh, ne prenašajo vonja po karbolu in ne napadajo z njim poškropljenih rastlin. Priporočljivo je tudi poškropiti s kar-bolijevo rastopino tla, kjer gojimo murke, zelje itd., ker takih tal se ogiblje mrčes. Franjo Rudi, Štajerska sadjarska zadruga. * Nekaj o drevesni škropilnici. Poleg materijala za škropljenje je potrebna tudi primerna škropilnica. Škropilnica, kakršno uporabljamo v vinogradu, se pri drevju le s težavo rabi. Kajti visoka drevesa moramo poškropiti z njo le, če stojimo na lestvi. To je vsekakor težavno in zamudno. Za to pripravne škropilnice so tipa Holder ali zračne škropilnice. Izdelane so iz močne pločevine bakra. Vse škropilnice dosedaj je bilo treba neprestano goniti, če smo hoteli škropiti. Pri tej to odpade. Tekočina se vlije skozi sito v škropilnico, pumpa tako dolgo, dokler manometer ne kaže pet atmosfer. Deluje potem neprestano do takrat, dokler je kaj tekočine v njej. Kazalec na manometru pade na nič. Dobijo se te škropilnice z vsebino 12 do 16 litrov. Da nam je omogočeno škropljenje tudi višjih dreves, se pritrdijo 2 metra dolge bambusove cevi s finimi razpršilniki. Ravno raz-pršilnik veliko vpliva na to, ali porabimo več ali manj materijala. Povprečno se rabi za eno drevo 10 litrov in se škropi 10 minut. Povprečni stroški za škropljenje enega drevesa znašajo 12 Din. Po škropljenju škropilnice temeljito umijemo ter spravimo na primeren prostor, da nam je nepoklicani gostje ne pokvarijo. * Cene in §€fm§iif$ poročilo. Mariborski trg. Xa mariborski trg v soboto dne 15. februarja so pripeljali špeharji na 69 vozeh 224 zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 15 do 22 Din, špeh pa po 18 do 21 Din. Kmetje so pripeljali 18 voz sena po 75 do 100 Din, 8 voz otave po Din 90 do 100 in 12 voz slame po Din 70 do 75. Krompir je bil po 1 do 1.50, čebula 3 do 3.50, zeljna glava 1 do 6 Din. Pšenica 2.25 do 2.50, ječmen 1.50 do 2, oves 1.25 do 1.50, koruza 2.25 do 2.50, ajda 1.50 do 2, ajdovo pšeno 5, proso 2.50 fižol 3 do 3.50 Din. Kokoš 30 do 60, par piščancev 55 do 100, gos 80 do 110, puran 80 do 140, domači zajec 10 do 40 Din. Česen 16, kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4 do 8. suhe slive 10 do 12 Din. Mleko 3 do 3.50, smetana 12, surovo maslo 40 do 48, jajca 0.85 do 1.25, med 16 do 20 Din. Mariborski svinjski sejm. Na mariborski vinjski sejm dne 14. februarja tega leta je bilo pripeljanih 99 svinj od katerih je bilo prodanih 62 komadov. Cene so bile sledeče: prašiči 7 do 9 tednov stari od Din 300 do 350; 3 do 4 mesece stari od Din 380 do 450; 5 do 7 mesecev stari od Din 480 do 550 ; 8 do 10 mesecev stari od Din 650 do 850; 1 leto stari 1000 do 1200. 1 kg žive teže so prodajali od Din 10 do 12.50, 1 kg mrtve težfe pa od Din 17 do 18. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignanih j« bilo 17 konj, 14 bikov, 170 volov, 368 krav in 15 telet; skupaj 584 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile na sejmu dne 11. februarja tega leta sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od Din 8.75 do 9; poldebeli voli od Din 7.50 do 8.50; plemenski voli od Din 7 do 7.50; biki za klanje od Din 7.50 do 8.25; plemenske krave od Din 6 do 7; krave za kloba-sarje od Din 3.75 do 5; molzne krave od Din 7.50 do 9; breje krave od Din 7.50 do 9; mlada živina od Din 6 do 8 50. Prodanih je bilo 32fl komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 38, v Italijo pa 30 komadov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od Din 18 do 20; volovsko meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 18. Meso od bikov, krav in telic 1 kg od Din 10 do 14. Telečje meso I. vrste 1 kg od Din 20 do 25; telečje meso II. vrste 1 kg od Din 16 do 18. Svinjsko meso sveže 1 kg od Din 15 do 27. Župni urad------------------------------- Občinski urad ................. Krajevni šolski odbor.................... Hranilnica in posojilnica......... Trgovina----------------------- Obrt ................................ Posamezniki .............................................- Vsi ti potrebujejo pisma In kuverte s svoje firmo. Najceneje — vprašajte za ceno — in najhitreje vam iste dobavi v vseh velikostih in količinah TISKARNA SV. CIRILA V MARIRORU. Skrbite, da bo Vaše perilo vedno snažno, ker to zahteva zdravje. Še danes zahtevajte veliki ilustrirani katalog od veletrgovine Stermeckl, Celje v katerem dobite moške srajce molino Din 31, ista s cefir prsmi 85, iz belega platna 36, iz cefir j a 49, modna iz cefirja 76, bela-pike 40, frak-srajea 90, molino spodnje hlače 21, iz pisanega gradla 29, iz finega gradla 65. Velika Izbira vseh ostalih vrst peri!