1 Srce iz kruha – simbol Posavja Brežice 4 Vodovodni stolp v Bežicah 3 Viteška dvorana v gradu Brežice 5 Sotocje Krke in Save 6 Terme Catež 7 Grad Mokrice 8 Igrišce za golf pri Mokricah 9 Avtocesta proti Zagrebu 10 Jovsi 11 Kosec v Jovsih 12 Nujcev hrast v Gregovcah 13 Pišecki grad 14 Etnološka zbirka v Pišecah 15 Podgorje pri Pišecah 16 Repnica Najger 17 Cebelar 18 Grad Bizeljsko 19 Bukov gozd na Orlici 20 Svete gore 21 Kostanjevica na Krki 22 Cistercijanski samostan v Kostanjevici 23 Kostanjeviška jama 24 Vinogradi na vznožju Gorjancev 25 Krško polje 26 Rimski žrtvenik pri Drnovem 27 Mocvirska logarica 28 Krakovski gozd 29 Plavcek 30 Raka 32 Breskve 31 Kmecki sadovnjak 33 Jedrska elektrarna pri Krškem 34 Industrijsko-obrtna cona v Krškem 35 Krško - Videm in stari del mesta 36 Valvasorjev spomenik v Krškem 37 Sremiški vinogradi 38 Grozdna mešanica za cvicek 39 Kozarec cvicka 40 Brestanica 41 Grad Rajhenburg ter cerkev sv. Petra in Pavla 42 Notranjost brestaniške bazilike 43 Senovsko podolje 44 Savska dolina med Sevnico in Krškim 45 Ajdovski gradec 46 Rumeni slec z rastišca pri Boštanju 47 Sevnica 48 Sevniški grad 50 Rastišce kluzijevega svišca pod sv. Lovrencem v Okroglicah 49 Lutrovska klet v Sevnici 51 Razbor z Lisco v ozadju 52 Vrh Lisce 53 Lisca je tudi vzletišce zmajarjev 54 Gozdno bogastvo na Bohorju 55 Slap Bojavnik na Bohorju 56 Vetrnik 57 Grad in trg Podsreda 58 »Pranger« v Podsredi 59 Kozjanski park 60 Kolarjeva hiša v Trebcah 61 Kozje 62 Pilštanj 63 Trški portal v Pilštanju 64 Cerkev Marije Pomocnice v Zagorju 65 Virštanjski vinogradi 67 Fazan 66 Široka dolina Sotle pri Imenem 68 Dvorec Olimje 69 Grad Podcetrtek 70 Terme Olimija 71 Sv. Ema 72 Rogaška Slatina 73 Zdraviliški kompleks v Rogaški Slatini 75 Grad Strmol v Rogatcu 74 Steklopihac v Steklarni Rogaška 76 Muzej na prostem v Rogatcu 77 Donacka gora z istoimenskim naseljem na vznožju 78 Pogled z Boca proti jugu 79 Vinogradi na prisojah pod Bocem 80 Barocna romarska cerkev v Sladki Gori 81 Šmarje pri Jelšah 82 Cerkev Sv. Roka nad Šmarjem 83 Grad Jelše POSAVJE in POSOTELJE A – Ž ENCIKLOPEDICNI PRIROCNIK ZA POPOTNIKA UREDILA Drago Kladnik in Bibijana Mihevc BESEDILO Dejan Cigale, Slavko Ciglenecki, Alenka Jovanovic, Drago Kladnik, Barbara Lampic, Oži Lorber, Bibijana Mihevc, Marjeta Natek, Hrvoje Oršanic, Bela Sever Avtorji posameznih gesel: David Bole, Vlasta Dejak, Dušan Klenovšek, Ivanka Pockar, Nataša Polajnar Frelih, Jože Rataj, Helena Rožman, Mohor Slatner, Jožica Škofic, Vladimir Šlibar AVTORJI FOTOGRAFIJ Drago Perko 10; Igor Maher 76 in 79; Jurij Senegacnik 6, 25, 40 in 81; Marjan Garbajs 21, 32, 43, 57, 66 in 77; Matej Gabrovec 28, 63 in 78; Miha Pavšek 65; Peter Skoberne12 (Arhiv Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU) Arhiv Steklarne Rogaška 74; Arhiv Term Olimia 70; Blaž Mirt 20, 26 in 58; Damjan Regoršek 83: Hrvoje Oršanic 1–5, 7–9, 11, 13–9, 22–24, 27, 29–31, 35–39, 41, 42, 44–56, 59 in 67; Miha Pavšek 33, 34 in 82; Stane Klemenc 60–62, 64, 68, 69, 71–73, 75 in 80. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence CC BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9616568299 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 913(497.4-111/-112)(036) 908(497.4-111/-112) POSAVJE in Posotelje : A-Ž : enciklopedicni prirocnik za popotnika / besedilo Dejan Cigale ... [et al.] ; uredila Drago Kladnik in Bibijana Mihevc ; avtorji posameznih gesel David Bole ... [et al.] ; [fotografije Drago Perko ... [et. al.] ; zemljevid Iztok Sajko ; krajevni in stvarni vodnik Tinka Selic]. – Ljubljana : ZRC, ZRC SAZU, 2006. - (#Zbirka #Slovenija total) ISBN 961-6568-29-9 Cigale, Dejan 2. Kladnik, Drago, 1955­226478336 POSAVJE POSOTELJE Pred tabo, dragi bralec, je zadnja, dvanajsta knjiga iz zbirke Slo­venija Total, ki jo je na zacetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zasnoval geograf Bela Sever, znan po neutrudnem uredniškem delovanju, med drugim tudi pri projektu Enciklopedija Slovenije. Prezgodnja smrt mu žal ni dopustila, da bi uzrl celovit sad svojih zamisli, zato mu dokoncano knjigo sodelavci posvecamo z globo­kim spoštovanjem do njegovih prizadevanj in dosežkov v trajen spomin. Posavje, tudi Spodnje Posavje, in Posotelje, tudi Sotelsko in Ob-sotelje, sestavljata vzhodni del Slovenije. Že imeni povesta, da gre za pokrajini ob spodnjem toku Save v Sloveniji, od izliva Savinje naprej, in ob mejni reki Sotla oziroma za slovenski del njenega porecja. Meja med Posavjem in Posoteljem tece po jugozahodnih obronkih Posavskega hribovja Bohorju in Orlici. Od leta 2004 dr­žavna meja s Hrvaško predstavlja zunanjo mejo Evropske zveze. Posavje je tradicionalno prehodno obmocje med Štajersko na le­vem bregu Save in Dolenjsko na njenem desnem bregu. Sava je stoletja razmejevala deželi Štajersko in Kranjsko, po njej še vedno tece meja med ljubljansko in mariborsko škofijo. Poleg delov Po-savskega hribovja z znacilnimi nizi antiklinal in sinklinal, sestavljajo Posavje še vinorodna Krško, Senovsko in Bizeljsko gricevje, rodo­vitno ravno dno Krške kotline in zakraseli severovzhodni obronki Gorjancev z vinorodnim Podgorjem na vznožju. Ta del Slovenije s pomembnimi prometnimi potmi ob Savi in Krki se je v casu industrijskega vzpona od konca 19. stoletju navezoval na Zagreb, še zlasti brežiško obmocje, sam pa je dolgo ostal nein­dustrializiran. To je ohranilo razmeroma cisto okolje, ki zagotavlja ugodne možnosti za turisticno-rekreativno ponudbo. Terme Catež so scasoma prerasle v eno najvecjih zdravstveno-turisticnih sre­dišc v Sloveniji. Sava je le delno energetsko izrabljena, pri Krškem stoji ob njej na­ša edina jedrska elektrarna. Nekoc pomembno premogovništvo je skoraj v celoti zamrlo, hirajoca industrija je vezana na nekaj za­poslitvenih središc. Vodilni središci sta Krško in Brežice; v slednjih so osredotocene zdravstvene in izobraževalne ustanove. Opazna je velika razlika v gospodarski razvitosti med ravninski-mi in gricevnato-hribovitimi obmocji. Za vzpeto površje je znacil­na precejšnja gozdnatost s prevlado listavcev, zlasti bukve. Vecji sklenjeni hrastovi gozdovi so tudi na ravnini, kjer na njivah pre­vladujejo tradicionalne kulture koruza, pšenica, sladkorna pesa in krompir. Razvita je tudi živinoreja, zlasti mlecna in mesna gove­ doreja, prašicereja in tudi perutninarstvo. Gricevnato obrobje je sadjarsko in vinogradniško. V prisojnih legah so tudi vecji nasadi jabolk, hrušk in breskev ter drobno parcelirani nasadi vinske trte. V vecjem delu Posavja z mešanjem rdecih in belih sort grozdja pridelujejo znameniti cvicek, medtem ko so za Bizeljsko znacilna bolj »plemenita« vina. Posotelje sestavljajo vzhodni odrastki Karavank Boc, Donacka go-ra in Macelj, vzhodni del Voglajnskega gricevja, Zgornjesotelsko in Srednjesotelsko gricevje ter skrajni vzhodni obronki Posavske­ga hribovja Bohor, Rudnica in Orlica. Med odrastki Karavank in Posavskega hribovja je Voglajnsko-Rogaško podolje. Spodnje Po-sotelje južno od soteske Zelenjak se obicajno prišteva k Posavju. Po slemenih gricevja prevladuje razložena poselitev, medtem ko so v podolju in ob Sotli pogostejša grucasta naselja. Za Kozjansko so znacilna starodavna trška naselja, ki pa niso nikoli prerasla pro-vincialne vloge; še vec, vecina med njimi je scasoma nazadovala na raven povprecne vaške naselbine. Na njihovo nekdanjo vlogo opozarjajo le še vecje hiše v jedru posameznih naselij. Trška na­selja so imela pravice do tržnih in sodnih dni. Sodna pravica se je izvajala na gradovih v njihovi bližini. Gostota gradov je tako kot v Posavju zelo velika, kar kaže na nekdanji velik pomen plemstva. Konec srednjega veka je med plemstvom in podložniki prišlo do resnih nasprotij, ki so v letih 1572–1573 prerasla v hrvaško-sloven-ski kmecki upor. Na sušnejših ravnicah na dnu dolin in po temenih slemen so njive, mokrotnejše dele prekrivajo travniki, po prisojah so manjši sadov­njaki in nad njimi vinogradi, medtem ko osoje porašca gozd. Po-sotelje spada v Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš, kjer se v za­dnjem casu uveljavljajo žlahtna vina. Neokrnjena narava omogoca biološko kmetovanje, ki ga podpira Kozjanski park, ustanova, ki v južnem delu Kozjanskega varuje tamkajšnjo bogato naravno in preostalo kulturno dedišcino. Stavbno dedišcino je namrec precej prizadel potres leta 1974, po katerem so ljudje z denarno pomocjo širše skupnosti prenovili precejšen del stavbnega fonda. Industrija je razmešcena v naseljih Rogaškega podolja. Vodilno industrijsko središce je Rogaška Slatina z znamenito steklarno, medtem ko je vodilno upravno središce Šmarje pri Jelšah. Kozjan­sko je z izjemo Kozjega povsem brez industrije, zato se tamkajšnje prebivalstvo zaposluje v Šentjurju, Štorah in še zlasti v Celju. Turi­sticna ponudba Posotelja temelji na zdraviliškem turizmu, ki ima v Rogaški Slatini že stoletno tradicijo. Terme Olimia v Podcetrtku so stare šele nekaj desetletij, a se zelo hitro razvijajo. Drago Kladnik POSAVJE in POSOTELJE Zbirka prirocnikov SLOVENIJA TOTAL podrobno obravnava Slo­venijo po regijah: POMURJE, PRIMORJE KRAS, GORENJSKA, DOLENJSKA, LJUBLJANA IN OKOLICA, PODRAVJE, SAVINJ­SKO, ZASAVJE, KOROŠKA, NOTRANJSKA, POSOCJE, POSAV­JE IN POSOTELJE. Prvih 10 knjig je izdala Pomurska založba iz Murske Sobote, zadnji 2 pa sta pripravila Inštitut za geografijo ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in založila Založba ZRC SAZU iz Ljubljane. Vsa naselja v prirocniku so razporejena v Krajevnem vodniku, po abecednem redu z oznacenimi stranmi, središcni kraji tudi v ge­slovniku, pripadajoca naselja pa v podgeslu OKOLICA. Dejav­nosti so v geslovniku nanizane po abecedi, podrobnejši podatki pa v zbirnih geslih (Industrija, Muzej, Umetnostni spomeniki itd.), nanizanih v seznamu Stvarnega vodnika. Krajšave avstr. avstrijski hrv. hrvaški hrv.-slov. hrvaško-slovenski ital. italijanski j. jug, južni jv. jugovzhod, jugovzhodni jz. jugozahod, jugozahodni n. v. nadmorska višina ok. okrog oz. oziroma preb. prebivalec, prebivalci pr. n. št. pred našim štetjem s. sever, severni sv. severovzhod, severovzhodni sz. severozahod, severozahodni slov. slovenski stol. stoletje št. hišna številka v. vzhod, vzhodni z. zahod, zahodni 4 km oddaljenost od središcnega naselja 7.–15. delovni cas 323 m nadmorska višina 357 preb. podatki popisa prebivalstva 31. 3. 2002 • telefon ARHEOLOGIJA 6 A Arheologija Najstarejši sledovi poselitve Posavja in Posotelja so bili odkriti v Ajdovski jami pri Nemški vasi in v Kostanjevici na Krki. Malošte­vilne najdbe kamnitega orodja iz starejše kamene dobe potrjujejo bivanje neandertalca. Naselitveni zgodovini v Posavju lahko sledimo šele proti koncu petega tisocletja pr. n. št., na prehodu neolitika v eneolitik oz. v bakreno dobo. Predmeti iz tega casa so bili najdeni v Jermanovi (Ajdovski) jami pri Pijavškem, na Blanci, v Levakovi jami pri Šutni ter Ajdovski jami pri Nemški vasi. Ajdovsko jamo pri Nemški vasi v Krškem gricevju so uporabljali za pokopališce, kar je prvo tovrstno najdišce iz tega casa v Sloveniji. V jami je bilo pokopanih 29 oseb (16 otrok, 7 žensk, 6 moških), pokopali so jih skupaj z osebnimi predmeti (ogrlice, zapestnice, kamnite sekire, pušcice). V jami so bili najdeni tudi številni lonceni vrci, sklede in svetilke. Iz casa zgo­dnje in srednje bronaste dobe je znan le bronasti mec, ki so ga našli v stari savski strugi na obmocju Drnovega. V obdobje kulture žarnih grobišc (1200–800 pr. n. št.) spadajo najdišca, med katerimi so pomembnejša v Dobovi, na Dobah pri Kostanjevici na Krki, Gradišcu nad Dunajem, v Orešju na Bizelj­skem, na Silovcu, Velikih Malencah in v Žadovinku. Najpomemb­nejše najdišce je Dobova, grobišce z vec kot 400 žganimi grobovi, katerih grobni inventar se zaradi skupnih znacilnosti imenuje do-bovsko-ruška skupina kulture žarnih grobišc. V ta cas delno sodi tudi nekaj manjših gradišc, odkritih v Dvoru, na Vodenovem, v Le-sicnem, na Rudnici in drugod. Za posavska najdišca iz halštatskega obdobja oz. starejše železne dobe (700–300 pr. n. št.) so znacilni višinske naselbine, utrjene z obzidji in postavljene v izpostavljenih legah, ter skeletni grobovi v dru­žinskih gomilah. Materialna kultura prica o pripadnosti tako imenova­ni dolenjski skupini; najpomembnejša najdišca so Libna, Velike Ma-lence, Sajevce, Šentvid nad Catežem, Boštanj in Brezje pri Raki. V 3. stol. pr. n. št. se je v Posavju naselilo keltsko pleme Tavriski. Njegovo bivanje je izpricano zlasti z grobišci, ki so jih postavljali na recnih terasah. V grobovih prevladujejo nakitni predmeti, deli noše in bojevniška oprema; izjemen je bojni voz, ki so ga odkrili na sejmišcu v Brežicah. Med rimskodobnimi najdišci prevladujejo zaselki in posestva z manjšimi grobišci. Gosta anticna naselitev je nastala zaradi ugo­dnih naravnih razmer in dobrih prometnih povezav (cesti Akvile­ja–Emona–Siscija in Virun–Celeja–Siscija. Upravno, prometno in trgovsko središce je bil Neviodun (Drnovo pri Krškem), ki je nastal kot postojanka pod vojaško upravo. V mesto se je razvil po letu 70, ko je cesar Vespazijan naselbini podelil mestne pravice. Poleg ve-cjih podeželskih vil in naselij (Zastranje, Mala Pristava, Orešje na Bizeljskem, Prelasko, Rožno) so zlasti za Posotelje znacilne tudi manjše skupine rimskodobnih gomil. V nemirnem poznoanticnem casu med 4. in 6. stol. se je preb. umaknilo v utrjene naselbine, zavarovane z obzidji in obrambnimi stolpi (Ajdovski gradec nad Vranjem, Velike Malence, Svete Gore na Bizeljskem, Donacka gora). Konec 6. stol. so se v Posavje in Posotelje naselili Slovani. Sledo-vi najstarejše naselitve še niso bili odkriti, nekaj staroslovanskih grobišc je iz 8. do 11. stol. (Sela pri Dobovi, Dobova, Svete Gore na Bizeljskem). Artice (215 m, 281 preb., 6 km s. od Brežic) Artice so razvejeno obcestno naselje na jz. robu Bizeljskega gri-cevja, ob krajevni cesti Spodnja Pohanca–Globoko. K naselju sodi zaselek Kraloce ob Volcjem potoku na jz. V okolici so njive, travniki in sadovnjaki ter Artiška hosta na s. So lokalno oskrbovalno sredi-šce, vecina krajanov je zaposlenih v Krškem in Brežicah. DEDIŠCINA Prvotno je bila pokopališka cerkev Sv. duha podružni-ca videmske prafare in nato župnije Sromlje. Leta 1789 je postala samostojna kuracija. Sedanja župnijska cerkev Sv. duha je enoladij-ska stavba, grajena v letih 1797–1824, z letnico 1800 na glavnem portalu. Notranjšcina cerkve kaže poznobarocno bogato clenovitost in plastenje ostenja, znacilno za socasno arhitekturo tega obmocja. Poslikava je delo T. Fantonija iz druge polovice 19. stol. OKOLICA Arnovo selo (307 preb., sz. 2 km) je razloženo naselje med Volcjim potokom in Mocnikom na jz. robu Bizeljskega gricev­ja. Na dnu obeh dolin so travniki, njive in sadovnjaki, na pobocjih vinogradi in sadovnjaki ter nekaj gozda. K naselju spadata zaselka Ivanje selo na j. in Mrzlek na s. Tu ima sedež Sadjarska zadruga Posavja. Curnovec (111 preb., sv. 4 km) je razloženo naselje v dolini in na pobocjih ob potoku Curnovec v Bizeljskem gricevju. Po goricah so raztreseni številni zaselki in samotne kmetije. V kmetijstvu sta najpomembnejša sadjarstvo in vinogradništvo. Decno selo (320 preb., v. 1,5 km) je razvejeno obcestno naselje ob križišcu cest Brežice–Sromlje in Spodnja Pohanca–Globoko na j. robu Bizeljskega gricevja. Na ravnini prevladujejo njive in trav­niki, na pobocjih je nekaj sadovnjakov in vinogradov. Vecina kraja­nov je zaposlenih v Brežicah in Krškem. Dolenja vas pri Articah (83 preb., z. 2,5 km) je grucasto naselje na s. robu Brežiškega polja, ob cesti Brežice–Krško. V. je potok Mocnik, sz. obsežen listnati gozd Crna mlaka. A ARHEOLOGIJA ARTICE Arnovo selo Curnovec Decno selo Dolenja vas pri Articah ARTICE Glogov Brod Križe Oklukova Gora Pecice Silovec Spodnja Pohanca Sromlje Trebež Volcje 8 Glogov Brod (133 preb., jv. 1 km) je razloženo naselje na s. obro­bju Brežiškega polja. Na melioriranih zemljišcih so njive in travniki, v Bizeljskem gricevju imajo vinograde. Križe (132 preb., s. 10 km) so grucasto naselje na prisojnem po­bocju sz. dela Orlice (370 m). Na razgibanem površju so razloženi zaselki, vmes njive, travniki, sadovnjaki, vinogradi in gozd. Oklukova Gora (62 preb., sz. 4,5 km) je razloženo naselje na sle­menih med potokoma Mocnik in Volcji potok v z. delu Bizeljskega gricevja; znacilni so vinogradi z zidanicami in sadovnjaki. Pecice (116 preb., s. 10 km) so razloženo naselje z grucastim jedrom na prisojnem pobocju sz. dela Orlice; v okolici so številni zaselki. V naselju stoji podružnicna cerkev sv. Ožbalta, zgrajena med letoma 1857 in 1863 na mestu starejše predhodnice. Silovec (37 preb., s. 6 km) je razloženo naselje v s. delu Bizeljske­ga gricevja, ob vinski cesti Bizeljsko–Krško. Na j. obrobju Orlice je zaselek Topla jama, ob slikoviti oznaceni poti proti j. pa Lastine. V okolici so skromni travniki, vinogradi in nekaj sadovnjakov, na pobocjih Orlice gozd. V Ajdovski jami so leta 1935 pri širjenju jam-skega vhoda odkrili poznobronastodobno zakladno najdbo. De-po sestavljajo fragmentirani bronasti predmeti (srpi, sekira, dleto, ovratnice, zapestnice) in amorfni kosi bronaste surovine. Spodnja Pohanca (99 preb., z. 1,5 km) je razvejeno naselje na s. robu Brežiškega polja, ob cesti Brežice–Krško in odcepu proti Articam. Nekaj krajanov je kmetov in podjetnikov, vecina je zapo­slena v Brežicah in Krškem. Sromlje (106 preb., s. 5 km) so razloženo naselje v s. delu Bizelj­skega gricevja, ob vinski cesti Bizeljsko–Krško. Na j. obrobju Or-lice so manjši zaselki. Na prisojnih legah prevladujejo vinogradi in sadovnjaki, na osojah in pobocjih Orlice gozd. Mogocna župnijska cerkev sv. Martina z zvonikom je bila leta 1750 prenovljena. Sta-rejšemu jedru triladijskega dvoranskega prostora s križno oboka­nimi polami z vmesnimi oprogami in dvema paroma osmerokotnih slopov je bil v drugi polovici 18. stol. prizidan zaobljeno zakljucen prezbiterij. Socasno sta nastala glavni oltar in lesena prižnica. Zu­nanjšcina je bila v 19. stol. odeta v psevdostilno okrasje. Pokopa­liški zid, povezan s kaplanijo kvadratnega tlorisa, je verjetno osta­nek nekdanjega taborskega obzidja. Cerkev je bila prvotno podru­žnica videmske prafare in prikljucena cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki; samostojna župnija je od leta 1753. Trebež (283 preb., j. 2 km) je razloženo, delno obcestno naselje v s. delu Brežiškega polja. Na melioriranih slabo rodovitnih zemlji-šcih so zaplate gozda, vmes pa travniki in nekaj njiv. Volcje (103 preb., s. 4 km) je razloženo naselje v sz. delu Bizelj­skega gricevja, z jedrom ob vinski cesti Bizeljsko–Krško. Zaselki so raztreseni po dolini in gricevju ob potoku Sromljica. Prevladuje­ta vinogradništvo in sadjarstvo, nekaj preb. je zaposlenih v Breži­cah in Krškem. Cerkev sv. Janeza Nepomuka je domnevno iz 16. stol. in ima poznogotsko oblikovan, tristrano zakljucen prezbiterij. Stožcaste konzole nosijo znacilno zvezdasto rebrovje. Osrednja ladja je bila ob prizidavi zakristije nekoliko dvignjena in ima sedaj traverzni strop. Razmeroma kakovostni deli sta rokokojski oltar in kropilnik iz leta 1771, sedaj zazidan v lopi zvonika. Zgornja Pohanca (101 preb., sz. 5 km) je obcestno, v jedru gru-casto naselje v dolini potoka Mocnik v sz. delu Bizeljskega gricev­ja, manjši zaselki so raztreseni na jz. obrobju Orlice. Na dnu doline so njive, travniki in sadovnjaki, na slemenih vinogradi in gozd. V kraju so našli rimska nagrobnika. V jami v Zlodjevem grabnu so leta 1918 odkrili mitrej iz 3. stol. Zgornji Obrež (161 preb., jz. 2,5 km) je vecinoma grucasto na­selje v s. delu Brežiškega polja, med železniško progo Ljublja­na–Zagreb in cesto Brežice–Krško. V okolici so njive in travniki, na mokrotih tleh v z. delu tudi gozd. Preb. so zaposleni v Krškem in Brežicah. A ARTICE Volcje Zgornja Pohanca Zgornji Obrež BANKA B Banka BISTRICA OB SOTLI Banka Celje d. d., Agencija Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 57, • (03) 800 26 90 BIZELJSKO Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po-slovalnica Bizeljsko, Bizeljska cesta 72, • (07) 495 10 71 BRESTANICA Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Poslo­valnica Brestanica, Cesta prvih borcev 10, • (07) 497 17 59 BREŽICE Deželna banka Slovenije d. d., Poslovna enota Brežice, Pod ob-zidjem 39, • (07) 499 01 20 Nova KBM d. d., Podružnica Brežice, Cesta prvih borcev 6, Ek­spozitura Brežice, • (07) 496 19 78 Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po-slovalnica Brežice, Cesta prvih borcev 42, • (07) 499 13 34 Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po-slovalnica Blagovni center Brežice, Cesta svobode 0 N, • (07) 499 16 50 SKB banka d. d., Poslovalnica Brežice, Cesta prvih borcev 39, • (07) 496 11 29 DOBOVA Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po-slovalnica Dobova, Ulica Jožeta Šavrica 2, • (07) 496 70 46 IMENO Deželna banka Slovenije d. d., Poslovna enota Boc, Imeno 84, • (03) 582 92 45 KOSTANJEVICA NA KRKI Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po-slovalnica Kostanjevica, Ljubljanska cesta 6, • (07) 498 72 63 KOZJE Banka Celje d. d., Agencija Kozje, Kozje 38, • (03) 800 26 95 Deželna banka Slovenije d. d., Poslovna enota Boc, Kozje 134, • (03) 800 10 80 KRMELJ Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po-slovalnica Krmelj, Krmelj 52, • (07) 818 41 59 KRŠKO Nova KBM d. d., Podružnica Brežice, Agencija Krško, Cesta krških žrtev 137b, • (07) 492 28 77 Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Trg OB B Matije Gubca 1, • (07) 492 46 00 SKB banka d. d., Poslovna enota Krško, Cesta 4. julija 42, BANKA • (07) 488 26 30 BISTRICA PODCETRTEK Banka Celje d. d., Agencija Podcetrtek, Slake 1, SOTLI • (03) 818 43 50 ROGAŠKA SLATINA Banka Celje d. d., Poslovna enota Rogaška Slatina, Poslovalni- ca Rogaška Slatina, Kidriceva ulica 5, • (03) 818 43 00 Deželna banka Slovenije d. d., Poslovna enota Boc, Sotelska ulica 1, • (03) 818 38 60 SKB banka d. d., Poslovalnica Rogaška Slatina, Kidriceva ulica 11, • (03) 818 14 00 ROGATEC Banka Celje d. d., Agencija Rogatec, Trg 10, • (03) 818 35 95 SENOVO Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po- slovalnica Senovo, Titova cesta 86, • (07) 497 31 55 SEVNICA Banka Koper d. d., Poslovna enota Ljubljana, Agencija Sevnica, Trg svobode 1, • (07) 816 31 90 Nova Ljubljanska banka d. d., Podružnica Posavje – Krško, Po- slovalnica Sevnica, Trg svobode 6, • (07) 814 12 50 SKB banka d. d., Poslovalnica Sevnica, Kvedrova cesta 31, • (07) 814 16 07 ŠMARJE PRI JELŠAH Banka Celje d. d., Poslovalnica Šmarje pri Jelšah, Aškercev trg 13, • (03) 818 35 90 Deželna banka d. d., Poslovna enota Boc, Obrtniška 2, • (03) 818 18 31 Bistrica ob Sotli (213 m, 282 preb., sedež obcine Bistrica ob Sotli) Bistrica ob Sotli je obmejno obcestno naselje v j. delu Srednjeso­ telskega gricevja, na robu ravnine na široki terasi ob reki Sotli. Del naselja je na ravnini, manjši del pa na vznožju pobocja gozdnate Orlice (Rožce, 619 m). Skozi naselje tece potok Cehovnica, ki se izliva v Bistrico. Tu je križišce cest proti Podsredi, Zagaju, Kun­ šperku in mednarodnemu mejnemu prehodu s Hrvaško na Sotli. Kraj je središce obcine, do leta 1994 sestavnega dela obcine Šmarje pri Jelšah. K naselju, ki se je do leta 1952 imenovalo Sv. Peter pod Svetimi Gorami, spadajo zaselki Cehovec, Koce in Ma- rof. O zgodnji poselitvi pricajo prazgodovinske najdbe. V srednjem veku se je naselje nekaj casa imenovalo Leskovec. Zdaj je Bistrica središcno naselje z osnovno šolo, pošto, banko, trgovinami. Do- macini so zaposleni v industrijskem obratu tovarne Emkor iz Ro­ 11 BISTRICA OB SOTLI Crešnjevec ob Bistrici Dekmanca Hrastje ob Bistrici Križan Vrh Kunšperk 12 gatca, nekaj jih je našlo zaslužek v obrtni dejavnosti. Pomembna dopolnilna dejavnost je kmetovanje; njive in travniki so na obeh straneh Bistrice in na pobocju Kunšperške gore. Na prisojah so vinogradi in sadovnjaki. DEDIŠCINA Tu so leta 1475 Turki premagali plemiško vojsko Žige Pohlheima, februarja 1573 pa je vojska štajerskih deželnih stanov razgnala uporniške kmete. Župnijska cerkev sv. Petra je v osnovi romanska, pod njenimi ostanki so verjetno sledovi anticne stavbe. V poznogotskem prezbiteriju so ohranjene freske iz 15. stol. Ok. leta 1880 so cerkev regotizirali. V kraju je bilo odkrito grobišce iz halštatskega obdobja s planimi žarnimi grobovi. Ker je bilo pomanjkljivo izkopano, manjkajo izpove­dnejši podatki. V bližini so našli tudi ostanke iz rimskega obdobja. OKOLICA Crešnjevec ob Bistrici (78 preb., z. 2 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na valovitih prisojnih pobocjih z. od Bistrice ob Sotli. J. od naselja tece potok Trebšcica. Naselje se prvic omenja leta 1213. Po prisojnih ilovnatih in lapornatih pobo-cjih so vinogradi z zidanicami ter manjši sadovnjaki. Dekmanca (112 preb., sz. 4 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na nekoliko višjem z. robu Sotelske doline, z. od ceste Pod­cetrtek–Bistrica ob Sotli. Posamezne hiše so raztresene po sleme­nih in pobocjih med grapami kratkih desnih pritokov Sotle, sv. od Križan vrha (444 m). K naselju spada zaselek Bobovec. Na ilovnati prsti uspeva vinska trta, sicer se menjavajo njive, travniki in manjše zaplate gozda. V bližini so sledovi manjše rimske naselbine. Hrastje ob Bistrici (141 preb., sz. 1 km) je razloženo naselje z. od ceste Bistrica ob Sotli–Podcetrtek ter z. od sotocja Bistrice in Sotle. Hiše, raztresene po razgibanem gricevnatem svetu, sesta­vljajo vec zaselkov (Dalecna Gorca, Videže, del Okica). Na prisoj­nih pobocjih je precej vinogradov, po osojah prevladujejo zaplate gozda. Štadlerjeva in Zupanciceva hiša sta etnološka spomenika. V bližini glavne ceste Bistrica ob Sotli–Podcetrtek so bili odkriti sledovi rimske naselbine, pri kateri je bilo mogoce s sondami in z georezistencnimi raziskavami na delu obmocja ugotoviti tlorise štirih solidno grajenih stavb, zgrajenih v vec fazah. Križan Vrh (74 preb., z. 6 km) je razložen na j. in jv. pobocjih vzpe-tine Križan vrh (444 m); gozdnata pobocja se proti z. strmo spu-šcajo v dolino potoka Sušica, proti v. pa proti dolini Sotle. Naselje sestavlja vec zaselkov. Na prisojnih ilovnatih in lapornatih pobocjih prevladujejo vinogradi, njive so vecinoma na temenih slemen, na osojnih pobocjih je mešani gozd. Ob hišah in zidanicah so manjši sadovnjaki. V bližini naselja je vidna rimskodobna gomila. Kunšperk (120 preb., v. 2 km) je razpotegnjeno obcestno na­selje na jz. robu široke Sotelske doline, na s. vznožju Kunšperka (597 m), v bližini državne meje s Hrvaško. Hiše so razporejene ob vznožju gozdnate Orlice j. od naselja. V bližini poteka železniška proga iz Podcetrtka proti Klanjcu. Na ravnini pod naseljem in na ra­hlo vzpetem robu doline se menjavajo njive, travniki in sadovnjaki. V. od naselja je 1,5 km dolga dolomitna soteska Zelenjak, skozi katero tece reka Sotla. Nad sotesko sta stala gradova Kunšperk na slov. in Cesargrad na hrv. strani. Grad Kunšperk so zgradili krški škofje sre­di 12. stol., pod njim je nastala srednjeveška trška naselbina, ki je bila v preteklosti pomembnejša kot današnje naselje. Kunšperk se leta 1436 omenja kot trg. Med letoma 1167 in 1174 je bil grad po­rušen in kasneje na novo sezidan, že v 16. ali 17. stol. pa opušcen. Obdajalo ga je obzidje, imel je tudi renesancne utrdbe. Ples ob Sotli (60 preb., sz. 3 km) je razloženo naselje tik ob So-tli. Hiše so raztresene na desnem bregu reke, ob vznožju in na pobocjih Vine gore. Na v glavnem ilovnati prsti na ravnini so njive in travniki, na pobocju vinogradi. Podružnicna cerkev sv. Križa je iz 17. stol. Polje pri Bistrici (88 preb., s. 1 km) je razloženo obmejno naselje z grucastim osrednjim delom Poljem. Stoji j. od okljuka Sotle, med reko in potokom Bistrica. Sz. del naselja na levem bregu potoka se imenuje Bistrica. H kraju spada zaselek Hrašina. Skozi nase­lje vodita železniška proga Podcetrtek–Klanjec in cesta Bistrica ob Sotli–Kumrovec. Na Sotli je mednarodni cestni mejni prehod s Hrvaško, ob katerem je nekaj novih trgovin. Na pešceni prsti pre­vladujejo travniki, na pobocjih Vine gore pa vinogradi z vmesnimi zaplatami gozda. Srebrnik (102 preb., sz. 3 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom in posameznimi kmetijami ob cesti Bistrica ob Sotli–Pod­cetrtek. Hiše so raztresene na s. proti Vini gori in na jz. proti Hra­stju ob Bistrici. Po pobocjih prevladujejo vinogradi in sadovnjaki. Barocno kamnito stebrasto znamenje ima vklesano letnico 1749. Trebce (252 preb., jz. 2 km) so razloženo naselje ob cesti Pod-sreda–Bistrica ob Sotli. Hiše so raztresene delno nad dolino poto­ka Trebšcica, delno pa pod s. obronki gozdnate Orlice (Denžicev breg, 588 m). Naselje sestavljajo Zgornje in Spodnje Trebce; prve stojijo na živahno razrezanem površju med dolino potoka Trebšci-ca in Grabnom, druge so deloma v dolini Trebšcice ob cesti, delo-ma na s. pobocju Bukovice (433 m). K naselju spada vec zaselkov. Na lapornatih pobocjih Bukovice uspeva vinska trta, v ravninskem delu prevladujejo njive in travniki, med hišami sadovnjaki. V prete­klosti so tod izdelovali strešnike in zidake. Naselje je središce Koz­janskega parka. Na ledini Bukovca nad Trebcami je dobro vidno manjše prazgodovinsko gradišce. Zagaj (151 preb., jz. 1 km) je razpotegnjeno naselje z jedrom v dolini ob Bistrici, ki pritece iz slikovite tesne soteske skozi s. dolo­mitne odrastke gozdnate Orlice (Veliki Špicek, 686 m). Nekaj hiš je razporejenih ob cesti Bistrica ob Sotli–Podsreda. Bližnji vzpetini sta Bukovica (433 m) na jz. in Svete Gore (527 m) na jv. K naselju spada vec zaselkov, med njimi romarske Svete Gore (527 m). Na ilovnati in pešceni prsti na ravninskem delu so njive in travniki, ob odcepu v naselje od glavne ceste Bistrica ob Sotli–Podsreda so vecji sadovnjaki. Na pobocjih Orlice so obširni mešani gozdovi. B BISTRICA OB SOTLI Kunšperk Ples ob Sotli Polje pri Bistrici Srebrnik Trebce Zagaj BISTRICA OB SOTLI Zagaj BIZELJSKO 14 Kulturno središce Svete Gore na grebenu Tisovca (527 m) obsega štiri kapelice in podružnicno cerkev. Sega v prazgodovinsko ob-dobje; v poznorimskem casu je tu nastal vojaški obrambni sistem z utrdbami ob meji med Norikom in Panonijo. Skeletni ženski pokopi od 10. do 11. stol. kažejo na slovansko poselitev. Kot Gora Device Marije se prvic omenja leta 1251; kapeli sv. Jurija in sv. Martina kažeta predromansko podobo. Kapela sv. Fabijana in Boštjana je bila sezidana na zacetku 15. stol., kapela Lurške Matere božje pa leta 1518. Središcna podružnicna cerkev Marijinega rojstva, že od 13. stol. romarska postojanka, je verjetno najstarejša stavba, ceprav je zdajšnji poznorenesancni objekt z zacetka 17. stol. Na izpostavljenem razglednem hribu so z izkopavanji ugotovili sle-dove naselbine iz casa med 3. in 6. stol. Takrat je bila sicer naravno odlicno zavarovana postojanka dodatno zavarovana tudi z obzidjem in manjšo stavbo ob njem. V notranjosti naselbine, ki se je razpro­stirala v zgornjem delu j. pobocja, so bili odkriti sledovi vec lesenih stavb iz poznoanticnega obdobja. Najdeni so bili razlicni uporabni in okrasni predmeti ter keramika, ob številnih bronastih novcih tudi zlat denar cesarja Justinijana (527–565). Na vrhu naselbine so izkopali ostanke groba germanskega bojevnika iz 6. stol., najverjetneje Lan­gobarda. V bližini romarske cerkve so odkrili vec kot 20 grobov, ki jih okrasni predmeti, kot srebrni uhani in obsencni obrocki, uvršcajo v drugo polovico 11. stol. Kamen z napisom nad vrati Jurijeve kape­le je težko zanesljivo casovno opredeliti, kar velja tudi za kamen z upodobitvijo cloveka v drži molitve, ki je bil vzidan prav tam. Za zdaj sta nepojasnjena tudi oba napisa. Bizeljsko (173 m, 666 preb., 18 km sv. od Brežic) Bizeljsko je razloženo naselje v sv. delu Bizeljskega gricevja, se­stavljeno iz Zgornje in Spodnje Sušice v dolini Bizeljskega potoka ter vec zaselkov, raztresenih po vinorodnem gricevju. Je lokalno oskrbno središce v. dela Bizeljskega gricevja in ravnine ob Sotli. Najpomembnejša, tradicionalna gospodarska dejavnost je vino-gradništvo z vse širšim izborom vrhunskih vin. Ob vinski cesti je vecja vinska klet. DEDIŠCINA Župnijska cerkev sv. Lovrenca je na razglednem gricu nad vasjo, z. pod cerkvijo je pokopališce. Navezuje se na prastaro prednico; nekoc podružnica pražupnije sv. Mihaela v Pilštanju, od leta 1394 župnije sv. Petra pod Svetimi Gorami, prikljucena gornje­grajskemu samostanu. V samostojno župnijo »Fara sv. Lovrenca v Krajini« je bila imenovana leta 1787. Od srednjeveške stavbe je ohranjen del zvonika s križnorebrastim obokom v pritlicnem delu. Sedanjo, razmeroma širokopotezno zasnovano barocno podobo, je cerkev dobila med letoma 1725 in 1737. Od barocne opreme so se ohranili oltar sv. Janeza Nepomuka v j. stranski kapeli, barocni prižnici in dva kropilnika pod zvonikom. Od leta 1825 do leta 1827 je tu kot kaplan služboval pesnik in narodni buditelj Anton Martin Slomšek. OKOLICA Bizeljska vas (52 preb., s. 3 km) je razloženo naselje na sv. obrobju Bizeljskega gricevja, ob vinski cesti Bizeljsko–Orešje; v bližini je vec majhnih zaselkov. Na nižjih prisojnih pobocjih so vinogradi in sadovnjaki, drugod prevladuje gozd. Na nizki vzpetini ob vznožju Kunšperka stoji Bizeljski grad. Bracna vas (33 preb., v. 1 km) je majhno obcestno naselje na desnem bregu Sotle, tik ob slov.-hrv. meji. V okolici so njive in travniki, po Bizeljskem gricevju vinogradi. Brezovica na Bizeljskem (110 preb., j. 1 km) je grucasto naselje z. od ceste Brežice–Bizeljsko, na vznožju Bizeljskega gricevja. Po vinorodnem gricevju so raztreseni manjši zaselki. Glavni gospo­darski panogi sta vinogradništvo in sadjarstvo. Posebnost v dedi-šcini so v silikatni pesek izkopane kleti repnice. Bukovje (63 preb., sv. 2 km) je razloženo naselje na sv. obrobju Bizeljskega gricevja, na desnem bregu Sotle, ob slov.