Pedagogični pogovori. (Spisuje Jos. Ciperle.) 14. Vino, pivo in žganje. Te tri pijače imajo v sebi več ali manj alkohola uli vinskega cveta, in sicer pivo 1—7 odstotkov, vino 7—26 in žganje do 52. — Vse te tri pijače so mnogo, ranogo pokvarjene. Posebno gerdo se ravna z vinom, s to preljubo »zlato kapljico". Napravljajo pa tudi vina, v kterih ni sluha ne duha po vinu. Kam pač pripelje človeka ljubezen do denarja! In če so tako spačena jedila in pijače toliko škodljive za stare ljudi, so še bolj za mladino. In če jih je potrebno natančno preiskovati za stareje, se morajo še bolj za otroka. Taka jedila se nc dado tako Iehko odpraviti, ali kjer se spoznajo, se morajo očediti vseh pritiklin, in če se ne raorejo, se morajo odstraniti. Bolje jc, da zgubimo inalo denarja, kot pa če stavljamo v nevarnost svoje in svojih otrok življenje. V prevclicili množinah se pa nahajajo te jedi in pijače v velicih mestih. Kmetje, ki si jih pridelajo sami, in ktere vživajo saini, jih jcdo nepopačcne. Toliko pameten je vsak, da si ne spači tistih jedi, ktere je sam. Ali preden pridejo v raesto, gredo skozi roke kupovalcev in prekupovalcev. Vsak hoče z njirai obogateti, tedaj jim pridene vsak nekaj, in v takem stanu pridejo naposled na mize meščanov. Niso zastonj izrekli marsikteri pedagogi, da bi se dali najbolje na kmetih odgojevati gosposki otroci. Tam bi dobili zdrava in čista jedila, ki so tclcsnemu zdvavju gotovo v prid. V zdravem telesu pa biva zdrava duša, in tudi njen razvitek napreduje vse bolje na kmetih, kot v raestih. Perva hrana otrokova je mleko, in sicer najboljc jc matcrino mluko. 0 tera predmetu sem pregovoril že v nekem prejšnem pogovoru. Lo nekaj moram še dostaviti. Materino mleko se nadomestuje z mlckom dojenic ali domačih živali. Ako rabimo zadnje, je potreba, da se matcrinemu, kolikor mogoče, enako naredi. Materino mleko je od začctka sladkeje in bolj vodeno, zato je treba živaljemu dodati sladkorja in vodc. V pervem mescu otrokovega življenja naj obstoji ta zmes iz polovice mleka in polovice vode. Od tega časa naj se pa mleku vedno roanj vode dodaja, tako da se v šestem mescu že čisto mleko rabiti zamore. Seveda je živalje mleko le peto kolo. In kjer je le količkaj mogoče izhajati brez njega, naj se odpravi. V osmem ali devetem inescu, ko se prikažejo pervi zobje, se otrok odvadi. Pa tudi potera naj se mu daje, kolikor mogoče mleka, dalje surovo maslo, mehko kuhano meso in jajca, kruh, sadje in stročje. Sočivje pa le z niesom. Te jedi naj se mu dajo v čistih posodah, ne preveč naenkrat; manj, pa večkrat. Tako dosežemo dvoje: pervič navadimo otroka na čednost in drugič na zmernost. Oponmiti se mu mora, naj vselej dobro prezveči te jedi. Sladkarije naj se pa kar odpravijo. Ž njiini jih napravimo sladkosnedeže, kteiim navadno jedi nikdar ne diše. Tudi ni dobro gorkih in merzlih jedi jim hitro zapored dajati. To škoduje zobem in želodcu. Navadimo jih tudi, da si zmijejo zobe pred jedjo in po jedi. Glejmo pa tudi na to, da sede spodobno pri mizi iu ne s prekrižanimi nogami. Po jedi jih pustimo malo počivati. Nc spodimo jih takoj h knjigam ali v šolo. Saj je pa tudi vsak človek po jedi bolj ali manj len. Djavnost vseh njegovih organov je zbrana v prebavljanji jedil. To terpi pa le kake pol ure, in potem smejo že delati. Na to edino lenobo se smejo navaditi, kajti škodovala jim ne bo nikjer. Vsak še tako navaden delavec iraa o poldne eno uro počitka. Pomniti je tudi treba, da otrok v primeri s svojo velikostjo potrebuje več jedi, kot odrašen človek. To nam naj razjasni sledeči izglcd. Človeško truplo je podobno hiši. Ni le dovolj, da jo sezida gospodar, kajti ne ostane zmiraj taka, kakor jo je postavil. Zmiraj se kaj odkruši od nje, zmiraj kaj obrabi. Skerbeti je tedaj treba, da se obrabljcni in odkrušeni deli nadomestijo z novimi. Tako je tudi pri človeku. Organi njegovega telesa ne ostanejo vedno taki, kot so bili, vedno slabeji postajojo, in treba jih je namestiti z novimi. To storimo z jedjo. — Ali pri otroku ima hrana še drugi namen. Ne le da mu ona nadomestuje obrabljene organe; oni se raorajo tudi povečati. To povečanje se imenuje rast. Tedaj je razvidno, da otrok potrebuje mnogo hrane. In ako se mu je dajc prepičlo, postane slab in ne raste, kakor bi moral. Toliko o jedilih. Nasvetoval sem tu le taka, ki so za otroka in niso draga, kar je tu glavna stvar. Le na tak način jih je mogoče pri- poročati tudi revniin starišem. Rekel sem tudi, da se morajo podajati otroku vedno le v čistih posodah. Za umivanje in čiščenje posod potrebujemo pa nekaj časa; nič ne de, ali čednost ne škoduje nikjer. Vsacemu ostaje od opravil gotovo nekaj časa. Ta je za počitek, se mi bo odgovorilo, Gotovo da, ali stariši imajo razven druzih opravil, tudi skerbeti za odgojo svojih otrok. Tedaj morajo ostali čas porabiti v to, saj so postali zato stariši. Pijača otrokova naj bo voda. Ali pri tej je nekaj pomniti. Ako so pljuča tako vroča, da serce urno bije, se ne sme piti; sicer pa, če je človek tudi poten, voda ne škoduje. Če pride premalo vode v telo, zboli človek; če jo je pa preveč, izpuhti kot pot iz njega. Vendar kar je preveč, je preveč, in ni dobro. Tedaj se tudi ne sme piti vode čez mero. Otroci pijo tudi kavo. To ravno ni nič napačnega, ali bolje je mleko. Ako se jim pa že daje kava, naj se zerna prej omijejo, preden sc žgo, kajti ona so, kakor sem že omenil mnogokrat pobarvana.  (Dalje prihodnjič.)