« in tisoi drugih predmetov odlične kvalitete po najnižji ceni. Neodgovarjajofe se zamenja ail pa vrne denar. Cenik zastonj. VELETRGOVINA IN INDUSTRIJA PERILA R. S TERME C KI, CELJE ST. 24 Dravska banovina 207-4 so čimprej obiskali grofa Tatenbaha v njegovem gradu v Račjem. Bilo je koncem meseca oktobra leta 1660, ko sta se bližali gradu Račje dve kočiji, da se je dvigal prah, ki ga je vlekel močen jug daleč tja črez polje. Ko sta se ustavila vozova pred gradom, je naznanil čuvaj z visokega stolpa prihod tujcev. Zdajci se je dvignil most in skoz široka vrata so potegnili bistri konji voza na dvorišče. V tem trenutku je tudi prihitel grof Tatenbah, ki je iz visokega okna opazoval prihod gostov in jih tudi takoj spoznal. »Pozdravljeni, srčno me veseli,« vzklikne grof Tatenbah, »da ste spolnili besedo. Minulo je že precej časa, in mislil sem že, da ostane vse le pri besedah. Kaj ne, premilostljiva gospa grofica Zrinjska?« »Kar rečemo, to tudi izpolnimo, to je naše geslo,« odvrne grofica — kajti ta je bila s svojim soprogom, bratoma ter konjušnikom Rudolfijetn — »to je naše načelo in tega se-tudi vedno držimo.« Nato se grofica nalahno nasmehne ter poda grofu Tatenbahu roko, katero on strastno poljubi. Za trenutek so se ujeli njuni pogledi r""ofira je uprla svoje ognjevite oči v Tatenbahove, kakor bi hotela reči: »Ali razumeš, po kaj sem prišla?« Po prvem pozdravu so se podali v veliko dvorano, kjer je grof Tatenbah takoj dal pripraviti okrepčilo. Po nekaterih splošnih besedah je nanesel pogovor na dogodke v Gradcu o priliki poklo-nitve deželnih stanov. »No, gospod grof Tatenbah, ali si videl nemške plemenitaše, kako so se obnašali pred cesarjem,. sama ponižnost je bila pred tem mladim vladarjem, ki še nikakor ni izurjen v vladnih stvareh.« reče grof Frankopan ter izprazni kozarec kipečega Pekerčana. »Sem opazoval,« odvrne grof Tatenbah, »sem sam nemškega rodu, toda tako se vendar nočem ponižati, to ni lastnost našega naroda.« »Vidiš, to je prava beseda, to mi ugaja,« pohvali ga Frankopan, »ponosen, neodvisen: to je moje geslo.« Grofica Zrinjska dregne svojega soproga rod mizo z nogo, češ, brat ie napeljal vodo na mlin, ob en^m pa pogleda spodbujevalno grofa Tatrnbaha tor sn mu dražestno nasmehne. T.p-tn je zarud"! in postal nekoliko nemiren. P* — C ~ r- K I «9 fij ;• t» e *»no In ne drugo, gibljemo se r mi raj ter smo letos pridobili več novih naročnikov za naše katoliške liste, zlasti za naš strokovni list »Kmetovalec, ki prihaja v podvojenem številu k nam in ker se je lansko leto tukajšnja kmetijska podružnica poživila in pomnožila od 40 članov na 80; prav je tako in si je tudi nabavila travniške brane in drevesne škropilnice. Ustanovili smo si tudi »Kmet-sko zvezo«. Tred kratkem smo imeli volitve v šolski odbor ter so bili izvoljeni od naših m Koreni č. g. župnik Josip Potočnik in g. Fer-do Vogrin, v Jablani Simon Pen, Zikarci Aloji Zifko in Zimi Fr. Krajnc, predsednik je župan v Koreni. Naši fantje in dekleta so se resna bali, da bodo morali vleči ploh, a se je proti koncu pusta oglasilo več kandidatov in kandi-datinj za zakonski jarem. Vsem daj Bog obil» sreče! Kaj pa naše bralno društvo, ali nas n« bo nič razveselilo z iglami? — Revizija naše posojilnice je pokazala, da lepo napreduje ter je krila ves svoj vojni dolg in ima vsako leto večji denarni promet. Tudi tukaj naj velja geslo: Svoji k svojim! — Občina Korena je prejela v letu 1929 obljubljeno ji podporo 25.000 Din od bivšega okrajnega zastopa in sedaj od kraljeve banske uprave za zgradbo res krvavo potrebne ceste. Sedaj se pripravlja kamenje za spomladansko nadaljnje zidanje. Prosimo pa novi cestni odbor pri Št. Lenartu in kraljevo bansko upravo izdatne podpore za leto 1930, da bo vsaj polovica te ceste gotova. Tudi občina Zikarce namerava zgradi'i novo cesto ter jo spojiti preko Korene s Spodnjim Dcplekom in novim mostom čez Dravo v Zg. Dupleku. Sv. Jakob v Slov. goricah. Poročila sta se na Srbotju Očkerl Jožef, sin znanega in uglednega in dolgoletnega župana v Selnici oh Muri Miroslava Očkerl in Matilda Drozg. Mlademu paru želimo obilo blagoslova božjega. Gostje so zložili za novo bogolovnico 120 Din. Sv. Trojica v Slov. goricah. Zapustila nas je Mlinaričeva Mima in se je s svojo nečakinjo preselila v negovsko župnijo. Vsak, kdor jo pozna, ima sočutje ž njo, kajti ima že čez 11 let tako živčno bolezen, da si reva sama ne more prav nič pomagati. Trpi pa v svoji bolezni s pravo Jobovo potrpežljivostjo. Vsi ji želimo, naj ji ljubi Bog tudi tam lajša težke dni. —■ Pretekli teden je bila v naši cerkvi zlata poroka dobrih Kurbosovih ali Kovačevih staršev iz sosednje Gočove. Zlata poroka se je izvršila prav slovesno s slovesno sveto mašo, pred katero sta zlatoporočenca ter tudi njuni sinovi in hčere prejeli sveto obhajilo. Želimo njima, da bi obhajala zdrava in vesela še demantno in železno poroko v krogu svojih sorodnikov in sosedov. Sv. Križ na Slatini. Kakor