-hrv. meji. Tik nad cesto Bizeljsko–Klanjec so zaselki Graben, Žalce in Lipo­vec. Na prisojnih legah so vinogradi in sadovnjaki, višja apnenca­sta pobocja zarašca gozd. Dramlja (84 preb., j. 5 km) je majhno razloženo naselje v jv. delu Bizeljskega gricevja. V dolini potoka Dramlja so travniki, na sle­menih vinogradi, sadovnjaki in gozd. Na razglednem vrhu sredi gricevja stoji podružnicna cerkev sv. Andreja na Skalah z ostanki taborskega obzidja. Stavba v sedanji obliki je nastala v 16. stol. z gotskimi reminiscencami, ki se kažejo v križnorebrastem oboku ter v kamnitem pristrešnem in zidanem talnem podzidku iz rezane­ga kamna okrog tristrano zakljucenega prezbiterija na zunanjšcini. Ladja je banjasto obokana, stebri preidejo neposredno v banjo. Ladjo razdvaja od prezbiterija razmeroma širok polkrožni slavolok. Oprema je iz druge polovice 17. stol. Drenovec pri Bukovju (101 preb., sv. 1,5 km) je razloženo naselje na sv. obrobju Bizeljskega gricevja. Na ravnini ob obsoteljski cesti je zaselek Gornja vas, drugi zaselki so raztreseni po vinorodnem jv. pobocju Grašcinskega vrha (455 m). Tu je tudi podružnicna cer­kev sv. Antona, priljubljena božja pot, kamor so romali zlasti Hrva­tje. Cerkev sega verjetno v 17. stol., ima ladjo s polkrožno banjo. Prezbiterij je s sosvodnicami križno obokan in tristrano zakljucen. Na zunanjšcini oklepa prezbiterij pristrešni in talni, iz rezanega ka­mna zgrajen podzidek, zapoznel odmev gotskega obdobja. Gregovce (74 preb., j. 4 km) so grucasto naselje na ravnini v ne­izrazitem okljuku Sotle, tik ob slov.-hrv. meji. V okolici so njive in travniki, v gricevju vinogradi. Na Nujcevi domaciji raste najvecji znani hrast v Sloveniji, visok 29 m in s prsnim obsegom 770 cm. Nova vas ob Sotli (60 preb., jv. 1 km) je obmejno obcestno na­selje ob Bizeljskem potoku, blizu njegovega izliva v Sotlo. V okolici so travniki in njive. Orešje na Bizeljskem (233 preb., sv. 4 km) je razloženo naselje B BIZELJSKO Bizeljska vas Bracna vas Brezovica na Bizeljskem Bukovje Dramlja Drenovec pri Bukovju Gregovce Nova vas ob Sotli Orešje na Bizeljskem BIZELJSKO Orešje na Bizeljskem Stara vas - Bizeljsko Vitna vas BIZELJSKO GRICEVJE 16 na sv. obrobju Bizeljskega gricevja. Po ravnini ob Sotli in vinoro­dnem gricevju so raztreseni zaselki. Pomembni gospodarski de­javnosti sta vinogradništvo in sadjarstvo. Na njivah so našli sledove grobišca in naselbine iz obdobja kulture žarnih grobišc ter ostan­ke halštatskih gomil. Pod zaselkom Kupce, predvsem na obmocju med Orešjem in Sotlo, je velik kompleks rimskih ruševin. Na tem mestu je v letih 1938 in 1939 I. Mlinar odkril mozaicna tla in kana­lizacijsko omrežje, verjetno iz casa pozne antike. Na manjši skalnati vzpetini v zaselku Orešje stoji grad Bizeljsko. Od leta 1071 je bil v posesti krške škofije, v sredini 13. stol. se prvic omenja kot njena gospošcina. Leta 1532 ga je dobil v najem Hans Tatenbach, leta 1608 so si dedici pridobili gospošcino v dedno last. Od 16. stol. je pogosto menjaval lastnike, leta 1858 so ga odkupili Windischgrätzi. Poznosrednjeveška grajska zasnova nepravilnega tlorisa je bila v renesansi posodobljena. Arkadno notranje dvorišce obdajajo štirje stanovanjski trakti, na dveh vogalih utrjeni z visokima okroglima stolpoma. Leta 1623 so ob vhodu pozidali kapelo sv. Hie-ronima, v kateri je bogato okrašen barocni oltar. Na oboku kapele in v treh sobanah je kakovostna štukatura iz prve tretjine 18. stol. Stara vas - Bizeljsko (224 preb., j. 5 km) je razpotegnjeno razlo­ženo naselje ob cesti Brežice–Bizeljsko, na jv. robu Bizeljskega gri-cevja; zaselki so raztreseni po vinorodnem gricevju. Pomembno je vinogradništvo. V vinski kleti Istenic pridelujejo zlasti peneca vina. Vitna vas (54 preb., jz. 4 km) je razloženo naselje v v. delu Bi-zeljskega gricevja, v dolini potoka Dramlja ter na vinogradniških pobocjih in temenih slemen nad njo. V dolini so travniki in njive, na prisojnih legah gricevja vinogradi, drugod predvsem gozd. Na vrhu vzpetine tik nad dolino stoji podružnicna cerkev Sv. duha (278 m), ki se prvic omenja v vizitacijskem zapisniku iz leta 1545. Znana je kot taborska cerkev, v casu turških vpadov so se vanjo zatekali okoliški preb. Vidni so ostanki obrambnega obzidja. Bizeljsko gricevje Bizeljsko gricevje, tudi Bizeljsko, je nizko razclenjeno gricevje ob j. vznožju Orlice, v n. v. 200–350 m. Grajeno je v glavnem iz mio­censkih in pliocenskih pešcenih ter lapornatih sedimentov, na sz. tudi iz apnenca in dolomita. Proti j. tekoci savski pritoki so gricevje razrezali v številna slemena, potekajoca v smeri s.–j. V spomladan­skih in jesenskih mesecih gricevja hladen zrak z dna Krške kotline ne doseže, kar je ugodno za vinogradništvo, medtem ko inverzija pozimi seže tudi nad slemena. Na položnih pobocjih in temenih slemen iz laporja, peskov in melja so rjave prsti, na glinastih nanosih na dnu dolinic oglejene in psev­dooglejene, na apnencu in dolomitu v sz. delu gricevja pa pokar­bonatne prsti. Gozdna vegetacija na prisojnih pobocjih in sleme­nih je mocno izkrcena, tu se širijo vinogradi in sadovnjaki. Osojna pobocja so ostala gozdnata, na dnu mokrotnih dolin prevladujejo travniki. Zdaj se veliko zemljišc zarašca, zlasti tista na strmejših, težje dostopnih in v podnebno manj ugodnih legah. V gricevju prevladuje razložena poselitev, vecina naselij in zaselkov stoji na temenih zaobljenih slemen in na pobocnih policah ob vznož­ju Orlice, tudi na robu gricevja; nekdanje samotnejše domacije so raztresene med vinogradi. S praznjenjem oddaljenejših naselij in zaselkov kmetijstvo pocasi zamira, veliko domacij je opustelih, pre­cej nekdanjih domov je preurejenih v zidanice in pocitniške hišice. Njihovi lastniki živijo vecinoma v Brežicah in okoliških naseljih. Najpomembnejša gospodarska dejavnost je vinogradništvo. Pri­delujejo vrhunska rdeca (frankinja, žametovka, modri pinot) in bela (laški rizling, beli pinot, sauvignon, chardonnay) vina. Sadjarstvo je pomembno predvsem ob j. vznožju gricevja, v ozkih dolinah poto­kov prevladujeta skromno poljedelstvo in živinoreja. Mimo slikovi­tih »gorc« v s. delu Bizeljskega gricevja vodi vinska cesta, ob njej je vec turisticnih in izletniških kmetij, vinskih kleti, etnoloških in drugih zanimivosti. Lokalno oskrbovalno središce v gricevju je Bizeljsko, razloženo naselje v dolini Bizeljskega potoka, tradicionalno vinogradniško središce z vinsko kletjo. Na prisojnem vznožju Orlice stojijo Piše­ce, po slemenih so med vinogradi in sadovnjaki razloženi manjši zaselki. Manjša središca so še Artice, Globoko in Kapele na osa­mljenem jv. podaljšku gricevja. Boc Na z. obrobju gricevnatega panonskega sveta sta gorski pregradi Boc in Macelj, skrajna v. odrastka Karavank, ki postopoma poto­nejo pod usedline Panonske kotline. Boc (979 m) sestavljajo na z. triasni apnenci in dolomiti, na v. miocenski litotamnijski apnenci in kremenovi pešcenjaki; ponekod naletimo tudi na starejše paleo­zojske kamnine. Greben Donacke gore med Bocem in Macljem je grajen iz litotamnijskih apnencev in kremenovih pešcenjakov, ob vznožju so tudi slabo odporne terciarne kamnine. S. pobocja hribovja so v glavnem strmejša, prevladujoce reliefne oblike so vr­hovi, grebeni, pobocja, grape in majhne ravnice. Recne mreže v pogorju ni, na apnencasti podlagi prevladuje pod-zemni odtok vode, izviri se pojavljajo šele na vznožju pogorja. Za podnebje Boca so znacilne velika zracna vlažnost ter nižje tempe­rature kot v okoliškem gricevju. Na rankerjih (Macelj) in rendzinah (Boc, Donacka gora) se, glede na n. v. in lego, na obeh straneh pogorja pojavljajo razlicne gozdne združbe. Na s. in z. strani so su­balpski in subpanonski gozdovi, v najvišjih predelih tudi podgorski gozdovi, v j. legah pa toploljubni gozdovi. Na j. pobocjih gorovja se pojavljajo travišca, med katerimi je moc najti veliko gozdnih zaplat. Med drevesnimi vrstami prevladuje bukev. Zanimiva so rastišca redkih alpskih in dinarskih rastlin. Tu uspevajo dišeci in lovorolistni volcin (Daphne cneorum in Daphne laureo- B BIZELJSKO GRICEVJE BOC BOC BOHOR la), kranjska bunika (Scopolia carniolica), alpski srobot (Clematis alpina), hopejev klincek (Dianthus hoppei), juvanov netresk (Sem­pervivum juvanii), hrvaška in travnolistna perunika (Iris croatica in Iris graminea), velika velikonocnica (Pulsatilla grandis), turška lilija (Lilium martagon), avrikelj (Primula auricula), ruj (Cotinus co-ggygria), šmarna hrušica (Amelanchier ovalis), na j. robu obmo-cja tudi brsticna lilija (Lilium bulbiferum), blagajev volcin (Daphne blagayana), lepi ceveljc (Cypripedium calceolus), bodika (Ilex aquifolium) in tisa (Taxus baccata). Razgibanost površja in za cloveka manj ugodne naravne razmere niso dovoljevale vecje poselitve, pac pa so prek pogorja speljane starodavne poti, ki so povezovale Podravje s Posoteljem. Ob poteh so na j. strani nastali manjši zaselki, ki se združujejo v samostojna naselja, višje v hribovju so le samotne kmetije. Preb. se ukvarjajo zlasti z živinorejo in gozdarskimi opravili. Bohor Bohor je gozdnato pogorje v jv. delu Posavskega hribovja, j. od Kozjanskega in s. od Senovskega gricevja. V 5 km širokem pasu se vlece ok. 15 km dalec, od Sevnicne na z. do Bistrice na v. Grajen je vecinoma iz apnenca in dolomita, vmes je nekaj tufov in porfiritov. Najvišji vrh je Veliki Javornik (1023 m), višje vzpetine so še Mali Javornik (989 m), Skalica (951 m) in Vrh Možnice (926 m) v z. delu ter Veliki Koprivnik (982 m), Plešivec (915 m), Debeli vrh (928 m) in Oslica (860 m) v v. delu; proti v. se hribovje zniža na ok. 700 m. Bohor onstran ozke doline Sevnicne na z. preide v geološko podobno grajeno Lisco in Veliko Kozje, sicer ga obda­jajo vecinoma mehkejše terciarne kamnine, v katere so zajedene globoke grape. S. stran hribovja je najstrmejša, sklenjeno porasla z vecinoma bukovim gozdom in neposeljena, podobno velja za v. stran, kamor se hribovje strmo spusti za ok. 400 m v dolino Bistri­ce. Bolj razclenjena je j. stran; terase in ostanki nekdanjega rav­nika so razrezani s številnimi globokimi grapami pritokov Save. Tu se površje proti Senovskemu gricevju spušca v izrazitih stopnjah s krcevinami in samotnimi kmetijami ter zaselki. Hribovje je prepre­deno z gozdnimi cestami in planinskimi potmi, tu je vec gozdarskih in lovskih koc. V osrednjem delu pod Plešivcem je planinska Koca na Bohorju, privlacna izletniška tocka. Na Bohorju je tudi varovano obmocje Natura 2000. Pestra kamninska podlaga (dolomit, vulkanski diabaz, apnenec) se odraža v reliefu, v katerem so tudi vrtace, osamelci, naravno okno in vec slapov (Bojanca, Pekel, Ubijavnik, Bojavnik) na j. pobocjih. Okoli slapov je speljana planinska pot. Nad turisticno kmetijo Žveglic so ohranjeni rovi, nastali zaradi kopanja svinceve in cinkove rude. Hribovje v veliki meri porašcajo listnati in mešani gozdovi z bogato lesno zalogo. Med številnimi drevesnimi vrstami prevladujejo bukev (Fagus sylvatica), jelka (Abies alba), cer (Quercus cerris) in javorji B (Acer sp.). Od zavarovanih rastlin v gozdovih uspevajo tisa (Taxus baccata), bodika (Ilex aquifolium) in lepi ceveljc (Cypripedium BOHOR calceolus). Samo na Bohorju uspeva navadna jarica (Eranthis hyemalis), katere rastišce je v postopku zavarovanja. Številne or- BRESTANICA hideje (Orchidaceae), panonska detelja (Trifolium pannonica), montpellierski klincek (Dianthus monspessulanus), tržaški svišc (Gentiana tergestina) in kranjska lilija (Lilium carniolicum) so le nekatere vrste, med katerimi se spreletavajo metulji, hrošci in dru­ ge žuželke. Med pticami velja omeniti hribskega škrjanca (Lullula arborea), sovo kozaco (Strix uralensis), krekovta (Nucifraga ca- ryocatactes) in gozdnega jereba (Bonasa bonasia), ki je izredno redek. Pod Skalico z. od Velikega Javornika se zadržujejo tudi gamsi (Rupicapra rupicapra). Na Bohorju je ohranjena tradicija žganja oglja in apnenca; tu so bile tudi glažute. Na vojne case spominjata partizanska tiskarna in bolnišnica. Po Bohorju vodijo oznacene planinske poti, ki se stekajo pri planinski koci. Brestanica (175 m, 973 preb., 4 km s. od Krškega) Brestanica, do leta 1952 imenovana Rajhenburg, je urbanizirano naselje ob železniški progi Dobova–Zidani Most. Osrednji del je stisnjen v dolini potoka Brestanica, pred njegovim izlivom v Savo. Šutna je verjetno starejši del naselja, novejši deli se razprostirajo ob Savi in ob Senovskem potoku proti Senovemu. Zunaj strnjene­ ga dela naselja spada h kraju zaselek Jetrno selo, ki je pomaknjen bolj proti s. V rimski dobi je mimo vodila cesta Neviodun–Celeja. Kot trg se prvic omenja leta 1432. Med svetovnima vojnama je bila središce obcine, zdaj je lokalno oskrbovalno in zaposlitveno središce. Razen storitvenih dejavnosti so v kraju tovarna embalaže Tespack in termoelektrarna na zemeljski plin. Preb. so deloma za­ posleni v domacem kraju, deloma se vozijo na delo zlasti v Krško, Sevnico in na Senovo. Leta 1520 se je pri Brestanici rodil protestantski slovnicar slov. jezika Adam Bohoric. Umrl je leta 1598 v pregnanstvu v Nemciji. DEDIŠCINA Na Grajskem gricu so odkrili sledove prazgodovin­ ske naselbine. V gradu je vzidan rimski nagrobnik, v kraju so našli rimske novce. Na j. bregu Save so ob koncu 19. stol. odkrili tri miljnike, na dveh je navedena razdalja od Celeje (35 milj). Nad izlivom potoka Brestanica v Savo stoji grad Rajhenburg, mo- gocna grajska utrdba, ki je najstarejši izprican srednjeveški grad na Slovenskem, saj se v listini kralja Arnulfa prvic omenja že leta 895. Po vdorih Madžarov je bil na zacetku 10. stol. unicen. Kot dedišcina grofice Heme je leta 1043 prešel v last salzburških nad­ škofov, ki so ga leta 1126 na novo pozidali. V tem casu je nastal obod in romanski stolp z grajsko kapelo. Ko so na gradu med leto­ 19 BRESTANICA 20 ma 1290 in 1570 gospodovali vitezi Rajhenburški, je bil tam sedež deželnega sodišca s kovnico denarja. V casu turških vdorov v 15. stol. in kmeckih uporov v 16. stol. je odigral pomembno obrambno vlogo. Lastniki so se menjavali, med njimi je bil pomemben zlasti baron Gall pl. Gallenstein, ki je v 17. stol. grad s prezidavami preo­blikoval v duhu renesanse. Poznejši lastniki so bili baroni Mosconi, grofje Attemsi in še nekateri drugi ter od leta 1884 dalje trapisti, ki so grad preuredili v samostan Marije Rešiteljice in ga priredili za svojo dejavnost – pridelavo likerja, cokolade in sira trapista. V njihovi lasti je bil do 2. svetovne vojne, med vojno je bil v gradu nemški zbirni center za slovenske izgnance. Skozenj je odšlo v izgnanstvo ok. 45.000 Slovencev. Zdaj je tu Muzej politicnih za­pornikov, internirancev in izgnancev Slovenije. Grad, ki spada med najpomembnejše stavbe fevdalne arhitekture na Slovenskem in je doživel številne prezidave, je dal postaviti v prvi polovici 12. stol. nadškof Konrad I. Dvorišce dvonadstropne grajske stavbe obdajajo štirje trakti iz razlicnih obdobij, v pritlicju so arkadni, v nadstropjih jih nadomešca stenska poslikava. V ro­manskem grajskem stolpu desno od poznogotske kapele je ro­manska Konradova kapela iz prve polovice 12. stol., umetnostno najpomembnejša grajska sestavina. Najzanimivejši ostajajo s. re­nesancni trakt z lesenimi stropi ter stenske freske Marijagraškega mojstra iz ok. leta 1530 z legendo o Kunigundi Bamberški ter ale-gorijami sedmih kršcanskih kreposti kot znacilnost upodabljanja v casu renesanse. Ob vznožju gradu je po izvoru mlajši, mocno prezidan grad Turn, nastal verjetno v 13. stol., imenovan Flisov grad. Grajsko zasnovo sestavljajo trinadstropni vhodni stolp in štirje samostojni stanovanj-ski trakti, na dvorišcni strani z arkadami. V sedanji podobi ima re­nesancno-barocni znacaj. Domnevno je bilo v njem gospodarsko poslopje ali skladišce. Nekdanja romanska župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je prvic omenjena leta 1213. Enoladijski stavbi z dolgim, v gotiki prenovlje­nim rebrasto obokanim prezbiterijem so v baroku dozidali zvonik (leta 1668) in pozneje obe kapeli. Glavni oltar iz leta 1692 je pripi­san kamnoseški delavnici Mihaela Cusse, v s. stranskem oltarju je kamnita gotska Pietŕ z zacetka 15. stol. Zanimiva sta renesancna reliefna nagrobnika Margarete Brestaniške (Rajhenburške) iz le­ta 1502 in Franca von Gradeneka iz leta 1563. Ob cerkvi je sta-la kostnica, ki so jo po letu 1830 podrli. Sredi Brestanice stoji podružnicna cerkev sv. Boštjana, v jedru romanska enoladijska stavba s križnorebrasto obokanim prezbiterijem iz leta 1523 in s prizidanim zvonikom iz leta 1792 na z. strani. Oltarna oprema je iz 17. stol. Sedanja župnijska cerkev Lurške Matere božje je bila v letih 1908–1914 sezidana po nacrtih graškega arhitekta H. Pa-scherja kot novoromanska triladijska bazilika z dvema zvonikoma. Notranjšcino sta poslikala furlanski slikar O. Bierti in koroški slikar P. Markovic leta 1911, dokoncno je bila opremljena leta 1929. OKOLICA Anže (121 preb., v. 5 km) imajo središce ob izlivu po­toka Vidrešnica v Brestanico. K naselju spadata zaselka Brezje in Ilovec na z. slemenu ter zaselek Graben v dolini potoka Brestani-ca. V bližini je manjša kraška jama. Armeško (162 preb., sv. 3 km) je razloženo naselje j. pod 445 m visokim Armesom med Senovskim in Lokvanskim (Lokovškim) po­tokom. K naselju spadajo zaselki po okoliških pobocjih: Armes, Brihova, Cerenc in Sv. Križ. V Svetem Križu stoji istoimenska po­družnicna cerkev, barokizirana stavba z razclenjenim barocnim zvonikom, po izvoru srednjeveška. Prezidave v 19. stol. so spre­menile notranjšcino. Iz starejšega obdobja je kompozicija križanja v glavnem oltarju. Dolenji Leskovec (285 preb., z. 2 km) je razložen na levem bre­gu Save, ob cesti in železniški progi med Sevnico in Brestanico ter na bližnjih pobocjih in slemenih. K naselju spada vec zaselkov (Dobrova, Hrušovje, Košeni Vrh, Likov Vrh, Prižni Dol). V kraju je vec pocitniških hišic. Gorica pri Raztezu (63 preb., sv. 5 km) je grucasta vas na plano­tastem površju nad dolino potoka Brestanica. K naselju spada vec zaselkov (Cvajerka, Trebež, Škebel, Goricki Graben). V precej za­kraseli okolici je veliko vrtac. Pod naseljem stoji podružnicna cerkev Sv. duha. Pravokotna ladja cerkve s petstranim prezbiterijem je v jedru postgotska iz druge polovice 16. stol. Ob koncu 18. stol. so ladjo in s slavolokom locen prezbiterij obokali, glavni oltar barocnih oblik pa pozidali; socasna sta stranska oltarja in zvonik na z. strani. Lokve (66 preb., sv. 4 km) v Senovskem podolju imajo grucasto jedro ob Lokvanskem potoku, sv. od njega je na prisojnem pobo-cju zaselek Dobrava. Bolj strma in osojna pobocja porašca listnati gozd, zlasti okrog Dobrave je precej vinogradov. Sredi naselja stoji Resnikova kapela iz leta 1906. Presladol (181 preb., sz. 6 km) je razloženo naselje v Senovskem podolju; sestavlja ga vec samotnih domacij in zaselkov, raztrese­nih po vinorodnem gricevju med potokom Blanšcica in Senovskim potokom. V kraju je vec pocitniških hišic. S kmetijstvom se preži­vlja le manjši del preb. Raztez (101 preb., sv. 5 km) je razloženo naselje v gricevju med dolinama Lokvanskega potoka in potoka Brestanica. Sestavljajo ga vecja zaselka Mali in Veliki Raztez ter vrsta manjših zaselkov. V kraju je nekaj pocitniških hišic. Rožno (224 preb., z. 3 km) je razloženo naselje s. od železniške proge Zidani Most–Dobova, v dolini Presladolskega potoka ter v nizkem gricevju. Sestavlja ga vec zaselkov; v Škocjanu v neposre­dni bližini izliva Presladolskega potoka v Savo stoji podružnicna cerkev sv. Kancijana. Cerkev je imela konec 17. stol. ravno krito ladjo in tristrano zakljucen prezbiterij, pokrit z banjo s petimi so-svodnicami. Po požaru leta 1728 je dobila podaljšana ladja nov obok in zvonik na z. strani. Zidan glavni oltar je iz prve polovice 18. stol. Nad obsavsko cesto v bližini zaselka Zagradec pri Canjah je B BRESTANICA Anže Armeško Dolenji Leskovec Gorica pri Raztezu Lokve Presladol Raztez Rožno BRESTANICA Rožno Stolovnik BREŽICE 22 bil v literaturi izprican dvor Rožno, ki ga ni vec. Prvic je bil omenjen v sredini 15. stol., zadnji lastniki so bili grofje Attemsi leta 1721. Na terasi s cerkvijo sv. Kancijana je rimska villa rustica. Stolovnik (250 preb., v. 2 km) je razloženo naselje v dolini Lo-kvanskega potoka. Potok je zajezen, za jezom je nastal ribnik. V kmetijstvu je pomembna zlasti živinoreja; vecina preb. dela v indu­striji in storitvenih dejavnostih. Brežice (155 m, 6510 preb., sedež obcine) Brežice so mestno naselje nad sotocjem Save in Krke, v v. delu Krške kotline, ob t. i. Brežiških vratih, kjer se Krka približa strmim pobocjem Gorjancev. Staro jedro je ob gradu okrog podolgovate­ga trga na robu 15 m visoke terase nad gozdnato Vrbino na levem bregu Save. Že v davnini je tod mimo vodila pomembna pot iz pre­dalpskega v panonski svet. Na savski terasi so na mestu sejmišca odkrili keltska grobišca, ki pricajo o prazgodovinski poselitvi tega obmocja. Kraj se prvic omenja leta 1241 kot Rein (Breg), leta 1309 kot trg in že leta 1322 prvic kot mesto, ceprav je mestni red dobil šele leta 1353. Ob koncu srednjega veka so Brežice postale najpomembnejše mesto v jv. delu Štajerske. V 15. in 16. stol. so jih veckrat prizadeli turški vpadi, v kmeckem uporu leta 1515 sta pogorela stari grad iz prve polovice 12. stol. in del mesta. Grad so nato obnovili v renesanc­nem slogu in utrdili z obrambnimi stolpi; leta 1573 je kljuboval hrv.­slov. kmeckim uporom pod vodstvom Matije Gubca. V poznejšem razvoju kraja so imele pomembno vlogo lega ob obsavski prometni poti z živahnim recnim pristanišcem, vse boljše cestne povezave in od leta 1862 tudi ok. 2 km oddaljena železniška proga Zidani Most–Zagreb. Mesto je ostalo znotraj obzidja vse do 18. stol., nato se je zacelo širiti vzdolž ježe terase naprej proti s. proti v. Na zacet­ku 2. svetovne vojne so Nemci iz Brežic in okolice izselili 17.259 Slovencev in na njihove domove zacasno naselili Kocevarje. Po 2. svetovni vojni se je zacel hiter gospodarski in prostorski ra­zvoj mesta. Z gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš in blokov, pred­vsem za vojaška stanovanja, se je mesto širilo naprej proti železni­ški postaji na s. ter proti jv. in se v osemdesetih letih s sklenjeno pozidavo spojilo z bližnjimi naselji Šentlenart, Brezina, Crnc, Zakot in Trnje. Zdaj so Brežice skupaj s Krškim eno od upravnih središc Posavja, kjer so že od nekdaj osredotocene kvartarne dejavnosti, predvsem zdravstvo in šolstvo. Mesto ima le nekaj vecjih indu­strijskih idr. podjetij, vinsko klet, sedeža Vinogradniško-vinarske zadruge Bizeljsko-Brežice in Gozdnega gospodarstva Brežice ter številne obrtne obrate in zasebna podjetja. Po osamosvojitvi Slovenije se je zaradi obmejne lege zelo povecal pomen trgovine, namenjene zlasti oskrbovanju zaledja Zagreba z okolico z vec kot milijonom preb. Tu so tudi bolnišnica (že od leta 1872, zdaj splo­šna bolnišnica), zdravstveni dom, gimnazija, srednja ekonomska in trgovska šola, višja strokovna šola, knjižnica, kulturni dom. Po-memben del kulturnega dogajanja je povezan z renesancnim gra­dom in njegovo znamenito Viteško dvorano, kjer poteka vsakoletni festival stare glasbe; v gradu je od leta 1949 Posavski muzej. V Brežicah je ustvarjal in preživel zadnja leta svojega življenja slikar in grafik Franjo Stiplovšek. Rodil se je leta 1898 v Malinski, umrl pa leta 1963 v Brežicah. DEDIŠCINA Ob zašcitnem arheološkem izkopavanju znotraj stare-ga mestnega jedra (Cesta prvih borcev št. 14 in 16) so našli nekaj ostankov loncenine iz starejše železne dobe. Na obmocju breži­škega sejmišca so odkrili keltske grobove iz 3. in 2. stol. pr. n. št. Grobišce se uvršca med pomembnejša keltska najdišca, predme-ti v grobovih pa sestavljajo eno izmed najbogatejših zbirk keltskih predmetov v Sloveniji. V triinsedemdesetih žganih grobovih so med grobnimi pridatki najpogostejši kosi bojne opreme (meci, sulice, šciti) in nakit. Izstopata keltski bojni voz iz groba 6 in izjemna pasna garnitura iz groba 47. Na grajskem vrtu so leta 1826 odkrili rimski miljnik iz casa Septimija Severa, njegova prvotna lega ni znana. Mogocen renesancni grad na gricu nad nekdanjo strugo Save, blizu sotocja Save in Krke, je nastal med letoma 1530 in 1591 na teme­ljih srednjeveškega gradu. Prvotni grad je bil pozidan verjetno že v sredini 12. stol. in se prvic omenja leta 1249. Tu je bil sedež salz­burškega gospostva, ki so ga upravljali ministeriali gospodje Breži­ški. Ob vseslovenskem kmeckem puntu leta 1515 je bil prvotni grad požgan. Današnji grad je bil zgrajen kot deželnoknežja obmejna utrdba s štirimi mogocnimi okroglimi stolpi na vogalih in štirimi kraki dvojnega obodnega obzidja z arkadnim traktom na dvorišcni strani. Med letoma 1567 in 1601, ko sta bila gradnika Ludvik pl. Ungnad in Franc Gall pl. Gallenstein, je bil spremenjen v bivalni grad. Od srede 17. stol. so bili lastniki grofje Frankopani, leta 1694 je grad odkupil grof Ignac Marija Attems. Barocni posegi iz Attemsovega casa v prvi cetrtini 18. stol. so grad spremenili v dvorec. Preurejeno fasado in nasuto teraso na dvorišcu so obogatili z reprezentancnim barocnim stopnišcem ter freskami na stopnišcu, v kapeli in v Viteški dvorani. V dve nadstropji segajoca Viteška dvorana v v. grajskem traktu je ok. leta 1700 dobila velicastno podobo s freskami, ki se pripisujejo radovljiškemu slikarju F. K. Rembu. V prvi cetrtini 18. stol. je stopni-šce in grajsko kapelo iluzionisticno poslikal F. I. Flurer, na stopni-šcu je verjetno sodeloval tudi štajerski slikar J. C. Waginger. Oltar v grajski kapeli iz ok. leta 1720 je pripisan kamnoseški delavnici Luke Misleja. Zdaj je v gradu sedež Posavskega muzeja s pomembnimi zbirkami arheološke, etnološke, zgodovinske in umetnostnozgodo­vinske kulturne dedišcine Posavja. Pred grajskim vhodom stoji kapela z razgibano barocno figuro sv. Florijana v anticni vojaški noši; svetnik naj bi grad varoval pred po­žari. Glavna ulica starega mestnega jedra se ponaša z nekaj me-šcanskimi hišami, ki so bile v 19. stol. povecini prenovljene. Med BREŽICE BREŽICE Brezje pri Veliki Dolini 24 njimi izstopa nekdanja lekarna z letnicama 1611 in 1676 na por­talu in znamenitim uvitim dimnikom. V nadstropni niši je Marijin kip iz druge polovice 18. stol. Mestna hiša v barocni podobi je iz leta 1769. Najzanimivejša mešcanska stavba iz leta 1782 je Cottejeva trgovsko-stanovanjska hiša s klasicisticno fasado in Marijinim kipom v nadstropni niši ter banjasto obokano vežo. Leta 1903 je nekdanji hotel Klembas postal last Slovenske posojilnice in hranilnice: stav­bo so prezidali v secesijskem slogu in leta 1904 v njej uredili dvo­nadstropno poslopje slovenskega Narodnega doma (zdaj Davcna uprava). Nekoliko proti s., na nasprotni strani, so Nemci leta 1909 postavili Nemški dom v znacilnem staronemškem renesancnem vi-dezu. Stavba je ohranila razgibanost bogato oblikovane fasade (zdaj sodišce in pošta). Mestu daje pomemben ambientalni poudarek 46 m visok vodni stolp iz leta 1914. V njegovi neposredni bližini, pri mostu na Bizeljski cesti, je spominski plato (arhitekt F. Filipcic) s spomenikom Punt in revolucija kiparja S. Batica iz leta 1972. Delo S. Batica je tudi skulptura Suzana pred vhodom v Gimnazijo. Župnijska cerkev sv. Lovrenca sredi mesta je bila zgrajena leta 1782 po nacrtu J. N. Fuchsa, z barocno razgibanim enoladijskim prostorom, s ceško kapo nad osrednjo polo in prezbiterijem ter z. zvonikom nad pevskim korom. Freske T. Fantonija so iz sredine 19. stol. Notranjšcina je dobila novo podobo leta 1966 z vitraži ter s fre­skami S. Kregarja v prezbiteriju. Celna fasada ima prvine klasicizma v korintskem slogu. Predhodnica sedanje župnijske cerkve je stala v bližini in se omenja že v 12. stol. kot podružnica videmske prafa-re, iz katere se je izlocila kot vikariat pred letom 1354. Samostoj­na župnija je postala na zacetku 17. stol. Zunaj mestnega obzidja je bil med letoma 1660 in 1685 zgrajen enonadstropni samostan (hospic) skupaj s cerkvijo sv. Antona Padovanskega, dograjen v letih 1730–1732. V potresu leta 1917 je bil mocno poškodovan. Usodnejše za samostan je bilo leto 1942, ko je nemški okupator zaplenil stavbo, cerkev porušil do prezbiterija, menihe pa izgnal. Od cerkvene opreme so se ohranile slike s portreti redovnikov ter dve oltarni podobi, Cudeži sv. Antona in Brezmadežna slikarja V. Metzin­gerja, zdaj razstavljeni v Posavskem muzeju Brežice. Sz. od nekda­njega samostana, kjer domuje gimnazija, je podružnicna cerkev sv. Roka. Stavba je kakovosten primer podeželske sakralne arhitekture poznobarocnega klasicizma. Nastala je leta 1764 in je pripisana Lo-vrencu Pragerju. Njena predhodnica se v pisnih virih omenja leta 1658 in je bila posvecena Marijinemu vnebovzetju. Na zunaj dokaj preprosta enostolpna stavba s tempeljsko fasado v notranjšcini raz­kriva centralizirajoco tripolno zasnovo s ceško kapo nad osrednjo polo. V oltarnem delu stene je freska Marijino vnebovzetje, delo Ma-tije Schifferja z zacetka 19. stol. OKOLICA Brezje pri Veliki Dolini (115 preb., jv. 14 km) so raz­vejeno obcestno naselje na uravnavi nad potokom Kamenjak v v. delu Gorjancev. V okolici so travniki, gozd ter nekaj sadovnjakov in vinogradov. Sz. od naselja stoji podružnicna cerkev sv. Jakoba. Bukošek (271 preb., sv. 3,5 km) je razloženo naselje na Breži­škem polju, med Gabrnico in cesto Brežice–Bizeljsko. Na vlažnih ilovnatih tleh prevladujejo travniki, sv. od kraja je nižinski listnati gozd Dobrava. Nekaj krajanov se ukvarja s kmetijstvom, predvsem z živinorejo, vecina je zaposlena v Brežicah. Cerina (141 preb., j. 4 km) je razloženo, v osrednjem delu grucasto naselje na jv. vznožju Šentviške gore (386 m) v Gorjancih. Z. od na­selja so vinogradi z zidanicami; skozi pelje vinska cesta. V kraju stoji pristava nekdanjega kostanjeviškega samostana s kapelo sv. Miha­ela. J. V. Valvasor jo omenja kot Stražo. Je tritraktno zasnovana eno­nadstropna stavba z notranjim sredinskim dvorišcem. Na bocnem stanovanjskem traktu je vidna nekdanja stilna odlicnost z vencnim zidcem, okni in malim arkadnim hodnikom v prvem nadstropju. Na z. strani se v kompleks zajeda kapela sv. Mihaela. Zunanjost je eno­tna z vitkim zvonikom na vogalu in tristranim zakljuckom. Enoladijska notranjost je okrepljena s pilastri, sosvodnice prehajajo v banjasti strop, prezbiterij je s sosvodnicami polkupolasto obokan. Cirnik (98 preb., jv. 11 km) je razloženo naselje na v. obrobju Gor­jancev, sestavljeno iz Dolnjega in Gornjega Cirnika. Tu se ome­njajo prazgodovinsko gradišce in grobovi. Na vzpetini Sv. Križ (407 m) stoji podružnicna, pokopališka cerkev sv. Križa, zidana v poznogotskem stavbnem izrocilu, kar dokazujejo petstrano za­kljucen prezbiterij, kamnita, šilasto zakljucena okna in glavni vhod na z. steni ladje. Stilno mlajši j. stranski portal ima letnico 1645. Notranjost prezbiterija je banjasto obokana z okenskimi sosvodni­cami, na temenu povezanimi v grebenasta rebra. Glavni oltar je tip zlatega oltarja iz 17. stol. Cundrovec (124 preb., sv. 2,5 km) je obcestno naselje na Breži­škem polju, med potokoma Gabrnica in Sromljica. Nekaj krajanov se ukvarja s kmetijstvom, drugi so zaposleni predvsem v Brežicah. Na dvorišcu pri Kastelicevih raste drugi najvecji hrast v Sloveniji; v prsnem obsegu meri 735 cm in je visok 25 m. Catež ob Savi (322 preb., j. 1,5 km) je grucasto naselje tik ob sotocju Krke in Save ob vznožju Gorjancev. H kraju spadajo tudi ok. 1,5 km oddaljene Terme Catež, eno najvecjih zdraviliško-tu­risticnih središc v Sloveniji, ki z bližnjo vrtnarijo Catež zaposluje vecino okoliškega preb. Na Šentviški gori nad Catežem so odkrili ostanke utrjene prazgo­dovinske naselbine. Najstarejše najdbe so iz 8. stol. pr. n. št., v gozdu pri Catežu so halštatske gomile. Na Cateškem gricu so našli loncenino iz poznega eneolitika, bronaste dobe, mlajše železne in rimske dobe ter odkrili ostanke poznolatenskega obrambnega obzidja. Na obmocju kraja so bili najdeni rimski kamniti spome­niki (Neptunov žrtvenik, miljnik Antonina Pija, ara konzularnega beneficiarija) in rimski grobovi. Omenjajo se sledovi rimske ceste, kamnolom j. od kraja in ostanki starih toplic. Ob izlivu Krke v Savo je bilo verjetno rimsko recno pristanišce. V naselju je župnijska cerkev sv. Jurija, na razglednem vrhu Šentviške gore (386 m) pa B BREŽICE Bukošek Cerina Cirnik Cundrovec Catež ob Savi BREŽICE Catež ob Savi Cedem Dobeno Dolenje Skopice Dvorce Gaj Globocice 26 podružnicna cerkev sv. Vida. Stavba je ohranila prvotno roman-sko zasnovo s široko ladjo in sorazmerno majhno apsido z locno odprtino. Apsidalni del je polkupolasto obokan, oprema ni ohra­njena. Zidan zvonik pred z. fasado je mlajši. Župnijska cerkev sv. Jurija je bila zgrajena v letih 1832–1833 in se zagotovo navezuje na starejšo prednico. Prvotno je bila podružnica pražupnije Sv. Križ v Podbocju, v 14. oz. 15. stol. se omenja kot vikariat. Sedanja stavba je pozidana v poznobarocni tradiciji, z zvonikom, ki je vkom­poniran v celno stran stavbe. Z izjemo stranskega oltarja Žalostne Matere božje iz leta 1746 z oljno podobo V. Metzingerja je oprema iz 19. stoletja. Onkraj magistralne ceste stoji nasproti župnijske cerkve mogocna stanovanjska, podkletena enonadstropna stav­ba, verjetno mocno predelan Dragovanicev dvor (Dragovanitsch Hof), nastal po letu 1591, ko je baron Nikolaj Gregorijanec, lastnik gospošcine Mokrice, posest na Catežu podaril N. Dragovanicu. V Catežu ob Savi se je leta 1915 rodil slikar in grafik Vladimir Lamut. Umrl je leta 1962 v Novem mestu. Cedem (16 preb., jz. 12 km) je obmejno grucasto naselje na majh­ni zakraseli uravnavi nad Selaško drago v osrcju Gorjancev. Dobeno (55 preb., j. 5,5 km) je razloženo naselje na zakraselem, rahlo razgibanem svetu nad Prilipskim potokom na sv. obrobju Gorjancev. Ob domovih so znacilni kmecki sadovnjaki, v okolici travniki in nekaj njiv. Majhne kmetije imajo poleg skromnih obdelo­valnih zemljišc v lasti precej gozdov. Dolenje Skopice (209 preb., z. 6 km) so obcestno naselje sredi Krškega polja, zrašcene s sosednjimi Gorenjimi Skopicami. Nekaj krajanov se ukvarja s kmetijstvom in obrtjo, vecina je zaposlenih v Brežicah in Krškem. V antiki je mimo naselja vodila rimska cesta Neviodun–Siscija. Dvorce (124 preb., jv. 3 km) so mlajše obcestno naselje s slikovito lego na zgornji savski terasi ob vznožju Gorjancev, do leta 1953 del Cerine. Na ravnici pod cesto so njive in travniki, na pobocju nad naseljem prevladuje gozd. Ob gradnji vodovoda leta 1997 so v kraju odkrili ostanke rimskega grobišca. Vsi grobovi so bili žgani, med grobnimi pridatki so našli loncenino, oljenke, steklo in novce. Na desnem bregu potoka Dvorce je nekoc stal dvorec, skromna enonadstropna stavba s skritim izzidkom na procelju, katerega vrh se nakazuje nad njeno strmo streho. V Valvasorjevi topografiji je upodobljen kot Dvoritzhof. Že na zacetku 20. stol. je bil dvorec porušen in verjetno na njegovih temeljih je bila postavljena eno­nadstropna stavba (gostišce Vrancic), porušena leta 2001. Zdaj je tu penzion Cateški dvorec. Gaj (32 preb., jv. 12 km) je majhno razloženo naselje nad Grajskim potokom na v. obrobju Gorjancev. V okolici so skromne razmere za kmetijstvo; mlajši preb. so zaposleni. Globocice (87 preb., j. 7,5 km) so grucasto naselje na manjši za­kraseli uravnavi v zatrepnem delu doline potoka Globocec v Gor­jancih. Kmecke sadovnjake in polja obkroža vecinoma gozd. Gorenje Skopice (160 preb., z. 6,5 km) so obcestno naselje sredi Krškega polja, zrašceno z Dolenjimi Skopicami. V kraju so delavnice za invalide, v okolici so rodovitna polja. V antiki je mimo vodila rimska cesta Neviodun–Siscija, ob njej se je razprostiralo rimsko grobišce. Gornji Lenart (223 preb., sz. 3 km) je razloženo naselje ob cesti in železnici nad Vrbino na Brežiškem polju, imenovano tudi Tirget (do leta 1927 Zverinjak, po gojišcu divjadi brežiških grašcakov). V kmetijstvu sta pomembna živinoreja in poljedelstvo, nekaj krajanov je obrtnikov, vecina je zaposlenih v Brežicah in Krškem. Podružnicna cerkev sv. Lenarta je bila zgrajena verjetno leta 1443, sedanjo po­dobo je dobila po prenovi leta 1840. Notranjšcina je bila s freskami poslikana leta 1843, domnevni avtor je Jožef Bonitti. Barocna oltar­na podoba sv. Lenarta je razstavljena v Posavskem muzeju Brežice. V neposredni bližini je kapela Božjega groba kot zadnja postaja kri­ževega pota, verjetno iz srede 17. stol. Ostanek kapelic, ki so vodile do kapele Božjega groba, sta dva reliefa z upodobitvama Bicanja in Kristus nese križ, zdaj hranjena v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Jesenice (213 preb., jv. 12 km) so obmejno grucasto naselje na ravnini na desnem bregu Save, po kateri tu poteka slov.-hrv. meja. So manjše lokalno oskrbovalno in zaposlitveno središce. K nase­lju spada tudi zaselek Magdalena na j. Kamence (15 preb., jz. 11 km) so grucasto naselje v bližini slov.­hrv. meje, na prevalu med vzpetinama Srednji gaj (425 m) in Hrib (404 m) nad Selaško drago na Gorjancih. Koritno (84 preb., jv. 15 km) je grucasto naselje na vznožju Koric­ke rebri na v. obrobju Gorjancev. V bližnji okolici so malo donosna kmetijska zemljišca, v širši okolici vecinoma bukov gozd. Kraška vas (39 preb., jz. 8,5 km) je grucasto naselje na robu manjše zakrasele uravnave nad grapo potoka Sklednik v Gorjan­cih. V okolici je vecinoma gozd. Krška vas (496 preb.; jz. 5 km) je razvejeno, v jedru grucasto naselje tik ob levem bregu Krke, na jv. robu Krškega polja. V kraju so vecji obrat industrijske opreme in številna manjša podjetja, v okolici so njive in travniki, na obrobju Gorjancev ima vecina kra­janov vinograde. V kraju so našli vzidana rimska spomenika (na-grobnik in aro konzularnega beneficiarija), omenjajo se prazgo­dovinske gomile in rimski grobovi, domnevno je bil tu tudi rimski most cez Krko. Na vzpetini sredi naselja stoji gotska podružnicna cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Stavba je enoladijska, s tristrano zakljucenim prezbiterijem in šilastimi okni. Notranjost prezbiterija je rebrasto obokana s sklepniki, med katerimi sta dva figuralna. Na slavolocni steni ladje so ohranjene na gotsko tradicijo oprte freske iz ok. leta 1500 z upodobitvijo sv. Barbare v paru s svetnico in sv. Jurija na konju v boju z zmajem. Vrsta svetnic in svetnikov pod loki v prezbiteriju spominja na nacin t. i. »hrvaških slikarjev« v letih 1510–1530. Glavni oltar je izdelal podobar Kušljan, verjetno sta njegovo delo tudi oba stranska oltarja. B BREŽICE Gorenje Skopice Gornji Lenart Jesenice Kamence Koritno Kraška vas Krška vas BREŽICE Laze Mala Dolina Mali Cirnik Mrzlava vas Nova vas pri Mokricah Obrežje Perišce Podgraceno Ponikve 28 Laze (57 preb., jv. 15 km) so majhno grucasto naselje na uravnavi nad Koricanskim jarkom. Skromna kmetijska pridelava je omejena na okoliške njive in travnike. Mala Dolina (71 preb., jv. 14 km) je grucasto naselje na pobocju nad Dolinskim potokom, na v. obrobju Gorjancev. V okolici je nekaj slabo rodovitnih kmetijskih zemljišc, sicer prevladuje bukov gozd. Mali Cirnik (1 preb., j. 9 km) je kljub statusu samostojnega naselja le majhen zaselek na slemenu nad izvirom potoka Sklednik v Gor­jancih. Naseljena je ena sama domacija. Mrzlava vas (124 preb., jz. 5,5 km) je razloženo naselje nad do-linico potoka Globocec na jz. vznožju Šentviške gore (386 m) v sv. delu Gorjancev. Ob naselju so znacilni kmecki sadovnjaki, v jv. okolici je nekaj njiv in travnikov ter gozd, na pobocju Šentvi­ške gore vinogradi. V naselju je rimsko grobišce, sredi zakrasele uravnave na j. stoji podružnicna cerkev Sv. duha. Cerkev je znana predvsem zaradi štirih lesenih tabel krilnega oltarja iz srede 16. stol., ki predstavljajo sv. Petra, sv. Nikolaja, sv. Jurija, sv. Janeza Krstnika ter sv. Ano Samotretjo in neznano svetnico; zdaj so shra­njene v Narodni galeriji v Ljubljani. Leta 1864 so cerkev popravili in ji dozidali zvonik. Nova vas pri Mokricah (202 preb., jv. 12 km) je obmejno raz­potegnjeno, deloma grucasto naselje na terasi na levem bregu Bregane, na v. vznožju Gorjancev. Z novogradnjami, obnovami in razvojem storitvenih dejavnosti je v celoti izgubilo kmecki videz. S. od naselja stoji znameniti grad Mokrice. Obrežje (361 preb., jv. 13 km) je obmejno grucasto naselje na ši­roki terasi sz. od sotocja Save in Bregane. Na levem bregu Brega­ne je ob glavni cesti Ljubljana–Zagreb mednarodni mejni prehod Obrežje (špedicijska, trgovska in obrtna podjetja). Ob cesti Mokri­ce–Bregana so v 19. stol. našli miljnik Septimija Severa. Shranjen je v gradu Mokrice. Perišce (12 preb., jv. 14 km) je majhno naselje na blago razgi­banem površju visoko nad dolino potoka Bregana, na v. obrobju Gorjancev. V zakraseli vrtacasti okolici so skromne razmere za kmetijstvo. Podgraceno (28 preb., jv. 7 km) je majhno obcestno naselje na v. gozdnatem vznožju Gorjancev, stisnjeno med glavno cesto Lju-bljana–Zagreb in krajevno cesto Catež ob Savi–Ribnica. V naselju so odkrili temelje rimske stavbe, pri hiši št. 1 so našli podnožje rimskega nagrobnika, fragment kamnitega spomenika z napisom in ostanke 4 m dolgega rimskega zidu. V jv. delu vasi so odkrili rimski grob. Nad krajem so še vidni skromni ostanki utrdbe, ime­novane Cicev grad. Stolp oz. utrdbo so deželni knezi po letu 1311 kot lastniki dajali v zakup. Po letu 1356 je bil v lasti grofov Celjskih, po njihovem izumrtju je pocasi propadel. Ponikve (100 preb., jv. 15 km) so razpotegnjeno obcestno naselje na slemenu nad grapama Koriškega potoka in potoka Kamenjak v v. delu Gorjancev. V zakraseli okolici so skromne možnosti za kmetovanje. Na razgledni vzpetini je pokopališce s podružnicno cerkvijo sv. Jakoba. Prvotna cerkev je bila romarska, zgrajena pred letom 1676, s tremi barocnimi oltarji: glavni iz leta 1676 je posvecen sv. Jakobu. Zvonik pred cerkvijo je obdan z arkadno romarsko lopo. Cerkev je obkrožalo taborsko obizidje, sedanja podoba cerkve je s konca 19. stol. Prilipe (81 preb., jv. 4 km) so razpotegnjeno naselje na levem bregu Prilipskega potoka na vznožju Gorjancev, j. od ceste Catež ob Savi–Ribnica. V okolici so njive in travniki, v višjih strmih legah prevladuje gozd. Pod vasjo je urejen ribnik, v. od kraja je proga za motokros. Ob gradnji avtomobilske ceste Ljubljana–Zagreb leta 1958 so pri vzpetini Col naleteli na ostanke anticne stavbe. Ob osamosvojitvi Slovenije je pri Prilipah 2. 7. 1991 vod 110. jurišne­ga oddelka Teritorialne enote Brežice zaustavil oklepni bataljon 4. brigade JLA. Rajec (83 preb., jv. 13 km) je manjše, po vecini obcestno naselje na neizrazitem slemenu na v. robu Gorjancev. V okolici so njive in travniki ter nekaj vinogradov. K naselju spada grad Mokrice s parkom in golfskim igrišcem. V v. delu grajskega parka so našli rimski zid, v gradu je vzidanih nekaj rimskih spomenikov, domnevno iz Nevioduna ali Velikih Malenc. Grad se prvic omenja leta 1444, ko je bil v lasti nemške fevdalne rodovine. Ok. leta 1540 se kot solastniki omenjajo pl. Sebriachi, pl. Recknitzi, bratje pl. Raunachi in bratje pl. Lambergi, leta 1560 pa se kot prvi samostojni lastnik gospošcine omenja Ambrož Gre­gorijanec. Leta 1637 je postal delni in leta 1650 edini lastnik Jobst Josef Moscon, porocen z grofico Barbaro Draškovic, po kateri je nasledil gospostvo necak, hrv. ban Nikolaj grof Erdödy. V zacetku 18. stol. sta s poroko posest in dvorec prešla v roke rodbine Au-ersperg, leta 1880 se je zadnja hci iz rodu Auerspergov porocila z baronom Gagernom. Leta 1915 si je polovico gospostva pridobil grof Economo, po letu 1922 sta postala lastnika beograjski tovar­nar M. Rafajlovic in lesnoindustrijsko podjetje zagrebškega žida Bergerja, ki je pozneje postal edini lastnik posestva. Leta 1937 je zagrebška nadškofija v dvorcu uredila okrevališce za semenišcni­ke, po okupaciji so Nemci v njem uredili vzgojni zavod za nacisticni podmladek. V šestdesetih letih so v gradu odprli gostišce, ki ga od leta 1978 upravlja podjetje Terme Catež. Najstarejši del poznogotskega gradica je dvonadstropni, t. i. rimski stolp, ki je bil po letu 1560 vpet v zasnovo renesancnega dvorca s tremi okroglimi stolpi, kakršen se je v glavnem ohranil do danes. Stavba ima obliko dvonadstropnega, trikotni talni ploskvi prilago­jenega dvorca z delno arkadiranim dvorišcem. Pred renesancnim portalom je bil dvižni most, na kar spominja dvoje koles z vreteni v veži za vhodom. Grad je bil zavarovan z zdaj delno zasutim obramb­nim jarkom. Zidani mostovž je dal leta 1854 postaviti grof Gustav Auersperg. Ob grašcini je bil v 19. stol. renesancno-barocni, v osi geometrijsko zasnovan park popolnoma spremenjen z vijugavimi B BREŽICE Ponikve Prilipe Rajec BREŽICE Rajec Ribnica Slovenska vas Sobenja vas Stankovo Velika Dolina 30 potmi med prosto rašcenimi drevesi. Tedaj so park obogatili z ba-rocnimi alegoricnimi figurami iz pešcenjaka, ki so nekoc krasile park grašcine Boštanj ob Savi. V parku je tudi opustela kapela sv. Ane, enostavna v tlorisu, s pravokotno ladjo in tristrano sklenjenim prezbiterijem. Nad vhodom se dviga manjši zvonik. Križni obok v ladji in prezbiteriju je okrašen z barocnim štukom iz srede ali druge polovice 18. stol., pod tlakom je grobnica. Ribnica (118 preb., jv. 10 km) je razloženo naselje na v. robu Gor­jancev; Spodnja Ribnica stoji ob krajevni cesti Catež ob Savi–Slo­venska vas, Zgornja Ribnica ob odcepu proti Veliki Dolini. Ob gradnji avtoceste Ljubljana–Zagreb leta 1958 so na platoju med Ribnico in Podgracenim odkrili ostanke vecjega kompleksa rim-skih hiš, med katerimi je ena imela tudi hipokavst. Pri izkopavanju so našli rimsko loncenino (skodele, krožniki, caše), steklo in nekaj novcev. Velikost naselbine ni natancno znana, ker so bila izkopa­vanja omejena le na cišcenje in dokumentiranje ostalin. Verjetno gre za rimsko poštno postajo Romulo, ki jo rimski itinerarji anticne cestne mreže (Itinerarium Antonini, Tabula Peutingeriana) locirajo ob rimski cesti približno 14 km v. od Nevioduna. Po najdbah sodec je bila ustanovljena v prvih letih rimske zasedbe, obstajala je ver­jetno tudi v pozni antiki in v casu preseljevanja ljudstev. Mimo na­selbine je vodila rimska državna cesta Emona–Neviodun–Siscija, ob kateri se je v. od naselja razprostiralo grobišce. Odkritih je bilo 41 grobov, vecinoma z bogatimi pridatki (zlata nakitna garnitura, verjetno izdelana v Emoni ali Akvileji, steklene žare, balzamariji, oljenke, loncenina, novci). Na grobišcu so pokopavali od 1. do 3. stol. Drugo, z. grobišce se je širilo med Ribnico in prvimi hišami v Podgracenem. Slovenska vas (193 preb., jv. 14 km), do leta 1993 Bregansko selo, je obmejno obcestno naselje na levem bregu Bregane, na v. vznožju Gorjancev; tu je meddržavni mejni prehod. V v. delu kraja je obsežna trgovsko-obrtna cona. Sobenja vas (152 preb., j. 7 km) je grucasto naselje na sz. vznož­ju Golega Cirnika (621 m) v Gorjancih. V okolici je nekaj vinogra­dov in kmeckih sadovnjakov, j. od naselja so njive in travniki, na pobocju Golega Cirnika gozd. Stankovo (9 preb., jz. 7 km) je majhno grucasto naselje v sv. delu Gorjancev. Razgibano zakraselo površje v okolici zarašca gozd, z. od kraja je slikovito vinogradniško sleme z zidanicami, na vrhu stoji podružnicna cerkev sv. Petra in Pavla. Enoladijska stavba z zvonikom nad vhodom ima tristrano zakljucen prezbiterij. Bogato okrašen glavni oltar je iz 17. stol. Velika Dolina (145 preb., jv. 15 km) je grucasto naselje na nizki vzpetini nad Dolinskim potokom, na v. obrobju Gorjancev. Na za­kraselem površju so skromne razmere za kmetijstvo; vecina preb. je zaposlena v Brežicah. Pri naselju so prazgodovinsko gradišce in gomile, na zacetku 20. stol. so odkrili nekaj rimskih predmetov. V naselju je župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja, prvic ome­njena leta 1474, ko je bila kot podružnica cateške fare prikljucena kostanjeviškemu samostanu. Samostojna duhovnija je postala leta 1788. Sedanja stavba iz leta 1885 je grajena v eklekticno kombi­niranih psevdostilih. Velike Malence (219 preb., jz. 4,5 km) so grucasto naselje ob potoku Globocec, na vznožju Gorjancev, na desnem bregu Krke. K naselju spada tudi vinogradniški zaselek Vitovec na j. s številnimi zidanicami in pocitniškimi hišicami. Na v. obrobju Velikih Malenc stoji v osnovi romanska, veckrat prezidana podružnicna cerkev sv. Martina, sv. od nje je Gradišce, ostanek utrjene prazgodovinske naselbine. V neposredni bližini pokopališke cerkve sv. Martina so leta 1994 odkrili eneolitske naselbinske ostanke. Na isti lokaciji so že v 19. stol. opazili rimske razvaline. Izkopavanja v letih 1993–94 so potrdila obstoj ville rustice in odkrila tri glavne faze njenega ra­zvoja. V 2. stol. so postavili lesen objekt in s kamnitimi ogradami uredili površine za živino, na prehodu iz 2. v 3. stol. so dodali vec manjših lesenih prostorov, v tretji fazi so zgradili kovacnico in bival-no stavbo, ki je v eni od sob imela talno ogrevanje. V tej obliki se je obdržala od druge polovice 3. stol. do požiga na koncu 4. stol. Sv. od cerkvice sv. Martina se s strmimi pobocji in vidnimi okopi dviga Gradišce, na katerem so v 19. stol. odkrili sledove prazgo­dovinske naselbine in poznoanticne utrdbe. Odkrili so ostanke 3 m širokega okopa na jv. in jz. robu planotice, prazgodovinski naselitveni fazi na j. in v. robu ter temelje prazgodovinske hiše. Pri­merjava z najdbami iz pripadajocega grobišca nekaj sto metrov v. od Gradišca nakazuje uporabo naselbine v casu od konca brona­ste dobe do poznolatenskega obdobja. V 4. stol. so na Gradišcu postavili 2 m debelo obzidje s stolpi, katerih število se je v drugi gradbeni fazi, ko so bili postavljeni kontraforji, povecalo. Sprva so dostop v trdnjavo omogocala le z. vrata, v drugi fazi so bila na­rejena še j. Poznorimska utrdba je nastala kot posledica razmer v tedanji rimski državi, z ostrimi vojaškimi spopadi za oblast ter cedalje vecjo neucinkovitostjo rimske vojske pri obrambi mej pred zunanjimi sovražniki. Zaradi lege nad sotocjem Save in Krke in ob državni rimski cesti je imela izjemno pomembno strateško vlogo. V notranjosti utrdbe na Gradišcu so odkrili temelje 21 x 10 m veli­ke starokršcanske cerkve. Predromanska stavba je imela enopro­storno vzdolžno zasnovo z izstopajoco polkrožno apsido. Zunaj Gradišca je cerkev sv. Martina, v jedru še romanska, nastala verje­tno v sredini 12. stol., s pozneje prizidanim prezbiterijem. K okvirni dataciji je pripomogel najden pecat picenskega škofa Popona s konca 12. stol., s katerim je potrdil posvetitev oltarja. Njen zgodnji nastanek se sklada tudi s patrocinijem cerkve, ki je bila v 19. stol. prezidana. Glavni oltar in s. stranski oltar sta iz 17. stol. Žejno (83 preb., j. 7 km) je grucasto naselje na j. vznožju Šent­viške gore (386 m) v Gorjancih. V nerodovitni zakraseli okolici so skromne možnosti za kmetovanje. B BREŽICE Velika Dolina Velike Malence Žejno BREŽIŠKO-KRŠKO POLJE Brežiško-Krško polje je ravnina v najvzhodnejšem delu Krške ko­tline, na obeh straneh Save med Bizeljskim gricevjem na s., Gor­janci na j. ter Krškim gricevjem, Krakovskim gozdom in Šentjernej­skim vršajem na z. Brežiško polje na levem bregu Save sestoji iz naplavne ravnice ob Savi, t. i. Vrbine, in prodno-ilovnate terase v n. v. 160–170 m. Nasipavanje Save s prodom je omejeno na ozek pas ob reki, vecji del polja pa prekrivajo ilovnate naplavine savskih pritokov iz Bi-zeljskega gricevja. Ti tecejo sprva proti j., blizu Save pa zavijejo proti v. in nekaj casa tecejo skoraj vzporedno z reko. Vecji, precej vodnati potoki so mocno razclenili terciarno gricevje, ravnino pa naplavljali in vanjo zarezovali široke, hitro se spreminjajoce struge. Ob njih so nasipavali naplavne ravnice. Z regulacijami so vecino strug izravnali in ustalili, ohranjene pa so široke, malo razgibane doline, ki kažejo sledi nekdanjega prestavljanja potocnih strug. Krško polje na desni strani Save je obsežen prodni vršaj skoraj brez vodotokov, ki ga je nasula Sava ob izhodu iz ozke doline nad Krškim. Je skoraj popolna ravnina na n. v. 150–160 m. Izrazitejše terase so le na prehodu v aluvialno ravnico ob Savi. Na prodnih in pešcenih nanosih ob Savi in Krki so se razvile plitve obrecne prsti, kjer so travniki in njive. Na Vrbini ob Savi so pogosto poplavljeni topolovi nasadi. Na rodovitnih rjavih prsteh na prodni ravnini se širijo njive in na bolj mokrotnih ilovnatih tleh travniki. Velik del Brežiškega polja z. od Kapelskih goric pokriva nižinski hrastov gozd Dobrava. Poselitev na Brežiško-Krškem polju je razpršena v obcestnih in grucastih naseljih na ravnini, postavljenih zlasti na ježah teras in ob vznožju gricevij na obrobju. V kmetijstvu prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, pomembni panogi sta tudi intenzivno sadjarstvo in vr­tnarstvo. Pridelujejo koruzo (silažno in za zrnje), pšenico in druga žita, krompir, v zadnjem casu tudi sladkorno peso. Ukvarjajo se z mlecno in mesno govedorejo, prašicerejo in perutninarstvom. Število kmeckega preb. se zaradi majhnosti in razdrobljenosti kmetij ter koncentracije posesti vseskozi pocasi zmanjšuje, clani polkmeckih gospodinjstev se zaposlujejo predvsem v Krškem in Brežicah ali pa se kot samostojni podjetniki in obrtniki ukvarjajo z raznovrstnimi, zlasti storitvenimi dejavnostmi. Pred osamosvojitvi­jo Slovenije je bil ta del Posavja precej navezan na Zagreb, zdaj pa si centralne funkcije delita Brežice in Krško. 32 C C CERKEV Cerkev Arheološke najdbe na obmocju Posavja in Posotelja dokazujejo obstoj zgodnjekršcanskih cerkva že v rimski dobi. Na Velikih Malencah so ostanki manjše cerkve s konca 4. ali z zacetka 5. stol., manjše arheološke najdbe iz druge polovice 4. stol. pa so pri Drnovem v bližini Krškega. Dve pomembnejši višinski utrjeni naselji s casa pred in po preseljevanju ljudstev sta Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici (5. in 6. stol.) in Svete Gore nad Bistrico ob Sotli. Od skupine petih tamkajšnjih cerkva je najstarejša kapela sv. Jurija iz 9. stol. Od leta 811 je bilo ozemlje j. od reke Drave cerkvenoupravno dodeljeno Oglejskemu patriarhatu. Po vzpostavitvi stalne cer­kvene organizacije so pricele delovati prve pražupnije ali prafare. Pražupnija sv. Mihaela v Pilštanju je omenjena že v drugi polovici 10. stol. Hema Krška (sv. Ema) je po smrti moža in sinov ok. leta 1042 posest Pilštanj in sosednja obmocja podelila Cerkvi. Nastalo je vec župnij in samostanov, med njimi samostana v Admontu in v Krki na Koroškem. Pražupnija sv. Križa pri Rogaški Slatini je, sodec po patrociniju, nastala verjetno v 12. stol. Sedež pražupnije je bil tudi pri cerkvi sv. Lovrenca v Podcetrtku. Pomembna pražu­pnija je bila v Leskovcu pri Krškem, kjer je bil obcasno tudi sedež dolenjskega arhidiakonata. Pražupnija v Vidmu ob Savi je verje­tno nastala v sredini 11. stol. Leta 1331 je bila skupaj z vikariati prikljucena k cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki (1234–1786), ustanovi koroškega vojvode B. Spanheimskega. K isti opatiji je bil prikljucen tudi vikariat s sedežem pri sv. Lovrencu v Brežicah. V Brežicah je bila samostojna župnija ustanovljena šele v prvi polovici 16. stol. V Sevnici se cerkev in župnik prvic omenjata leta 1323. Župnija je med letoma 1331 in 1787 cerkvenoupravno pripadala cistercijanski opatiji v Kostanjevici na Krki. V bližini sev­niškega gradu je ohranjena ena redkih nekdanjih protestantskih molilnic na Slovenskem, t. i. Lutrovska klet. V Krškem je bilo v 16. stol. središce reformacije na Dolenjskem. Tu so delovali A. Boho­ric, J. Dalmatin in J. Weixler. Ok. leta 1551 je Bohoric v Krškem ustanovil šolo in jo vodil do odhoda v Ljubljano. Leta 1640 so se v mestu naselili kapucini. V samostanu sta še danes ohranjena znamenita knjižnica in arhiv. Grad v Olimju je bil v 17. stol. preurejen v samostan za pavlince iz Lepoglave na Hrvaškem (1663–1782). Pavlinci so se posvecali molitvi in izobraževanju. Odprli so šolo, imeli so svojo znamenito lekarno, cerkev Marijinega vnebovzetja pa je kmalu postala bož­ CERKEV CERKLJE OB KRKI Boršt Brvi Bušeca vas 34 jepotna. Leta 1766 so ji menihi prizidali še znamenito kapelo sv. Franciška Ksaverija. Po razpustitvi samostana leta 1782 je njihova dejavnost v Olimju zamrla. Od leta 1990 v samostanu živijo minori-ti, ki skrbijo tudi za župnijo. Leta 1881 so se v brestaniškem gradu Rajhenburgu nad Savo naselili trapisti, reformirana veja cisterci­janskega reda. V njem so delovali do leta 1941. Leta 1751 je bil Oglejski patriarhat ukinjen. Podrocje Posavja in Posotelja je prišlo pod upravo novoustanovljene nadškofije v Go-rici (1752–1787). Ko je cesar Jožef II. leta 1792 meje škofij prila­godil deželnim mejam, so kraji j. od Save pripadli ljubljanski škofiji, kraji s. od reke pa lavantinski škofiji, katere sedež se je pozneje prestavil v Maribor. Tako se obmocje Posavja in Posotelja še zdaj deli med ljubljansko in mariborsko škofijo. Razdeljeno je v sedem dekanij, v okviru katerih deluje vecje število župnij. Cerklje ob Krki (153 m, 211 preb., 7 km jz. od Brežic) Cerklje ob Krki so grucasto naselje na levem bregu Krke, ob cesti Krška vas–Kostanjevica na Krki, ki tece po j. robu Krškega polja. V okolici so ugodne razmere za kmetijstvo. So krajevno oskrbovalno središce. V bližini naselja je vojašnica z letališcem. Vecina preb. je zaposlena v Brežicah in Krškem. DEDIŠCINA S konca 19. stol. se omenjajo rimski grobovi in grob-nice, na zacetku 20. stol. so blizu naselja naleteli na zidan grob, kar potrjuje obstoj rimskega grobišca. Župnijska cerkev sv. Marka je bila zgrajena leta 1905 in predstavlja zapozneli primer historic­nega sloga. Od opreme velja omeniti samo okenska stekla S. Kre­garja. Na istem mestu je od leta 1611 stala podružnica leskovške pražupnije. Samostojna duhovnija je postala leta 1689. OKOLICA Boršt (131 preb., v. 2,5 km) je ravninsko obcestno na­selje na levem bregu Krke. V okolici so njive, na pobocjih Gorjan­cev onstran Krke vinogradi in gozdovi. Pri naselju so prazgodovin­ske gomile, omenjajo tudi rimske grobove, na njivah pod vasjo je mogoce stalo prazgodovinsko gradišce ali rimska postojanka. Brvi (28 preb., jv. 3 km) so razloženo naselje ob sotocju Piroške­ga potoka in Sklednika na s. vznožju Gorjancev. Nad sotocjem se dviga vinorodni Piroški vrh z zidanicami po temenu slemena in po­bocju. Na njivah so naleteli na ostanke rimske arhitekture, v bližini naselja omenjajo rimske grobove. Bušeca vas (139 preb., j. 2 km) je grucasto naselje na terasah na desnem bregu Krke, ob s. vznožju Gorjancev. Na ravnini so njive in travniki, po gricevju gozd, vinogradi in manjši sadovnjaki. V naselju so Klunove ali Bušecke toplice (temperatura vode 26–28 °C, izda­tnost 30 l/s) z urejenim kopališcem. Ob pokopališcu j. od naselja stoji podružnicna cerkev Žalostne Matere božje, enoladijska stav­ba s pristrešnim kamnitim talnim podzidkom, zazidanimi gotskimi okni in križnorebrastim obokom v prezbiteriju. Prvotni gotski pol­krožni portal ima še prvotna lesena in z železnim okovjem opre­mljena vratna krila. Po letu 1990 so bile odkrite freske na oboku prezbiterija s simboli evangelistov. Precno polje v petosminskem sklepu zapolnjuje Vera icon, v drugih obocnih poljih so angeli z bogato rastlinsko ornamentiko. Na s. podolžni steni ladje je pri­zor Pohoda in poklona Sv. treh kraljev, ob slavoloku je upodobljen Kristus v mandorli, drugi deli fresk so slabše ohranjeni. Freske, nastale ok. leta 1460, so stilno sorodne slikarstvu Mojstra iz Sre­dnje vasi pri Šencurju. Crešnjice pri Cerkljah (232 preb., s. 1 km) so grucasto nase­lje na ravnini v j. delu Krškega polja. V okolici so njive in travniki; pomembni gospodarski panogi sta poljedelstvo in živinoreja, na Gorjancih imajo vinograde. Vecina krajanov je zaposlena v Breži­cah in Krškem. Dolenja Pirošica (74 preb., j. 1 km) je obcestno naselje na ravnini na desnem bregu Krke, ob cesti Bušeca vas–Velike Malence. V kmetijstvu so pomembni poljedelstvo, živinoreja in vinogradništvo. Od tod je znan cvicek iz vinogradov na Piroškem vrhu in Gadovi peci. Gazice (102 preb., jz. 2 km) so manjše naselje na vzpetini v oklju­ku Krke. V okolici je nekaj njiv, ob Krki travniki, proti s. listnati gozd Brda in z. vinogradi. Na pobocju proti Krki, imenovanem Rimski breg, so ostanki rimskega gradbenega materiala (opeka in obde­lani kamni), leta 1963 sta bila med oranjem unicena dva rimska groba. Gorenja Pirošica (117 preb., jv. 2 km) je grucasto naselje ob Pi-roškem potoku, na s. vznožju Gorjancev. Na ravnini so travniki in njive, v. se dviga vinogradniški Piroški vrh. Nad mlinom Vegel so odkrili villo rustico. Hrastje pri Cerkljah (114 preb., sz. 3 km) je obcestno naselje na ravnini v j. delu Krškega polja. V okolici so rodovitna polja, j. od naselja je listnati gozd Veliki gaj. Izvir (18 preb., jv. 7 km) je grucasto naselje na majhni zakraseli uravnavi pod istoimensko vzpetino (316 m) v osrcju Gorjancev. V naselju so ostanki rimskega zbiralnika, ki je s svežo pitno vodo oskrboval Neviodun. Zajezitveni prostor je imel tri prekate, iz za­dnjega s 5,15 m debelo steno so speljali vodo v loncene vodovo­dne cevi. Poštena vas (49 preb., j. 4 km) je grucasto naselje na zakrase­lem, blago razgibanem površju v s. delu Gorjancev. Na Vinjem in Piroškem vrhu so vinogradi. Racja vas (82 preb., v. 2 km) je grucasto naselje na levem bregu Krke, na j. robu Krškega polja. V okolici so rodovitna polja, na Gorjancih onstran Krke imajo vinograde in gozdove. Stojanski Vrh (51 preb., j. 5 km) je grucasto naselje na slemenu nad grapo Piroškega potoka. V okolici so manjši vinogradniški za­selki s številnimi zidanicami, na j. je sleme Gadova pec, znana po dolenjskem cvicku. C CERKLJE OB KRKI Bušeca vas Crešnjice pri Cerkljah Dolenja Pirošica Gazice Gorenja Pirošica Hrastje pri Cerkljah Izvir Poštena vas Racja vas Stojanski Vrh CERKLJE OB KRKI Vinji Vrh Vrhovska vas Zasap Župeca vas Vinji Vrh (35 preb., j. 6,5 km) je razloženo naselje na istoimen-ski vzpetini nad grapo potoka Skradnica, v sv. delu Gorjancev. V vinogradih pridelujejo dolenjski cvicek; imajo številne zidanice in pocitniške hišice. Vrhovska vas (48 preb., j. 4,5 km) je razloženo, v jedru grucasto naselje na slemenu nad Krko, na s. obrobju Gorjancev. Po sliko­vitem vinogradniškem slemenu z zidanicami poteka vinska cesta. Vinogradi se nizajo tudi proti v. do Belinja (285 m). Zasap (57 preb., s. 1,5 km) je obcestno naselje v j. delu Krškega polja, zrašceno s Crešnjicami pri Cerkljah. V okolici so rodovitna polja, na slemenih pod Gorjanci ima vecina domacinov vinogra­de. Župeca vas (215 preb., v. 0,5 km) je deloma grucasto, deloma obcestno naselje na levem bregu Krke, ob cesti Krška vas–Kosta­njevica na Krki, speljani po j. robu Krškega polja. Kraj se zrašca s Cerkljami ob Krki. Ob Krki so travniki, proti s. vecinoma njive. 36 C C CEBELARSTVO Cebelarstvo Cebelarstvo je s stoletno tradicijo gotovo ena najstarejših panog v Posavju in Posotelju. Cebelnjak je bil nekoc sestavni del kmec­kega gospodarstva; med je predstavljal edini vir sladila. Po zgledu naprednejših slov. cebelarjev iz Gorenjske in Dolenjske so tudi tu nastajale cebelarske družine. Med prvimi je bila ustanovljena cebelarska družina Dobova–Kapele (leta 1917), o cebelarskih družinah Krška vas in Brežice so ohranjeni zapiski iz let 1952 in 1955. Te cebelarske družine so po osamosvojitvi Slovenije posta­le cebelarska društva. Cebelarijo z domaco kranjsko cebelo, ki je za to okolje najprimernejša. V cebelnjakih prevladuje listovni AŽ panj in njegove izpeljanke, ker je prikladen za postavitev v stalni in prevozni cebelnjak. Lepo pobarvani in poslikani panji v ureje­nih cebelnjakih so posebnost in nekateri so še posebno privlacni. Pri cebelarjih na domu se lahko dobi vrsta cebeljih pridelkov, kot so razlicne vrste sortnih in mešanih medov, cvetni prah, propolis, medeno žganje in cebelji vosek. Pomembnejše cebelje paše so povezane z robinijo (Robinia pseudoacacia), pravim kostanjem (Castanea sativa), travniškim in gozdnim cvetjem. DOBOVA 38 D Dobova (144 m, 719 preb., 5 km v. od Brežic) Dobova je grucasto naselje na Brežiškem polju, v bližini hrv. meje, na levem bregu Save in ob železniški progi Zidani Most–Zagreb. Je krajevno oskrbovalno in zaposlitveno središce z mednarodnim železniškim mejnim prehodom in nekaj proizvodnimi, trgovskimi idr. podjetji. V okolici so rodovitne njive in travniki. DEDIŠCINA Bogata arheološka najdišca pricajo o sklenjeni po­selitvi tega obmocja vse od pozne bronaste dobe. Na zemljišcu Na Gomilicah je bilo v pozni bronasti dobi (12.–9. stol. pr. n. št.) pomembno grobišce. Izkopavanja v letih 1950–1961 so odkrila 420 žganih grobov, razporejenih po družinskih grobnih parcelah z najstarejšim grobom v sredini. Sežgane kosti umrlega so bile po­ložene na dno grobne jame ali v lonceno žaro, ki ima ponavadi votivno odprtino, v grobove so prilagali še razlicne grobne pridat­ke (loncene posode, bronaste igle za spenjanje obleke, britve, zapestnice, ovratnice). Med grobovi po številu in raznovrstnosti ovratnic in zapestnic ter s simbolicno oblikovanimi obeski, verje­tno z magicnim pomenom, izstopa grob 289. Dobova z istocasni-mi najdišci v širši okolici predstavlja posebno dobovsko skupino, opredeljeno kot dobovsko-ruška skupina kulture žarnih grobišc. Iz obdobja starejše železne dobe so znane le gomile, izjemnega po­mena je keltsko grobišce na ledini Kosovka. V 27 žganih keltskih grobovih so odkrili mece, sulice, šcite, britve, okrasne predmete in loncenino. Izstopajo okrašene sulice in nožnice meca. Grobovi sodijo v cas od leta 250 do leta 100 pr. n. št. Leta 1961 so v. od poznobronastodobnega grobišca odkrili zgo­dnjerimsko grobišce. Velikost anticnega grobišca ni znana, doslej je bilo najdenih 24 žganih in 2 skeletna groba. Pridatki v grobo­vih kažejo prvine avtohtone noriško-panonske noše. Grobovi so iz casa od 1. do zacetka 2. stol. V bližini odkriti ostanki stavbnih temeljev in vodnjaka nakazujejo obstoj pripadajocega anticnega zaselka. Na obmocju prazgodovinskega in zgodnjerimskega gro­bišca so pri gradnji železniške proge menda unicili 100 skeletnih grobov; rešili so jih le nekaj in jih ovrednotili kot staroslovanske. Leta 1981 so na grobišcu 2 km z. od grobišc Na Gomilicah odkrili grobove iz obdobja kulture žarnih grobišc, zgodnjerimska žgana groba, 19 anticnih skeletnih grobov in 10 staroslovanskih. Najdbe staroslovanskih pokopov so iz 9. stol. Župnijska cerkev Imena Marijinega je imela kar dve predhodnici; prvotna sega v dobo pokristjanjevanja, poznejša, iz leta 1659, je bila podružnica videmske prafare in leta 1784 povzdignjena v župnijo. Sedanja mogocna stavba v neoromanskem slogu je bila dokoncana leta 1865. Letnico je mogoce razbrati iz dvojnega kro­nograma nad glavnim neoromanskim portalom. Razen treh Met-zingerjevih platen iz prve tretjine 18. stol. (Pietŕ – Žalostna Mati božja, sv. Francišek, Marija Zmagovalka), narejenih za franciškan-ski samostan v Brežicah, je vsa druga oprema iz 19. stol. OKOLICA Gabrje pri Dobovi (217 preb., sz. 1 km) je obcestno naselje v v. delu Brežiškega polja, ob cesti Dobova–Sela pri Do-bovi, na levem bregu potoka Negot. Kmetijstvo je skromno, vecina krajanov je zaposlenih v Dobovi in Brežicah. Loce (231 preb., jv. 1,5 km) je obmejno grucasto naselje sredi ravnine na jv. robu Brežiškega polja, sz. od sotocja Save in Sotle. V okolici so ugodne razmere za poljedelstvo in živinorejo. Mali Obrež (127 preb., s. 2 km) je obcestno naselje j. od Kapel­skih goric, v v. delu Brežiškega polja, ob cesti Dobova–Kapele. Proti s. se razprostira nižinski hrastov gozd Dobrava. Vecina kraja­nov je zaposlenih v Dobovi in Brežicah. Mihalovec (311 preb., j. 1 km) je grucasto naselje sredi ravnine v jv. delu Brežiškega polja, na levem bregu potoka Negot; z no-vogradnjami se vse bolj zrašca z Dobovo. V okolici so njive, ob Negotu in Savi vecinoma travniki. Kljub pomembnosti kmetijstva je vecina krajanov zaposlena v Dobovi in Brežicah. V vasi so odkrili ostanke zgodnjeanticnih žganih grobov, stavb in rimske ceste. Mostec (181 preb., z. 2 km) je grucasto naselje ob Gabrnici na Brežiškem polju na levem bregu Save, ob cesti Brežice–Dobo­va. V poletnih mesecih je z brodom povezano s Termami Catež na desnem bregu Save. V kmetijstvu sta pomembna poljedelstvo in živinoreja; vecina krajanov je zaposlenih v Dobovi in Brežicah. Sredi naselja stoji podružnicna cerkev sv. Fabijana in Boštjana. Postavljena je bila leta 1767 v zahvalo za srecno rešitev pred kugo. Leta 1926 se je v Mostecu rodil jezikoslovec Jože Toporišic. Rigonce (175 preb., jv. 2 km) so ravninsko obcestno naselje na jv. robu Brežiškega polja, na desnem bregu Sotle, po kateri poteka slov.