blisk je šel glas po vsej okolici: 16. februarja bo slovesno otvorjena zvezna proga med Krapino in Rogatcem. Množice so se gnetle okoli slatinske postaje, kamor je pri vozi i dolg vlak z gosti vos v zelenju ravno ob 13.10. Otroci so mahali z zastavicami gostom v pozdrav. Topifii so mogočno odmevali po vsej nadžupniji in naznanjali okoličanom, da sprejema Rogaška Slatina odlične goste. Mladina je bila v ladre-gi, kam bi se podala popoldne. Nekateri so posetili domačo prireditev, nekateri so čakali na postaji, da se poslove od dragih gostov, še več pa jih je delalo špalir trem parom, ki so stopili pred poročni oltar, spremljani od razigranih drugov in družic. — Ker niso mogli vsi prijatelji poštene labave v društveni dom ta dan, ponove šolarji v nedeljo, dne 23. februarja lepo igro »Gospodov dan«. Pridite pa takrat vsi ostali, plačati vam ne bo treba ničesar. Cirkovee pri Pragerskem. Morda mislite, dragi čitatelji Slovenskega Gospodarja, da smo Cirkovčani že pomrli, ker se že menda 2 leti nismo nič oglasili v Slovenskem Gospodarju; pa še živimo, saj je tudi pri nas bilo več rojenih, kakor jih je umrlo. Posebno živahno je pa sedaj ob tem prešmentanem fa-šenku, ko mladi ljudje tiščijo v zakonski jarem. Dekleta se jezijo na tiste ženine, ki si iščeio In so tudi naili neveste v sosedni fnri Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Pa saj se tudi lahko jezijo, ko jih je pa doma dovolj, tako da jih tudi mi lahko dajemu drugim ženinom. Najbolj ponosni so pa Pleterci, ki so jih v kratkem dali osem v našo župnijo. Pleterski fantje pa kar od veselja poskakujejo, ko bodo en dan dobili odkupnino za tri neveste, ki gredo k nam. Drugače se pa imamo dobro, posebno sedaj, ko najbolj kolinimo. Zelo nas skrbi, kaj bo s krompirjem, ker se kupci tako slabo — oglašajo. Mihovčani mislijo postaviti nov gasilni dom. So si že lansko leto navozili opeko, les in prodec. Razbor. Z žalostnim glasom so zaklenkali zvonovi v fari, ko je izgubil posestnik in župan Knez Ivan hčerko Anico, ki je bilo položena v mater zemljo dne 8. februarja tega leta. Priljubljenost g. župana in njegove rodbine se je videla pri udeležbi pogreba, ker mnogobroj-na množica ljudi je prišla ob tej priliki tolažit žalujoče staše. Vendar se je smatral g Knez dolžnega drugače se še oddolžiti za dokazano mu naklonjenost. Ob priliki sedmine na njegovem žalujočem domu se je spomnil tudi našega najbližjega bogoslovja in v ta namen se je nabralo 300 Din, kar zasluži posnemanje. Trbonje. V novi,krajevni šolski odbor so bili Izvoljeni: Ferdo Pohrašky, župnik, Jožef Do-ler, Julius Lauko, Jurij Brajnik, Jakob Uršnik In Friderik Lužnic je kot župan predsednik. Razkrižje. Na prvo predpepelnično nedeljo, to je 16. tega meseca sta v tukajšnji cerkvi Btopila v zakon Franc Cajnovič iz Šafarskega In Filomena Alt iz Gibine. Kot sadovi dobrih družin sta bila vzgledna člana tukajšnje Marijine družbe. Zato njima želimo obilo sreče in božji blagoslov naj se razliva na njuno bodočnost. Sv. Vid pri Ptuju. Dne 10. februarja se je v naši farni cerkvi poročil Josip Korpič, kmečki sin iz Lancove vasi s Cecili jo Mohorko iz Apač Poroka se je izvršila slovesno v razsvetljeni cerkvi ob navzočnosti številnega občinstva. — Saj je bil ženin daleč okoli znan iz dobre Vir hove hiše. Bil je dalje časa predsednik Prosvetnega društva. Rad je v društvu vedno pomagal, posebno še, ko smo gradili Slomškov dom. Rad je zahajal v naš dom in večkrat nastopal pri igrah. Zato bomo dobrega mladeniča zelo težko pogrešali. Nevesta je bila vneta Marijina družbenica. Mlademu, vzornemu paru kličemo prisrčno: Na mnoga leta! Pobrežje pri Ptuju. Tu sta se v pondeljek poročila Anton Gorifan in Terezika Šimenko. oba iz znanih, dobrih pobreških hiš. Bog živi ženina in nevesto! Ormož. Člani kmetijskih odborov občin Ormož. Pušenci, Hardek, Frankovci, Hum in Litmerk so na skupni seji izvolili v okrajni kmetijski odbor Ivana Kralj, kmeta v Pavlov-cih. — Na gostiji Matije Zorjan in Loizike Vi dovič ter Rudolfa Mesarec in A"e 7nr;an v Frankovcih so na pobudo starešine Antona Stojko gostje zbrali 65 Din za dijaško semenišče v Mariboru. Bog živi oba novoporočena para in zgovornega g. starešino! Ormož. (Ormož brez hišnih številk.) Minulo nedeljo je preklical občinski redar pred cerkvijo, da se bo na številki »dve« mesta Ormož prodalo potom licitacije 10 vreč moke. Tnte resenti so se spraševali, kie H bilo to, namreč pri kateri hiši in trgovini? Do danes pa še to vprašanje ni rešeno, ker nobeden ob"an, kai še le tujci ne znaio za hišno številko »dve« mesta Ormož. Občani so se pričeli zanimati zn hišne številke, ter so v svnic snčudenie tiaro tovili, da ni na nohpni hiši pritrjena kaka hiš na štpvilka. S t<>m borli rpčpno, da je mesto Ormož brez hišnih štpvi'k mDr>da