-hrv. meja. J. od železniške proge Dobova–Zagreb so Spodnje in s. od nje Zgornje Rigonce; v bližini slednjih je meddržavni ce­stni mejni prehod Rigonce. Pri istoimenskem naselju tik ob meji je stal dvor Rigonce. Še vedno je pomembno kmetijstvo, ceprav je vecina krajanov zaposlenih. Pri železniškem mostu so v strugi Sotle našli prazgodovinsko košceno sekiro, na njivah so ostanki anticne stavbe. Tu je leta 1991 ob osamosvojitvi Slovenije enota Teritorialne obrambe Brežice ustavila kolono oklepnih transporterjev JLA. Sela pri Dobovi (527 preb., sz. 3 km) so razloženo, deloma ob-cestno naselje na Brežiškem polju, s. od železniške proge Ljublja­na–Zagreb. Proti sv. se razprostira nižinski hrastov gozd Dobrava, v katerem je zaselek Pistace. Na obmocju naselja so našli halštat­sko gomilno grobišce, anticni vodnjak, ostanke anticnih zidov, mo­zaicne kamencke in manjše staroslovansko grobišce iz 9. stol. D DOBOVA Gabrje pri Dobovi Loce Mali Obrež Mihalovec Mostec Rigonce Sela pri Dobovi D Veliki Obrež (298 preb., sv. 1 km) je obmejno grucasto naselje na široki terasi potoka Šica, na v. obrobju Brežiškega polja. V okolici DOBOVA so njive, proti s. predvsem travniki. Veliki Obrež 40 E Elektrarna Elektrarna Brestanica V Brestanici je elektrarna na zemeljski plin in kurilno olje s skupno zmogljivostjo 291 MW inštalirane moci. Elektrarna omogoca po­krivanje primanjkljaja elektricne energije ob konicah porabe, za­gotavlja nadomestilo pri okvarah elektroenergetskega sistema in je eden od neodvisnih, neposrednih virov napajanja jedrske elek­trarne Krško. Pet plinskih agregatov, trije po 23 MW in dva po 114 MW, potrebuje za zagon do polne moci samo 15 minut. Elektrarna omogoca letno proizvodnjo 60 GWh elektricne energije. HE Vrhovo Pri Vrhovem je od leta 1994 avtomatizirana HE, prva v verigi Sa­vskih elektrarn na energetsko izkorišcanem delu spodnje Save. Obratuje v pretocnem režimu, po izgradnji verige nizvodnih HE pa naj bi delovala v sistemu pretocne akumulacije. V konici ima in-štalirano moc 34,2 MW in letno proizvede povprecno 126 GWh elektricne energije. Jedrska elektrarna Krško Leta 1970 sta Slovenija in Hrvaška podpisali sporazum o gradi­tvi jedrske elektrarne v Krškem. Investitorja Savske elektrarne iz Ljubljane in Elektroprivreda iz Zagreba sta 1973 izbrala izvajalca Westinghouse iz ZDA, ki je skupaj s številnimi podjetji do leta 1981 na Vrbini pri Krškem zgradil našo prvo in edino jedrsko elektrar-no. Obratuje od leta 1982, ima inštalirano moc 676 MW in letno proizvede ok. 5000 GWh elektricne energije. Elektrarno poganja tlacni lahkovodni jedrski reaktor, gorivo je obogaten uran. Zgra­jena je s slov. in hrv. kapitalom; od osamosvojitve 1991 potekajo pogajanja med državama o delitvi lastništva in obveznosti za njeno vzdrževanje in hranjenje radioaktivnih odpadkov. Elektrarna pokri­va ok. cetrtino potreb po elektricni energiji v Sloveniji. Lokacija elektrarne je bila izbrana glede na povezavo z elektricnim omrež­jem in porabniki ter možnostmi prevoza velikih tovorov, vseskozi pa se pojavljajo dvomi o njeni ustreznosti zaradi potresne ogrože­nosti. Kljub dolgoletnemu obratovanju še vedno ostaja nerešeno vprašanje shranjevanja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki so zacasno uskladišceni kar v elektrarni. E ELEKTRARNA Elektrarna Brestanica HE Vrhovo Jedrska elektrarna Krško FESTIVAL BREŽICE F Festival Brežice Festival Brežice je mednarodni glasbeni projekt, ki ga je kot avtor­sko delo zasnoval Klemen Ramovš leta 1982. Festival vsebinsko sestavljajo trije sklopi: festival stare glasbe z vrhunskimi umetniki svetovnega slovesa (Klasikaa), izobraževalni programi (Akadema: koncerti, delavnice, predavanja) in koncerti mednarodne izmenja­ve mladih talentov (Evromreža). Festival Brežice spada med sve­tovno znane festivale. Vecina prireditev je v poletnih mesecih. Prireditve potekajo na raz­licnih lokacijah, v prostorih, ki predstavljajo slov. kulturno dedišci-no. Med prizorišci je gotovo najbolj znana barocno poslikana dvo­rana brežiškega gradu. Na ta nacin je namen projekta – oživljanje stare glasbe razlicnih glasbenih stilov razlicnih evropskih dežel od poznega srednjega veka do zacetka 20. stol. – združen s promo-cijo naše kulturne dedišcine. Informacije: Ars Ramovš, zavod za umetnost, marketing, promoci­jo in investiranje, Slovenska cesta 1, Ljubljana, • (01) 242 08 12. 42 G G GALERIJA GEOLOGIJA Galerija KOSTANJEVICA NA KRKI Galerija Božidar Jakac Forma viva, Grajska cesta 45, • (07) 498 70 08 Galerija hrani in predstavlja likovna dela 20. stol. S stalnimi zbir­kami se v njej predstavljajo priznani slov. umetniki Božidar Ja­kac, France in Tone Kralj, France Gorše, Jože Gorjup, Zoran Didek, Janez Boljka in Bogdan Borcic. V okviru te galerije delu­je Gorjupova galerija (stalna zbirka 150 postimpresionisticnih umetnikov) z mednarodno zbirko sodobne umetnosti. Na ogled je tudi Pleterska zbirka evropskih mojstrov. Z obcasnimi razsta­vami se predstavljajo sodobni slov. in tuji umetniki. Galerija pri­reja mednarodni kiparski simpozij Forma viva. Lamutov likovni salon, Oražnova ulica 5, • (07) 498 74 06 Galerija je posvecena slikarju in grafiku Vladimirju Lamutu (1915–1962), ki je veliko svojih del ustvaril v Kostanjevici. V njej se vrstijo zacasne razstave in druge kulturne prireditve. Dela so razstavljena v nekdanjem ministerialnem dvorcu, ki stoji v starem mestnem jedru na otoku. KRŠKO Galerija v Krškem, nekdanja cerkev Sv. duha, • (07) 492 29 23 Dela so razstavljena v nekdanji barocni cerkvi Sv. duha. Galerija Vladimirja Štovicka, Rostoharjeva 90, •(07) 492 02 34 V galeriji so na ogled dela kiparja in medaljerja V. Štovicka, ki je živel in ustvarjal v Krškem. ROGAŠKA SLATINA Anina galerija, Zdraviliški trg 1, • (03) 811 66 06 Ustanovljena je bila julija leta 2004 v zdraviliškem centru. V gale-riji je razstavljen del graficne zbirke, ki jo je leta 1985 zdravilišcu podaril Kurt Müller, dolgoletni gost iz Švice. V njej se predsta­vljajo tudi vrhunski domaci in tuji umetniki. Geologija Posavje in Posotelje sta na skrajnem jv. obrobju Alp, kjer njihovi hri­boviti odrastki tonejo pod terciarne sedimente Panonske kotline. Znacilna je pestra kamninska zgradba s hitrim menjavanjem višjih gozdnatih hribovij iz starejših, zlasti mezozojskih kamnin, drobno razclenjenih gricevij iz oligocenskih, miocenskih in pliocenskih se­dimentov ter ravnin iz pleistocenskih in holocenskih sedimentov. V najsevernejše dele Posotelja sega ozek pas Vitanjsko-Konjiških GEOLOGIJA 44 Karavank, katerih najvzhodnejši del je gozdnati Boc (979 m), ki ga sestavljata zgornjetriasni apnenec in dolomit. J. od njega se zace­njajo t. i. Posavske gube, niz antiklinal in sinklinal v smeri z.–v., ki so nastale ob gubanju Alp v miocenu. Tik ob vznožju Boca poteka Pletovarsko-Maceljska antiklinala iz neodpornih oligomiocenskih laporjev in peskov, v katerih so vode oblikovale plitvo Kostrivniško podolje. To proti v. preide v mocno razclenjene Haloze, dominan­tno Donacko goro (882 m) in gozdnato hribovje Macelj (718 m) iz trših kremenovih pešcenjakov. Proti j. sledi Celjska sinklinala, v kateri je nastalo široko Voglajn­sko-Rogaško podolje, ki na z. preide v Celjsko kotlino, proti v. pa se brez prekinitve nadaljuje v gricevnato Hrvaško Zagorje. Na po­vršju so miocenski morski sedimenti, med njimi tudi odpornejši litotamnijski apnenci, v katerih sta nastali manjša kraška plano­ta okrog Ponikve in Vodenovega ter sleme Sv. Rok (371 m) nad Šmarjem pri Jelšah. V z. delu dna podolja se z vseh strani zbirajo vode Voglajne, v. del so od s. proti j. razrezali desni pritoki Sotle. Proti j. sledi Teharska antiklinala, v kateri so j. od Grobelnega tek­tonske sile na površje dvignile spodnjetriasni kremenov keratofir, ki ga proti v. spet zakrivajo miocenski morski sedimenti. Precej širša je j. ležeca Laška sinklinala, ki je v sotelskem delu zapolnjena z zgornjemiocenskimi laporji, peski in pešcenjaki. V njenem dnu je izoblikovana dolina Zibiškega potoka, Tinski potok pa tece tik pod gozdnatimi pobocji Rudnice. V Rudniški antiklinali se spet pojavlja­jo triasni dolomiti in apnenci, ki gradijo gozdnata hribovja Žusma (669 m) in Rudnice (Plešivec, 686 m), onstran Sotle na Hrvaškem pa Desinicko goro (499 m) in Kuno goro (521 m). Rudnica je iz­razita pregrada med zgornjim in srednjim Posoteljem, ki jo Sotla prebije v kratki soteski pri Podcetrtku. J. od Rudnice sledi Planinska sinklinala, ki se na hrv. strani Sotle nadaljuje v širšo Desinicko sinklinalo. V osrednjem delu je grajena iz zgornjemiocenskih laporjev in peskov, na s. in j. krilu se v ozkih pasovih pojavljajo odpornejši apnencevi in kremenovi pešcenjaki ter konglomerati in litotamnijski apnenec, v katerih so eksogeni procesi oblikovali nekoliko višje vzpetine in posamicne kraške po­jave (pri Zagorju, nad Pilštanjem, pri Križan Vrhu). V v. delu sinkli­nale se vode stekajo v Sotlo in njen desni pritok Bistrica, vode iz osrednjega dela okrog Planine pri Sevnici pa po ozki dolini Grac­nice odtekajo proti z., v Savinjo. Proti j. sledi obsežna Litijska antiklinala, ki na v. že pred Sotlo po-tone pod miocenske sedimente nekdanjega Panonskega morja. To antiklinalo so tektonske sile dvignile najvišje v vsem Posavskem hribovju (Kum, 1220 m), zato so bili tudi eksogeni geomorfni pro-cesi najdejavnejši; med Sevnico in Radecami so razkrili jedro antiklinale iz karbonskih in permskih kamnin. Hribovje Jatna med dolino Sopote in Šentjanžem je vecinoma iz rdecih in zelenkastih permskih pešcenjakov, pod njimi so na površju karbonsko-perm-ski skrilavi glinavci, iz katerih sta nizko hribovje na obeh straneh savske doline med Radecami in Sevnico ter hribovje ob srednjem toku Sevnicne do Zabukovja na v. Staro jedro antiklinale obdajata s. in j. krilo iz mezozojskih kamnin. V s. krilu je mocno razclenjeno hribovje Velikega Kozjega (993 m) nad Zidanim Mostom in Lisce (948 m), medtem ko je j. krilo le delno ohranjeno. V. od prebojne doline Sevnicne in j. od Planine pri Sevnici triasni apnenci in dolo­miti spet zakrijejo staro jedro Litijske antiklinale; ti gradijo plecati Bohor (Veliki Javornik, 1023 m), ki na v. sega do doline Bistrice pri Kozjem. Zlasti v v. delu so na površju še mlajši kredni skrilavi glinavci, posebno okrog Vetrnika. Hribovje se proti j. v stopnjah spušca v Senovsko sinklinalo, kjer so spet na površju miocenski in pliocenski sedimenti Panonskega morja. Med Sevnico in Bistrico ob Sotli je nastalo široko Senovsko podolje, pri Podsredi stisnjeno komaj na dober km. Z. od savske doline pa so se ti terciarni sedimenti ohranili le v manjših udorinah pri Krmelju in Šentjanžu. Med lapornatimi sedimenti so tanjše pla­sti rjavega premoga, ki so jih nekdaj izkorišcali v premogovnikih Senovo, Krmelj in Šentjanž. Na j. strani zapirata Senovško sinklinalo Krško gricevje v z. in goz­dnata Orlica (Veliki vrh, 697 m) v v. delu; loci ju ozka prebojna dolina Save med Brestanico in Krškim. Orlica je po geološki sestavi najvišji del Orliške antiklinale, ki na jz. preide v geološko zelo zapleteno grajeno Krško gricevje, na v. pa se je vanjo z globoko sotesko Ze­lenjak zajedla Sotla in od nje locila podobno grajeno Cesargradsko goro (509 m) na hrv. strani reke. Tu prevladujejo triasni dolomiti in v jz. delu kredni skrilavi glinavci in laporji; zato so tu kraški pojavi redki. V Krškem gricevju na površju prevladujejo raznovrstne kredne kamnine, od rdeckastih plošcastih apnencev do laporjev, v z. delu pa triasni dolomiti. V apnencih je ponekod nastal kras, predvsem okrog Velikega Trna in Studenca v s. delu gricevja. Pri Krškem pritece Sava v ok. 60 km dolgo in do 15 km široko Kr-ško kotlino, ki je glede na nastanek tektonska udorina miocenske starosti. V osrednjem delu je zapolnjena s prodnimi naplavinami Save, ki je pod Krškim nasula velik prodni vršaj, in ilovnato-pe-šcenimi naplavinami Krke; na obrobju so nizka gricevja iz miocen­skih in pliocenskih sedimentov. V. od Brežic se kotlina nadaljuje v gricevnato Hrvaško Zagorje, Sava pa tece povprek cez kotlino in naravnost proti jv. po zelo mladem savskem tektonskem jarku med Gorjanci in hrv. Marijagoriškim gricevjem. Med Krško in Karlovško kotlino se vzpenjajo Gorjanci, po geolo­ški zgradbi tektonski cok, ki je obtical v sedanji višini, medtem ko se je površje na vseh straneh pogreznilo. Geološke strukture so vecinoma usmerjene od jz. proti sv. Vecinoma so grajeni iz tria­snih dolomitov, jurskih apnencev ter krednih laporjev in lapornatih apnencev. Vanje se z vseh strani zajedajo ozke doline potokov, v najvišjih osrednjih delih (planota Opatova gora, 950 m) in na s., zlasti okrog Velike Doline in Sobenje vasi, pa so marsikje razviti kraški pojavi. GEOLOGIJA Globoko GLOBOKO Bojsno Brezje pri Bojsnem Mali Vrh Piršenbreg GORJANCI 46 (169 m, 301 preb., 9 km s. od Brežic) Globoko je razloženo naselje z grucastim jedrom ob križišcu cest proti Decnem selu, Pišecam in Bojsnem na s. robu Brežiškega po­lja. Na melioriranih, slabo rodovitnih zemljišcih so travniki in njive, na j. in jv. nižinski hrastov gozd Dobrava, kjer so na robu zaselki Laniše, Ledina in Zakotnik, ter na vznožju Bizeljskega gricevja vi-nogradi in sadovnjaki. Ob cesti proti Pišecam je rudnik kremence­vega peska in gline. OKOLICA Bojsno (205 preb., sv. 3 km) je razloženo, v jedru obcestno naselje na j. vznožju Bizeljskega gricevja, ob cesti Glo­boko–Župelevec. V goricah prevladujejo vinogradi, v dolini ob Zev­nikovem potoku in na ravnini travniki in njive, j. je nižinski hrastov gozd Dobrava. Brezje pri Bojsnem (57 preb., sv. 4 km) je razloženo naselje sredi goric med Zevnikovim potokom in Dramljo v jv. delu Bizeljskega gricevja. Preb. se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, vinogra­dništvom in sadjarstvom. Na gricu s. od naselja stoji podružnicna cerkev sv. Urha, ki ima obliko kapele z zaobljenim v. zakljuckom. Verjetno je nastala šele v 19. stol. Mali Vrh (254 preb., sz. 1 km) je razloženo naselje na s. robu Bre­žiškega polja, z jedrom ob cesti Decno selo–Globoko, zaselkom Trebeže ob cesti proti Brežicam in zaselkom Kamše na j. obrobju Bizeljskega gricevja. Na ravnini prevladujejo njive, v gricevju vino-gradi in sadovnjaki. Vrh slemena v s. delu kraja stoji cerkev sv. Jakoba iz leta 1689. Podružnicna cerkev ima tristrano zakljucen prezbiterij, oblikovan v gotski tradiciji, opasuje ga zidec, stavba je s sosvodnicami banjasto obokana. Ok. leta 1800 so ladjo podalj­šali za polo kornega zakljucka z zvonikom. Piršenbreg (265 preb., sv. 2 km) je naselje v j. delu Bizeljskega gricevja. Hiše so razložene po temenih slemen in pobocjih, v pri­sojnih legah so vinogradi, na osojah gozd in na dnu dolin travniki. Na razglednem vrhu stoji podružnicna cerkev sv. Barbare iz 17. stol. Je enoladijska stavba, banjasto obokana s sosvodnicami in s konicasto zakljucenim prezbiterijem. Ob kornem zakljucku se dviga zvonik, verjetno izpeljan po zgledu starejše izvirne rešitve, kakršno ima cerkev sv. Križa v sosednji Dednji vasi. Bogato rezlja­ni zlati oltar sv. Barbare je iz 17. stol., nekoliko mlajši je rezljani le­seni oltar Device Marije na j. strani. Zanimiv je antependij iz druge polovice 18. stol. Gorjanci Gorjanci so 50 km dolgo in 18–22 km široko gozdnato hribovje na jz. obrobju Panonske kotline. Po nastanku so tektonski cok med globoko pogreznjeno Krško kotlino na sz., Karlovško kotlino na jv. in savskim tektonskim jarkom na skrajnem sv. Razen na jv. so omejeni z izrazitimi mejami, vecinoma ob prelomih, vzdolž katerih G sta se v miocenu pogreznili obe kotlini, v kvartarju tudi savski tek­ tonski jarek. GORJANCI Vecji del Gorjancev je iz srednje- in zgornjetriasnega dolomita. Znacilno je fluviokraško površje s prepletanjem tektonskih, fluvial­ nih, kraških in drugih reliefnih oblik. Pravega krasa je malo, najvec na planotasti Opatovi gori, v sv. podgorju na obmocju Velike Do- line in v skrajnem jz. delu, onstran prelaza Vahta (615 m). V. deli hribovja so zaradi radialnih tektonskih premikov razclenjeni v splet majhnih tektonskih cokov, z. del med Ravno goro in Suhorjem ima obliko dokaj enotnega širokega slemena, iz katerega se dviga naj­ višja vzpetina Trdinov vrh (1178 m). Nekoliko vecja uravnava je le ok. 7 km dolga in do 2 km široka planota Opatova gora v n. v. 800–950 m z izrazito vrtacastim površjem, sicer prevladujejo niz­ ke vzpetine in stopnicasta slemena med ozkimi dolinami. Z najvišjih osrednjih delov se na vse strani raztekajo globoko zaje­ dene grape in doline, predvsem proti Karlovški kotlini na jv. in proti Krki in Savi na s. Skoraj brez površinskih vodotokov je le vecinoma kraški skrajni jz. del hribovja med Vahto in Crmošnjiško dolino, kjer voda vecinoma odteka podzemno in prihaja na dan v vec mocnih kraških izvirih v nižjih legah (izviri Težke vode blizu Novega mesta in Krupe pri Semicu v Beli krajini). Vecji del Gorjancev prekrivajo prostrani bukovi gozdovi in le nekaj manjših obmocij alohtona smreka. V nižjih legah rastejo podgorski bukovi gozdovi, v višjih gorski bukovi gozdovi, znacilni za predalp- ska hribovja. Po 2. svetovni vojni so hribovje prepredli z gozdnimi cestami in tako tudi višje ležeca naselja približali dolini ter hribovje odprli pohodnikom in izletnikom. Zaradi grudaste tektonske zgradbe so Gorjanci razmeroma težko prehodni; prek njih vodijo ceste Novo mesto–Metlika, Bregana– Stojdraga–Kostanjevac–Krašic in v skrajnem v. delu Samobor–Ja­ strebarsko. Državna meja med Slovenijo in Hrvaško le izjemoma poteka po razvodnici in se veckrat spušca v ozke grape, kar je po­ sledica svojevrstnih lastniških razmerij in zgodovinskega razvoja. Na dolenjski strani Gorjancev, kjer so strma pobocja in kratke do- line ob pritokih Krke, je najvišje ležece naselje Planina v Podbocju (684 m), nad 500 m n. v. pa so samo še Javorovica (554 m), Gra­ dec (520 m) in Brezje v Podbocju (536 m), na belokranjski strani pa Jugorje pri Metliki (554 m) in Sela pri Jugorju (520 m). Vecina naselij je nastala na slemenskih uravnavah, na glavnem razvod­ ju med Krko ter Savo in Kolpo sta Stojdraga (500 m) in Poklek (640 m), v ozkih dolinah je naselij zelo malo. Najvišji vrh Gorjancev je Trdinov vrh (1178 m) na slov.-hrv. državni meji, dviguje se iz­ nad širokega slemena med Opatovo goro in Vahto. Na Gospodicni (828 m) je planinski dom Vinka Paderšica na Gorjancih. GOSTIŠCE 48 Gostišce ARTO Restavracija Dvorec, Arto 14, • (07) 816 14 47 BISTRICA OB SOTLI Gostilna Šempeter, Bistrica ob Sotli 9, • (03) 580 42 22 BIZELJSKO Gostilna Šekoranja, Bizeljska cesta 72, • (07) 495 13 10 BOŠTANJ Restavracija s prenocišci Panorama, Boštanj 55, • (07) 816 17 80 BRESTANICA Gostilna Medvedji brlog, Zasavska cesta 12, • (07) 497 16 83 Gostilna Pod lipo, Šolska cesta 1, • (07) 497 11 36 Gostišce Allegro, Cesta prvih borcev 47, • (07) 497 00 70 Gostišce Pohle, Cesta na ribnik 3, • (07) 497 11 12 Gostilna Kosar, Trg 7, • (07) 497 91 47 BREŽICE Gostilna in pizzeria Santa Lucija, Cesta prvih borcev 15, • (07) 499 25 00 Gostilna Splavar, Cesta prvih borcev 40a, • (07) 499 06 30 Restavracija Štefanic, Bizeljska cesta 37, • (07) 499 39 30 Gostinstvo Gric, Zagrebška cesta 2, • (07) 496 10 51 Gostišce Berdnik, Cesta bratov Milavcev 35, • (07) 496 11 61 Gostišce Lukež, Prešernova cesta 17, • (07) 496 44 97 CERKLJE OB KRKI Gostilna Vahcic, Cerklje ob Krki 33, • (07) 496 91 79 CATEŽ OB SAVI Gostišce Ob sotocju, Zagrebška cesta 9, • (07) 499 04 50 Gostilna Pension Les, Rimska cesta 31, • (07) 496 11 00 DOBOVA Gostilna Humek, Ulica bratov Gerjovicev 32, • (07) 452 22 00 DRNOVO Okrepcevalnica Rimljancek, Drnovo 30, • (07) 492 00 89 DVORCE Cateški dvorec, Dvorce 20, • (07) 499 48 70 GABRIJELE Gostišce Oštarija, Gabrijele 6, • (07) 818 51 90 GORNJE BREZOVO Gostišce Kragl Božo, Gornje Brezovo 3, • (07) 814 21 71 JESENICE Gostilna Magdalena, Jesenice 9g, • (07) 495 73 51 KOSTANJEVICA NA KRKI Gostilna Žolnir, Krška cesta 4, • (07) 498 71 33 Gostilna Kmecki hram, Oražnova 11, • (07) 498 70 78 KRMELJ Gostišce Barbara, Krmelj 49, • (07) 818 40 55 KRŠKO G Bistro Štirica, Cesta krških žrtev 132a, • (07) 488 06 64 Gostilna Murko, Cesta krških žrtev 16, • (07) 492 12 51 GOSTIŠCE Pivnica Apolon, Dalmatinova 3, • (07) 490 23 60 Pizzeria Fontana, Dalmatinova 2, • (07) 492 22 00 LESKOVEC PRI KRŠKEM Sara, Ulica 11. novembra 41, • (07) 492 19 91 MOSTEC Gostilna Krulc, Mostec 47, • (07) 490 44 00 Gostilna Cetin, Mostec 46, • (07) 452 20 40 OBREŽJE Gostilna Kalin, Obrežje 6, • (07) 495 71 91 OLIMJE Pivovarna in pivnica Haler, Olimje 6, • (03) 812 12 00 Gostišce Amon, Olimje 24, • (03) 582 90 42 Gostišce Jelenov Greben, Olimje 90, • (03) 582 90 46 PODBOCJE Gostilna Gadova pec, Podbocje 11, • (07) 497 73 73 PODCETRTEK Gostišce Ciril, Zdraviliška cesta 10, • (03) 582 91 09 Gostišce Lipa, Zdraviliška cesta 24, • (03) 582 90 46 PRELASKO Debelak Kristjan – Gostišce Twins, Prelasko 10a, • (03) 809 01 40 RAKA Restavracija Silvester, Raka 113, • (07) 814 65 00 RAZTEZ Gostišce Ribnik, Raztez 1a, • (07) 497 14 45 RAVNE PRI ZDOLAH Okrepcevalnica Ogorevc, Ravne pri Zdolah 39, • (07) 477 81 47 ROŽNO Gostilna Pri Erni, Rožno 33, • (07) 814 30 75 SENOVO Gostišce Senica, Titova 89, • (07) 497 17 10 SEVNICA Gostilna Na križišcu, Planinska cesta 3, • (07) 814 07 61 Gostilna Plavštajner, Glavni trg 45, • (07) 816 22 90 Restavracija Ajdovec, Trg svobode 1, • (07) 816 10 50 SILOVEC Okrepcevalnica Krajncic, Silovec 1a, • (07) 477 80 21 SREMIC Gostišce Tri lucke, Sremic 23, • (07) 490 44 00 STARA VAS-BIZELJSKO Vinoteka Bizeljsko Pri Pecu, Stara vas 58, • (07) 495 15 59 STUDENEC Gostilna Janc, Studenec 44, • (07) 818 91 06 GOSTIŠCE GOZDARSTVO 50 ŠENTJANŽ Gostilna Repovž, Šentjanž 14, • (07) 818 56 61 ŠMARJE PRI JELŠAH Gostilna Štorman, Rogaška cesta 1, • (03) 817 11 00 Pivovarna in pivnica Lipnik, Rogaška cesta 19, • (03) 582 15 32 TRŽIŠCE Gostilna Jelen Malus, Tržišce 24, • (07) 818 04 01 VELIKE MALENCE Gostilna Prah, Velike Malence 12, • (07) 495 93 60 VELIKI TRN Gostišce Lekše Zinka, Veliki Trn 12, • (07) 495 93 00 VIRŠTANJ Gostilna Virštanj Banovina, Virštanj 17, • (03) 580 56 39 VRHEK Gostišce Majcen, Vrhek 7, • (07) 818 04 22 VRH PRI BOŠTANJU Gostišce Dolinšek, Vrh pri Boštanju 23, • (07) 814 15 95 ZAVRATEC Gostišce Ob ribniku – Ribnik Loke, Zavratec, • (07) 818 90 19 ZDOLE Okrepcevalnica Pri Tišlerju, Zdole 29b, • (07) 477 80 49 Okrepcevalnica Sever, Zdole 68, • (07) 477 80 49 ŽUPELEVEC Gostilna Erban, Župelevec 51a, • (07) 452 30 30 Gozdarstvo V Posavju in Posotelju uspevajo predvsem listnati gozdovi. Najvec je bukovih gozdov na kisli podlagi in podgorskih gozdov na bazicni podlagi. Ohranjenost gozdov je velika (81 %), kar omogoca sona­ravni pristop h gozdarjenju. Povprecna lesna zaloga gozdov je ok. 250 m3/ha. Pokrajina je že po izgledu razmeroma gozdnata, kar hkrati pomeni obilico gozdnega roba, kjer je pestrost življenjskih oblik zelo velika. Ker so za gozdne živali razlicne starosti gozdnega drevja razlicno zanimive in potrebne, se spoznanja iz življenja živali upoštevajo tudi pri odlocitvah o nacinu gospodarjenja z gozdom. Najbolj razširjena drevesna vrsta je navadna bukev (Fagus sylvati-ca). Porašca hribovita obmocja od 200 m n. v. do vrhov vzpetin. Jelka (Abies alba) se naravno pojavlja le na Bohorju, drugod so iglavci zasajeni ali pa so potomci nekoc posajenih iglastih dreves. Na Rudnici nad Podcetrtkom so vecji nasadi smreke (Picea abies) in ameriške duglazije. Gozdnatost obmocja je 45 %, kar je nekoli­ko pod slov. povprecjem. Na sedanjo podobo gozdov so vplivale nekatere opušcene go-spodarske dejavnosti. Na obmocju Loga pod Macljem in Donacke gore je bilo v preteklosti razvito kamnoseštvo; izdelovali so brusne kamne in žrmlje. V Logu in Jelovcu so pridobivali pepeliko za gla­žutarstvo. Posebnost obmocja je najvecji strnjen kompleks goz­dov hrasta doba (Quercus robur) v Sloveniji, imenovan Krakovski gozd, ki je tudi obmocje Natura 2000. Na Vrbini pri Brežicah so plantaže razlicnih topolovih klonov, svojevrstna posebnost obmo-cja. Plantaže so bile urejene z namenom zagotoviti lesno maso bližnji tovarni celuloze in papirja v Krškem. Od redkih drevesnih vrst se pojavljajo skorš (Prunus domestica), bodika (Ilex aquifolia) in tisa (Taxus baccata). Ok. 80 % gozdov je v zasebni lasti, državnih je ok. 18 %, preosta-la 2 % sta v lasti pravnih oseb. Znacilna je velika razdrobljenost gozdne posesti. 85 % lastnikov ne poseduje vec kot 5 ha gozda, povprecna gozdna posest pa je le ok. 2 ha. Grad, dvor, dvorec Gradovi v Posavju in Posotelju so bili zgrajeni v casu fevdalnih bo­jev, turških vpadov in kmeckih uporov. Zaradi bližine meje z Ma-džarsko, pozneje tudi turških vpadov, so bili zgrajeni predvsem za­radi obrambnih namenov. Bili so upravna in gospodarska središca svojega okoliša, tudi mejne utrdbe. Lastniki so se skozi stol. me-njavali, marsikateri srednjeveški grad se je spremenil v razvaline, veliko jih je bilo unicenih v kmeckih uporih, požarih, prizanesla jim ni niti 2. svetovna vojna. Grad Bizeljsko stoji na skalnatem pomolu nad Bizeljsko vasjo bli­zu Orešja. Prvotni grad so pozidali v 13. stol., prvic se omenja leta 1404. Bil je v lasti krške škofije, upravljali so ga gospodje Bizeljski. Leta 1475 so ga zaman oblegali Turki, med kmeckim uporom leta 1515 pa so ga zasedli in oplenili uporni kmetje. Leta 1532 so grad dobili v najem grofje Tattenbachi. Po letu 1764 je bil v lasti vec rod-bin. Med Napoleonovo zasedbo v letih 1809–1813 so bili v njem nastanjeni francoski vojaki, leta 1858 so ga kupili Windischgrätzi, iz njega pobrali vse dragocenosti in jih odnesli na Moravsko. Na gradu je bil tudi sedež deželnega sodišca. Prvotna zasnova gradu je srednjeveška. Sedanja renesancna stavba ima manjše pravokotno dvorišce, ki ga obdajajo štirje trak-ti, v pritlicju in prvem nadstropju povezani z arkadnimi hodniki. Na vogalih na z. strani stojita vitka okrogla renesancna obrambna stol-pa. Dvorišce krasi vodnjak z lepo oblikovanim kamnitim zidom. Tik ob grajskem vhodu so leta 1623 prizidali kapelo sv. Hieronima. Grad hrani v treh reprezentancnih prostorih kakovostno štukaturo iz prve polovice 18. stol. Zdaj v gradu biva družina, ki je v njem uredila vinsko klet. Grad Boštanj je stal na strmem slemenu nad Savo, nad Bošta­njem blizu Sevnice. Vitezi Boštanjski se omenjajo v 12. stol., grad leta 1381. Po njihovem izumrtju v 14. stol. so grad upravljali vitezi Kacijanarji, za njimi grofje Celjski in konec 15. stol. vitezi Lamber-gi. V kmeckem uporu leta 1515 je bil grad porušen. V 17. stol. je opusteli grad zacel propadati. Nekdanjo podobo gradu je ohranil G GOZDARSTVO GRAD, DVOR, DVOREC Grad Bizeljsko Grad Boštanj GRAD, DVOR, DVOREC Grad Boštanj Grad Brežice Grad Graceno 52 J. V. Valvasor. Sedaj so od gradu ohranjeni le še temelji, obrambni jarek in razdejani okrogli renesancni obrambni stolp. Grad Brežice stoji na vzpetini na levem bregu Save, na robu isto­imenskega naselja. Grad se prvic omenja leta 1249 kot castrum, nedvomno pa je stal že pred letom 1241, ko se omenjajo v pisanih virih Brežice. Bil je obrambno, gospodarsko in upravno središce salzburške zemljiške posesti v Posavju. Upravljali so ga razlicni upravniki – kastelani. V gradu sta bila sodišce in kovnica denarja. V casu turških vojn v drugi polovici 15. stol. je grad odigral pomemb-no obrambno vlogo. Leta 1479 so ga salzburški nadškofje izrocili Ogrom, v njihovih rokah je ostal do smrti Matije Korvina leta 1491. Po njihovem odhodu so ga z mirovno pogodbo dobili Habsburžani. Srednejveški brežiški grad je bil porušen in požgan v vsesloven­skem kmeckem uporu leta 1515, dodatno ga je unicil požar leta 1528. Ok. leta 1530 so plemici Galli von Gallensteini na istem mestu zaceli graditi renesancni grad kot utrdbo pred turško nevar­nostjo in ga dokoncali leta 1591; o tem govori ohranjena plošca v prvem nadstropju arkadnega hodnika. Do zacetka 17. stol. so stavbo predelali v mocno trdnjavo. Bil je edini grad, ki je uspešno kljuboval napadom upornih kmetov med hrv.-slov. uporom pod vodstvom Matije Gubca leta 1573. Sredi 17. stol. so bili lastniki gradu grofje Frankopani. Leta 1694 je brežiško gospošcino ku­pil grof Ignac Marija Attems. V obdobju baroka je na gradu uredil fasado in v notranjosti bogate reprezentancne prostore, ki so jih poslikali barocni slikarji. Znamenita Viteška dvorana je najvecji in najrazkošnejši posvetni barocno poslikani prostor na Slovenskem. Po narocilu grofa Ignaca Attemsa jo je verjetno ok. leta 1700 posli­kal F. K. Remb. Na stopnišcu in v kapeli so freske J. C. Wagingerja in F. I. Flurerja, ki so nastale pozneje. Grad je v lasti Attemsov ostal do 2. svetovne vojne. Grad Brežice je klasicen primer utrjene renesancne grajske arhi­tekture na ravnini. Stavba pravokotnega tlorisa je na vogalih utrje­na z mogocnimi okroglimi obrambnimi stolpi, ima dve nadstropji, delno arkadno notranje dvorišce in vodnjak. V grad vodi zidan mo-stovž nad grajskim jarkom, ki je nadomestil nekdanji leseni most. V njem ima od leta 1949 razstavne prostore Posavski muzej Brežice, ki s svojimi bogatimi zbirkami (arheologija, etnologija, zgodovina, zgodovina umetnosti) prikazuje kulturno dedišcino Posavja. Na gradu so tudi galerija za obcasne razstave in dvorane za kulturne prireditve in poroke. Grad Graceno je stal na gricu nad naseljem Podgraceno nad Mokricami. Tako imenovani Cicev grad so konec 12. stol. pozidali koroški vojvode Spanheimi. Leta 1279 je omenjen kot stolp in leta 1323 kot utrdba. Leta 1308 so Spanheimi grad zastavili hrv. ple-micem Babonicem, od njih pa so ga kupili gospodje Svibenski. Leta 1356 ga je kupil grof Friderik Celjski; v rokah Celjanov je ostal vse do njihovega izumrtja. Kdaj je grad propadel ni znano, o njem pricajo le še skromni sledovi. Grad Jelše, tudi Jelšingrad je omenjen leta 1479 kot fevd gro­fov Celjskih, pozneje deželnega kneza, v letih 1666–1799 pa Ž. Gassrucka in pozneje razlicnih fevdalnih lastnikov; do leta 1870 je v gradu delovalo deželno sodišce. Med svetovnima vojnama ga je imela v lasti trgovska družba Jelšingrad, po letu 1945 je služil kot dom starejših obcanov, po potresu leta 1974 pa je bil opušcen. Barocni nadstropni grad s tlorisom v obliki crke L ima ob v. traktu prizidan stolpic. Leta 1860 so baroni Godli oblikovali zunanjšcino osrednjega trakta v mavrsko-kastelskem slogu; pomožni s. trakt je ohranil barocni znacaj. V reprezentancni avli v nadstropju osre­dnjega trakta je verjetno upodobljen prizor zmage Ž. Dietrichste­inskega v konjeniški bitki z upornimi kmeti leta 1515 pri Brežicah. V opušcenem parku stojijo kamnite barocne alegoricne figure Po-mladi, Poletja, Jeseni in Zime. Grad Kostanjevica je stal na robu mesta, za župnijsko cerkvijo sv. Jakoba na sv. strani otoka. Sezidali so ga Spanheimi v 13. stol. kot obmejno trdnjavo (Landestrost) na otoku Krke. Upravljali so ga njihovi ministeriali gospodje Kostanjeviški. Tu sta bila kovnica de­narja in sedež kostanjeviškega deželnega sodišca. Leta 1269 se je gradu in mesta polastil ceški kralj Otokar II. Premysl. Poznejši lastniki gradu so postali leta 1305 goriški grofje, leta 1320 Franko­pani, nato Ortenburžani in nazadnje grofje Celjski. Leta 1663 naj bi grad skupaj z mestom pogorel do tal. Grad Kozje na hribu Bredic (694 m) nad Kozjim se omenja leta 1286 kot krška posest. V letih 1384–1570 je bil v lasti Brestani­ških, pozneje pa razlicnih fevdalcev. Sredi 17. stol. so ga opustili, tako da je zacel propadati. Dvonadstropni grad je imel tri stano­vanjske trakte, okrogel obrambni vogalni stolp, osrednjo utrdbo in samostojni obrambni stolp. Grad Krško je stal na skalni pecini nad starim mestnim jedrom v Krškem. Sprva je bil v lasti grofice Heme Krške s Koroškega, v 11. stol. so bili lastniki bavarski grofje Bogenski. Upravljali so ga go-spodje Krški, ministeriali grofov Bogenskih. V virih se grad omenja leta 1189. Leta 1202 je postal last salzburške nadškofije. Lastniki so se veckrat menjavali, med njimi so bili gospodje Svibenski, go-spodje Ptujski, najmogocnejši so bili v 14. stol. grofje Celjski. Po njihovem izumrtju leta 1456 so si kot posestniki gradu sledili Habs­buržani, nato baron Janez Krstnik Valvasor, baron Inocenc Moscon in nazadnje baroni Auerspergi, ki so podedovani grad prepustili pro-padu. V drugi polovici 15. stol. so grad veckrat napadli Turki, leta 1573 pa uporni kmetje. Grad je bil popolnoma razrušen že v 19. stol. Podobo mogocnega dvonadstropnega gradu s štirimi trakti in obrambnim stolpom je ohranil J. V. Valvasor. Krški podjetnik M. Ho­cevar je kamenje, iz katerega je bil grad grajen, v letih 1875–1877 uporabil za gradnjo mešcanske šole. Na ostankih nekdanjih razvalin so uredili izletniško tocko Pot na grad Friderika Celjskega. Grad Kunšperk na strmem skalnatem pomolu nad istoimenskim naseljem je eden najstarejših na Slovenskem. V letih 1167–1174 je G GRAD, DVOR, DVOREC Grad Jelše Grad Kostanjevica Grad Kozje Grad Krško Grad Kunšperk GRAD, DVOR, DVOREC Grad Kunšperk Grad Lemberg Grad Mokrice 54 omenjen kot last krške škofije. Krški škof Henrik ga je dal že pred letom 1174 porušiti, po pobotanju z O. Hernškim pa mu je prepu­stil gospošcino in ta je verjetno kmalu pozidal nov grad. Od leta 1395 do leta 1456 je bil v lasti grofov Celjskih in pozneje Habs­buržanov. Ohranjeni so mogocne stene bergfrida in del obzidja z vhodnim in bocnim stolpicem ter dvonadstropna grajska kapela; med vhodnim stolpicem in bergfridom je v obodu ohranjen palas z obokanimi kletmi. Grad Lemberg na strmini nad Lembergom pri Šmarju se omenja leta 1251. Grad je po izumrtju grofov Celjskih leta 1456 pripadel deželnemu knezu, ki ga je v prvi polovici 15. stol. dal porušiti. Ohranjeni so grajska zasnova in jarki z okopom. Podružnicna cer­kev sv. Pankracija je bila verjetno grajska kapela. Grad Mokrice stoji sredi obsežnega parka v naselju Rajec, nekaj kilometrov pred slov.