edino rnestn v Jugoslaviji, v katerem so občinski očetje po zabili na označenie hiš s hišnimi številkami Ko so po prevratu s"r»!pl| nb*'no Slovenci v •svoje roke, so da'i odstraniti npmško ožnačbo hiš po številkah To sp je zgiidi'o, toda pozabili so do danp« nndomp, ,;ti nemške napise in Številke a slovenskimi. P^akuiemo, da se to Mmprej zcndi. Sv. Andrež v Slov. noricah, V naši župniji se je ustanovila decembra lanskega Ista kmetijska šola, katero obiskuje 28 vrlih kmetskih fantov. Učimo se vsega, kar mora znati vsak kmetski fant. Učita nas razen go"poda u"ite Ija in veroučitelja še dva km?ta in s:-nr g Tomaž Poš in g. Jurančič, čebelarski potovalni učitelj. Zato pa fantje,, korajža n?!irj velja! — Posledica lanske hude zime se še sedaj po zna. Po dolinah mora ubogi kmet podirati snd-no drevje, katero se mu je posušilo radi lan ske zime. S tem je prizadelo kmetu občutno škodo, ker ravno od sadnega drevja je imel velike dohodke. — Letošnji predpust je pri nas kaj živahen V nedeljo je gospod župnik oklical kar sedem parov. Med njimi nas je zapustil vrli fant Anton Poljanec, za družico v življenju si je izbral mladenko iz Gornjega Dupleka, Kocbek Marijo. Dalje se je poroMla Cigula Elizabeta z mladeničem Ignacom Nidrl Iz Čagone Tudi družbenica Ana I.ovrec iz Derbetinec je dobila vrlega mladeniča Franca Kukovec iz Brengove Želimo vsem novoporo-čencem obilo božjega blagoslova! Leskcvec, Sv. Andraž v Halozah. V naši župniji se je ustanovilo 11. novembra 1928 prostovoljno gasilno društvo. Prebivalstvo uvidi potrebo gasilnega društva, vsled lanske slabe trgatve pa ne more samo podpirati ustanovljenega društva, ker je zelo revno. Radi tega je načelstvo gasilnega društva razposlalo milosrčnim ljudem, zavodom, društvom in uglednim osebam prošnjo s priloženo položnico št. 12951, da bi mu priskočili na pomoč z denarnimi prispevki. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Sv. Andraž v Halozah. Otožno so peli zvo. novi dne 10. februarja tega leta, ko smo spremljali k večnemu počitku skrbno gospodinjo in nadvse dobro mamico Marijo Topolovec, po-sestnico v Trdobojicah. Kako je bila pokojni-ca spoštovana in čislana daleč naokrog, so pričale številne solze, ki so se potočile ob njenem grobu. Bila je mati osmerih otrok, izmed katerih so 4 pri življenju, in katere je vzgojila v strogo krščanskem duhu. Sama jim je bila najlepši vzgled lepega krščanskega življenja. Na njena vrata ni revež nikdar zastonj potrkal, pa tudi popotni človek, ki ga je kdaj pot peljala mimo njene hiše, je bil vselej gostoljubno sprejet. Za vse njene dobrote naj ji bo liubi Bog plačnik, v katerega je v življenju tako brezmejno zaupala. Žaluiočega moža in otro-Mče pa nai tolaži zavest, da križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami! Špitalič pri Konjicah. Razno. Nesreča ne počiva. Našemu g. župniku Ivnnu Goričan je sla-moreznica odrezala prstanec, sredinec pa na-rezala. Prvo pomor mu je nudil g. dr. Ante Goričnr v Konjicah. Sreča v nesreči je bila, da ie nesreča doletela levo roko, ne desno, in da 'e ostal nepoškodovan palec in kazalec, da je moH g. župnik že drugi dan mašev.ati, kakor da hi se mu nič hudega ne bilo zgodilo. — Za nustno nedeljo nam pranravlja naše bralno društvo nekaj veselega. »Kaj nam pa morejo, mnrpio, če smo vpsel'.« — Naša okrajna cesta, nekdaj tako lepa. nudi danes to sliko: Kolesa se udirajo do osi. obreži se rušijo, šrange se nodirajo, vozovi se zvračajo v obcestni vinograd . . . Cestni odbor, usmili se vendar naše "pste! Stranice. (Smrtna nesreča.) V Križevskem klancu med Konjicami in Stranicami je povozil dne 10. tega meseca ob dveh popoldne mariborski avtobus 25 letno Marijo Pungart-nik, rejenko pri posestniku Gorenjak v Št. Vidu pri Vitanju. Peljala se je z nekim voznikom. Ko tega avtobus dojde, se je konj spla-šil. dekle je omahnilo in padlo ravno pod prednje kolo avtobusa. Nesrečnica je bila takoj mrtva z razbito glavo. Žalosten dogodek je novzročil veliko sočutja s ponesrečeno žrtvijo. Po izvršeni komisiji so ponesrečenko prepe 'ia'i v mrtvašnico na Stranicah. Gornja Ponikva pri Žalcu. Pri nas je umrla ena najbolj vzornih Marilinih družbenlc Reri- ka Rezman O njeni obči priljubljenosti je pri čal zelo obilno obiskani pogreb. Domači g. župnik je govoril ganljivo -ob grobu in pevski zbor jej je zapel žalostinko. Blaga Marijina hčerka, počivaj v miru! Sv. Jurij cb jnžni iolozaici. — Iz šentjurske okolice sta se poročila pri Sv. Primožu v pondeljek, dne 10. tega meseca g. Štefan Reberšek, posestniški sin in gospodična Angela Guzej, nekdanja članica Marijine družbe. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonskem življenju. Kozje. Kozjanske novice. Pojavil se je minuli teden v župniji Kozje v vasi Zdole nek agent od družbe z Novega Sada z malho na hrbtu in je ponujal in razpečeval te le knjigo pod imenom: Pot k resnici, Sveto pismo, Skrivno razodetje, itd. Preslepil je marsikaterega z lepimi besedami, da je kupil eno ali drugo protiversko knjigo. To je že več ko preveč, da si upa tak tujec siliti in vznemirjati naše kotaloško misleče ljudi. — Kdor želi res pošteno krščansko knjigo, naj si jo naroči pri Mohorjevi družbi v Celju, v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru, ki mu jih bodo blagovoljno priskrbele na katoliški podlagi tiskane in potrjene od škofov. Kdor si res želi kupiti in omisliti lepih katoliških knjig, ima dovolj prilike pri katoliških prodajalnah. — Kdor bi rad vedel, kašna je Goriška Mohorjeva družba onkraj naše meje v Gorici, E3 še lahko postreže s par izvodi. Štiri krasno knjige stanejo samo tri kovače in poštnino in se še dobe pri Pustišek Mihaelu, občinskem tajniku na Zdolah št. 60, pošta Kozje. Samo naslov je treba sporočiti — Spolnila se je želja tukajšnjih okoličanov, da sedaj zopet, vozi avtobus vsak dan iz Celja—Kozje—Podsreda in obratno po novi cestn; progi Lesično—Sv. Urh. Želeti je še, da bi začel voziti tudi poštni avtobus Celje—Kozje in obratno. — Domača električna razsvetljava se vedno izpopolnjuje v trgu Kozje. — V Kozjem so bili -dnevi vedne-ga češčenja presvetega P.ešnjega Telesa dne 14. in 15. februarja prav lepo obiskani. — Pust je pred durmi, a porok je silno malo, se pozna, da ni več cvenka za neveste. Mogoče bo drugo leto boljše, kar bodimo že videli, če bomo še na svetu — Zelja je, naj se oglasijo še drugi poročevalci kozjanskega okraja. Torej na =re?no poročevalno svidenje! Artlfo, R^lko slovensnost smo praznovali v nedeljo, dne 9. tega meseca, biserno poroko vzornih in občespoštovanih zakoncev Janeza Valjčanšek in Marije rojene Zorko iz Gornjega Obreža., Svečani cerkveni slovesnosti je prisostvovalo obilo ljudstva; cerkveno pobožnost ob bisernem jubileju je opravil prof. Bogovič iz Maribora. Po cerkveni slovesnosti sta slav-Ijenca. ki imata skupaj 167 let (ženin 81, nevesta 83), obhajala lep ter izredno redek jubilej v krogu številnih sorodnikov, znancev in prijateljev. Slavliencema želimo še veliko let vzornega in srečnega zakonskega življenja. Pišece, Na svatbi Martina Koprive in Neže Oernikovič je zbrala mala, pa vesela družba 121 Din za novo bogoslovnico v Mariboru. — Novoporočencema kakor tudi ostalim enajste-rim, v novem letu tu poročenim iskreno čestitamo in jim želimo obilo sreče! — Mrliški voz v Globokem pri Brežicah. Občina Globoko je po pretežni večini nad 1 uro hoda oddaljena od svoje župnijske cerkve v Pišecah. Zato mlajša generacija tudi čedalje bolj opušča staro lepo navado, ki se je še do danes držijo dosledno posebno starejši ljudje, da namreč še vedno radi prihajajo k službi božji v župnijsko cerkev. Je res dolga in težavna pot, zlasti ob deževnem vremenu in v zimskem času. Kaj še le, ako je treba spraviti mrliča na pokopališče v Pišece. Zato je res hvalevredno, da je odbor občine Globoko priskrbel posebni voz «a prevažanje mrličev. Prvi, ki ga je ta voz nrepeljal k večnemu počitku, je bil g. Jurij Varšec, ki je bil v Posojilnici v Pišecah, eni prvih na Slovenskem, duša prav od njenega začetka do likvidacije leta 192«. ZA I&ZVEBMLO Dobro povedal. V vlaku sta se vozila neki častnik in jud. Peljali so se mimo visoke gore, na kateri ni nič rastlo. Jud je vprašal: »Zakaj neki ne raste nič na visoki gori?« — Častnik, ki se ni hotel z njim razgovarjati, je dejal: »Neki jud je nekoč gori pljunil, od tedaj nič več ne zraste!« — Peljali so se dalje. Častnik je vzel kapo z glave in zabliščala se je lepa pleša. Jud je vstal in spoštljivo rekel: »Gospod, ali je tudi vam na glavo kak jud pljunil, da nič več ne — zraste?« Babica je imela čudno navado, kako je blago merila. Ni rabila nobenega metra, ampak en konec blaga je držala k nosu in potem iztegnila roko, kar je dalo gotovo dolžino. Nekega dne pri-drvi mala nečakinja z nekim trakom in reče: »Stara mama, daj enkrat po-duhati, kako dolg je ta trak!« Lahka volitev. Sodnik: »Obsojeni ste na štiri dni zapora ali 20 Din, kaj vam je ljubše?« — Obtoženec: »Prosim torej za 20 Din!« »Kaj pa ti je, da si tako nataknjen?« vpraša zdravnik tovariša zravnika. »I. kaj ne bom,« odvrne tovariš. »Več kot pol leta sem zdravil nekega pacijenta za rumenico, a še le danes sem zvedel da je — Kitajec!« Ni šel mimo. Žena očita možu, ki pride pijan domov: »Za vse race! Kako si se ga — kaj mi nisi obljubil, da ne poj-deš mimo nobene gostilne?« Mož: »Obljubil in izpolnil; nisem šel mimo nobene gostilne.«' O, nič posebnega. A.: »Kaj pa ti je prijatelj, da si tako neznansko obve zan?« — B.: »O, nič posebnega, ženk sem svoje mnenje povedal.« A.: »V tem kupeju se ne kadi!« — B.: »Kaj, jaz kadim?