-hrv. mejo, nad glavno cesto Ljubljana–Za­greb. V zgodovinskih virih se prvic omenja šele leta 1444 kot Ge-slos Mokorecz, ceprav je srednjeveški grad verjetno stal že precej pred prvo omembo. Od srede 16. stol. je grad prehajal iz rok v roke. Pomembni lastniki so bili Sebriachi, nato leta 1560 Gregori­janci, ki so poslopje temeljito prezidali in mu dali znacaj utrjenega renesancnega gradu. Kmecka vojska leta 1573 gradu ni napadla, zadovoljila se je samo s požigom grajskih brodov, s katerimi so se lastniki in obiskovalci prevažali cez Savo. Gregorijancem so sledili Mosconi, Erdödiji in naposled Auersper­gi. Na gradu sta ustvarjala nemški pisatelj baron Friderik Gagern (1882–1947) in njegov brat, slikar Hans. V svojih romanih (Cesta, Ljudstvo) je opisoval življenje na gradu in v njegovi okolici. Leta 1922 je bil grad prodan zagrebškemu podjetniku Bergerju, ta pa ga je leta 1937 prodal zagrebški nadškofiji, ki je v gradu uredi-la okrevališce za svoje gojence. Na zacetku 2. svetovne vojne je nadškofija grad in posest podarila nemškemu rajhu. Nemci so po­skrbeli, da je iz gradu izginil dobršen del nekdanje bogate stare opreme. V gradu so imeli posebno šolo za vzgojo nacisticnega podmladka. Po koncani vojni je bilo v gradu najprej otroško zaveti-šce in potem upokojenski dom. V šestdesetih letih 20. stol. so ga preuredili v gostišce. Grad Mokrice s tremi okroglimi obrambnimi stolpi, tlorisom v obliki trikotnika in štirimi dvonadstropnimi trakti, ki oklepajo arkadno dvo­rišce, je lep primer renesancne grajske arhitekture. Pred vhodom vanj je ohranjen dvižni most z verigami, za vhodom pa dvoje koles z vreteni, s pomocjo katerih so most dvigali in zapirali grajska vrata. Sredi grajskega dvorišca stoji kamnit vodnjak iz 16. stol. Na dvori-šcu so v stene vzidane štiri rimske napisne plošce, ki so jih izkopali v anticnem mestu Neviodun na obmocju Drnovega blizu Krškega. V 200 let starem razkošnem angleškem parku, ki po obsegu spada med najvecje spomenike oblikovane narave v Sloveniji, stojijo štiri kopije barocne kamnite plastike, ki predstavljajo štiri letne case. Grad, katerega lastnik je delniška družba Terme Catež, je preu­rejen v gostinsko-turisticni objekt za zahtevnejše goste. Okolica gradu z zašcitenim parkom je namenjena igranju golfa in konjeni­škemu športu. Grad Pilštanj na strmem gricu nad istoimenskim naseljem je bil eden najstarejših na Slovenskem. Sprva je bil v lasti Breže-Sel­ških, leta 1071 ga je prevzela krška škofija; njeni fevdniki gospodje Pilštanjski so ga upravljali do leta 1384. V letih 1441–1455 je bil v cesarskih rokah, pod Wintershofni v letih 1672–1812 je zacel propadati, ohranjeni so le ostanki zidov. Renesancno predelan grad je bil obzidan, pred njim je stala bastija, vhod v dvonadstropni palacij sta varovala vecnadstropna stolpa. Grad Pišece stoji skrit za stoletnimi drevesi na strmem gricu nad Pišecami. V 13. stol. so ga dali sezidati salzburški nadškofje. Grad se v virih omenja leta 1329 kot Haus Pischaetz. Na njem so gospo­dovali vitezi Pišecki, ki so bili ministeriali nadškofov. Kot prva sta leta 1266 omenjena viteza Konrad in Viljem. Po izumrtju pišeckih vitezov ok. leta 1353 so na gradu vec kot dvesto let gospodarili razni škofijski oskrbniki in upravniki. Leta 1595 ga je kupil v dedno last baron Inocenc Moscon. V lasti Mosconov, najbogatejših po­savskih fevdalcev v 17. in 18. stol., je grad ostal do konca 2. sve­tovne vojne. Podložniki gradu Pišece so leta 1573 sodelovali v hrv.-slov. kmec­kem uporu. V lokalnem uporu leta 1661 so kmetje ubili lastnika J. Moscona in s stolpa vrgli njegovo ženo Elizabeto. Od leta 1938 je imela grad v lasti Mestna hranilnica v Mariboru, po 2. svetovni vojni so bila v njem stanovanja. Sedanjo neoromansko podobo so gradu dali Mosconi v drugi po­lovici 19. stol. Grajsko jedro obvladuje mogocen štirinadstropen, 36 m visok romanski stolp iz prve polovice 13. stol., pozidan iz ka­mnitih kvadrov, na katerih so ohranjena kamnoseška znamenja. Iz istega obdobja je tudi grajska kapela, ki je mocno predelana. V eni od sob so se ohranile podobe gradu. Od bogate notranje opreme so ohranjeni le portreti baronov Mosconov, ki so na ogled v Posav­skem muzeju Brežice. V okolici gradu je ohranjen grajski park. V zadnjem casu si stroka prizadeva zaustaviti propadanje gradu, ki naj bi dobil novo vsebino in zaživel kot Akademija za varstvo okolja, podeželja in regionalni razvoj. Grad Podcetrtek na Grajskem gricu (452 m) nad istoimenskim naseljem je eden najstarejših na Slovenskem. V virih se omenja leta 1251 kot last krške škofije. V letih 1441–1445 je bil v rokah cesarja Henrika IV., v letih 1479–1490 ga je obvladovala ogrska vojska. Od leta 1527 so grad upravljali Tattenbachi, v letih 1612– 1671 kot lastniki. Nasledniki Attemsi so po letu 1682 grad preno­vili in ga upravljali do 2. svetovne vojne. Po njej so ga uporabljali za razlicne namene, zlasti stanovanja; zdaj je že deloma razrušen. Štirje dvonadstropni trakti oklepajo notranje dvorišce; veliki cvin­ger je bil mocno utrjen. Pod gradom je ohranjena dvonadstropna barocna grajska kašca. G GRAD, DVOR, DVOREC Grad Mokrice Grad Pilštanj Grad Pišece Grad Podcetrtek G Grad Podsreda na gricevnatem pomolu Orlice nad istoimenskim naseljem je ena najznacilnejših srednjeveških stavb v Sloveniji, GRAD, DVOR, DVOREC Grad Podsreda Grad Rajhenburg 56 grajena v 12. stol. Leta 1213 se omenja kot krška posest, po iz­umrtju podsreških vitezov so ga po letu 1320 dobili Žovneški. Po izumrtju grofov Celjskih je postal lastnina deželnega kneza, na­kar so se zakupniki pogosto menjavali. Leta 1617 je grad kupil Ž. Tatttenbach, od leta 1848 do 2. svetovne vojne pa je bil v lasti Windischgrätzov. Grad sestavljata štirinadstropni stolp in pravokotni stanovanjski del, ki oklepa majhno dvorišce. V stolpu so ohranjeni romanski lini in portal, v grajski kapeli pa romanska apsida in polkrožni okenci. V j. traktu je na dvorišcni strani v v. steni romanska bifora, okenska odprtina, s stebrickom razdeljena na dva dela. Križnogrebenasti oboki v j. palaciju in dvorana z lesenim obokom so bili zgrajeni v casu zrele renesanse. Iz baroka so ohranjene stopnice in arkadni hodnik. Konec 18. stol. je bil obrambni stolp poglobljen, tako da je povezal grajsko dvorišce s predgradjem. Po potresu leta 1880 so lastniki grad temeljito obnovili. Zdaj so v njem obcasne razstave in zbirka stekla. Grad Rajhenburg stoji na strmem skalnem pomolu v strateški legi nad Brestanico, varoval je tudi starodavno trgovsko pot ob Savi. Je najstarejši izpricani srednjeveški grad na Slovenskem; listina, s katero je kralj Arnulf podaril svojemu fevdniku Valtunu v popolno last tri kraljeve kmetije pri Rajhenburgu, ga omenja že leta 895. Na zacetku 10. stol. je bil v bojih z Madžari porušen, zato je leta 1126 salzburški nadškof Konrad I. pozidal nov grad v romanskem slogu. Na gradu so od leta 1290 do leta 1570 gospodovali vitezi Rajhen­burški, z izjemo desetih let, ko so imeli grad v rokah Ogri. Na gradu sta bila sedež deželskega sodišca in kovnica denarja. V 15. stol. je kljuboval turškim vdorom, v 16. stol. pa upornim kmetom. Lastniki gradu so se menjavali, med njimi so bili pomembni zlasti baroni Galli von Gallensteini, ki so v 17. stol. grad s prezidavami preo­blikovali v renesancno rezidenco. Poznejši lastniki so bili baroni Mosconi, grofje Attemsi, od leta 1884 do 2. svetovne vojne pa tra­pisti, menihi iz Francije, ki so ga temeljito predelali in spremenili v samostan. Imeli so vzorno urejeno posestvo ter tovarno cokolade in likerjev. Med 2. svetovno vojno so Nemci menihe pregnali, grad pa preuredili v preselitveno taborišce za slov. izgnance iz Posavja. Skozenj je na pot izgnanstva šlo ok. 45.000 Slovencev. Grad, ki je doživel številne prezidave in olepšave, spada med naj­pomembnejše stavbe fevdalne arhitekture na Slovenskem. Dvori-šce obdajajo štirje dvonadstropni trakti iz razlicnih obdobij, v pritli-cju so arkadni, v nadstropjih jih nadomešca stenska poslikava. V renesancnem s. traktu so ohranjeni leseni stropi, v eni izmed sob pa freske marijagraškega mojstra iz ok. leta 1520. Leta 1979 so v romanskem grajskem stolpu desno od poznogotske kapele odkrili prvotno romansko grajsko kapelo. Zdaj sta v gradu muzej, ki de­luje pod okriljem Muzeja novejše zgodovine Slovenije iz Ljubljane, in galerija za obcasne razstave. Muzej obiskovalcem ponuja na ogled razstave o slovenskih izgnancih, politicnih zapornikih in in-ternirancih, trapistih in razstavo Brestanica skozi cas. Grad Raka je stal v naselju Raka. Omenja se že leta 1161, leta 1279 kot castrum Arch. Vitezi Archerji so bili spanheimski ministe­riali. Grad so v 12. stol. verjetno pozidali grofje Bogenski. Za njimi so ga dedovali grofje Andeški, nato vojvode Spanheimi in leta 1266 vitezi Archerji – Raški, ki so upravljali grad do konca 15. stol., ko so izumrli. Grad je opustel, njegovo upravno vlogo je prevzel eden od treh dvorov v naselju, ki so izpricani leta 1444. Grad Rekštanj je stal na gozdnati vzpetini v. nad dolino Mirne, blizu Laz pri Boštanju. V 13. stol. so ga upravljali vitezi Rekštanj-ski, ministeriali štajerskih vojvod Babenberžanov in pozneje krških škofov. Grad je prvic omenjen leta 1336. Na njem so med drugimi gospodarili Svibenski, grofje Celjski, Kacenštajni in Auerspergi. Leta 1515 so grad požgali uporni kmetje, nato je bil obnovljen. Sredi 17. stol je bil opušcen. Zdaj so vidni le še razvaline obramb­nega stolpa in del obrambnega jarka. Grad Reštanj je stal na slemenu strmega hriba jv. od naselja Re-štanj blizu Senovega. V 13. stol. so ga pozidali in upravljali salz­burški ministeriali vitezi Reštanjski, verjetno sorodniki gospodov iz Brestanice. Grad se omenja leta 1235. Leta 1479 so ga za nekaj let zasedli Ogri. Razdejan je bil v velikem slov.-hrv. kmeckem upo­ru leta 1573. Ostanki zidovja so ok. 3 m visoki, vendar zasnove ni mogoce ugotoviti. Ohranjen vodni jašek je izjemen in ponazarja oskrbo srednjeveškega gradu s pitno vodo. Razvaline gradu kaže­jo, da je nastal v poznoromanski dobi. Grad Rogatec na strmini nad istoimenskim naseljem je omenjen leta 1192 kot posest krškega škofa v fevdu štajerskega vojvode Oto­karja VI. Poznejši rod Rogaških ga je leta 1301 prodal U. Žovneške-mu. Po izumrtju grofov Celjskih se ga je polastil deželni knez, upra­vljali pa so ga razlicni oskrbniki. Leta 1574 je grad pogorel, kmalu je bil zgrajen nov dvonadstropni grad v posesti razlicnih fevdalnih rodbin; zadnji lastniki Attemsi so ga po letu 1803 opustili. Grajski temelji so romanski, v gotski dobi je bil sz. del gradu okre­pljen s stolpom, j. stran je bila zavarovana z dvema stolpoma in cvingerjem, medtem ko je z. stolp naslonjen na pobocje hriba. Grad je obdajalo dvojno obzidje, tretje je segalo do trga. Stari grad nad Podbocjem je stal v z. delu razpotegnjenega sle­mena Bocja na s. podgorju Gorjancev. V 12. stol. je bil pomemb­na spanheimska strateška utrdba, ki je imela predvsem vojaško­obrambni znacaj na jv. robu dežele Kranjske. Na gradu je bila tudi kovnica denarja. Upravljali so ga ministeriali, gospodje Kostanje­viški. Leta 1256 je omenjen kot castrum Landestrost. Na gradu so gospodovali gospodje Svibenski in Peter Pišecki. Grad je bil opušcen v 16. stol. Po ustnem izrocilu naj bi tu nekdaj bival ropar-ski vitez Marko Pes. Od nekdanje srednjeveške utrdbe so vidni le temelji in obodni zidovi pravokotnega stolpa. G GRAD, DVOR, DVOREC Grad Rajhenburg Grad Raka Grad Rekštanj Grad Reštanj Grad Rogatec Stari grad nad Podbocjem GRAD, DVOR, DVOREC Grad Sevnica Grad Stražberk Grad Šperenberk Grad Šrajbarski Turn 58 Grad Sevnica stoji vrh položnega grica (247 m) nad starim me-stnim jedrom Sevnice. Grad se kot castellum Liehtenwalde prvic omenja v urbarju iz leta 1309, ceprav je bil pozidan že prej. Upra­vljali so ga salzburški nadškofje, med drugimi vitezi Polhograjski, Nikolaj Gallenberg. Med letoma 1479 in 1491 je bil v ogrskih ro­kah, nato so si sledili številni oskrbniki. V gradu je bila vojaška posadka. Leta 1595 so ga kupili baroni Mosconi in ga spremenili v udobno renesancno rezidenco z arkadnim dvorišcem in vhodom na j. strani. Od konca 17. stol. je grad pogosto menjaval lastnike. Leta 1803 ga je kupila rodbina Rebenburg in mu dala sedanjo po­dobo. Zadnji lastnik Lucca Wallmoden ga je posedoval do 2. sve­tovne vojne. Grad je mogocna dvonadstropna štiritraktna stavba s štirimi okro­glimi vogalnimi stolpi, arkadnim notranjim dvorišcem in vodnjakom na sredi. V jv. stolpu je ohranjena barocna freska iz leta 1720 s prizori štirih letnih casov in muzicirajoco gosposko družbo v graj­skem parku. V j. traktu je ohranjena zelo kakovostna neorenesanc­na oprema. Okolico gradu krasi park s stoletnimi drevesi, ki so jih nekdanji lastniki prinašali z vsega sveta. Zdaj so v gradu galerije in muzejske zbirke, ki prikazujejo krajevno zgodovino, ter porocna dvorana. V bližini gradu je znamenita Lu-trovska klet, renesancna enonadstropna stavba s portalom in stol-picem iz druge polovice 16. stol., v kateri je J. Dalmatin oznanjal Lutrov nauk. V stavbi je delno ohranjena stenska poslikava z motivi iz Stare in Nove zaveze iz ok. leta 1600. Grad Stražberk je stal na s. pobocju Stražberka (471 m) pri Kr-melju. V 13. stol. so ga upravljali vitezi Stražberški, ministeriali go-spodov s Planine pri Sevnici. V drugi polovici 13. stol. so ga dedo­vali Svibenski. V 15. stol. so ga porušili Turki, nakar je bil opušcen. Njegove sledi so le z rušo prekriti temelji in obrambni jarek. Grad Šperenberk je verjetno stal na Likovem vrhu blizu Dolenje­ga Leskovca z. od Brestanice in Senovega, vendar lokacija ni po­trjena. Omenjen je leta 1300; pozidali so ga gospodje Brestaniški. Že leta 1342 se omenja kot razvalina. Grad Šrajbarski Turn, imenovan tudi Turnska grašcina ali Turn na Vrhu (Thurn am Hart), stoji na gricu nad Leskovcem pri Krškem. Zgrajen je bil v 15. stol. Prvotno poslopje je baron Janez Krstnik Valvasor v 16. stol. predelal v renesancno dvonadstropno štiritrak­tno stavbo z arkadnim dvorišcem in neenako okroglimi obramb­nimi stolpi na vogalih. V casu vseslovenskega upora leta 1515 so kmetje grad napadli in izropali. Sredi 18. stol. je doživel vecje pre­delave, vhodno procelje je bilo barokizirano in v nadstropju so ure­dili grajsko kapelo, ki so jo po 2. svetovni vojni odstranili. Lastniki gradu so bili med drugim tudi Mosconi in Auerspergi. Nad grajskim rusticnim portalom je ohranjen grb Auerspergov, kombiniran z gr-bom rodovine Gall. Grof Anton Aleksander Auersperg, ki je živel na gradu od leta 1825 in bil prijatelj dr. Franceta Prešerna, je znan kot pesnik Anastasius Grün. Pokopan je v neoklasicisticnem mav­zoleju v bližini gradu. Slikarstvu sta se posvecala grofica Marija Auersperg, rojena Attems, in Hans Gagern. Po 1. svetovni vojni je bil lastnik pisatelj Friedrich Gagern iz Mokric, zadnji lastniki so bili Trenzi iz Šentjerneja, ki so grad leta 1938 preuredili v letovišce. Zdaj je v njem nekaj stanovanj. Grad Tvarog je stal j. od Plešivca (915 m) pri naselju Dobrova nad Senovim. V letih 1246–1325 je bil v posesti salzburških ministeria­lov tvaroških vitezov. Ime kaže na staroslovansko svetišce, posve-ceno bogu sonca Tvarogu-Svarunu. O gradu ni vec sledu. Grad Turn v Brestanici stoji ob sotocju Brestanice in Save, pod Grajskim gricem, na katerem stoji grad Rajhenburg. Grad so v 13. stol. pozidali in upravljali vitezi Brestaniški. Omenja se leta 1346, po izrocilu je njegov nastanek posledica prepira dveh bratov, la-stnikov brestaniškega gradu, zaradi cesar se je eden odselil in si postavil novo poslopje. Leta 1434 sta brata iz obeh gradov hkrati ustrelila drug drugega. Grad ima obliko trinadstropne stolpaste stavbe, v kateri je vidna romanska zidava. Na prvotno poslopje so v renesancni dobi prizidali trinadstropni vhodni stolpic ter štiri za nadstropje nižje stanovanjske trakte, ki obdajajo arkadno dvori-šce. Po enem od zadnjih lastnikov imenujejo grad tudi Flisov grad. Po 2. svetovni vojni so v delu gradu uredili stanovanja, vendar stav­ba propada. Dvor Boštanj stoji na robu Boštanja, ob cesti na Topolovec. V prvi polovici 17. stol. so ga postavili plemici Wernegkhi. Poznejši lastniki so bili Busethi, od leta 1826 je bil dvor v neplemiških ro­kah. Enonadstropna stavba s streho na cop spominja na skromno domacijo. Zdaj je v lasti M. Lipar. Dvor Catež je stal v bližini bencinske crpalke na Catežu ob Savi. Sredi 17. stol. so ga pozidali Dragovanici iz Cerine in ga nato pro-dali cistercijanskemu samostanu v Kostanjevici na Krki. Podoba dvora ni znana. Dvor Gorica, o katerem ni vec sledu, je stal blizu cerkve sv. Se-bastijana v Brestanici. V virih iz leta 1432 je omenjen kot dvor salz­burške nadškofije. Dvor Jevše stoji v istoimenskem zaselku naselja Lukovec nad Ra-dno blizu Sevnice. Dvorec je bil v 18. stol. last družine Cermelj, ki ga je leta 1809 prodala upravitelju gospostva Tariška vas K. Smre­karju. V 20. stol. je razpadajoca enonadstropna stavba prešla v kmecko last. Dvor Kompolje je stal na desnem bregu Save, med Šmarcno in Kompoljem. Kot prvi lastnik v 17. stol. se omenja baron Barbo. Na bakrorezu v Topografiji J. V. Valvasorja je dvor upodobljen kot enonadstropna stavba z lesenim podstrešjem in streho na cop. O dvoru ni vec sledu, nanj spominja le še ime zaselka Dvorec. Dvori na obmocju Krškega V 15. stol. je na obmocju Krškega stalo vec dvorov, med njimi dvor pri krškem gradu, dvor v Drnovem in dvor v Kocnem. Ob koncu 17. stol. se omenja tudi dvor Perg nad Leskovcem pri Krškem. G GRAD, DVOR, DVOREC Grad Šrajbarski Turn Grad Tvarog Grad Turn Dvor Boštanj Dvor Catež Dvor Gorica Dvor Jevše Dvor Kompolje Dvori na obmocju Krškega GRAD, DVOR, DVOREC Dvor Nemška vas Dvor Ostrog Dvor Rakovec Dvor Rigonce Dvor Rožno Dvor Ržišce Dvor Studena Dvor Zavratec Dvorec Boštanj Dvorec Dobrava 60 Dvor Nemška vas stoji v Nemški vasi z. od Krškega. Pozidan je bil verjetno že leta 1680. Prvi lastniki, plemici Busethi, se omenjajo v 18. stol., njim so v 19. stol. sledili Auerspergi, od leta 1894 so bili lastniki šentjernejski trgovci Bucarji. Poslopje je popolnoma predelano. Dvor Ostrog je stal blizu naselja Dolnja Prekopa pri Kostanjevici na Krki. Prva omemba sega v 13. stol., ko je bil lastnik Henrik de Ostro, ki je stavbo prodal kostanjeviškemu cistercijanskemu sa­mostanu. Že v 16. stol. o dvoru ni vec sledu. Dvor Rakovec je stal blizu naselja Rakovec, ob Sotli, v neposredni bližini slov.-hrv. meje. V 15. stol. se kot lastnik omenja G. Püchler. Lastniki dvora so se menjavali. Leta 1815 so ga kupili Attemsi in ga spremenili v brežiško pristavo. Dvor Rigonce je stal pri istoimenskem naselju tik ob slov.-hrv. me-ji. Ok. leta 1690 ga je iz šestih kmetij ustanovil A. Vramec. Med la-stniki so bili tudi grofje Attemsi, ki so imeli na Sotli mlin. V 19. stol. so bili v dvoru zapori in šola. Po 1. svetovni vojni je bil lastnik po­slopja in posestva mlinar Hotkot. Dvor Rožno je stal blizu canjskega zaselka Gradec v. od Sevnice. V 15. stol. sta na njem gospodarila viteza brestaniška, lastniki so bili od leta 1655 baroni Mosconi in od leta 1721 grofje Attemsi. Dvor Ržišce, ki se v virih omenja v 14. stol., je verjetno stal nekje blizu naselja Ržišce jz. od Kostanjevice na Krki. Dvor Studena, o katerem ni vec sledu, je stal na levem bregu Kr-ke, blizu Kostanjevice na Krki. V 13. stol. so na njem gospodovali vitezi iz Studena, spanheimski ministeriali. Dvor Zavratec je stal v naselju Studenec v Krškem gricevju. La-stniki dvora so bili v 17. stol. gospodje Kocici, v 19. stol. pa baron A. Lazarini. Podoba propadlega dvora je ohranjena v Topografiji J. V. Valvasorja. Dvorec Boštanj je stal ob vznožju hriba, pod razvalinami starega gradu Boštanj v bližini istoimenskega naselja. Pred letom 1636 so ga pozidali Lambergi. Obdali so ga z mocnim obzidjem in okrogli-mi obrambnimi stolpi. V 18. stol. so bili lastniki dvorca dolenjski fevdalci Mordaxi. Ob njem so uredili park, v katerem so stale štiri kamnite plastike, alegorije štirih letnih casov, ki so jih ok. leta 1850 prodali in prenesli na Mokrice. Gospodarji dvorca so se veckrat menjavali. Po 1. svetovni vojni je bil last trgovca Jakila, leta 1943 je bil med boji Nemcev s partizani požgan. Po 2. svetovni vojni ga niso vec obnovili. Zgrajen je bil kot enonadstropna stavba s pravo­kotnim tlorisom in rusticnimi vogali. Vhod je imel na s. strani, na j. strani je bil v nadstropju lesen gank. Ob gradu je bila zgrajena ba­rocna kapela sv. Nikolaja, ki jo v zadnjih letih obnavljajo, na drugi strani sta grajska stanovanjska hiša in pod cesto grajski hlev. Dvorec Dobrava stoji na ravnini, blizu reke Krke pri Kostanjevici. Do njega pelje skromna aleja. Zgrajen je bil v 16. stol. kot dvor kostanjeviškega samostana. Prvotni renesancni dvorec je bil ob koncu 17. stol. predelan v gradic. V lasti kostanjeviškega samo­stana je bil do leta 1786; med svetovnima vojnama je bil lastnik kostanjeviški župan I. Globocnik, po katerem je dvorec dobil ime Globocnikov grad. Leta 1942 so ga požgali partizani. Predelave je doživel v Globocnikovem in povojnem casu, tako da komaj spomi­nja na grajsko stavbo, kakršno je upodobil J. V. Valvasor. V njem so bila stanovanja delavcev Agrokombinata Krško, zdaj tu stanuje družina, ki je dvorec kupila. Dvorec Dvorce je stal na desnem bregu potoka Dvorce v istoi­menskem naselju j. od Brežic. Sprva je bil pristava kostanjeviške­ga samostana, v prvi polovici 17. stol. pa ga je kupil N. Dragovanic in predelal v dvorec. Proti koncu 18. stol. ga je kupil kmet A. Ra­cecic. Po 2. svetovni vojni je bila v enonadstropni stavbi gostilna s prenocišci. Leta 2001 so stavbo porušili in tu zgradili gostinski objekt Cateški dvorec. Dvorec Gomila je stal pri naselju Šmarcna med Boštanjem in Ra-decami. Na zacetku 17. stol. ga je pozidal baron Wolf Engelbert Tschetschker. Za njim so bili lastniki dvorca Mordaxi, grašcaki z bližnjega Boštanja, nato grofje Auerspergi in drugi. Dvorec, zgra­jen kot dvonadstropna stavba s pravokotnim tlorisom in rusticnimi vogali, je sredi 19. stol. propadel. Na temeljih dvorca so zadnji lastniki, rodbina Jakil, po 1. svetovni vojni pozidali lovski dvorec. Dvorec Impoljca stoji ob regionalni cesti Sevnica–Krško, pod Macjim hribom (420 m) ob Savi, v naselju Arto. Prvotni dvorec so v drugi polovici 17. stol. sezidali Breckerfeldi, ki so ga prodali ba­ronu Mordaxu. Rodbina Mordax je dvorec spremenila v grajsko pristavo in nato na zacetku 18. stol. v dolini Save sezidala novo grašcino. Sredi 19. stol. je enonadstropna stavba dobila neoklasi­cisticno podobo. Po 2. svetovni vojni so vanjo naselili stanovalce, zdaj sta v dvorcu Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca ter reprezentativna restavracija Dvorec z bogato gostinsko ponudbo. Dvorec Kozje na obrobju istoimenskega naselja, ki je bil verjetno pozidan sredi 17. stol., so odstranili leta 1850. J. E. Sokol je dal pozidati novo dvonadstropno poslopje s pravokotnim tlorisom. Do pred kratkim je v dvorcu delovalo konfekcijsko podjetje Mont. Dvorec Olimje se prvic omenja leta 1436 kot sedež istoimenske posesti; imel je obliko stolpa. Leta 1550 je dal H. Tattenbach po­zidati novi dvorec, ki ga je leta 1604 odkupil hrv. baron I. Ratkay, nasledili pa so ga hrv. fevdalci. Plemic I. Sakhmarski de Dyankoch je tu ustanovil ermitski pavlinski samostan, ki ga je cesar Jožef II. leta 1782 ukinil. Od leta 1805 do konca 2. svetovne vojne so bili lastniki dvorca Attemsi. Pavlinci so k jz. traktu renesacnega dvorca prizidali enoladijsko cerkev Marijinega vnebovzetja, ga dali temeljito prezidati in na no-vo poslikati. Leta 1766 so k cerkvi prizidali Fraciškovo kapelo, ki jo je s freskami opremil A. Lerchinger; z motivi in portreti iz zdravil­stva je poslikal tudi pavlinsko lekarno. Dvorec Kostanjevica stoji sredi kostanjeviškega otoka. V 15. stol. so Habsburžani spremenili nekdanjo mestno hišo v grad in ga G GRAD, DVOR, DVOREC Dvorec Dobrava Dvorec Dvorce Dvorec Gomila Dvorec Impoljca Dvorec Kozje Dvorec Olimje Dvorec Kostanjevica GRAD, DVOR, DVOREC Dvorec Kostanjevica Dvorec Lepi Dob Dvorec Loka Dvorec Raka Dvorec Ruda 62 dajali v najem plemiškim družinam. Postal je sedež gospostva. V 17. stol. so bile lastnice dvorca rodbine Valvasor, Moscon, Barbo, Auersperg, Zrinski. Do leta 1781 je bil lastnik kostanjeviški samo­stan, ki je v dvorcu postavil kapelico sv. Ane. Leta 1793 je dvorec postal mestna last. V njem so uredili župnišce, državne urade in šolske prostore. Stavba v obliki crke L je enonadstropna s kletnim pritlicjem in dvema traktoma, ki sta na dvorišcni strani poudarjena z arkadnimi dostopi v notranje prostore in prislanjajocim stopni-šcem. Na desnem vogalu trakta je na j. strani ohranjen kostanje­viški mestni grb s tremi stolpi in letnico 1557. Zdaj je v dvorcu, temeljito prenovljenem leta 1980, Lamutov likovni salon, v katerem so obcasne likovne razstave. Dvorec Lepi Dob je stal na gricu na levem bregu Mirne, nasproti Gabrja v. od Krmelja. V 17. in 18. stol. je bilo to gospostvo združe-no z gospostvom Boštanj pri Sevnici. V Topografiji J. V. Valvasorja je upodobljen kot enonadstropna stavba s pravokotnim notranjim dvorišcem, ki ga je zapiral nizek zid. Leta 1943 so grašcino pož­gali partizani, njene razvaline je preraslo grmovje. Dvorec Loka stoji sredi parka v Loki pri Zidanem Mostu. Prvi zna­ni posestniki so bili v 13. stol. gospodje Loški. V 15. stol. je bil last gospodov Širskih in vitezov Lambergov iz Boštanja. Konec 19. stol. je stavba dobila sedanjo podobo v angleškem kastelnem slogu, urejen je bil tudi grajski park, obnovljen leta 1986. Dvorec je enonadstropna stavba s poudarjeno vhodno lopo in balkonom. Zdaj je v njem Dom starejših obcanov. Dvorec Raka stoji sredi ostanka nekdanjega parka zunaj naselja Raka. Dvorec je eden izmed treh, ki so v Raki izpricani leta 1444. Lastniki dvorca so se menjavali, med drugimi so bili od leta 1525 Werneghi, nato je leta 1627 grad kupil Marko Kheysell. Prvotno poslopje je predelal v štiritraktno dvonadstropno stavbo z arka­dnim dvorišcem in okroglim stolpom ob vhodu v stavbo. Leta 1720 je baron Karel Siegfrid Kheysell v dvorcu uredil kapelo. Lastniki dvorca so se še veckrat menjavali, pomembni so bili zlasti baroni Hallerji von Hallersteini, ki so mu dali novo podobo in uredili vrt tako, da je dvorec postal eden najlepših in najbogatejših na pode­želju Kranjske. Dvorec je še veckrat menjal lastnike; proti koncu 19. stol. je postal lastnik F. Lenck, nato leta 1904 davcni blagaj­nik J. Lavrencic iz Ljubljane in lesni trgovec F. Šerko iz Cerknice, nazadnje pa leta 1927 obcinski tajnik Drnovšek. Med 2. svetovno vojno je bila v stavbi nemška postojanka. Od leta 1948 do leta 1998 je bil v precej predelanem poslopju samostan usmiljenih se­ster. V zadnjih letih enonadstropna stavba s štirimi trakti in zazida­nim arkadnim dvorišcem pocasi propada. Dvorec Ruda je stal na j. pobocju Lisce, v istoimenskem zaselku naselja Razbor. Dvorec je lahko pravni naslednik srednjeveškega gradu Reutenberg, katerega lastniki so bili verjetno vitezi Reuten­bergi. Ko so ti v 14. stol. izumrli, je grad postal deželnoknežji fevd. V 17. stol. so zgradili novo grašcino, enonadstropno pravokotno stavbo s strmo streho. Pred 2. svetovno vojno je bil lastnik dvorca H. Uhlir, ki je imel v njem bogato zbirko slik in kipov slov. umetni­kov. Med 2. svetovno vojno so ga požgali Nemci. Njegove razvali­ne so skrite pod temelji nove stanovanjske hiše. Dvorec Sevnica stoji sredi trga pod Grajskim gricem v Sevnici. Pr-votno je bil last sevniških gospodov, ki se omenjajo od leta 1400. Dvorec so leta 1664 pozidali grofje Lambergi. Poznejši lastniki so bili med drugimi leta 1715 baroni Wintershofni, leta 1725 grofje Auerspergi, potem je prešel v mešcanske roke. Leta 1938 je bila stavba last Posojilnice in hranilnice. Tu je bil tudi sedež deželne­ga sodišca. Stavba ima dva trakta, je enonadstropna z arkadnim hodnikom in polkrožno zakljucenim barocnim portalom. Zdaj je v dvorcu sedež obcine. Dvorec Straža stoji v naselju Cerina j. nad Catežem ob Savi. V 16. in 17. stol. je dvorec sodil med najpomembnejše izpostave kostanjeviškega samostana. V 18. stol. je bil last J. Amigonija in njegovih naslednikov. Do leta 1982 je bil v rokah M. Kolar, sedaj ga posedujejo njeni dedici. Enonadstropna stavba ima štiri trakte, delno arkadno dvorišce in prizidano kapelo sv. Mihaela. Pred vho­dom v stavbo stojita na betonskih podstavkih renesancni piramidi, ki nakazujeta grajski vhod. Dvorec Strmol stoji na gricu nad potokom Draganja, nad jz. de­lom Rogatca. Leta 1436 se omenja kot stolp, ki so ga grofje Celj-ski podelili J. Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Iz prvotnega stanovanjskega stolpa je od 15. do 18. stol. nastajal trinadstropni dvorec. Od leta 1807 je bil v lasti Attemsov in pozneje Windisch­grätzov. V manjšem enonadstropnem poslopju ob osrednji stavbi je delovalo okrožno sodišce. Angleški park, ki je v 19. stol. obse-gal vec kot 4 ha, je zdaj opušcen. Stavba je leta 2003 na podlagi konservatorskega programa, katerega cilj je celovita predstavitev kulturnega spomenika, po osmih letih trdega obnovitvenega de-la dobila novo podobo in zanimive vsebine (vinoteka z možnostjo degustacije, restavracija z rekonstruirano crno kuhinjo, razstavna galerija, kapelica, dvorani za poslovna in strokovna srecanja, po­rocna dvorana ...). Dvorec Tariški grad stoji na gricku v Radni pri Dolenjem Boštanju. V 16. stol. je bilo gospostvo last Hundov. Sredi 17. stol. ga je kupil L. Fabijanic, ki je sezidal novo grašcinsko poslopje. Grašcina je po­gosto menjavala lastnike, v 18. stol. so to bili baroni Busethi, v 19. stol. grofje Hohenwarti, od leta 1907 do zacetka 2. svetovne vojne je bila last salezijancev. Po koncani vojni so bile v njej nižja gimnazi­ja, osemletka in nekaj let tudi kmetijska šola z internatom. Stavba je enonadstropna, ima štiri trakte s pravokotnim notranjim dvorišcem in zastekljenimi arkadnimi hodniki. Njeno zunanjost krasita z atiko zakljucen rizalit in velik, s stebri podprt kamnit balkon. Zdaj so v dvorcu poslovni prostori tekstilne tovarne Jutranjka. Dvorec Velika vas, imenovan tudi Pircev gradic, je do leta 1985, ko so ga porušili, stal v Veliki vasi pri Krškem. Leta 1680 ga je G GRAD, DVOR, DVOREC Dvorec Ruda Dvorec Sevnica Dvorec Straža Dvorec Strmol Dvorec Tariški grad Dvorec Velika vas GRAD, DVOR, DVOREC Dvorec Velika vas Stolp Turn na Savi Valovškov gradic sezidala plemkinja M. Buseth. Rodbini Buseth so sledili Auersper­gi. Pozneje se je zvrstilo vec lastnikov. Leta 1915 je dvorec kupil domacin F. Pirc in ga temeljito predelal, od tod njegovo drugo ime. Med 1. svetovno vojno je bila v njem vojaška bolnišnica. Leta 1920 so stavbo preuredili v gostišce. Podolgovato enonadstropno po­slopje je imelo dva polkrožno zakljucena portala in balkona nad njima. Stolp Turn na Savi, o katerem ni vec sledu, je po vsej verjetnosti stal blizu vasi Stari Grad v. od Vidma. Sredi 14. stol. naj bi ga od salzburškega nadškofa dobil v fevd V. Rajhenburški. Leta 1653 so postali lastniki Mosconi, leta 1721 pa grof Ignac M. Attems. Leta 1855 so stolp podrli. Volavškov gradic stoji na gricu v Radni blizu Dolenjega Boštanja, blizu izliva Mirne v Savo. V 16. stol. so ga pozidali vitezi Hundi, lastniki gradu Rekštanj. Konec 17. stol. je L. Merheric-Fabijanic gradic spremenil v pristavo novozgrajenega dvorca Tariški grad. Stavba je enonadstropna s kvadratnim notranjim dvorišcem. Leta 1904 jo je kupil gostilnicar F. Volavšek iz Šmarja, zdaj dela Sevni­ce; od leta 1980 je v posesti njegovih dedicev. 64 H H HOTEL, MOTEL Hotel, motel CATEŽ OB SAVI Terme Catež – Hotel Terme, Topliška cesta 35, • (07) 493 50 00 Terme Catež – Hotel Toplice, Topliška cesta 35, • (07) 493 50 00 Terme Catež – Hotel Zdravilišce, Topliška cesta 35, • (07) 493 50 00 Motel Petrol, Rimska cesta 10, • (07) 499 18 00 DVORCE Cateški dvorec, Dvorce, • (07) 499 48 70 KOZJE Motel Ribnik, Kozje 50, • (03) 809 03 40 KRŠKO Hotel Sremic, Trg Matije Gubca 3, • (07) 492 10 15 LESKOVEC PRI KRŠKEM Hotel Pacific, Mladinskih delovnih brigad 1, • (07) 488 03 00 PODCETRTEK Hotel Jasmin, Zdraviliška cesta 7, • (03) 812 05 00 Hotel Breza, Zdraviliška cesta 24, • (03) 829 70 00 Aparthotel Rosa, Zdraviliška cesta 24, • (03) 829 70 00 RAJEC Golf Hotel Grad Mokrice, Rajec 4, • (07) 457 42 40 ROGAŠKA SLATINA Hotel Slovenija, Celjska cesta 1, • (03) 811 50 00 Hotel Manzato, Partizanska cesta 5, • (03) 581 61 40 Hotel Sava, Zdraviliški trg 6, • (03) 811 40 00 Aparthotel Slatina, Celjska cesta 6, • (03) 811 41 00 Hotel Donat, Zdraviliški trg 14, • (03) 811 30 00 Grand hotel Rogaška, Zdraviliški trg 14, • (03) 811 20 00 Hotel Styria, Zdraviliški trg 14, • (03) 811 20 00 Hotel Strossmayer, Zdraviliški trg 14, • (03) 811 20 00 Mini motel Mijošek, Celjska cesta 36a, • (03) 819 21 50 SEVNICA Hotel Ajdovec, Trg svobode 1, • (07) 816 10 50 INDUSTRIJA 66 I Industrija Industrializacija Posavja in Posotelja je bila tako kot industrializa­cija celotne sv. in v. Slovenije ter Dolenjske vse do konca 2. sve­tovne vojne na nizki ravni. Obmocje se je mocneje industrializiralo šele po letu 1945, ko je prišlo tudi do korenitih družbenih spre­memb. Ker sta Posavje in Posotelje še vedno sorazmerno slabo industrializirana, tamkajšnje okolje ni v vecji meri obremenjeno za­radi industrije. Mocnejša industrijska onesnaževalca sta le tovarna celuloze in papirja v Krškem in jedrska elektrarna v neposredni bližini Krškega, kjer so za zdaj shranjeni jedrski odpadki, obenem pa delovanje elektrarne povzroca precejšnje segrevanje Save, ker se recna voda uporablja za hlajenje. V Posavju (brez ozemlja zdajšnje upravne enote Šmarje pri Jelšah) je bilo leta 1948 v rudarstvu in industriji zaposlenih 2587 preb., le­ta 1989, ko je bil dosežen višek zaposlovanja v industriji, 12.534, in leta 1995, ko je že bilo izvršeno obsežno prestrukturiranje indu­strijske proizvodnje, le še 6797 preb. Zametki industrializacije se navezujejo na zacetke rudarjenja in izkorišcanja mineralnih surovin. Nekoc so v manjših kolicinah iz­korišcali glino, cementni lapor, apnenec in kremencev pesek. Sle­dnjega so uporabljali za steklarstvo v glažutah pod Donacko goro. Glažute pri Rogatcu so kot manufakturni obrati zacele nastajati že v 17. stol., vec jih je bilo tudi na Kozjanskem, zlasti na obronkih Bohorja. Tam so bile tudi manjše fužine, ki so se še na zacetku 20. stol. oskrbovale z železovo rudo, nakopano v bližini Olimja. Zacetki prave industrije so se pojavili šele proti koncu 19. stol. Leta 1886 je bila kot izdelovalec kopit za obutveno industrijo usta­novljena tovarna Kopitarna v Sevnici. Od leta 1898 je v samostanu trapistov v Brestanici, takratnem Rajhenburgu, delovala manjša to-varna cokolade in likerjev. V Rogaški Slatini so v 19. stol. nenehno povecevali zmogljivosti za crpanje mineralne vode, ne gre pa spre­gledati tudi skozi celotno 19. stol. rastoce vloge premogovništva. V casu med svetovnima vojnama je bila industrializacija še naprej skromna. Iz tega obdobja sta steklarna v Rogaški Slatini in tovarna umetnih gnojil v Sevnici, tik pred 2. svetovno vojno pa je odprla vrata tovarna celuloze in papirja v Krškem oz. v mestnem delu Vid-mu na levem bregu Save. Vecina tovarn je nastala po 2. svetovni vojni; razpršena industrija po manjših naseljih naj bi pripomogla k enakomernejšemu regionalnemu razvoju. Obrati so se ustanavljali zlasti kot podružnice podjetij, ki so imela sedež v bližnjih vecjih središcih. Najvecje industrijsko središce je Krško, sledi mu Rogaška Slatina. Pomembnejša središca z vec kot 500 delovnimi mesti v industriji so še Sevnica, Senovo in Dobova, od 200 do 500 delovnih mest v industriji imajo Rogatec, Mestinje, Kozje, Krmelj, Brestanica, Le-skovec pri Krškem, Velika vas pri Krškem in Kostanjevica na Krki. Najpomembnejši industrijski kraj Krško ima papirno (okoljsko sporna proizvodnja rotopapirja), lesno, gradbeno, kovinskopre­delovalno, elektrotehnicno, tekstilno in živilsko industrijo. Tamkaj­šnja industrija se je zacela razvijati leta 1939, ko so v Vidmu odprli manjšo tovarno papirja, ki je kmalu prerasla v pomemben obrat za izdelavo celuloze, papirja in papirnih izdelkov. Pozneje se je raz­vila še druga industrija, tako da sta bili v casu njenega najvecjega razcveta skoraj dve tretjini krškega aktivnega preb. zaposleni v in-dustriji. Jv. od mesta je nad poplavno ravnino Vrbina edina slov. jedrska elektrarna z inštalirano mocjo 676 MW. V Leskovcu pri Kr-škem je manjša tovarna gradbenih elementov, v neposredni bližini pa krška industrijska cona. V Veliki vasi pri Krškem jz. od Leskovca je vecja betonarna. Med obrati v Rogaški Slatini po pomenu izstopata steklarna in to-varna konfekcije. S skoraj 2000 zaposlenimi je steklarna najvecji proizvodni obrat in pomembna gonilna sila gospodarskega razvoja v Rogaški Slatini. Ker gre pri oblikovanju stekla tudi za umetnost in ne le proizvodnjo, je velik del predmetov izdelan rocno. V bližnjem Rogatcu je obrat tovarne Gorenje iz Velenja, v Mestinju z. od Ro­gaške Slatine pa sta lesna tovarna in tovarna napitkov. V Kozjem je nekaj manjših industrijskih obratov, tovarna konfekcije, brusilnica stekla in žaga. Manjši obrati so tudi v Šmarju pri Jelšah. Sevniška industrija je doživela razcvet po 2. svetovni vojni, ko so zrasla proizvodna podjetja tekstilne, kovinske, gradbene, kemicne in lesne (pohištvena tovarna Stilles) industrije. Na nasprotnem bre­gu Save je bila v kraju Radna tekstilna tovarna Jutranjka, v Krmelju pa sta obrata kovinske in tekstilne industrije. V Dolnjem Brezovem ob Savi sta obrata kemicne in tekstilne industrije. Kljub zapiranju rudnika rjavega premoga je še vedno pomembno zaposlitveno središce Senovo z obratoma kovinske in tekstilne industrije ter to-varno embalaže. V zadnjih desetletjih je postala manjše zaposlitve-no središce sosednja Brestanica s tovarnama strojev in embalaže ter staro plinsko elektrarno. V Brežicah so strojna, kovinska, pohištvena in tekstilna industrija ter opekarna. V Kostanjevici na Krki so manjši obrati elektroteh­nicne, lesne in kovinskopredelovalne industrije, v Dobovi pa manj­ša tekstilna tovarna in nekaj vecji obrat kovinske industrije. Nekaj manjših industrijskih obratov je še po okoliških naseljih, na primer v Jesenicah, Podbocju, Velikem Podlogu in Globokem. Številni manjši industrijski obrati, ki so nastali kot podružnice vecjih podjetij, so bili po letu 1991 v casu njihovega lastninske­ga preoblikovanja ukinjeni, preoblikovani ali pa so šli v stecaj. V zadnjih letih se zaradi liberalizacije svetovnega tržišca poglablja INDUSTRIJA INDUSTRIJA zlasti kriza tekstilne industrije. Konkurenco azijskih »tigrov« bodo zmogla preživeti le tista podjetja, ki bodo uspela najti tržne niše na domacem in tujem tržišcu. Ob prestrukturiranju in prilagajanju novim izzivom se število delovnih mest v tekstilnih tovarnah hitro zmanjšuje. Nekaj boljši je položaj maticnih tovarn, medtem ko so na udaru zlasti dislocirani obrati, ki so jih pred tremi desetletji hitro rastoca podjetja odpirala na gospodarsko manj razvitih obmocjih, da bi ublažila tamkajšnje strukturne probleme, še zlasti pa zago­tovila delovna mesta ženski delovni sili. Z njihovim ukinjanjem se bodo razvojni problemi zaostrili. K sreci so se nekateri delavci že uspešno prezaposlili. Tako je na primer v letu 2003 doživel stecaj obrat tovarne Beti v Dobovi, v letu 2005 zapirata vrata obrata to-varne Lisca v Krmelju in na Senovem. Težave so se pojavile tudi v Steklarni Rogaška; ogrožen je eden od stebrov industrializacije v Posotelju. 68 J J JEDI Jedi Posavje z obsežnimi rodovitnimi polji, zlasti na Krškem polju, sa­dovnjaki in vinogradi ima sloves žitnice in gospodarsko pomemb­nega sadjarskega ter vinorodnega obmocja. Še v prvi polovici 20. stol. so bili zato hram, kašca in repnica najpomembnejši prostori za hranjenje pridelkov. Poleg poglavitne poljšcine krompirja so gojili najrazlicnejše vrste žit: pšenico, piro, jecmen, oves, koruzo, proso, ajdo in rž. Pridelovali so tudi fižol, zelje, repo, peso, kore­nje, kolerabo, kumare, buce, grah in bob. Jedi so vecinoma pripra­vljali iz teh pridelkov, pomembno mesto v prehrani pa so imeli tudi sadjarstvo (sušenje sliv, hrušk in jabolk, predelava sadja v pijace in kis, žganjekuha, sušenje orehov in lešnikov), prašicereja (mast, ocvirki, sveže in dimljeno meso, krvavice, mesne klobase), upora­ba kravjega mleka, smetane in skute, reja perutnine za oskrbo z jajci in mesom ter zajcereja. Izbor jedi se je po kakovosti, raznovrstnosti in hranljivosti precej razlikoval glede na premoženjske zmožnosti družine, locil pa se je tudi po posebnih potrebah v prehrani glede na delovna opravila (npr. težka poljska, vinogradniška, gozdna, obrtniška dela), vsak­danjiku ali prazniku ter po znanju in spretnosti gospodinje. Vsaj do 2. svetovne vojne so ljudje zajtrkovali jecmenovo kavo s kruhom, žgance z belo kavo, mlekom ali prežganko, zelje s koru­znimi ali belimi žganci ali samo prežganko. Malicali so slanino s kruhom in cebulo ali vsaj kruh, zmesni in »soržn« (ržen), ki je bil po-leg koruznega najpogostejša vrsta kruha. Pili so vodo, sadjevec ali vino. Vecina preb. je bel kruh jedla le ob praznikih, redkeje je bilo na jedilniku tudi meso, ki so ga jedli ob težjih delih in ob praznikih. Ob delavnikih so južinali kuhan in zabeljen krompir v kosih z razlic­nimi zelenjavnimi prilogami v omaki (»podmetene« bucke, kumare »na mleku«, buce, korenje, grah v strokih), »zmešan« krompir (z vroco mastjo zmešan in zmeckan kuhan krompir), kuhan zabeljen fižol, zelje ali repo, žgance (koruzne, ajdove, bele), koruzni in bel mocnik, jecmenovo kašo s suhim mesom in juho (fižolovo, krom­pirjevo, kislo, gobovo, »fárflc na juho« – zakuha iz moke z jajcem na juhi, v kateri so pred tem kuhali prekajeno meso). Redkeje so jedli mlince s pišcancem ali svinjskim mesom. Od solat so bile najpogostejše zeljna, fižolova in kumaricna, redkeje naribana crna redkev ali rdeca pesa, zelena solata in radic. Vecerjali so »na zele fižol« (posebej skuhana zelje in fižol, zabelje­na in zložena skupaj), kuhano repo, zabeljeno z ocvirki, in krompir v oblicah, fižolovo juho, juho iz zrn svežega fižola, kuhano in pece­ JEDI no proseno kašo ali kislo mleko, ki so ga imeli navado pripravljati tudi kot »štüpu« – z nadrobljenim kruhom, zacinjenim s poprom. V mestih in na podeželju je bila pogosta nedeljska in praznicna hrana goveja juha z rezanci, ob govedini iz juhe pa pražen krompir in »ženof« – gorcicna omaka, narejena iz gorcicnih zrn in sladkega mošta. Govejo juho, perutninsko ali svinjsko meso in mlince so jedli glede na premoženjsko stanje. Po opravljenem krstu, obisku sejma, sklenjeni kupciji, ali obcasno ob nedeljah so si v gostil­ni narocili »telerflajš« – cisto govejo juho z mesom ali golaž. Za »Vsésvete« – dan mrtvih – so v Posavju pripravljali purana/puro ali svinjsko pecenko, ki se je pekla skupaj z olupljenim kostanjem. Pripravljali so štruklje iz vlecenega testa, napolnjenega s sirom in smetano, ki so jih v kosih kuhali na »žúpci« in jih z juho vred jedli, nekateri pa so skuhane popražili z drobtinami na masti. V nekoliko premožnejših družinah, posebej v mestih, so med tednom spekli palacinke z marmelado, šarkelj z rozinami ali jabolcni zavitek. Posebno v v. in j. obmejnem pasu Posavja je bila znacilna priprava »prosjáce«, nekvašenega, do tri prste debelega kruha, in »prge« iz mehkega koruznega testa z ocvirkovim nadevom. Samo za po­sebne priložnosti (npr. za šibke in bolnike) pa so pripravili »tríjed« iz opecenega belega kruha, jajc, vina in sladkorja. Ob porokah so kuhali in pekli obilnejše, jedi so pripravljale kuha-rice, ki so pogosto slovele po tem, da so »kuhale na 99 (ali 300) ohcetih.« Jedilnik so sestavljali goveja juha z rezanci, pražen krom­pir, govedina s hrenom, peceno in ocvrto perutninsko in svinjsko meso. Za božic in veliko noc so pekli kolace, npr. orehovo potico, ajdovo s sirom ali ocvirki, sirovo ali vsaj rožicevo. Ob poroki so bile obvezne pogace, šarklji z rozinami ali brez, ki so jih bogato okrasili s stepenim osladkanim beljakom in nanje napisali prigodne ver­ze (npr. »Bog blagoslovi novi par in celo svatovsko obsedo, da bi dolgo živeli, se radi imeli in enkrat vsi skupaj v nebesih zapeli«). Iz izmenicno naloženega svetlega in s cokolado obarvanega testa so spekli »doboš šarkelj«, posebej na ohcetih pa so bili v navadi boljši kruhi: »jagenjcki« v poslikavi in podobi jagnjet, velika krušna pletena srca z drobnimi testenimi okraski, ki so v oblikovanju in natancnosti izdelave dosegala mojstrsko raven. Šele po 2. svetovni vojni so se kot sladice uveljavile torte. Priprava mnogih temelji na znanju iz predvojnih gospodinjskih tecajev (npr. torta Triglav, znana v Sromljah, po kuharskem tecaju v Brestanici leta 1928). Izdelovali so jih v obliki Triglava, knjige, podkve, hiše, košarice, deteljice, debla idr. Do danes se je ohranila tradicija v peki potic, od pogostih poobedkov pa je še vedno najbolj v navadi slani sirov zavitek. Kavo so kuhali iz praženega in zmletega jecme­na, redkeje iz pšenicnega zrnja in grozdnih peck. Ob kolinah je bila ponekod prva jed »godlja« (juha, v kateri so obar­jali klobase), drugod pražena jetra, »župa« iz svinjskih kosti, kisla juha, »ajmoht« (obara) ali pecenka. Pripravljali so krvavice, klobase in žolco. Nekaj kolin so razdelili sorodnikom, botrom in sosedom, preostalo so shranili v mast ali dimili. Svinjini so tudi takoj namenili J uporabo: prekajeno plece za veliko noc ali za žanjice, glava in nekaj boljšega mesa za kolíce, klobase za mlatice, voznike in goste itd. JEDI Zaposlitev zunaj doma, uvajanje novosti pri pripravi hrane, upo­raba hladilnikov in zamrzovalnikov, spremenjeni nacini kmeckega dela in opušcanje kmetijstva v drugi polovici 20. stol. so mocno vplivali na razkroj tradicionalnih navad in na splošno povzrocili ko­renite spremembe v prehrani. Prehrana v Posotelju in na Kozjanskem je do nedavna temeljila predvsem na lastni pridelavi. Poljedelstvo kot temeljna gospodar-ska panoga je zagotavljalo prehransko osnovo, izbor in kakovost jedi v posamezni družini pa sta bila odvisna od položaja družine na socialni lestvici, okolja in znanja gospodinje. Tudi tu je prehrana na podeželju še v casu prve polovice 20. stol. temeljila na žitaricah, strocnicah, krompirju in nekaterih vrstah zelenjave: zelju, repi, strocjem fižolu, grahu itd. Sveže meso, tudi perutnino, so najvec­krat jedli le ob nedeljah in praznikih. Najpogostejša jed so bili mocniki, osnova zanje pa je bila lahko koruzna, ajdova ali pšenicna moka. Gospodinje so jim dodajale tudi slive, jabolka, zelenjavo, kislo smetano, skuto itd. Pogosta jed so bili žganci; najveckrat koruzni, ajdovi ali beli (mešani iz pšenicne moke in krompirja). Na mizah so bile velikokrat tudi ka­še; npr. jecmenova kot ricet in kuhana ali pecena prosena kaša. V drugi polovici 19. in v 20. stol. je kruh tudi v Posotelju postal pomembno živilo. Medtem ko so tržani najveckrat uporabljali sor-žicno ali pšenicno moko, je podeželje zaradi pomanjkanja soržic­ni moki redno tudi koruzno, jecmenovo, proseno ali pirovo moko. Kruh iz ciste bele pšenicne moke je bil na vaških mizah, podobno kot meso, le redko. Glavni dnevni obroki so bili zajtrk, kosilo in vecerja. Spomladi, po­leti in zgodaj jeseni, ko je bil dan daljši in so bila dela težja, so ponudili tudi malico. Za zajtrk so bili na mizah prežganka z jajcem, kisla juha, žganci, mleko, jecmenova kava itd. Za kosilo so gospo­dinje postregle s podmeteno juho (mocnikom), kislo juho, juho s »farfeljci«, jecmenovo kašo z zabeljenim fižolom, fižolom s kislim zeljem, kislo repo in žganci, sladkim podmetenim zeljem in kislim krompirjem, zabeljenimi žganci, ricetom s prekajenim mesom (naj-veckrat so bili to prašicji parklji). Ob nedeljah so jedli prekajeno svinjsko meso, vcasih tudi govedino. Ce je mesa pri hiši primanjko­valo, je bil tudi ta dan brezmesen. Sladice so bile redke; postregli so jih predvsem ob nedeljah, najveckrat pa le ob praznikih. Pogo-sto je bila to vlecena potica – zavitek, kaše, štruklji in ob posebnih priložnostih tudi prava potica iz vzhajanega testa. Pri kosilu so pili jabolcnik, redkeje vino. Za vecerjo so se vecinoma ponavljale jedi, ki smo jih srecali že pri kosilu ali pa so ostale od kosila. Poleg že omenjenih jedi so vecerjali tudi krompirjevo juho, okisan hladen fižol s cebulo, krompirjevo solato, kislo mleko in krompir, proseno ali jecmenovo kašo itd. JEDI JOVSI Malice so bile odvisne od težavnosti dela. Ob lažjih delih so ma-licali zmesni ali rženi kruh, namazan z ocvirki ali s prekajeno sla­nino, zraven pa so bili lahko tudi skuta, kislo mleko, cebula, kisla smetana, zabeljene kumarice itd. Pri težjih delih je bila malica se­veda boljša in mocnejša. Ob njej so obicajno pili jabolcnik. Prehrambne navade v trških okoljih tega obmocja so bile podob­ne, le da je bilo, odvisno od statusa družine, na razpolago nekoliko vec mesa kot na podeželju. Pomanjkanje mesa je delno blažila mlecna prehrana; mleko ali mlecni izdelki so bili na mizi skoraj vsak dan. Poseben problem je bila zelenjava, saj je bilo zelenjavnih jedi, razen iz zelja, repe in poleti fižola, pri obrokih bolj malo. Uvajanje novih sestavin prehrane pred 2. svetovno vojno in po njej je povzrocilo velike prehranske spremembe. Poseben napredek sta prinesla splošna elektrifikacija in množicna uporaba hladilnih ter zamrzovalnih naprav, najvec pa je k izboljšani prehrani goto-vo prispevalo postopno povojno izboljševanje socialnih razmer na podeželju. Nekaj vsakdanjega so postali pecenka, domaca mesena klobasa, prekajeno meso ter pecen ali ocvrt pišcanec. Tudi jedi v gostilnah – goveja juha z rezanci, golaž, obara itd. – so zacele postopoma izgubljati svoj praznicni in statusni simbol; vse bolj so postajale sestavni del vsakdanje prehrane. Njihovo mesto so polagoma zasedle »uvožene« jedi, kot so cevapcici, ražnjici, pleskavica, pica, hamburger. Najprej smo jih našli le na jedilnikih restavracij, pozneje pa so postale sestavni del domace prehrane. Danes le še redko zaidejo na mize domacinov stare jedi, kot so slivov ali drnulov mocnik, sadni kruh (»klecnprot«) ali koruzni pe-cenjak (»pršjaca«). Jovsi Jovsi so od leta 1995 kot spomenik narave zavarovano obmocje zamocvirjenih travnikov v obcini Brežice, med naselji Kapele, Ra-kovec, Veliki in Mali Obrež oz. med j. delom Kapelskih goric in mej-no reko Sotla. Obmocje obsega 460 ha poplavne ravnice. Odli­kuje ga velika pestrost rastlinskih in živalskih vrst. Vec kot 60 vrst ptic v Jovsih tudi gnezdi, med njimi kozica (Gallinago gallinago), zlatovranka (Coracias garrulus), crnoceli srakoper (Lanius minor) in kosec (Crex crex), ki spadajo med izjemno redke in ogrožene vrste. Najlepša pogleda na Jovse sta z zadnje strani župnijske cer­kve v naselju Kapele in s ceste Jereslavec–Rakovec. Jovsi so skupaj z gozdom Dobrava obmocje Natura 2000. Iz Kapel do Jovsov vodi urejena Košceva pot. V izdelavi je tudi t. i. ucna mlaka z opazovalnico, namenjena spoznavanju bogatega pticjega sveta Jovsov. Krajevno turisticno društvo vsako leto organizira t. i. crexnight – noc štetja koscev. K K KAMP, APARTMA KAPELE Kamp, apartma CATEŽ OB SAVI Terme Catež d. d., Avtokamp, Topliška cesta 35, • (07) 493 50 10 Terme Catež d. d., Apartmajsko naselje, Topliška cesta 35, • (07) 493 40 10 PODCETRTEK Terme Olimia d. d., Apartmajsko naselje Lipa, Kamp Natura, Zraviliška cesta 24, • (03) 829 70 00 ROGAŠKA SLATINA Vila Golf Apartmaji, Celjska cesta 8, • (03) 819 02 00 Apartma MD, Vid Ivanuševa 6, • (03) 581 39 84 Apartma Pak, Mladinska ulica 3, • (03) 581 47 01 Apartma Leon, Celjska cesta 28a, • (03) 492 13 61 Apartma Ungar Zore, Stritarjeva ulica 3, • (03) 581 66 03 Apartma Hercek Marija, Strma cesta 7, • (03) 581 66 03 Apartma Liljana Sluga, Vid Ivanuševa 15a, • (03) 819 02 93 Apartma Bastašic Fanika, Vid Ivanuševa 6b, • (03) 581 43 19 Kapele (210 m, 210 preb., 11 km sv. od Brežic) Kapele so razloženo naselje z grucastim jedrom ob cesti Dobova– Župelevec in odcepu za Globoko, na slemenu podolžne osamele vzpetine Kapelske gorice, skrajnem jv. odrastku Bizeljskega gricev­ja. Na slemenu, zlasti na v. strani, so vinogradi, nižje na pobocju gozd in na ravnini slikoviti mocvirni Jovsi; travnato in gozdnato z. pobocje se nadaljuje v nižinski hrastov gozd Dobrava. Kmetijstvo je skromno, vecina preb. je zaposlenih v Brežicah in Dobovi. DEDIŠCINA V naselju stojita župnijska cerkev Marijinega vnebov­zetja in podružnicna cerkev Sv. trojice. Prva je bila zgrajena leta 1798 na mestu starejše prednice. Prvotno je bila cerkev podru­žnica videmske prafare in nato župnije Pišece, samostojna župnija je od leta 1786. Sedanja cerkev je v jedru barocna stavba, z ladjo in prezbiterijem, ki sta kupolasto obokana. Ima bogato procelje z barocnim portalom. Leta 1901 je bila na z. strani povecana ter po­slikana in na novo opremljena. Najstarejši del opreme je del krstil­nika z letnico 1601. Cerkev Sv. trojice stoji ob pokopališcu zunaj naselja, ob cesti proti Dobovi. Verjetno izvira iz 17. stol., predelana KAPELE Jereslavec Podvinje Rakovec Slogonsko Vrhje Župelevec KAPELSKE GORICE 74 je bila leta 1777 in po požaru leta 1870 obnovljena. Ob portalnem delu na j. strani je prizidan barocni zvonik z vencnimi zidci in štuka­turno opremljenimi okenskimi odprtinami. Ob cesti Kapele–Vrhje stoji podružnicna cerkvica sv. Križa, pozidana verjetno v prvi ce-trtini 19. stol. OKOLICA Jereslavec (156 preb., v. 1 km) je razloženo, delno ob-cestno obmejno naselje na nizki terasi na desnem bregu Sotle, se­stavljeno iz zaselkov Dvor, Bregansko in Zvratne. Jz. od naselja se med Sotlo in Kapelskimi goricami razprostirajo znameniti mocvirni Jovsi, vecinoma travnat svet s posameznimi drevesi in grmici ter z gnezdišci številnih ptic. Podvinje (100 preb., jz. 1 km) so v glavnem obcestno naselje v jz. vršnem delu Kapelskih goric, z zaselkom Ravne na njihovem v. vznožju. Rakovec (66 preb., v. 2 km) je grucasto naselje na nizki terasi na desnem bregu Sotle, tik ob slov.-hrv. meji. V okolici so predvsem travniki. V kraju je izprican izginuli dvorec Rakovec, prvic omenjen leta 1433. Leta 1815 je pripadal brežiški gospošcini v lasti grofov Attemsov. Slogonsko (140 preb., sv. 2 km) je razloženo, delno obcestno obmejno naselje na sz. vznožju Kapelskih goric. V okolici so raz­treseni manjši zaselki. Vrhje (211 preb., sv. 1 km) so razloženo, delno obcestno naselje v vršnem delu Kapelskih goric; na jv. je zaselek Lastine. V okolici so njive in travniki; skromno kmetijstvo. Župelevec (185 preb., s. 4 km) je obcestno naselje na jv. vznožju Bizeljskega gricevja. Na manj rodovitnih ilovnatih tleh v okolici pre­vladujejo travniki, v gricevju vinogradi. Kapelske gorice Kapelske gorice so ozko razpotegnjeno sleme med gozdnato Do-bravo in zamocvirjenimi Jovsi v dolini Sotle, na s. neizrazito poveza-no z Bizeljskim gricevjem. V jedru so grajene iz terciarnih kamnin, prekritih s pleistocensko ilovico. Uravnava vršnega dela na n. v. 220 do 225 m je ostanek stare Brežiške ravnine, ki je kljubovala erozijskemu delovanju Save in Sotle. Obdaja jo ok. 30 m nižja tera­sa, ki prek precej strmih pobocij preide v dno doline Sotle na v. in Dobravo na z. Na uravnanem vršnem delu in terasi so kakovostna kmetijska zemljišca z njivicami in vrtovi, na prisojnih pobocjih so sli­koviti vinogradi in sadovnjaki, drugod prevladuje gozd. Pomembna gospodarska panoga je kmetijstvo, ob njem se razvijajo številne do-polnilne dejavnosti, zlasti gostinstvo, turizem, obrt. Vecina preb. je zaposlenih v Brežicah in Dobovi. Po temenu Kapelskih goric poteka cesta Dobova–Župelevec, ob kateri je osredotocena poselitev. Lokalno središce Kapele je majhno razloženo naselje z grucastim jedrom ob osrednji cesti in odcepu od nje za Globoko. V Posavju in Posotelju je kmetijstvo kot proizvodna dejavnost in ne­nadomestljiv vzdrževalec kulturne pokrajine ohranilo pomembno vlogo v zaposlovanju na prometno odmaknjenih obmocjih. V pri­merjavi s slov. povprecjem je vloga kmetijstva nadpovprecna. Na prehodu iz 19. stol. v 20. je bila podoba pokrajine povsem kme­tijska, saj se je vecina preb. preživljala s samooskrbnim kmetova­njem. Stopnjevala se je agrarna prenaseljenost in nastal je velik presežek delovne sile, ki se je zaposloval v industrijskih središcih in se tja deloma tudi preseljeval. Drobljenje posesti se je nadalje­valo vse do devetdesetih let 20. stol., v zadnjem desetletju pa se je proces korenito spremenil. Opazno je povecevanje kmetij in ze­mljiških parcel, kar gre na racun propadanja manjših pridelovalnih obratov in izvajanja komasacij. Ceprav je delež kmeckega preb. sedaj sorazmerno majhen, pa na kmeckih gospodarstvih še vedno živi precejšen delež ljudi. Moc­no je zakoreninjena mešana delavsko-kmecka sestava gospo­dinjstev, za katero je znacilno, da se del družinskih clanov ukvarja izkljucno s kmetovanjem, del pa je zaposlen. Lahko so zaposleni tudi vsi za delo sposobni družinski clani, ki pa kmetujejo po redni zaposlitvi. V zadnjih letih se je delež kmeckega preb. še dodatno zmanjšal, zmanjšalo pa se je tudi število kmetij. To gre pripisati sodobni družbeno-gospodarski preobrazbi ter vplivom slov. pri­bliževanja Evropski zvezi in vstopa vanjo, saj produktivnejša in s tem bolj konkurencna pridelava zahteva vecjo in manj razdrobljeno posest. V obeh pokrajinah je 51,3 % kmetijskih zemljišc (v Sloveniji 44 %), s cimer se uvršcata med nadpovprecno rodovitna obmocja v dr­žavi. Najvecji delež kmetijskih zemljišc je v upravni enoti Brežice (57,9 %) in najmanjši v upravni enoti Sevnica (41,8 %). 57 % kmetij­skih zemljišc zavzema kategorija travinje, ki jo sestavljajo travniki in pašniki. Z 32,8 % ji sledijo njive, vinogradov je 5,7 % in sadovnja­kov 4,4 %. Najvecji delež njiv je v upravni enoti Krško, kjer se v naj-vecjem obsegu širijo po rodovitnih ravninah, najmanjši pa v upravni enoti Šmarje pri Jelšah, kjer pa je zaradi manj ugodnih naravnih razmer najvec travnikov in pašnikov. Na Krškem in Brežiškem polju zavzemajo njive kar dve tretjini površja. Po gricevjih je najvec njiv na višjih dolinskih in pobocnih terasah ter na slemenih, kjer je prst dovolj debela. Na vršnih prisojnih delih slemen so vinogradi, pod njimi sadovnjaki, na dnu dolin prevladujejo travniki, osojne dele pobocij pa praviloma porašcajo gozdovi. KMETIJSTVO KMETIJSTVO 76 Kmetijska zemljišca po upravnih enotah leta 1993 (v ha) Upravna enota Njive in vrtovi Vinogradi Sadovnjaki Travniki, pašniki Ribniki, mocvirja Brežice 5718 1135 569 8071 26 Krško 6628 1074 777 8959 6 Sevnica 3232 492 524 7133 2 Šmarje pri Jelšah 6037 1034 1053 13437 26 POSAVJE in POSOTELJE 21615 3735 2923 37600 60 Vinogradi so zastopani po celotnem obmocju, vendar jih je najvec v upravni enoti Brežice (7,3 %), kjer je najbolj vinogradniška pokra­jina Bizeljsko gricevje. Vinogradništvo je razširjeno še v Podgorju pod Gorjanci, na sv. in z. Krškega gricevja ter na obmocju Viršta­nja v Srednjesotelskem gricevju. Najmanjši delež vinogradov (4,3 %) je v upravni enoti Sevnica. V zadnjih desetletjih se je marsikje povecal pomen sadjarstva, vendar delež sadovnjakov nikjer ne presega 5 %; njihov delež je najmanjši v upravni enoti Brežice (3,7 %). Najvecji nasadi sadnega drevja so nad Krškim in Sevnico ter v okolici Rogaške Slatine. Ponekod namesto sadnega drevja uvajajo nasade ribeza in jagod, ki so tržno vedno zanimivejše. Uveljavlja se tudi intenzivno pride-lovanje vrtnin in jagodicevja v rastlinjakih, kar velja še zlasti za ob-mocja, kjer je viške termalne vode mogoce uporabiti za ogrevanje v hladni polovici leta. V okolici Kozjega, ponekod na Krškem polju in na ravnicah v ozki dolini Save med Loko pri Zidanem Mostu in Krškim je tudi nekaj nasadov hmelja. Znacilni procesi spreminjanja zemljiške rabe so ozelenjevanje oz. spreminjanje njiv v travnike kot posledica pridelovalne ekstenzifika­cije na eni strani in preusmerjanja v intenzivno živinorejo na drugi, intenzifikacija zaradi izvajanja obsežnih hidromelioracij zamocvir­jenih ravninskih zemljišc in urbanizacija zaradi pozidave rodovitnih zemljišc v okolici vecjih urbanih središc ter v dolinah ob Savi in Sotli. Za razliko od vecine preostale Slovenije je ogozdovanje skromno. Vecina obdelovalnih zemljišc je v lasti zasebnikov, med katerimi je vse vec nekmetov. Ob državni meji so zaviralni dejavnik razvoja kmetijstva tudi lastninska razmerja, saj je do 5 % zemljišc v lasti državljanov sosednje Hrvaške, prav tako imajo na drugi strani me-je zemljišca nekateri slov. posestniki. Na ravninskih obmocjih je razvoj kmetijstva zavirala mocna razdrobljenost posesti, v gricevjih pa predvsem majhnost kmetij, neugodna starostna sestava, nizka izobrazbena raven preb., malo cistih kmetij in marsikje mocno ek­stenzivna tradicionalna kmetijska polikulturna pridelava. Kmetijske zadruge in predelovalni obrati spodbujajo razvoj gove­doreje, tako mlecne kot tudi mesne, pomembna pa sta tudi pra­šicereja in perutninarstvo. To velja v vecji meri za ravninska ob-mocja, medtem ko je po gricevjih živinoreja še vedno pomembna predvsem za zadovoljevanje domacih potreb. Kmetje so se pogostim poplavam prilagodili tako, da imajo na po­plavnem obmocju v glavnem travnike. Na obmocjih, ki jih poplave ne dosežejo, zavzemajo njive tri petine vseh površin, travniki in gozd pa po petino. Na obcasno poplavljenih obmocjih je razmerje med njivami, travniki in gozdom skoraj izenaceno. Na redno popla­vljenih obmocjih zavzemajo njive petino, travniki tri petine in gozd petino zemljišc. Na poplavnih njivah so vcasih sejali predvsem pšenico, redkeje rž in jecmen, zdaj pa je tam najvec njiv s koruzo, repo ter crno deteljo in lucerno. Na njivah, ki jih poplave ne dose-žejo, tradicionalno prevladujejo žita in krompir. Knjižnica BREŽICE Knjižnica Brežice Trg izgnancev 12b, • (07) 496 26 49 Knjižnica Brežice je osrednja knjižnica za obmocje istoimenske obcine. Zgodovina javnega knjižnicarstva v Brežicah se je zacela leta 1880, ko je bila ustanovljena slov. citalnica. Njeno delovanje je med 1. svetovno vojno zamrlo. Med 2. svetovno vojno so bile skoraj vse knjige unicene. Na zacet­ku leta 1946 so zbrali 342 zvezkov in zaceli z izposojanjem v ucilni­ci osnovne šole. Leta 1948 sta bili odprti dve izposojevališci. Leta 1953 je knjižnica pridobila citalnico, tri leta pozneje nov prostor; ob 10-letnici delovanja je bila med najbolje organiziranimi knjižnicami v tedanjem Krškem okraju. Ljudska knjižnica je bila leta 1963 ime­novana za maticno knjižnico, konec leta 1964 se je preimenovala v Obcinsko maticno knjižnico in postala ena izmed enot Zavoda za kulturo. Leta 1981 se je knjižnica preselila v sedanje prostore ob dijaškem domu. Leto zatem je odprla oddelek v Pišecah in 10 let pozneje oddelek v Vojašnici Cerklje ob Krki. Od leta 2004 imajo dostop do gradiva v vojašnici tudi krajani iz Cerkelj in okolice. KRŠKO Valvasorjeva knjižnica Krško Cesta krških žrtev 26, • (07) 490 40 12 Valvasorjeva knjižnica je bila ustanovljena leta 1964. Delovala je v adaptiranih prostorih Narodne banke sredi starega mestnega jedra. Ob ustanovitvi je imela 2150 enot knjižnicnega gradiva, ki ga je vecinoma pridobila od bivše Okrajne ljudske knjižnice. Leta 1988 se je preselila na novo lokacijo in od takrat deluje v prosto­rih kapucinskega samostana. Ima casopisno in študijsko citalnico, locena mladinski oddelek in oddelek za odrasle, najmlajši imajo svoj prostor za ure pravljic in delavnice, poseben prostor ima tudi KMETIJSTVO KNJIŽNICA KNJIŽNICA 78 domoznanska zbirka. Knjižnica ima tri izposojevališca: Videm, Ko­stanjevica na Krki in Senovo. V Krškem deluje tudi Kapucinska knjižnica. V Krškem sta delo­vala Adam Bohoric in Jurij Dalmatin, ki se je tu tudi rodil, v Loki pri Zidanem Mostu pa je župnikoval Primož Trubar. Protestantsko gibanje v teh krajih je bilo mocno. S pomocjo patrov kapucinov, ki so leta 1640 dobili samostan, je cerkev nastopala proti protestan­tizmu. Patri so za svoje delo potrebovali knjižnico, ki so jo uredili v samostanu. Knjižnica je ena redkih, ki je kar tri stol. ostala v istem prostoru z enako opremo. Knjige v kapucinski knjižnici Krško je strokovno uredil profesor Jaro Dolar, Valvasorjeva knjižnica pa jo je prevzela v upravljanje. Otvoritev knjižnice za javnost je bila junija leta 1984. Knjižni fond kapucinske knjižnice danes šteje 1503 knjige. Najvec je latinskih pa tudi nemških biblij s komentarji, brevirjev in molitvenikov. Najpo­membnejše delo je Sacrum promptuarium Janeza Svetokriškega. Katalog knjig iz leta 1695 sodi med najstarejše ohranjene knjižnic­ne kataloge na Slovenskem. Ker so se patri kapucini ukvarjali tudi s šolstvom in medicino, je v knjižnici tudi precej posvetnih del: eno najpomembnejših je Calepinov latinski slovar iz leta 1502. Precej je starih medicinskih in farmacevtskih knjig. Inkunabule hrani Na-rodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. ROGAŠKA SLATINA Knjižnica Rogaška Slatina Celjska cesta 3a, • (03) 818 24 67 Knjižnicarstvo na obmocju Rogaške Slatine in Rogatca se v virih omenja na zacetku 20. stol. Po 2. svetovni vojni so tod delovale društvene knjižnice, ki so se leta 1974 povezale v Obcinsko matic­no knjižnico Šmarje pri Jelšah. Današnji javni zavod Knjižnica Rogaška Slatina je ustanovila obci­na Rogaška Slatina skupaj s sosednjo obcino Rogatec. Knjižnica deluje v okviru Kulturnega centra Rogaška Slatina. SEVNICA Knjižnica Sevnica Trg svobode 10, • (07) 814 03 04 Zacetki delovanja knjižnice segajo v leto 1945. Prve knjige je pri­dobila z darovi