« — A.: »Ali vi, gospod, držite vendar pipo v ustih.« — B.: »Ali to kaj dokazuje? Jaz držim tudi noge v čevljih, pa ne grem.« NI mojstrsko delo. Nek delavec se je oženil, vzel pa je grdo vdovo. Ko pride zopet na delo, ga vpraša njegov delovodja: »No, Tom, čul sem, da si se oženil. Kakšno ženico pa si dobil?« — »O, gospod,« odgovori Tom, »sicer je božje delo, trditi pa ne morem, da bi bilo njegovo mojstrsko delo!« Na smrtni postelji. Dva soseda sta bila zelo sprta. Pa je eden zbolel, da so se bali, da bo umrl. Domači duhovnik ga le končno pregovori, da se s sosedom spravi. Poklicali so torej soseda. Zdaj sta si lepo roke podala. Bolnik je rekel: »Naj bo, ti pa vse odpuščam, saj vidiš, kako sem slab.« Ko pa je prišel sosed do vrat, se je bolnik v postelji dvignil In mu zaklical: »Veš, ti, če ozdravim, tedaj se pa le pripravi!« Konj bi rad bil. Janezek reče svojemu tovarišu: »Jaz bi bil zelo rad konj!« — »Pa zakaj?« — Janezek: »Zato, da mi ne bo učitelj vedno rekel v šoli, da sem osel!« Nek starček je želel napraviti svoj te-atament. Ko ga je advokat vprašal: — »Kako je ime vaši ženi,« je resnobno odvrnil. »Prav zares se ne spominjam, kako ji je ime. Skora 40 let živiva v zakonu, pa sem ji vedno dejal: moja stara.« V restavraciji: »Pri oni mizi obedujejo tajni svetnik Medved, trgovski minister Lev in ministrski predsednik Volk. Ne upam si blizu . . .« — »Zakaj ne?« — »Pomislite! Same tako nevarne zveri in jaz sem — Zajec!« Peti marec se bliža. Kaj pa bo takrat? Takrat bo potekel rok za naročanje Mohorjevih knjig. — Prepričani smo, da so naši bravci po večini obnovili naročnino. Če bi pa kdo tega še ne bil storil, naj nikar ne odlaša več. Saj bo dobil za teh 20 Din, ki jih bo sedaj plačal, v jeseni kar 6 knjig. Ali bi ne bilo škoda, če bi človek zamudil tako lepo priliko? Prosimo tudi vse tiste, ki jim bodo prišle te vrstice v roke, naj pokažejo lanske Mohorjeve knjige svojim znancem, ki še niso Mohorjani. Vemo namreč. da mnogi Hudje samo radi tega niso vpisani v Mohorjevo družbo, ker jih nikdo ni na to pravočasno opozoril. Naša želja je, da naj bi Mohorjeva knjiga družila vse Slovence med seboj, pa najsi so še tako raztreseni po svetu. Morebiti imaš tudi ti kako sorodnico v Zagrebu ali v Beogradu, kakega sorodnika v Nemčiji ali v Ameriki? Naroči še zanj Mohorjeve knjige, pa r.m jih v jeseni pošlji, in videl boš, kako bo tega vesel. Saj stoje po svoji vsebini sedaj Mohorjeve knjige tako visoko, da se lahko uspešno merijo z Mohorjevo knjigo v njenih najboljših časih. Lahko rečemo: po kakovosti knjig Mohorjeva družba ni še nikdar stala tako visoko, kakor stoji sedaj pod uredniškim vodstvom pisatelja Finžgarja, enega najodličnejših pisateljev, kar smo jih Slovenci kdaj imeli. Čez pičlo leto dni (dne 9. februarja 1931) bo praznoval urednik Mohorjevih knjig svojo šestdesetletnico. Ali bi ne bilo umestno, da bi mu tokrat tudi Mohorjani na kak način čestitali? Najlepša čestitka bi bila ta„ da bi takrat Mohorjeva družba štela 60.000 udov. Ali bo to šlo? Dobrih 6000 novih udov bi bilo treba pridobiti. Poskusimo! Menjalnica trzsi med mlini oni ira kmeíom 1 J 3 m i • iiVsNlÍTVO".V* ffctiVa "*-... Ženske skrbi ne prenehajo nikdar — skrbi za mladost ln lepoto . . . Ako tudi Vas mučijo te tajna skrbi, tedaj poskusite enkrat FELLERJEVO ELSA-CREMS-POMADO, katera s svojimi posebnimi sestavi, nami hrani, varuje in pomlajuje Vašo kožo. Mozolji, solnčne pege, zajedavci — vse izgine brez sledu, izginile so tudi gube, te prezgodnje znanilke starosti! Za nego las močna ELSA« POMADA ZA RAS? LAS, ki krepi lasišče, odstranjuje prhljaj in napravi lase mehke in blesteče. Po pošti 2 lonca ene ali po 1 lonec vsakee EIsa-pomade stane 40 Din franko ako se denar vpošije naprej, po povzetju 60 Din. IELSA-SIIAMPOO izvrsten za pranje glave 1 kom. 3 Din 30. ELSA-MILA ZDRAVJA IN LEPOTE v 7 vrstah: milo iz lilijinega mleka, lilijine kreme, iz rumenjaka, glicerinovo, boraksovo, katranovo in milo za britje. Po pošti 5 kom. Elsa-mila na izbiro stane 5i Din franko, ako 8 I denar vpošije naprej po povzetja 62 Din. 1467 g Dan za dnem negujte telo z Elsa-prepaiattl TO POMAGA! Dobiva se povsod! Kjer ne, izvolite naročiti narav- ■ f nost pri: flJOH 1/. FELLEH, lekarnar, STUB1C8 mil Slsafpg 341. Zaloga: Slekla Porcelana Sveliljk Ogledal Okvirjev Slik Kipov Vsakovrstnih šip i. t. d. FR.SMIPI CELIC Prevzema vsa stavbna In druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23 Sadna drevesa, visoka stebla in okulanti, najbolje ukoreninjena. — Tudi vinsko trsje v raznih sortah na najboljših podlagah. Kakor triletne smrečice za žive meje, razpošilja: Drevesnica I. Gradišnik, Dobrna pri Celju. Cenik zastonj! 40 Slatina Radenci. 221 Fant od 12 let naprej se sprejme. Grče Friderik, Sv. Jurij ob Pesnici, Zgornja Sv. Kun-gota. 220 fl vas prvi pogled pri kupovanja ure naj bode posrečen zaSMtni znamki. Sta rozine znambeMIKO", „OMIKO" in „AXO" iz švicarske tovarne ur tvrdke H. Suttner Vam nudijo jamstvo, da kupujete solidno odporno uro. — Uro za celo življenje! Ker se vpo rablja samo izbrani materij&l velike iinijsa in trajnosti. Že M a Din dobite pravo švicarsko Anker-za tMt Remontoir žepno uro št. 120 in samo 53 Din stane prava švicarska Remontoir-Roskopt ura št 121 s Ia stro:em, s svetečim se radium številkami in k a- Din dobite zapestno liro zalcimi. Za za i?" št. 3720 t kožnatim jermenom, dobrim strojem in dobre kakovosti. A prava poniklana Anker-budilka j9 g|j Din. št 125 stane samo tIvP Vsaka Suttner ura je točno pregledana, zapira se prati prahu sigurno in pošilja se jo po povzetju, z večletnim jamstvom. Rizika ni, ker to kar ne ugaja se zamenja, ali pa se vrne denar. Tcd "i rtoiite breziiaČM novo veliko ilustrirano domačo knjigo ženskih in moških ur, verižic, prstanov, uhanov, okrasnih predmetov ter zlatih, srebrnih darov itd., če jo zahtevate. Pišite še danes svetovni razpošiljalni tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA ŠT. S92. Kompletna cela studen-čna oprava mecesen ro-ri, večinoma novi za 32 metrov globočine poceni proda Štefan Koren, Pokoše, Zgornja Pol-skava. 228 Posestvo 6 in pol oralov zemlje na solnčni legi se proda. Pariinje 150, Sv. Jurij v Slov. goricah. 227 Prodam malo krasno posestvo na lepi ravnini. Poslopje je zidano, z opeko krito. Lepo sadno drevje s pašnikom. Tri rodovitne njive. Poslopje za vsakega rokodelca. Posestvo leži v Zgornji Hajdini v Njivercah štev. 46. — Lastnik Martin Širov-nik. 219 4«minil!llll!l!l!IIIIIUfiiiin&lllllll!!!lllll!!llllllilllllj V ..Malih oznanilih" stane vsaka f beseda Din 1'2Q, Naynanjša cena ta oglas je 8 Din. Manjši zneski se teh ko vpošljejo tudi v znamkah. I 1UUIIIIIIIIIIIIIIII!llllllll!UIIIIIIIIII!lllllll!lllllli!!l!!!!l Mala oznanila Upravnistvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je pri* tožena znamka 2a 2 Din.za odgovor. UPRAVNISTVO. Službo dobi: Po vseh krajih Iščemo moške in ženske, kjerkoli imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek do Din 250.—. Prijavite se: »TEH-NA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Znamka za odgovor. 93 Bučni otrobi, radi velike zaloge pod ceno na prodaj, en kg 50 para in 1 Din v Tovarni bučnega olja J. Hochmiiller, Maribor, južna stran mosta. Ugodna zamenjava bučnih je-derc in prešanje. 176 Kupim turbino v dobrem stanju za 13 metrov padca in za 300 do 350 sek. litrov vode. Ponudbe Andrej Marine, Selnica ob Dravi. 178 Laški rizling na Gothe 9 sadijo vinogradniki upravičeno do 70%. To in druge sorte dobite pri Dolinšeku v Kamnici pri Mariboru. Zahtevajte ponudbe! 188 Cepljene trte ima na prodaj Jožef Gošnik — Breg, Konjice. 164 Prodam vinogradno posestvo, obstoječe iz 2 vinogradov ter lesene hiše g kletjo za vino ter vsem potrebnim inventarjem. Zasajeno je samo žlahtno trsje, leži v Virštanju štev. 66, poleg gostilne in trgovine ter šole. Avtobusna postaja Imeno pri Podčetrtku. Vprašanja na lastnika Andreja Mastnak, Št. Jurij ob južni železnici. 167 Kmetski fantje, pozor! Javite se takoj! Za kmetijske potrebščine se iščejo razpečevalci. Lep zaslužek! Maribor, agentura, Koroščeva 20. 199 Vinlčar s tremi delavskimi močmi in večletnimi spričevali se takoj sprejme. A. Viher, Maribor, Strma ulica 4. 203 Sprejme se v železno trgovino učenec z vsaj dvema razredoma meščanske šole, ki ima veselje do železne trgovine, dvokolesa in šivalne stroje. Venčeslav V;lar, trgovina železnine, Ljutomer. 202 Sedlarski vajenece se Mesoreznice, posode za sprejme takoj. — Hra-mast in mleko, kaljiva na in stanovanje v hi-semena, — poljedelsko ši. — Lenartič Jakob, orodje, kavo, riž, čaj Murski Zasadi, pošta in drugo priporoča — Slatina Radenci. Jos. Jagodič, Celje — "—'—--Glavni trg 15. Nakup Vajenca sprejmem ta- fižola, suhih sliv in gob, koj. Matija Mulec, —kuhanega masla. 145 stavbno galanterijsko!------ kleparstvo, Ljutomer. Majerja s štirimi de- |_ _ lavskimi močmi sprej- > . tT „ me Marija Lininger — Stanovanje blizu Hoč Maribor, Koroščeva 32. se odda za delo. 218 229 Oskrbnik z dolgoletno prakso v poljedelstvu, vinarstvu, kletarstvu, vočarstvu, živinoreji, mlekarstvu in v šumski manipulaciji dobro izvežban želi svojo službo spomladi menjati. Naslov v upravi lista. 1G7 kronske bone kupi Jurij Plchler, Društveni dom, Ptuj. 130 Majer s 3 do 5 delavskimi močmi se sprejme. Prednost s kravami. Marie Pilz, Pesnica. 234 Ofer, oženjen, z najmanj tremi delavskimi močmi se pod dobrimi pogoji takoj sprejme. Oskrbništvo Slivnice pri Mariboru. 233 Hlapec, pošten, priden in ubogljiv, 9rednje starosti, vešč vsakega dela se išče k volom in enemu konju. Naslov: Kostevc Franc, Gradiška it. 18. p. Pesnica. <40 Cepljeno trsje io ukoreninjene divjake ima na prodaj Anton Turin, Modraže, p. Studenice pri Poljčanah. • 238 Lisíete, dihurjeve, kunine in druge kože od divjačine, knpuje I. Ratej, trgovec, Slov. Bistrica. 1475 Proda se sredno posestvo, zidana hiša z gospodarskim poslopjem v dobrem stana tik glavne ceste 2 kilometra od Ptoja v Spodnji Ilajdisi št. 48. 241 Hlapec, trezen, priden, močan in pošten samo z letnimi izpričevali se sprejme takoj pri Ivan Bezjak, Fram, tovarna bučnega olja, postaja Račje-Fram. 237 Vinlčarja, poročenega, veščega v vseh gospodarskih delih in pri konju, kravah; žena opravlja svinje in kuretino, proti dobri mesečni plači in živilih išče na letno službo Vlastelinstvo »Luisenhof« pri Rogaški Sla. tinL 239 Prodam vinogradno posestvo 10 minut od postaje Cirknica. Dobrenje št. 76. 236 Kupim malo posestvo do 40.000 Din. Naslov y upravi lista. £42 poslužujte se SAMO MLINOV. "^B gifiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM I t CELJSKA Sprejema hranilne vloge od vsakoge;, j'h obrestuje najugodneje, hudi popolno varnost in izplačuje točno. USTANOVLJENA LETA 1831 * CELJU Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. v lestni hiši Naredili tiom Za varnost liranS9nili vlog jamči poleg lasinefja ahtivaeHa premoŽenja po Din 100,000.009 Se lastna glavnica ha rezerve, lil znašajo š stopaj nad Din 14,500000 —. RLDUGlIVniCflRSTUO lli ZiCliO PiETEBlE Vošnjakova nI. 12 P TU] 218 (nasproti posojilnice v Narodnem domu) prodec (Soler). Prevzamem v mi v mo:o stroko spadajoča dela kakor: vsa popravila mla-tiinic in ool edelskih strojev. Vsakovrstne žične ograje v vsaki višini,£s£ni debelosti in vsakovrstnih zank. vrata, vrtna vralca, zavarovalno omrežje na okna,reSeta za Delo solidno, cene primerne V1ÜT88 H9SELL3, kliiiiaMierstio in žično p!«üí¡!. Malo posestvo okoli 4 oralov zeral e napioiiai KONRAD VAUPOTIČ Brejc 33 pri Ptuj». 230 En par težkih s opremo ter event. z vozom vred odda Lajteršberška opekarna pri Mariboru. 232 Predno si nabavite zimsko blago obiščite rgovski dom v Mariboru Največja modna trgovina v Sloveniji meri 98"/2 mtr z 38 g velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod. Modne knjige zaston„. 1399 Modne knjige zastonj, nour o"oxipnrer: Cement Portland Split in apno zagorsko je zastopstvo in glavna zaloga pri V. Bratina — Križevci pri Ljutomeru, ki zalaga tudi z deskami, latami, tesanim lesom in raznimi cementnimi izdelki. £11 Oier brez otrok, če mogoče z znanjem nemškega jezika za vrt in drobnjad z lepo sobo se sprejme takoj. Dr. Reiser, Pekre. 224 Ure, zlatnina, očala. Zajamčeno prvovrstne Izdelke kupite samo pri urarfu M. Ilger-levem Sinu Maribor, Gosposka ulica 15 1444 Popravila hitro, dobro in pocenil ¿ák ¿»k Jk Ah. Jh, Ah. Ak A*. Jih. Jlk. najboljše in najvarnejše pri Spodnještojepshi ljudski posojilnici v Mariboru Gosposka ulica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 95,000.000 dinarjev. il"oBBo«l,,™rpcS nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i v ^r ^r w v^w w ¡Ročna delai g kuhinjske preproge, prtičke, bla- | b zinice itd. Vseh vrst D.M.C.prejice ■ s w Velika zaloga volne 1 a S L PITAN, Celic S B 179 Ustanovljeno leta 1898 H Razkošna obilna pena mila GAZELA in pravilno s sodo omehčana voda sta vzroka, da mi sosede zavidajo tako lepo bleščeče perilo. 162 Sveže Zagorsho apno Ia Trbovclfshl Portland cement kakor tudi cementni izdelki vsaki čas na razpolago Pri tvrdhl C. PICKEL, PHHHlO!* Driska telet. j „Kot zabramlno sredstvo je Thitrpil pri driBki telet ia «vinj od občudovanja vrednega uspeha. Dobrota Thilrpila je neuporečna. Ne manjka pri nas v nobeni hiši." o.H.Undwirt in o. Edini izdelovatelj: Cl. Lageman Chem. Fabrik Aachen. j iM-II Zalog»: „LYKOS" Mr. K. VOUK. ZAOREB. Jurjevska nt S. Zadružna gospodarska banka Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta §16 V lastni, novozgrajeni palači Pred iraniišhansho cerhvljo Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. - Najvišje obratovanje vlog no Knjižice In v fehoCem računu - Pooblaščeni prodajalec sreih državne razredne loterije 171 Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici ■ regislrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog zna- -«_-,,,«., , ,.,« . Rentni davek Sa nad Din 85,000.000--. Za hran lne vloge jamči poleg rezerv in hi8 nad 3000 plačuje posojilnica iz svo- roštvo^ter zastavo*' pod članov-poseslnikov z vsem svojim premoženjem. jega in ga ne odteguje Najugodnejšimi pogoji. . vlagateljem. ■11111 Tiakar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin HrovHtin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Maribora, m Irdaiatelj. Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januft Goleč v Mariboru.