sevniških mešcanov. Leta 1959 je Obcinska skup-šcina Sevnica ustanovila Obcinsko ljudsko knjižnico, ki je imela podružnicne knjižnice na Bucki, Blanci, Studencu, v Boštanju, Šentjanžu, Tržišcu, Krmelju, Loki pri Zidanem Mostu in Zabukovju nad Sevnico. Po letu 1962 je delovala v okviru organizacij (DPD Svoboda, Kulturna skupnost, Zavod za kulturo, Zveza kulturnih organizacij, nazadnje Zveza kulturnih društev) in na razlicnih loka­cijah. Leta 1992 se je preselila v sedanje prostore. Leta 2001 je dobila samostojni status in se preimenovala v Knjižnico Sevnica. Poleg maticne knjižnice v Sevnici ima izposojevališci v Krmelju in Loki pri Zidanem Mostu. ŠMARJE PRI JELŠAH Obcinska maticna knjižnica Aškercev trg 20, • (03) 817 15 54 Zacetki knjižnicarstva v Šmarju pri Jelšah segajo v leto 1883, ko so v kraju ustanovili citalnico, katere tajnik je bil Anton Aškerc. Knjižnicarstvo je spremljalo izredno živahen kulturni utrip Šmarja vseskozi do 2. svetovne vojne, ko je nemška oblast zatrla sleherno kulturno dejavnost. Po njej je bilo leta 1948 v Šmarju ustanovljeno Kulturno društvo Anton Aškerc, v okviru katerega je knjižnica de­lovala vse do leta 1974. Takrat je bila ustanovljena Obcinska ma-ticna knjižnica Šmarje pri Jelšah. Delovala je na podrocju celotne takratne obcine. Z izgradnjo kulturnega doma v Šmarju leta 1978 je pridobila nove prostore. Poleg maticne enote so jo sestavljale podružnicne knjižnice Rogaška Slatina, Rogatec, Lesicno, Kozje, Podcetrtek in Bistrica ob Sotli. Leta 2002 je bila knjižnica prenovljena. Danes skupaj z izposoje­vališci oskrbuje vec kot 30.000 preb. na obmocju upravne enote Šmarje pri Jelšah. Enote ima v Lesicnem, Kozjem, Bistrici ob Sotli in Podcetrtku. Kopališce Ceprav skozi Posavje in Posotelje tecejo vodnate reke Sava, Krka in Sotla, ki se v poletnih mesecih segrejejo do temperature, ugo­dne za kopanje, so tamkajšnja naravna kopališca zaradi onesna­ženosti neprimerna za obisk. Zato ni cudno, da kopalci obiskujejo plavalne bazene, ki so v vecjih središcih, v Krškem tudi pri tovarni Vipap. Še bolj priljubljena so termalna kopališca v zdravilišcih. Zla­sti Zdravilišce Rogaška Slatina ima castitljivo tradicijo, saj se ome­nja že ok. leta 1200; zacetki delovanja segajo v leto 1665. Tudi Klunove toplice v Bušeci vasi delujejo že skoraj dve stol. (leta 1816 so tamkajšnji termalni izvir zajezili grofje Auerspergi), vendar niso nikoli prerasle krajevnega okvirja. Terme Catež in Terme Olimia so zacele delovati šele leta 1925 oz. leta 1966; obe zdravilišci spa-data med najhitreje se razvijajoce zdraviliške komplekse pri nas. To se odraža tudi v izjemni ponudbi kopaliških zmogljivosti. Število plavalnih bazenov, njihova površina in opremljenost se hitro pove-cuje, tako da je v njih mogoce najti obilo možnosti za rekreacijo, sprostitev in seveda tudi adrenalinske dogodivšcine. K KNJIŽNICA KOPALIŠCE • (07) 493 67 00, • (07) 493 50 00 KOPALIŠCE KOSTANJEVICA NA KRKI 80 – Poletna termalna riviera 10 bazenov s skupno vec kot 10.000 m2 vodne površine; tempe­ratura vode od 28 do 36 °C; v glavni sezoni odprto od 8. do 20.; – Zimska termalna riviera 3 bazeni s skupno 1800 m2 vodne površine; temperatura vode od 31 do 33 °C; odprto od 9. do 21. Terme Olimia • (03) 829 70 00 3853 m2 vodne površine, od tega 3226 m2 v zunanjih in 627 m2 v notranjih bazenih; – Bazeni Termalija odprto vsak dan od 8. do 22., ob sobotah od 8. do 24.; – Termalni park Aqualuna maja in aprila odprto od 10. do 18., ob vikendih in praznikih od 9. do 19.; v glavni sezoni med tednom od 9. do 20., ob vikendih in praznikih od 8. do 20.; – bazen v hotelu Breza temperatura vode 36 °C; odprto vsak dan od 8. do 22., ob so-botah od 8. do 24. Zdravilišce Rogaška Slatina • (03) 818 19 50 – Rogaška riviera temperatura vode od 29 do 36 °C; skupaj 1260 m2 vodne povr­šine, od tega vec kot polovica v pokritih prostorih; odprto od 9. do 20., ob petkih in sobotah od 9. do 23. Klunove toplice v Bušeci vasi temperatura vode od 26 do 28 °C; bazen s površino 60 m2 je na domaciji Klun; temperatura vode v manjšem neograjenem izviru Stare toplice bližje Krki ima temperaturo 32 °C; voda je ujeta le v manjšem tolmunu, od koder odteka v Krko. Kostanjevica na Krki (155 m, 701 preb., 15 km j. od Krškega) Kostanjevica na Krki je najstarejše mesto na Dolenjskem. Staro jedro stoji na umetnem otoku Krke, mlajši del je na obrecni ravnici. Tu se potok Studena s pritokom Obrh izliva v Krko. Kraj se leta 1249 omenja kot trg, leta 1252 kot mesto. Postal je pomembno središce širšega obmocja, izumrtje Spanheimov in turški vpadi so vplivali na njegovo nazadovanje. Tudi 2. svetovna vojna mu ni pri­zanesla: 21. oktobra 1943 so nacisti aretirali 70 moških in jih 25 v bližnjih Malencah ustrelili kot talce. Zdaj je kraj oskrbovalno, za­poslitveno in kulturno središce; tu obratujeta industrija klimatsko odpraševalnih naprav Sop Ikon in lesna tovarna Lipa Kostanjevica (struženi elementi iz lesa in stavbno pohištvo). Jv. od naselja je turisticna Kostanjeviška jama. DEDIŠCINA Ob s. vrtnem obzidju cistercijanskega samostana je S. Brodar leta 1938 odkril paleolitska artefakta (morda musterien-ska) in najdišce opredelil kot paleolitsko postajo na planem. Blizu mesta so leta 1834 v globini 4,74 m našli prazgodovinski coln, na otoku halštatsko zapestnico, pri podiranju župnijskega skednja pa kamniti rimski pepelnici in odlomek nagrobnika; pred leti so v Krki našli staroslovanski loncek. Po letu 1456 so Habsburžani preuredili staro mestno hišo v dvorec Kostanjevico (Landstrass) in ga dajali v zakup raznim plemiškim rodbinam (Wernegkh, Wagensperg, Moscon, Barbo, Bernard, Auersperg in Zrinski). Leta 1667 ga je vdova Zrinski (rojena Fran-kopan) prodala kostanjeviškemu cistercijanskemu samostanu, ki je v sredini 18. stol. v dvorcu postavil kapelico sv. Ane. Po ukinitvi samostana ga je leta 1793 kupila mestna obcina in v njem uredi-la župnišce in pozneje šolo. Prvotna podoba dvorca je neznana, najstarejše prepoznavne sestavine segajo v 16. stol. Z. trakt s po­molom na j. vogalu nosi kostanjeviški mestni grb z letnico 1577, iz renesancnega obdobja sta portala v pritlicju. Sedanja podoba dvorca je dvotraktna. V obliki crke L pozidana enonadstropna stav­ba ima kletno pritlicje in delno arkadno dvorišce. V njegovem v. traktu domuje Lamutov likovni salon. V šolskem poslopju iz leta 1906 je Gorjupova galerija z zbirko del postimpresionistov. Na j. steni šole je 184 m2 velika mozaicna freska, ki prikazuje spopad kmeckih puntarjev s plemiško vojsko. Pomembna je župnijska cerkev sv. Jakoba, v osnovi romanska, nastala pod vplivom cistercijanske arhitekture v drugi cetrtini 13. stol. Prvotno je imela pravokoten križnorebrasti prezbiterij in ladjo z ravnim lesenim stropom. Romanska, iz srede 13. stol., sta z. glavni in j. stranski portal lombardskega tipa, verjetno delo samo­stanske stavbarnice. Z., glavni portal, je trikrat stopnicasto poglo­bljen s stebri z bogato profiliranimi bazami in rastlinskimi kapiteli; v timpanu glavnega portala je ikonografsko neopredeljiva freska iz približno leta 1300. J., stranski portal, je skromnejši; ima got-sko fresko Imago pietatis z zacetka 15. stol., ko je cerkev dobila mešcanski dolgi, ravno zakljucen prezbiterij; pozneje je bila ba­rokizirana. Visoki gotski prezbiterij je bil znižan, dodane so bile s. stranska kapela sv. Antona in barocne odprtine. V osnovi gotski stolp je dobil rokokojsko streho. Trije barocni oltarji s slikami iz Metzingerjevega kroga so iz samostanske cerkve. Freska sv. Kri­štofa s s. stene iz prve cetrtine 14. stol., najstarejša te vrste na Slovenskem, je zdaj v Galeriji Božidar Jakac. Z j. zunanje stene je bila sneta freska sv. Krištofa z angeli in donatorjem iz ok. 1350. V j. fasadi je bil vzidan nagrobnik kostanjeviškega gospoda F. pl. Mo-scona iz leta 1616, zdaj je v samostanski cerkvi. Zanimiva je tudi podružnicna cerkev sv. Miklavža, enoladijska stavba s petstrano zakljucenim prezbiterijem s križnorebrastim obokom, verjetno iz 17. stol., poslikana leta 1931; freske so odlicno delo Jožeta Gorju-pa, kostanjeviškega rojaka. KOSTANJEVICA NA KRKI KOSTANJEVICA NA KRKI Avguštine Crešnjevec pri Oštrcu Crneca vas Dobe Dobrava pri Kostanjevici Dolnja Prekopa 82 Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je leta 1234 j. od naselja ustanovil samostan cistercijanskega reda in mu podelil obsežna posestva po Dolenjskem. Samostanska Marijina cerkev je kot ar­hitektura prehodnega sloga med romaniko in gotiko nastajala v sklopu cistercijanske naselbine. Sledi romanske zapušcine so v vezanem sistemu, v tlorisni zasnovi izrazitega bernardinskega tipa s tremi vzdolžnimi in precno ladjo ter s paroma kapel, kjer se uveljavijo zgodnjegotski, ravni zakljucki v. delov cerkve. Obcutek gotskega, svetlega in jasnega prostora dajejo snopasti stebri, ki rasejo preko šilastolocnih arkad v križnorebraste oboke obeh stranskih ladij in se zakljucijo v oboku najvišje glavne ladje, vrh pa doseže v izraziti kapi­telni plastiki. Samostanski kompleks je bil veckrat prezidan, arkadni hodniki sodijo med najlepše v Evropi. Samostan je deloval do leta 1785, ko je bil razpušcen. Med 2. svetovno vojno je bil poškodo-van in pozneje restavriran. Zdaj so v obnovljenih prostorih galerijske zbirke Božidarja Jakca, Franceta in Toneta Kralja, Franceta Gorše­ta, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, Janeza Boljke in Bogdana Borci­ca, ter Pleterska zbirka starih evropskih mojstrov. Na samostanskih vrtovih so razstavljene lesene skulpture, izdelane med letoma 1961 in 1988 na mednarodnih kiparskih srecanjih Forma viva. Tu sta tudi vinogradniška in vinarska zbirka Tehniškega muzeja iz Bistre. OKOLICA Avguštine (26 preb., jv. 3 km) so razloženo naselje na sz. pobocjih Gorjancev. Kmetijska zemljišca se polagoma zara-šcajo, število preb. stagnira. H kraju spada zaselek Vrhovka. Crešnjevec pri Oštrcu (24 preb., jv. 7 km), prej Crešnjevec pri Crneci vasi, je grucasto naselje na s. pobocju Gorjancev, blizu meje s Hrvaško. Naokrog sta bukov in kostanjev gozd. Zaradi kar­bonatnih kamnin je v okolici veliko vrtac. Crneca vas (141 preb., jv. 6 km) je hribovito naselje na s. pobocjih Gorjancev. Del hiš je raztresenih po pobocju, osrednji del naselja je grucast. Ob vzpetini Blance (422 m) stoji podružnicna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, omenjena že v 14. stol. Notranjost pra­vokotne ladje s tristrano zakljucenim prezbiterijem je bila banjasto obokana v barocnem casu. Kakovosten stranski oltar sv. Janeza je z zacetka 18. stol. Portal na z. strani je spominjal na gotsko obli­kovan zakljucek. Nad naseljem stoji nekdanji obmejni stražni stolp z zvonom iz casa turških vpadov. Dobe (83 preb., sz. 1 km) so razloženo naselje na desnem bregu Krke, pod s. odrastki Gorjancev. V bližini je topel izvir (27 °C) To-plica. Tu so našli žarne grobove iz železne dobe, iz obdobja kulture žarnih grobišc. Dobrava pri Kostanjevici (36 preb., sz. 3 km) je razloženo nase­lje na desnem bregu Krke, ob cesti proti Šentjerneju. Tu se potoka Trebež in Lacni potok izlivata v Krko. Na j. se dviga gozdnati Boršt. Ob Krki je poplavno obmocje s travniki. Na ravnini med cesto in Krko stoji dvorec Dobrava ali Globocnikov grad. Dolnja Prekopa (236 preb., sz. 4 km) je razpotegnjena na de­snem bregu Krke, pod s. odrastki Gorjancev. Na j. se dviga z goz­dom porašcena vzpetina Ticnica (217 m). Skozi vas tece Lacni ali Prekopski potok. Dolšce (90 preb., jv. 3 km) so razloženo naselje na razglednem s. pobocju Gorjancev, pod hribom Kicer (557 m). Okolica je precej vrtacasta. K naselju spadata zaselka Grabne in Strgacna. V kme­tijstvu sta pomembnejša živinoreja in vinogradništvo. Globocice pri Kostanjevici (107 preb., jv. 1 km) so razloženo naselje v dolinici potoka Studena in na pobocju nad cesto Kosta­njevica–Crneca vas. H kraju spada vec zaselkov. Jv. od naselja je pod strmim pobocjem Kostanjeviška jama; doslej so odkrili 1722 m rovov, od leta 1971 je urejena za obiskovalce; odlikujejo jo kapniško bogastvo in znacilne živalske vrste. Pod jamo so kraški izviri potoka Studena. V zaselku Slinovce stoji podružnicna cerkev Matere dobrega svéta, znana romarska cerkev. Pobudnik zidave je bil cistercijanski samostan pri Kostanjevici na Krki, arhitekt leta 1778 dokoncane stavbe je L. Prager. Stavba s fasadnima zvoni­koma, trikotno zakljucenim celom nad portalom, z osmerokotno ladjo in dolgim polkrožnim prezbiterijem je primer t. i. barocnega klasicizma. Notranja oprema je delo ljubljanskih mojstrov. Glavni oltar s starejšo sliko Matere dobrega svéta je s konca 18. stol., prav tako rokokojska prižnica. Obok prezbiterija s fresko Marije pred Sv. trojico ter luneto z legendo o nastanku slinovške cerkve je leta 1892 poslikal S. Ogrin. Iluzionisticni poslikani oltarni nastavki ter slike na vseh štirih oltarjih so delo J. Potocnika. Gornja Prekopa (107 preb., sz. 5 km) je grucasto naselje ob Lacnem ali Prekopskem potoku, jz. od Dolnje Prekope, s katero je zrašcena. Jv. od naselja je gozdnati Boršt, naokrog so njive in travniki, precej preb. se preživlja s kmetijstvom. Gric (38 preb., j. 2 km) je razloženo naselje na vinorodnem gri-cu na s. strani Gorjancev. Med njivami so sadovnjaki in vinogradi, osojna in strmejša pobocja porašca gozd. Pod naseljem izvira po­tok Obrh. Ivanjše (17 preb., j. 4 km) so razloženo hribovsko naselje na vino-rodnem pobocju na s. strani Gorjancev. Naokrog so njive, vino-gradi in sadovnjaki, strma osojna pobocja proti vrhu Opatove gore (950 m) so porašcena z gozdom. Površje okoli kraja je precej za­kraselo. Jablance (48 preb., v. 3 km) so razloženo naselje na položnem pobocju na s. strani Gorjancev, pod vrhom Sv. Mohorja. Sestavlja­jo jih zaselki Remse, Kljuce in Zavode. Na prisojnih pobocjih so vinogradi, tudi v lasti preb. bližnjih naselij. Karlce (11 preb., sv. 2 km) so razloženo naselje na desni strani Kr-ke, ob cesti Kostanjevica na Krki–Podbocje. Sredi Krke je Otok, kjer so travniki. Travniki ob reki so pogosto poplavljeni, na nekoliko viš­jem svetu so njive. Jv. od naselja je krajevno rekreacijsko središce. Kocarija (63 preb., jz. 4 km) je razloženo naselje na položnem po­bocju na s. strani Gorjancev. H kraju spadata zaselka Grabnovce na s. in Pjansko na j. V okolici so vrtace, s. je gozdnati Boršt. K KOSTANJEVICA NA KRKI Dolnja Prekopa Dolšce Globocice pri Kostanjevici Gornja Prekopa Gric Ivanjše Jablance Karlce Kocarija KOSTANJEVICA NA KRKI Koprivnik Male Vodenice Malence Orehovec Oštrc Podstrm Ržišce 84 Koprivnik (13 preb., sz. 6 km) je grucasto naselje na ravnini na robu Krakovskega gozda, blizu izliva potoka Lokavec v Krko. V okolici so mokrotni travniki, v bolj sušnih legah pa njive. Male Vodenice (33 preb., jz. 6 km) so razloženo hribovsko nase­lje na s. pobocju Gorjancev. V okolici je veliko vrtac. Nižje so vino-gradi, pobocja so vecinoma gozdnata. Tu stoji podružnicna cerkev Marije Tolažnice žalostnih (Matere božje), ki je v svojem jedru zgo­dnjegotska, pozidana ob koncu 14. stol. Starejši, široki pravokotni ladji, pozneje barokizirani, je bil prizidan kratek, rebrasto obokan prezbiterij s triosminskim zakljuckom. Novobarocni glavni oltar je leta 1864 izdelal A. Seitz, kip in slika milostne božjepotne Marije sta iz 18. stol. Oba stranska oltarja sta kot stenski freski naslikana verjetno v drugi polovici 18. stol. Socasno sta na zunanjšcini pod romarsko lopo nastali freski dveh oltarjev. Na s. strani je ob prezbi­terij prislonjen kvadraten zvonik z zakristijo v pritlicju. Malence (59 preb., sz. 2 km) so razpotegnjeno naselje z gruca­stim jedrom na levem bregu Krke, na robu Krakovskega gozda. Travniki in njive med Krko ter cesto Kostanjevica na Krki–Zameško so pogosto poplavljeni. Ob Cvelbarjevi domaciji stoji hrast dob, tretji najdebelejši znani dob v Sloveniji. Visok je 27 m, prsni obseg debla je 760 cm. Orehovec (229 preb., j. 2 km), grucasto naselje na s. strani Gor­jancev, sestavljata Dolenji in Gorenji Orehovec. Strma osojna po­bocja Opatove gore so porašcena z gozdom. Tu je izvir Oreho­vskega potoka, ki se izliva v potok Studena, nedalec je tudi kraški izvir Obrha. Oštrc (152 preb., jv. 4 km) je grucasto naselje na s. strani Gorjan­cev, pod gozdnato vzpetino Kicer (557 m). Na prisojah je precej vinogradov in vec pocitniških hišic. V. od naselja stoji podružnicna cerkev sv. Marije Magdalene iz prve polovice 18. stol. Je prepro­sta barocna stavba s pravokotno ladjo in ravnim stropom, s slavo­lokom povezana s križno obokanim pravokotnim, ravno zakljuce­nim prezbiterijem. Na ravno zakljuceni oltarni steni za novorene­sancnim glavnim oltarjem (A. Radej, 1906) je freska s prizorom Marije Magdalene v votlini s sv. Janezom Krstnikom in sv. Petrom. Pozneje dozidan zvonik nad vhodom preide v drugem nadstropju v oktogon s štirimi biforami. Podstrm (16 preb., jz. 4 km) je razloženo naselje na položnem po­bocju na s. strani Gorjancev. Okrog hiš so vinogradi, njive, travniki in sadovnjaki. J. se dvigajo strma gozdnata pobocja Opatove gore, katere najvišji vrh (Pecurka, 950 m) je že na hrv. strani meje. Ržišce (22 preb., jz. 8 km) so razloženo naselje na položnem pobo-cju na s. strani Gorjancev, sestavljeno iz Spodnjih in Zgornjih Ržišc. V naselju so našli prazgodovinske ostanke. S. od ceste stoji cerkev sv. Marije Magdalene. Podružnicna cerkev, nekoc posvecena sv. Heleni, je v osnovi poznoromanska enoladijska stavba s kratkim, ravno zakljucenim prezbiterijem. V v. steni oltarnega prostora je ohranjeno pravokotno okence s trilistno svetlobno odprtino. Sajevce (29 preb., sv. 2 km) so razpotegnjeno, blizu 2 km dolgo naselje na levem bregu Krke, ob cesti Kostanjevica na Krki–Brod v Podbocju. Tu se zacenja Krakovski gozd, znotraj katerega je zase­lek Poljane. J. od ceste je halštatsko grobišce s 15 gomilami. V na­selju so odkrili anticno grobnico s pridatki iz prve polovice 2. stol. Slinovce (42 preb., sv. 2 km) so grucasto naselje nad Krko, na pobocju Gorjancev. V okolici je precej vinogradov s pocitniškimi hišicami. Pomembna je živinoreja. Na obmocju kraja je stala praz­godovinska naselbina. Velike Vodenice (51 preb., jz. 8 km) so grucasto naselje pod goz­dnatimi pobocji Opatove gore. Nekateri se še preživljajo s kmeto­vanjem. Vrbje (13 preb., jv. 9 km) je grucasto naselje na Gorjancih, nad dolino potoka Sušica, ob slov.-hrv. meji. Tu se dvigajo pobocja Ravnice (860 m), katere vrh je že na hrv. strani meje. Vrtaca (9 preb., jv. 9 km) je razloženo naselje na Gorjancih, nad dolino potoka Sušica. Tik ob kraju poteka slov.-hrv. državna meja. Zaboršt (18 preb., z. 1 km) je razloženo naselje med nizkimi vzpe­tinami na vznožju Gorjancev. Na valovitem površju je kostanjev gozd Boršt. Ok. 200 m od Kuharjeve domacije rase mogocni beli gaber, visok 15 m in s prsnim obsegom 440 cm; velja za najdebe­lejše tovrstno drevo v Sloveniji. Kostanjeviška jama Kostanjeviška jama je najlepši in najdaljši jamski splet na Dolenj­skem, le 1,5 km jv. od Kostanjevice na Krki, na vznožju Gorjancev, na n. v. 180 m. Pred letom 1969 so jo imenovali Jama nad izvi­rom Studene ali Studena jama. Znana je od leta 1937, ko se je ob nalivu in katastrofalnih poplavah tik nad izvirom potoka Studena – nekdanji izvir Studene je bil na pobocju – odprl vhod v podze­mlje. Novomeški in kostanjeviški jamarji so jo za turisticni obisk dokoncno uredili leta 1971. Pomembnejša odkritja so potekala v letih 1995–1996, ko so odkrili nove dele jame. Zdaj je jama razi­skana v skupni dolžini rovov 1813 m, vendar raziskave celotnega obmocja in jame še potekajo. Dostopna je po cesti, speljani po dolini potoka Studena. Turisticno dostopnih je 440 m rovov. Ok. 80 m dolg vhodni rov se spušca do Razvodne dvorane ter manjšega tolmuna, imenovane­ga Prvo jezero, in naprej do Presihajocega jezera. Od tod se pot po stopnicah po ozkem rovu vzpenja v Križno dvorano in naprej v bogato zasigano Kapniško dvorano. Ta del je turisticno urejen in osvetljen. V jami živijo številne jamske živali, tudi pajki, jamske kobilice, pod-zemski raki in jamski polžki (dve vrsti sta endemicni). Posebnost jame je najvecja kolonija netopirjev južnih podkovnjakov v Sloveniji (v jami prezimuje okrog 400 netopirjev štirih razlicnih vrst). Ogled jame je mogoc med 15. aprilom in 31. oktobrom ob koncu tedna, K KOSTANJEVICA NA KRKI Sajevce Slinovce Velike Vodenice Vrbje Vrtaca Zaboršt KOSTANJEVIŠKA JAMA K v juliju in avgustu pa vsak dan med 10. in 18. uro. Organizirane skupine si jo lahko ogledajo po predhodnem dogovoru (Klub ja­ KOSTANJEVIŠKA JAMA KOZJANSKI PARK KOZJANSKO 86 marjev Kostanjevica na Krki, Grajska 25, 8311 Kostanjevica na Krki, • (07) 498 75 42, e-mail: podkapnikom@email.si). V bližnji sosešcini je Bizjakova jama s 558 m raziskanih rovov. Kozjanski park Kozjanski park je obmocje z najvišjo stopnjo varovanja v v. delu Slovenije. Zanj je znacilna pokrajina z mnogimi obrazi. Raznovr­stnost, ohranjena narava, mogocna kulturna dedišcina in njegovi preb. so danosti, ki Kozjanski park zaokrožajo v pomemben dejav­nik varovanja in razvoja pokrajine na j. Posotelja. Razvojna priza­devanja so usmerjena k uveljavljanju trajnostnega, gospodarsko uspešnega življenja. Kozjanski park je bil razglašen s sprejetjem zakona v slov. parla­mentu leta 1999, ko so ga tudi preimenovali. Pred tem se je ime­noval Spominski park Trebce, ki ga je nekdanja Skupšcina SRS ustanovila že leta 1980. Obsega 196 km2 veliko ozemlje, ki ga se­stavljajo deli obcin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podcetrtek, Brežice in Krško. Na zavarovanem obmocju živi okrog 10.000 preb. Obstaja pobuda, da bi se zavarovano obmocje parka scasoma razširilo proti z. Središce parka, kjer je tudi sedež uprave, je v Podsredi. Zaradi neugodnih reliefnih razmer kulturna pokrajina ni doživela korenitih sprememb, kar velja tudi za kmetijsko dejavnost. Zanjo je znacilna precejšnja tradicionalnost. Drobno clenjena zemljišca z velikim številom sakralnih objektov in gradov ter bogata etnološka dedišcina še poudarjajo vtis o precejšnji pestrosti obmocja. Prav estetsko doživljanje pokrajine naj bi bilo poglavitna vrednota, ki jo razvijajo razlicni strokovnjaki in se jo trudijo približati obiskoval­cem. V ta namen se vkljucujejo tudi v mednarodne projekte. Kakovost pokrajine povezujejo z razmišljanji o možnostih za razvoj turisticne in rekreativne dejavnosti. Zaradi tega naravne in družbe­ne pokrajinske prvine pojmujejo tudi kot pomemben prostorski vir, na katerega je mogoce navezovati tujski turizem, turizem v poveza-vi s kmetijskimi dejavnostmi, zimske športe, pohodništvo, kolesar­jenje in nekatere druge oblike zlasti individualne rekreacije. Kozjanski park je vzpostavil mocne vezi z lokalnim preb., obcinski-mi strukturami, šolami in nevladnimi organizacijami neposredno na zavarovanem obmocju ter v njegovi bližnji okolici. Je tudi pobudnik dogajanja na razlicnih podrocjih kulturnega in družbenega življenja nasploh. Kozjansko Kozjansko je gricevnata pokrajina med najvzhodnejšimi odrastki Posavskega hribovja in dolino Sotle. Na s. sega do Žusma in Ru-dnice, na j. do Bohorja in Orlice. Zaradi tektonskega dviganja v podaljšku Posavskega hribovja segajo z. deli tudi vec kot 600 m visoko, proti Sotli se površje postopoma znižuje, je manj razcle­njeno in ima znacaj gricevja. Vecji del je grajen iz miocenskega laporja (laški lapor), vmes so ozki nizi strmejših vzpetin in stopenj v erozijsko odpornejših miocenskih apnencih in konglomeratih. Gricevje se radialno razteka proti Voglajni, Savinji, Savi in Sotli, zato je razmeroma težko prehodno. Z. del je bolj gozdnat, v v. de­lu se širijo sadovnjaki in vinogradi. Kmetije so po vecini majhne, z razdrobljeno posestjo in polikulturno usmeritvijo. Ukvarjajo se predvsem s poljedelstvom in živinorejo, na virštanjskem obmocju tudi z vinogradništvom; sadjarstvo je v glavnem ekstenzivno. Kozjansko je kot obrobna pokrajina že od nekdaj dokaj zaostala v gospodarskem razvoju, vecina preb. je zaposlenih zunaj Kozjan­skega. Vendar pa ima kot odmaknjena in manj onesnažena po­krajina tudi ugodne možnosti za razvoj integralnega kmetijstva in turisticni razvoj. Prevladujejo razložena naselja z grucastimi jedri in zaselki ter sa­motnimi kmetijami. Veliko ljudi se je odselilo v industrijska središca v sosešcini (Celje, Laško, Štore, Šentjur, Rogaška Slatina, Sevni-ca) ali pa se tja dnevno vozijo na delo. Razvojno mrtvilo je deloma presekala obnova po mocnem potresu leta 1974, ki so jo izvedli ob pomoci širše družbene skupnosti. Manjša lokalna središca so Kozje v dolini Bistrice, Planina pri Sevnici in Podcetrtek v dolini So-tle. Znacilno je precejšnje število trških naselij, ki so v sodobnosti razvojno stagnirala ali celo zaostala v razvoju, npr. Pilštanj, Lesicno, Podsreda. V slednjem je sedež Kozjanskega parka. Kozje (282 m, 738 preb., sedež obcine) Kozje je grucasto naselje pod Kozjekom (625 m), v dolini potoka Bistrica na z. robu Srednjesotelskega gricevja. Je oskrbovalno, manjše zaposlitveno središce, od leta 1995 tudi sedež obcine. K naselju spadajo zaselki Bistri Graben globoko v dolini istoimen­skega desnega pritoka Bistrice, Mirje, Podreber in Šonovo v dolini in na pobocjih nad levim bregom Bistrice. Kraj je med starejšimi v tem delu Slovenije, saj je prvic omenjen že leta 1016; tu so našli tudi sledove neolitskega in bronastodobnega naselja ter anticne rimske novce. J. od Mirja so na gozdnem gre­benu štiri rimskodobne gomile. Že v srednjem veku je Kozje posta-lo trg. Tu sta bila obrata tekstilne tovarne Mont iz Celja in Steklarne Rogaška Slatina, lesna tovarna Bohor ima v kraju žago. V okolici naselja so nasadi hmelja, ki jih postopoma opušcajo. DEDIŠCINA Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja se omenja leta 1249, obod sedanje prezidane stavbe je iz 15. stol. V 17. stol. je bila posvecena, leta 1882 prezidana in poslikana notranjšcina (T. Fantoni). Leta 1466 je bila zgrajena podružnicna cerkev sv. Eme, ki so jo leta 1861 povecali. Slika sv. Krištofa na zunanji steni KOZJANSKO KOZJE KOZJE Bistrica Buce Dobležice Drensko Rebro Gorjane Gradišce 88 prezbiterija je iz leta 1520. Cerkvena oprema je neogotska iz leta 1867. V Kozjem je vec arhitekturno zanimivih stavb. Valencakova kašca je etnološki spomenik. OKOLICA Bistrica (56 preb., sz. 10 km) je razloženo, v jedru gru-casto naselje ob sotocju treh povirnih potokov Bistrice. Poleg raz­tresenih samotnih kmetij spadata k naselju tudi zaselka Pokorna vas, v okolici katerega je najvec njiv, in Strtenica. V Pokorni vasi je podružnicna cerkev sv. Andreja, j. od nje pa kraška Lurška jama. Buce (145 preb., sv. 6 km) so razloženo naselje v dolini potoka Buca ter na bližnjih položnih pobocjih. Na izkrcenem svetu med zaselkoma Buce in Dolnje Buce prevladujejo njive, v okolici za­selka Bucka Gorca na pobocju s. od potoka Buca so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Župnijska cerkev sv. Petra stoji v središcnem zaselku Buce. Prvic je omenjena leta 1545. V glav­nem je bila zgrajena v 18. stol. Freske v notranjšcini so delo T. Fan-tonija iz leta 1858, iz tega casa je tudi oprema. S. od naselja so bili na ledini Groblje odkriti sledovi obsežne rimske vile, pri kateri so z georezistencnimi metodami podrobneje razlocili veliko stanovanj­sko poslopje. Najdbe naselbino uvršcajo v prva štiri stol. rimske uprave. Nad njo sta na razglednem grebenu tudi dve rimskodobni gomili. V Bucah se je leta 1931 rodil atlet Stanko Lorger. Dobležice (127 preb., s. 9 km) so razloženo naselje po pobocjih v s. delu Srednjesotelskega gricevja, med Drenskim Rebrom na j. in Virštanjskim potokom na s. Na prisojnih pobocjih so vinogradi z zidanicami in številnimi pocitniškimi hišicami. V zaselku Spodnje Dobležice na terasi ob Dobležickem potoku stoji podružnicna cer­kev Sv. trojice, omenjena leta 1545. V 17. stol. so postavili zvonik, sredi 18. stol. so dvignili prezbiterij in prizidali zakristijo. Veliki oltar iz leta 1778 je delo F. Galla. Zunanjšcino krasi slika sv. Krištofa iz 16. stol. Drensko Rebro (173 preb., s. 7 km) je razloženo po pobocjih Sre­dnjesotelskega gricevja, med potokoma Sušica na z. in Buca na v. Naselje poleg samotnih kmetij sestavljajo zaselki Polana, Penkovo selo in Okic. Prevladujejo listnati gozdovi, na slemenih in prisojnih pobocjih vinogradi, najobsežnejši na pobocju j. od zaselka Vindol. Med vinogradi je veliko zidanic preurejenih v pocitniške hišice. Nekmecko preb. se v vecji meri zaposluje v Celju in Štorah. Gorjane (158 preb., j. 9 km) so razložene po valovitem površju med Koprivnico in Podsredo. K naselju spadajo zaselki Gorjevo, Železno in najviše ležeca Slatna. Kmecko preb. se ukvarja z vino-gradništvom in sadjarstvom, drugi se zaposlujejo na Senovem in v Krškem. Gradišce (53 preb., jv. 4 km) je razloženo po pobocjih levega brega Bistrice, v. in sv. od Podsrede. Na s. posamezne samotne kmetije segajo do Pirhovega brega (464 m), na v. do potoka Suši-ca, na j. pa do Stare Svete gore. Naselje poleg samotnih domacij sestavljajo zaselki Spodnje in Zgornje Gradišce na planotastem svetu pod Staro Sveto goro ter Zaravno na s.; slednje je znano po glini, ki so jo uporabljali loncarji v Podsredi in Pilštanju. Okolica je porašcena z gozdom. Na Staro Sveto goro vodi iz doline Bistrice pri Podsredi pot s trinajstimi kapelami križevega pota, štirinajsta je predelana v podružnicno cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Na razglednem vrhu sta še cerkvi Marije sedem žalosti in sv. Ane. Gubno (179 preb., sz. 7 km) je razloženo, v jedru grucasto naselje s številnimi zaselki v povirnem gricevju potoka Sušica v sv. delu Srednjesotelskega gricevja. Vecinoma kmecko preb. se ukvarja z vinogradništvom in sadjarstvom. V vasi stoji podružnicna cerkev sv. Primoža in Felicijana, prvic omenjena okrog leta 1480, z ohra­njeno ladjo iz 16. stol. Ješovec pri Kozjem (155 preb., sv. 2 km) je razloženo naselje v gricevju med potokoma Dupla na v. in Bistrica na z. Na kraškem površju v. od zaselka Gruska je kraški izvir z lehnjakotvornim sla-pom. Zatrepna dolina potoka Gruska je skupaj z jamo in slapom lep primer osamelega krasa. Klake (35 preb., s. 5 km) so razložene na slemenu sv. od Pilšta­nja. K naselju spada zaselek Zdrhost, kjer je na prisojnih pobo-cjih veliko vinogradov. Preb. so ostareli, njihovo število se naglo zmanjšuje. Lesicno (195 preb., sz. 5 km) je grucasto naselje ob sotocju Za­gorskega potoka in potoka Bistrica. K naselju spadajo zaselki na pobocjih Bohorja in po gricevju proti Virštanju, kjer so tudi vinogra­di. Njive in travniki so v razširjeni dolini sz. od jedra naselja. V vasi stoji podružnicna cerkev sv. Urha na Jezeru, prvic omenjena leta 1394. V osnovi je srednjeveška stavba; konec 17. stol. so ji prizi­dali zakristijo in prezbiterij, leta 1750 pa obokali ladjo. Poznogotski kip sv. Urha izvira iz srede 15. stol. Sz. od Lesicnega, ob glavni cesti proti Celju, je na manjši vzpetini prazgodovinsko gradišce, v katerega naselbinski areal je najverjetneje sodilo tudi pripadajoce travnato obmocje ob Bistrici. Ortnice (25 preb., s. 6,5 km) so manjše grucasto naselje na bla-gem pobocju z. od potoka Buca. Okolica je porasla z gozdom, do-macini imajo vinograde na sz. pobocjih Bucke gorce. Prevladuje kmecko preb., oskrbno navezano na Buce. Osredek pri Podsredi (79 preb., jv. 14 km) je razložen po pobo-cjih in slemenih Orlice. Majhni, težko dostopni zaselki so raztrese­ni v povirju potoka Mocnik, pod Tisovcem (596 m) in Velikim vrhom (697 m). V okolici prevladujejo gozdovi, predvsem bukovi in kosta­njevi. Razmere za kmetovanje so skromne. Na Velikem vrhu so bili najdeni ostanki vecjega prazgodovinskega gradišca, ki je bilo v 3. stol. n. št. uporabljano za pribežališce. Pri manjših sondiranjih leta 1985 so bili v notranjosti odkriti ostanki lesenih rimskodobnih stavb; številni kovinski predmeti in novci pribežališce datirajo v se­demdeseta leta 3. stol. n. št. Pilštanj (127 preb., sz. 4 km) je razloženo, v jedru grucasto naselje pod slemenom Vinogora (519 m), sz. od Kozjega. Po okoliških, tu­di vinorodnih gricih so razloženi številni zaselki. Nekdaj pomembno K KOZJE Gradišce Gubno Ješovec pri Kozjem Klake Lesicno Ortnice Osredek pri Podsredi Pilštanj KOZJE Pilštanj Podsreda Poklek pri Podsredi Topolovo Vetrnik 90 trško naselje z razvito obrtjo (loncarstvo) je svojo centralno vlogo izgubilo v 19. stol. s prestavitvijo glavne ceste v dolino potoka Bi-strica. Nad historicnim trškim naseljem sta stala gradova Pilštanj in Hartenstein; slednji je zdaj stanovanjski objekt. Trško naselje Stari trg so osnovali grajski služabniki, v 14. stol. pa je ob župnijski cerkvi sv. Mihaela nastal pravokotni Novi trg z vodnjakom in sramotilnim stebrom (pranger). Ohranjene so trške hiše iz prve polovice 19. stol. Cerkev sv. Mihaela, omenjena leta 1167, je bila župnijska že ok. leta 1000. Stari ladji so v 15. stol. prizidali zvonik in kapelo sv. Jurija. Sedanji veliki oltar je iz leta 1857. Vrh Vinske gore stoji podružnicna cerkev sv. Križa iz leta 1665; v letih 1887–1880 so jo povecali in postavili zvonik. Na strmem gozdnatem pobocju nad levim bregom Bistrice je v bližini naselja zaradi spiranja mehkejših kamnin nastalo vec skalnih samotarjev. Najbolj slikovita skala, imenovana Ajdovska žena, je razglašena za naravni spomenik. Podsreda (206 preb., jv. 6 km) je v jedru grucasto naselje na desnem bregu potoka Bistrica, tik preden ta ob pobocjih Orlice (Veliki vrh, 697 m) zavije proti v. K naselju spadajo razloženi za­selki po dolini in pobocjih nad strugo Bistrice. Okolica je porasla z gozdom, njive in travniki prevladujejo v razširjenem delu doline, s. od jedra naselja. Od leta 1981 sta tu sedež uprave in informacijsko središce Kozjanskega parka. Naselje se leta 1377 omenja kot trg. Sestavljajo ga Starejši trg na levem bregu Bistrice in mlajši Novi trg s sramotilnim stebrom (pran-ger) iz leta 1667. Srednjeveški grad na strmem pobocju Orlice je omenjen leta 1213 kot posest krške škofije. V letih 1340–1456 je bil last grofov Celjskih, pozneje pa vec plemiških rodbin (Tatten­bachi, Lazariniji, Windischgrätzi). Grad v romanskem slogu (dva palacija, kapela z apsido) je bil v renesansi, baroku in v 19. stol. veckrat prezidan. Velja za enega najstarejših srednjeveških gra­dov na Slovenskem. V njem so obcasne razstave in zbirka stekla. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je leta 1798 pogorela, novo so leta 1806 zgradili v poznobarocnem slogu; freske je naslikal T. Fantoni v letih 1877–1878. Kukovicev in Levstikov mlin sta etno­loška spomenika. V devetdesetih letih 19. stol. je v Podsredi služ­boval pesnik Anton Aškerc. Poklek pri Podsredi (119 preb., j. 10 km) je razloženo, v jedru pa grucasto naselje ob cesti Senovo–Podsreda. K naselju spadajo zaselki Brezolan, Podule in Potok, razloženi po skrajnih z. obron­kih Orlice (Goli vrh, 561 m). Preb. so zaposleni na Senovem in v Krškem. Topolovo (45 preb., sz. 9 km) je manjše razloženo, v jedru gru-casto naselje na rahlo valovitem svetu s. pobocij Lošca (628 m) in Osredka (519 m), j. od potoka Bistrica. K naselju spada zaselek Straže. Obmocje kraja je vecinoma poraslo z gozdom, njive so le na krcevinah. Vetrnik (153 preb., z. 4 km) je naselje, razloženo po pobocjih in slemenih jv. dela Bohorja (Vetrnik, 709 m; Zajcja gorca, 712 m). Sestavljajo ga zaselki in samotne kmetije. Celotno obmocje je po­raslo z gozdovi. Preb. je vecinoma kmecko, mlajši se zaposlujejo na Senovem. Na osojnem pobocju Zajcje gorce (Pokojni vrh) je avtohtono rastišce tise. Vojsko (94 preb., j. 12 km) je razloženo na valovitem planotastem svetu Senovskega podolja, ob cesti Senovo–Podsreda. K naselju spadajo zaselki Graben, Loka in Drca; tu na strmih prisojnih pobo-cjih pod Ticnikom (690 m) še uspeva vinska trta. Najvec travnikov in njiv je na uravnanem delu ob glavni cesti, kjer so obnovljeni sa­dovnjaki. Gruškov kozolec je etnološki spomenik. Vrenska Gorca (175 preb., sv. 5 km) je razložena po položnih pobocjih osrednjega dela Srednjesotelskega gricevja. V okolici so njive, travniki, na prisojnih pobocjih pa manjši vinogradi. Veliko je kmeckega preb. Koželjev hram s kašco je etnološki spomenik. Zagorje (207 preb., sz. 10 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na planotastem svetu s. pod Bohorjem (Debeli vrh, 928 m). Na j. in jv. sega do Zagorskega potoka, na z. do potoka Lenišek, na s. se planota dvigne v pobocje Lošca (628 m). K naselju spa-dajo zaselki Gabrje, Ledinšcica, Preska ter Spodnje in Zgornje Ar­tice. Prevladuje kmecko preb., nekmecko se zaposluje v Kozjem, Šentjurju in Celju. Župnijska cerkev Marije Pomocnice, omenjena leta 1469 kot celjska, je bila zgrajena v prvi polovici 15. stol. Kot romarsko cerkev so jo po letu 1661 povecali, prizidali mogocen osmerokotni zvonik s piramidasto streho, v zacetku 18. stol. pa so prezbiterij in ladjo banjasto obokali. Iluzionisticne freske iz le­ta 1708 so delo M. von Görza. Kamnito podružnicno cerkev sv. Magdalene z lesenim zvonikom, omenjeno leta 1545, so v letih 1740–1746 povecali (ladja, zakristija), obokali prezbiterij in leta 1896 postavili nov zvonik. Drugi stranski oltar sv. Ignacija izvira iz ok. leta 1730. J. od Gabrja je manjše prazgodovinsko gradišce z delno ohranjenimi okopi. Zdole (115 preb., s. 3 km) so razložene po apnencastem sleme-nu. Naselje sestavljajo Zgornje in Spodnje Zdole v vinogradniški pokrajini ter zaselka Korte in Belo nad dolino Bistrice. Preb. je vecinoma kmecko, v naselju je precej pocitniških hišic. Zece pri Bucah (47 preb., s. 5 km) so razložene po zakraselem gri-cevnatem svetu z. od potocka Zecek. Vinogradi so na jv. pobocjih, v smeri proti Klakam. Preb. se povecini ukvarja s kmetijstvom. Krajinska podoba Ozemlje Posavja in Posotelja meri 1285 km2 in obsega 6,4 % po­vršine Slovenije. Tu se prepletajo pejsaži panonskega in predalp­skega sveta, le na skrajnem jugu je z verigo Gorjancev zastopan tudi ozek pas dinarskega sveta. Za panonski svet v omiljeni, subpanonski razlicici je znacilna dvoj­nost. Površinsko vecji del sestavljajo gricevja, ki jih lahko razcleni-mo na Zgornjesotelsko, Srednjesotelsko, Voglajnsko, Krško, Se- K KOZJE Vetrnik Vojsko Vrenska Gorca Zagorje Zdole Zece pri Bucah KRAJINSKA PODOBA KRAJINSKA PODOBA 92 novsko in Bizeljsko gricevje, kamor spadajo tudi Kapelske gorice v. od Brežic. Gricevnato je tudi s. podgorje Gorjancev, ki sega do Krke in Save. Gricevnato površje v s. in j. delu je del dveh ob-sežnih, v smeri v.–z. potekajocih podolij, ki sta geološko del po­savskih gub. Na s. je razmeroma izrazito in na dnu blago valovito Voglajnsko-Rogaško podolje, na j. pa je razpotegnjeno Mirnsko-Senovsko podolje, ki je širše in bolj uravnano le v z. delu; na ob-mocju, kjer ga med Sevnico in Krškim z ozko dolino preseka Sava, je izrazito razgibano. Gricevnato površje proti z. pokrajinsko bolj ali manj izrazito preha­ja v hribovja predalpskega sveta. Tega v vecjem delu sestavlja Po-savsko hribovje, ki se tod najvišje vzpne vrh gozdnatega Bohorja (Javornik, 1023 m) in Lisce (948 m). Proti v. se vse do hrv. meje razprostira z dvema izrazitima hrbtoma, na j. z Orlico (Veliki vrh, 697 m) in na s. z Rudnico (Plešivec, 686 m), med katerima je Sre­dnjesotelsko gricevje. Gricevnato s. obrobje Mirnske doline se na z. navezuje na gozdnato Jatno in njene v. obronke, ki predstavljajo razvodje med Savo in Mirno. Zelo izrazita je reliefna locnica na s., kjer se strmo vzpenja predalpska Bocko-Maceljska pregrada z Bocem (979 m), Donacko goro (882 m) in Macljem (Veliki Belino­vec, 718 m), ki blaži vdore hladnih s. vetrov. Manjši del panonskega sveta sestavlja ravna Krška ravan, v osre­dnjem delu imenovana Brežiško-Krško polje. V osnovi je prodnati savski vršaj, ki ga obdajajo mokrotna ilovnata obmocja na stiku ravnine in gricevnatega površja, na s. obrobju ravni sprva še manj izrazito razgibanega, s širšimi dolinami in blago zaobljenimi vme­snimi slemeni. Podajmo se na pot od s. proti j. Vecje gozdne zaplate Bocko-Ma­celjske pregrade prekinjajo obdelovalna zemljišca. Gozd je ostal predvsem na kislih prsteh ter na osojnih in strmih pobocjih. Pre­vladujejo listavci, v najvišjih delih in osojnih legah se pojavljajo tudi posamezni iglavci. Za Zgornjesoteljsko in Voglajnsko gricevje so znacilni zaselki in manjše vasi, razporejeni vecinoma vzdolž slemen ali v grucah po dolinskih terasah. Prevladuje kmetijska pokrajina s polji v prvotnih grudah. Na bolj gozdnatih obmocjih je nekaj samotnih domacij z zemljišci v celkih. Prave grucaste vasi z zemljišci v nepravilnih ali grudastih delcih so le na širših ravnicah dolin ob zgornji Sotli, Šmarskem potoku in Mestinjšcici. Vse manj je starejših domacij v gruci, saj se je v zadnjem casu gradnja preusmerila na obro­bja vasi. Med vinogradi in sadovnjaki na prisojah goric so številne zidanice; mnoge med njimi so postale pocitniške hiše. Številne slikovite cerkve so pogosto postavljene vrh razglednih gricev. V nasprotju s propadlimi ali propadajocimi grajskimi stavbami se jih je vecina ohranila. Srednjesotelsko gricevje proti z. in v. omejujeta širši ravnici v do-linah Bistrice in Sotle. Stik panonskega s predalpskim svetom z. nad dolino Bistrice je razmeroma oster. Opazen je v vecstometr­ skem porastu nadmorske višine, povecani gozdnatosti in manjši zastopanosti obdelovalnih zemljišc, zlasti vinogradov. Površje Srednjesotelskega gricevja sestavlja vec pokrajinskih enot. Med Pilštanjem in Podsredo je dolina srednje Bistrice. Širina dolinskega dna ob njej je neenakomerna. Širša je ob poplavnih ravnicah nad Lesicnim ter pri Kozjem in Podsredi, ožja na prehodih cez odpornejše kamninske plasti v. od odrastkov Bohorja. Posebej ozka dolina, že prava soteska, je nastala med Kozjim in Podsredo, kjer se Bistrica prebija skozi širši pas dolomita. Pri Podsredi dose-že ozek pas manj odpornih terciarnih kamnin, zato se dolina raz­širi, potem pa se v ostrem zavoju preusmeri proti v. Pod zaselkom Stari trg se dolina mocno zoži, tako da je med pobocjema Orlice in Bukovice okrog 3 km dolga izrazita soteska. Pri Zagaju se med Bistrico ob Sotli, Poljem pri Bistrici in Kunšper­kom odpre za gricevje razmeroma prostrana ravnica. Tudi sicer je ravnica ob srednji Sotli med Podcetrtkom in Kunšperkom precej bolj prostrana kot ob Bistrici, vendar je poselitev zaradi zamocvir­jenosti sorazmerno redka. Na robovih dolin so vecinoma obdelo­valna zemljišca, na poplavnih ravnicah pri Podcetrtku in Imenem je znacilno rastlinstvo vlažnih zamocvirjenih travnikov. Najbolj za­mocvirjena zemljišca porašca mahovje. Bregove vodotokov pora-šcajo vrbe, jelše, topoli in grmicevje. Pravih logov in gozdov na poplavnih ravnicah skorajda ni. Vecinoma regulirana Sotla, na njen prvotni, z okljuki prepreženi tok opozarja vijugava meja s Hrvaško, se pod Kunšperkom po soteski Zelenjak prebija skozi v. odrastke Orlice, nakar se usmeri proti Savi na j. Razen na j., kjer se dviga Orlica, je dolina Sotle obdana z vino-rodnimi goricami, katerih slemena so do 150 m višja od njene­ga dna. Gricevje sestavljata dve vecji obmocji, izrazito vinorodno Virštanjsko gricevje na s. in Bistriško gricevje na j. Prvo obsega prisojna pobocja v povirju Golobinjskega ter Virštanjskega potoka in se proti z. nadaljuje v povirje Bistrice. Drugo je že povsem blizu Sotle. Med najznacilnejšimi je sleme med Okicem in Vina goro. V Srednjesotelskem gricevju je poselitev razpršena. Prevladujejo posamezne domacije in manjši zaselki. Obcestna in grucasta na­selja so redka. Prave grucaste vasi so le ob Sotli. Imena nekaterih naselij in naselbinskih delov razkrivajo njihov nekdanji trški pomen (Podsreda, Podcetrtek), ponekod so povezana z rabo tal (Vina­gora, Polje ob Sotli, Buce) in oblikami površja (Drensko Rebro, Gradišce) ali pa pricajo o nekdanjih nemško govorecih lastnikih zemljišc (Pilštanj, Kunšperk). Zaradi lažje orientacije so domacini na izpostavljene lege postavili številne cerkve in gradove, ki so v novejšem casu postali prvovrstna turisticna zanimivost in izredno dragocena kulturna dedišcina. Zelenjak, dva km dolga prebojna soteska Sotle med Orlico in Ce-sarjevim brdom na Hrvaškem se konca na sv. robu Bizeljskega gricevja. Na hrv. strani reke sta skozi sotesko speljani cesta in železniška proga, na slov. strani pa le kolovoz. Na strateško po- KRAJINSKA PODOBA KRAJINSKA PODOBA 94 membnih tockah nad sotesko je na slov. strani nekdaj stal grad Kunšperk in na hrv. Cesargrad; zdaj sta oba v razvalinah. Vinorodno Bizeljsko gricevje je nekoliko bolj razgibano v s. delu, kjer se naslanja na j. pobocja Orlice. Prevladujejo razložena sle­menska naselja, razmeroma široke mokrotne doline Dramlje, Ga-brnice, Sromljice in Mocnika pa so skoraj neposeljene. Tudi po Bizeljskem gricevju so razpršene cerkve, nekaj je tudi dobro ohra­njenih grajskih stavb. Z. del Bizeljskega gricevja se prek slemen Libna, Sremic in Slom navezuje na Senovsko gricevje. Ker ima za­radi lege pod Bohorjem in pomaknjenosti v notranjost predalpske­ga sveta malce bolj ostro podnebje, je tam nekaj manj vinogradov in precej sadovnjakov, glavna kmetijska dejavnost je živinoreja. Posamezna obmocja so zakrasela in prepredena z vrtacami. Po slemenih in pobocnih policah prevladujejo razložena naselja, v do-linah grucasta. To velja tudi za ozko, razmeroma redko poseljeno dolino Save med Sevnico in Krškim, ki Senovsko gricevje loci od Krškega gricevja na nasprotni, j. strani reke. V delno zakraselem Krškem gricevju, ki ga nekateri zaradi razgi­banosti in zapletene geološke zgradbe imenujejo tudi hribovje, ce­prav je njegova najvišja tocka le 544 m nad morsko gladino (v vasici Primož), v osojnih legah prevladujejo travniki in gozd, na prisojnih pobocjih pa vinogradi in v manjši meri sadovnjaki. Na uravnavah po temenih slemen in pobocnih policah prevladujejo njive in travniki. Naselja so sicer izrazito majhna, a jih je zelo veliko. Znacilna je dvojnost s prepletanjem grucastih in razloženih slemenskih vasic, ki jih sestavljajo tudi zaselki. Ti so vecinoma prerasli v samostojna naselja. V osrednjem delu Krškega gricevja je kmetijska pokrajina s polji v grudastih delcih, sicer prevladuje zemljiška delitev na pr-votne grude. Na kraških obmocjih Krškega gricevja je okrog 40 kraških izvirov, 20 ponikalnic in prav toliko ponorov, najznacilnejša kraška oblika pa so doli, ki so podobni uvalam v dinarskem svetu. Oblika in raz­poreditev okrog tridesetih dolov in desetih suhih dolinic nakazuje postopno kraško razclenjevanje prvotnega nekraškega površja. Najvecji in najgloblji kraški doli so razvršceni na obeh straneh osrednjega slemena. Široki so do 1 km, njihovo dno pa je od 30 m do 50 m nižje od najnižje vrzeli v obodu. Najvecja kraška kotanja pri Studencu spominja na majhno kraško polje, saj ima nasuto rav-no dno, cez katero tece ponikalnica. Na tem obmocju je tudi vec jam in brezen. Najvecja je Ajdovska ali Kartuševa jama z lijakasto dvorano s premerom 15 m, ki se konca s podorom. Krško gricevje se na j. strani prek blagih slemen postopoma spu­sti v poplavni Krakovski gozd. Med njegovimi drevesi prevladuje­ta hrast dob in beli gaber. J. del gozda ima ohranjene pragozdne znacilnosti. Tamkajšnji najstarejši dobi so stari cez 300 let, najvišji med njimi so visoki vec kot 40 m. Med Krakovskim gozdom in Savo na v. je prodno Krško polje, še bolj proti v. med Savo in Sotlo se širi Brežiško polje. Na v. robu Krškega polja in z. robu Brežiškega polja je ob Savi poplavna ravnica Vrbina, med v. rob Brežiškega polja in z. rob Kapelskih goric pa je vpeta mokrotna, z gozdom porasla Dobrava. Naselja so praviloma na bolj sušnih obmocjih. Prevladujejo grucasta in obcestna, na katera se navezuje poljska razdelitev z nepravilnimi oz. pravilnimi delci. Poplavna obmocja sestavljajo tretjino Krške ravni. Poplavljajo vse tri najvecje reke, prav tako vecina njihovih pritokov, predvsem tistih s Krškega in Bizeljskega gricevja. Naši predniki so vložili ogro­mno dela in znanja v krcenje obsežnih gozdov na poplavnem sve­tu. Sprva so imeli tu le gmajne v srenjski posesti, pozneje pa so zaradi narašcanja preb. uredili tudi pašnike, travnike in celo njive. Gozd so pustili le tam, kjer je talna voda blizu površja in prst moc­no zakisana. Izkrcili so tudi nekatere dele Krakovskega gozda in Dobrave, o cemer pricajo vecje travnate krcevine. Nekatere so se že zarasle, vendar se zaradi drugacnega rastlinja dobro razlikujejo od prvotnega gozda. Bolj ko so kmetje posegali na poplavni svet, bolj so jih ogrožale poplave. Zato so spreminjali lego strug, jih obdajali s skalami, ve-cjimi kamni ali lesenimi piloti in jih redno cistili. Ponekod so zgradili jezove, ki so zadrževali vodo, nekatera obmocja so regulirali in me-liorirali. Mnoge zamocvirjene travnike so obdali z osuševalnimi jarki, ob katerih so nasadili grmovje in drevje. Žal je skrb za vodotoke v zadnjih desetletjih vse manjša, zato so ucinki poplav cedalje vecji. Površje Gorjancev j. nad Krko je zakraselo. Kljub temu ima nje­govo podgorje izrazito gricevnat znacaj s številnimi slemeni, po katerih so zasajeni tudi vinogradi, zlasti v nižjih legah z. dela, na obmocju Bocja in Gadove peci. Tu so poleg grucastih vasi tudi sle­menska naselja, medtem ko je v. del Podgorja na obmocju Velike Doline bolj kraški in manj vinogradniški. Zanj so znacilna grucasta naselja. Pobocja Gorjancev in njihovo ovršje so izrazito gozdnati. Blizu vršnega dela je le nekaj prometno odmaknjenih razloženih vasic z grucastimi jedri in zakraselimi zemljišci v prvotnih grudah, ki se navezujejo na naselbinski sistem hrv. Žumberacke gore. Krakovski gozd Najvecji kompleks strnjenega gozda hrasta doba (Quercus robur) in belega gabra (Carpinus betulus) v Sloveniji obsega ok. 3000 ha na n. v. ok. 160 m. Širi se v osrednjem delu Krške kotline, med Kr-škim gricevjem na s., potokom Racna na z., Krko na j. in Krškim poljem na v., od katerega ga razmejuje Velikovaški potok. V osrednjem delu Krakovskega gozda je od leta 1952 zavarovani del s pragozdnim znacajem. Tamkajšnji najstarejši dobi so stari cez 300 let, najvišji med njimi so visoki vec kot 40 m. Kot prava za­kladnica rastišc specificnih rastlin in živali je Krakovski gozd znan tudi po gnezdenju crne štorklje (Ciconia nigra), mocvirju Trstenik ter nedavno odprti Ressljevi gozdni ucni poti, ob kateri je možno spoznati vecino njegovih posebnosti. K KRAJINSKA PODOBA KRAKOVSKI GOZD KRAKOVSKI GOZD KRMELJ Birna vas Cerovec Gabrijele 96 Med rastlinami velja izpostaviti dacijski pljucnik (Pulmonaria daci-ca), nožnicno pasjo cebulico (Gagea spathacea), nedavno odkri-to Nordenovo mocvirnico (Epipactis nordenniorum) in še posebej evropsko gomoljcico (Pseudostellaria holostea). Izjemno lep je Krakovski gozd zgodaj spomladi, ko podlesna veternica (Ane­mone nemorosa) s cvetovi skoraj prekrije gozdna tla in se poja-vita kalužnica (Caltha palustris) ter spomladanski veliki zvoncek (Leucojum vernum). Na posameznih rastišcih najdemo cvetoco mocvirsko logarico (Fritillaria meleagris), ki je zaradi svoje red-kosti zavarovana. Med velikimi ujedami je najti tudi ujede iz rodu orlov – malega klinkaca (Aquila pomarina), obcasno pa tudi orla belorepca (Heliaeetus albicilla), med ptici pevci pa kobilarja (Ori­olus oriolus), malega muharja (Ficedula parva) in srednjega detla (Dendrocopus intermedius). Zgodaj spomladi se na robu gozda pojavlja tudi svatovskomodro obarvana žabica plavcek. Krmelj (253 m, 698 preb., 14 km z. od Sevnice) Razpotegnjeno naselje je pomembno zaposlitveno središce v manjši kotlini ob potoku Hinja. Na s. ga obrobljajo gozdnati Straž-berk (471 m) in Kamenško (475 m), na jv. gozdnato pobocje Vrhka (390 m), proti j. se kotlinica ob potoku odpira proti Mirnski dolini. Skozi naselje pelje cesta iz Mirnske doline cez Šentjanž v Rade-ce. Ime je dobilo po Krmeljevi kmetiji z mlinom ob potoku Hinja. Leta 1797 so v okolici zaceli kopati rjavi premog, premogovnik je obratoval do leta 1962, ko so ga zaradi izcrpanosti opustili. Od leta 1863 do leta 1878 je v kraju delovala cinkarna, ki je zaposlovala 80 delavcev. Tedaj so zaceli graditi delavska stanovanja in naselje je pricelo hitro rasti. Leta 1907 je bila zgrajena ozkotirna železni­ška proga, pomen premogovnika je mocno narasel; zaposloval je 700 delavcev. Z razvojem industrije (obrat tovarne Lisca, Inkos, Metalna) so se v kraju zacele razvijati spremljajoce dejavnosti, pomembne tudi za širše zaledje mesta. Krmelj je v zadnjih letih postopoma prevzel središcni vlogi Šentjanža in Tržišca. OKOLICA Birna vas (66 preb., s. 2 km) je razloženo, v jedru gru-casto naselje na z. robu gozdnatega hriba Kamenško (475 m). Na-okoli je gozd, na s. in z. prevladujejo njive, sadovnjaki in travniki. K naselju spadajo zaselki Gomila, Ogorelke, Brezje in Videm; v bližini slednjega je topel izvir Toplice. Cerovec (58 preb., s. 7 km) je razloženo naselje na gricevnatih pobocjih in slemenih. Manjše zaselke obdajajo gozdovi. Kratki po­toki se izlivajo v Kameniški potok. Gabrijele (234 preb., jz. 2 km) je delno obcestno, delno razlo­ženo naselje v Mirnski dolini. K naselju spadata zaselka Brije in Hribi, kjer so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. V bli­žini naselja je opušcen vhod v krmeljski rudnik rjavega premoga. Podružnicna cerkev sv. Lenarta je poznogotska stavba z zacetka 16. stol., s pravokotno, banjasto obokano ladjo, in oktogonalno sklenjenim prezbiterijem. Gotske zanimivosti so šilastolocen žle­bljen portal, izvirna poznogotska okna s krogovicjem in zvezdasto­rebrast obok na geometricnih in figuralnih konzolah. V prezbiteriju so pod beležem srednjeveške freske. Poslikana je tudi j. zunanj-šcina ladje. Notranja oprema s tremi oltarji je iz 17. stol., oba stran-ska sta bila mocno predelana v 19. stol. Gabrje (63 preb., v. 10 km) je razloženo naselje na uravnanem slemenu nad dolino Mirne. K naselju spada zaselek Planina na bregu reke, ob Kameniškem potoku pa so zaselki Križišce, Dolina in Pekel. Na ravnici so njive in travniki, na strmejših pobocjih nad Mirno in potokom Jazbina prevladuje gozd. Goveji Dol (101 preb., v. 2 km) je grucasto naselje na slemenu in prisojnem pobocju nad Mirnsko dolino, v. od Krmelja. Proti Mirni se spušcajo strma gozdnata pobocja, proti potoku Hinja so nekoli­ko položnejša. K naselju spada zaselek Hinjce nad Krmeljem. Hinje (54 preb., sz. 5 km) so grucasto naselje na pobocju Gorice (376 m) nad mocvirnato dolino potoka Hinja. V okolici prevladujejo njive in sadovnjaki. Hinje so bile prej zaselek naselja Koludrje. Jeperjek (37 preb., jv. 7 km) je razloženo hribovsko naselje na po­bocju Jeperjeka (473 m) v z. delu Krškega gricevja. Na j. pobocjih prevladujejo vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Kal pri Krmelju (65 preb., sz. 11 km) je razloženo, v jedru pa gru-casto naselje na prisojnem valovitem površju jv. od gozdnate Jatne (866 m). Jedro naselja ter zaselki Podkal, Lacenberk, Sejnice in Svrževo so nad Podborškim potokom ter jz. od razglednega goz­dnatega Orehovskega hriba (604 m). Na prisojnih pobocjih so vi-nogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Na hribu Gradišce so odkrili utrjeno prazgodovinsko naselbino. Na Šmarni gori (505 m) stoji podružnicna cerkev sv. Martina, v jedru srednjeveška stavba, prvic omenjena leta 1526. Cerkev s pravokotno ladjo in oktogonal-no sklenjenim prezbiterijem je v ladji križnogrebenasto obokana. Prezbiterij ima banjasti obok s sosvodnicami, spodaj ga obteka talni zidec. Zanimiv je marmorni oltar sv. Antona Padovanskega iz ok. leta 1700, druga oprema je vecinoma iz 19. stol. Kamenica (46 preb., sv. 3 km) je razloženo naselje z grucastim je­drom nad Mirnsko dolino. H kraju spada zaselek Kose. Na prisojnem pobocju med Kamenico in Kamenškim so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami, na j. prevladujejo njive in travniki. Na samem stoji srednjeveška podružnicna cerkev sv. Marjete, prvic omenjena leta 1391. Enoladijska pravokotna stavba ima locen banjasti obok z oktogonalno sklenjenim, prav tako banjasto obokanim prezbiteri­jem. Glavni oltar in oba stranska so iz prve polovice 18. stol. Kamenško (17. preb., s. 4 km) je razloženo naselje s. nad dolino Mirne, na prisojnem j. vršnem delu pobocja istoimenske vzpetine, porasle z vinogradi. Gric Kamenško se vzpenja med dolinama Ka­meniškega potoka na v. in potoka Gomolšcica na z. Vasica Kamen­ško je bila do leta 2001 zaselek naselja Kamenica. K KRMELJ Gabrijele Gabrje Goveji Dol Hinje Jeperjek Kal pri Krmelju Kamenica Kamenško KRMELJ Kaplja vas Kladje pri Krmelju Koludrje Križ Krsinji Vrh Leskovec v Podborštu Malkovec 98 Kaplja vas (63 preb., j. 5 km) je obcestno naselje na terasi reke Mirna, pod gozdnatim Knapovskim (340 m) in Švajgerjevim hribom (392 m). K naselju spadajo zaselki Zakota, Podgora in Šentjurski Hrib. Na strmem Šentjurskem hribu (366 m) stoji podružnicna cer­kev sv. Jurija, verjetno predromanska stavba s sledovi prazgodo­vinske naselbine; prvic je omenjena leta 1444. Predromanskega izvora je globoka, poševno zarezana lina na j. strani pravokotne ladje. K ladji prislonjen pravokotni prezbiterij iz 13. stol. je znotraj križnorebrasto obokan. V njem so sledovi starejše predromanske apside, ki se vidijo ob stiku z ladjo na z. strani. Notranjšcino so po­slikali slikarji furlanske delavnice v sredini 15. stol., v prezbiteriju so freske vidne v celoti. V pritlicnem pasu si sledijo apostoli, ob v. oknu je Sv. Jurij v boju z zmajem. Na oboku je Kristus v mandorli, okoli njega so upodobljeni simboli evangelistov in angeli. Srednje­veške freske v ladji so skrite pod beležem, sledovi fresk se kažejo tudi na zunanji strani prezbiterija, ki jo zakriva pozneje prizidana zakristija. Glavni oltar je iz 19. stol., starejša oltarja iz 17. stol. pri­padata tipu zlatega oltarja in sta mocno poškodovana. Med 2. sve­tovno vojno je cerkev utrpela veliko škodo. Kladje pri Krmelju (51 preb., sz. 11 km) je grucasto hribovsko naselje na osojnem pobocju gozdnate Jatne. Grucasto jedro je na prevalu med vzpetinama Šop (789 m) na z. in Osreški vrh (756 m) na v. K naselju spadajo zaselki Gradec, Bransko in Podbransko, razloženi na j. pobocju Jatne. Znacilne so velike kmetije, na kate­rih se ukvarjajo vecinoma z živinorejo in gozdarstvom. Koludrje (42 preb., sz. 3 km) so grucasto naselje na nizki vzpetini j. od Šentjanža. Okoli hiš prevladujejo sadovnjaki. Križ (96 preb., jv. 8,5 km) je razloženo naselje z zaselki po sle­menih nad Mirno. Okoliška pobocja in grape so porasli z gozdom, na prisojnih pobocjih Velikega vrha, Artic in Križa uspeva vinska trta. Veliko zidanic je spremenjenih v pocitniške hišice. V zaselku Kovacev Hrib stoji kapela Marije Pomocnice. Krsinji Vrh (35 preb., jv. 8 km) je grucasto naselje pod istoimen-skim gricem (363 m) med dolinama potokov Rakovnik in Radov. V bližnji okolici so zaselki Kalvi, Vzmice in Laze. Na prisojnih pobo-cjih je nekaj vinogradov z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Leskovec v Podborštu (64 preb., s. 8 km) je v jedru grucasto na­selje na vrhu Leskovškega hriba (721 m). Na prisojnih vinorodnih pobocjih so raztreseni zaselki Murence, Rovinje in Sejenice; v sle­dnjem je vec zidanic predelanih v pocitniške hišice. Okolica je po­rasla z gozdom. Podružnicna cerkev Žalostne Matere božje na vrhu Leskovškega hriba je preprosta barocna stavba s pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjenim kratkim prezbiterijem. Zvonik nad vho­dom preide v drugem nadstropju v oktogon. Med opremo, povecini iz 19. stol., je najpomembnejši križev pot z napisi v bohoricici. Malkovec (144 preb., jv. 5 km) je obcestno vinogradniško naselje na istoimenskem razvodnem slemenu (420 m). K naselju spadata zaselka Medvejek in Gabrovica. Na širokem temenu slemena so njive in travniki, na prisojnih pobocjih vinogradi z zidanicami in po-citniškimi hišicami. Na pobocjih Malkovca imajo vinograde številni kmetje iz sosednjih vasi. Osredek pri Krmelju (123 preb., sz. 10 km) je hribovsko naselje, razloženo po prisojnem jv. pobocju Osreškega vrha (756 m) sz. od Šentjanža. Naselje sestavljajo zaselki, okrog katerih so manjša obdelovalna zemljišca, obdana z gozdom. V zaselku Osredek stoji na razglednem vrhu hriba podružnicna cerkev sv. Primoža in Feli­cijana iz 17. stol., enotna stavba s pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjenim prezbiterijem. Oba sta banjasto obokana. Zvonik na vhodni strani ima kvadratno osnovo in piramidasto kapo. Zanimiva sta barocna stranska oltarja, glavni oltar je iz 19. stol. Otavnik (25 preb., jv. 8 km) je vinogradniško naselje, razloženo po slemenu in pobocjih Otavniškega hriba (486 m). K naselju spadata vinogradniški zaselek Bojnik z zidanicami in pocitniškimi hišicami ter zaselek Strmica. Razen prisojnih pobocij je okolica v celoti po­rasla z gozdom. Pavla vas (57 preb., jv. 6,5 km) je razloženo slemensko naselje z vinogradniškim zaselkom Selo. Vinogradi so na prisojnih pobocjih, njive pa na terasi pod pobocjem. Na obzidanem platoju med vino-gradi stoji barokizirana podružnicna cerkev sv. Jakoba starejšega. V jedru verjetno romanska stavba ima preprosto pravokotno ladjo z vogali, slonecimi na mocnih skalah. Prezbiterij z oktogonalnim sklepom in talnim zidcem je pozidan v gotski tradiciji. Notranja oprema je v glavnem iz 15. stol. Pijavice (64 preb., jz. 3,5 km) so obcestno grucasto naselje na levem bregu Mirne, tik nad železniško progo Trebnje–Sevnica. Ob reki prevladujejo travniki, proti z. njive in travnat svet. Podboršt (94 preb., sz. 6 km) je razloženo, v jedru ob vznožju grica Pasjek (424 m) pa grucasto naselje. Zaselki so na sleme­nih vinorodnih gricev med Podborškim potokom in potokom Hinja. Prevladuje kmecko preb., med vinogradi so pocitniške hišice. Na pobocju Stražberka (471 m) je stal grad, ki so ga v 15. stol. porušili Turki, nakar je bil opušcen. Vidni so še z rušo prekriti temelji in obrambni jarek. Polje pri Tržišcu (99 preb., j. 2,5 km) je grucasto naselje na vrhu hriba med dolino potoka Hinja in Mirnsko dolino. J od naselja se dviga gozdnati gric Gaber (299 m) z zaselkom Mohor. Skrovnik (64 preb., jz. 4 km) je grucasto naselje nad reko Mirno, med nizkima gozdnatima gricema ob potoku Vejer. Pod gozdna­tim Knapovskim hribom (340 m) je zaselek Potok. Zaledje naselja je gozdnato, na terasastem površju prevladujejo njive. V zaselku Trata so odkrili 15 manjših gomil, v dveh so našli groba s rimskimi pridatki. Slancji Vrh (38 preb., jv. 7 km) je obcestno, deloma grucasto naselje na istoimenskem razvodnem slemenu med reko Mirna in potokom Laknica. Na prisojnem pobocju so na terasah njive, vi-nogradi in sadovnjaki. Na pokopališcu stoji podružnicna cerkev K KRMELJ Malkovec Osredek pri Krmelju Otavnik Pavla vas Pijavice Podboršt Polje pri Tržišcu Skrovnik Slancji Vrh KRMELJ Slancji Vrh Spodnje Mladetice Spodnje Vodale Srednik Svinjsko Šentjanž Škovec Štajngrob Telce 100 sv. Urha, ki ima pravokotno ladjo in poligonalno sklenjeni prezbiterij s kamnitim talnim zidcem, prvic omenjena leta 1249. Med barokiza­cijo stavbe v 17. stol. je bil prezbiterij grebenasto obokan. Notranja oprema je vecinoma iz 19. stol. Nekaj kipov je barocnih. Spodnje Mladetice (48 preb., z. 2,5 km) so grucasto naselje s. nad Mirnsko dolino. K naselju spada zaselek Krmelicek na pobo-cju gozdnatega Banovega hriba. V okolici prevladuje mokrotno površje, na položnem pobocju so njive in travniki. Tu so našli bro-nastodobno tulasto sekiro in halštatske gomile. Spodnje Vodale (114 preb., jv. 3 km) so grucasto naselje na za­kraseli planotici na desnem bregu Mirne. Nad izlivom Dolskega potoka v Mirno je zaselek Dol, na slemenu pa vinogradniški zase­lek Gredice z zidanicami. Na osojnih pobocjih in po dnu dolin so obsežni gozdovi, v gozdu Brežnik so kraške Ajdovske jame. Srednik (65 preb., s. 7 km) je razloženo naselje na pobocjih nad dolino Kameniškega potoka, sv. od Šentjanža. Osrednji del sto­ji na slemenu Srednik (477 m), zaselke Bržane, Lapušnik in del Brunka obdajajo gozdovi. Na prisojnih pobocjih so vinogradi s po-citniškimi hišicami. Svinjsko (67 preb., sz. 7 km) je razloženo hribovsko naselje na slemenu in prisojnih pobocjih med Podborškim potokom in po­tokom Kostanjšcica, z. od Šentjanža. K naselju spadata zaselka Lontovž in vinogradniška Suha Gora z vec pocitniškimi hišicami. Šentjanž (383 preb., sz. 4 km) je grucasto naselje v razgibani Šentjanški kotlini, med dolinama potokov Turnšcica in Vrbnica. K naselju spadajo številne samotne kmetije in zaselki. Ob cesti Kr-melj–Šentjanž so obsežni sadovnjaki, kmetijstvo je samooskrbno. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je v jedru srednjeveška stav­ba, prvic omenjena leta 1444. Zdaj triladijsko stavbo z oktogonalno sklenjenim prezbiterijem so leta 1838 povecali, temeljito predelali in ji s tem odvzeli zgodovinsko pricevalnost. Notranja oprema je veci­noma novejša, izjema je krstni kamen iz 17. stol. Škovec (57 preb., j. 5,5 km) je grucasto naselje na vzpetini j. nad Mirnsko dolino. Okolica je gozdnata, njive so na pobocju j. od vasi. H kraju spadajo zaselki Petelinek, Ravne, Dolina in Stara Gora; v slednjem so na prisojnem pobocju vinogradi z zidanicami. Štajngrob (36 preb., sz. 8 km) je razloženo naselje na prisojnih vinorodnih pobocjih gozdnatega Orehovskega hriba (604 m) z. od Šentjanža. Sestavljajo ga manjši zaselki, najvecji je vinogradniški zaselek Breško z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Telce (88 preb., jv. 9 km) so razloženo naselje na slemenu in po­bocjih Telškega hriba v. od Tržišca. K naselju spadata vinogradni­ški zaselek Nova Gora in gozdnata Telška gora; v naselju je veli­ko pocitniških hišic. Pokopališka podružnicna cerkev sv. Jakoba starejšega stoji blizu zaselka Nova Gora in je v osnovi iz 17. stol. Pravokotna ladja in oktogonalno sklenjen prezbiterij sta banjasto obokana. Zvonik nad vhodom je clenjen z lizenami in pokrit s pira­midasto kapo. V zakljucku prezbiterija je za mlajšim oltarjem sten­ska freska barocnega oltarja. Na sredini je prizor Sv. Jakoba, v vrhu baldahinske atike je upodobljen Bog Oce. V osrednjem delu sta apostol Simon in sv. Miklavž. Telcice (56 preb., jv. 11 km) so razloženo naselje na v. pobocju grica Brežnik (363 m) v Krškem gricevju. Na prisojnem pobocju Zavoda (495 m) je zaselek Pijana Gora z vinogradi, zidanicami in pocitniškimi hišicami. Tršcina (58 preb., jv. 9 km) je razloženo naselje nad dolino potoka Laknica; poleg Spodnje in Zgornje Tršcine ga sestavljajo zaselki Lepa Gorica, Brejovec in Skrušovec. Manjši vinogradi z zidanica-mi in pocitniškimi hišicami so po prisojnih pobocjih, njive so v j. delu naselja. Tržišce (198 preb., j. 3 km) je grucasto naselje na pobocju desne­ga brega reke Mirne, zaselek Mostec je v dolini v. od razglednega Šentjurskega hriba (366 m), ob cesti Sevnica–Trebnje. Na j. nase­lje obdajata gozdnati Švajgerjev hrib (392 m) in Medvejška hosta, njive so z. od naselja, v okolici prevladujejo travniki in sadovnjaki. Naselje je imelo središcno vlogo v jz. delu Krškega gricevja, z ra­zvojem industrije v Krmelju je to vlogo izgubilo. Na širšem obmocju so na zacetku 20. stol. odkrili halštatske, rimske in staroslovanske grobove, v naselju so našli rimski nagrobnik, leta 1961 so pri cer­kvi naleteli na staroslovanske grobove. Nad naseljem stoji župnij-ska cerkev Sv. trojice, v njegovem središcu pa podružnicna cerkev Marijinega vnebovzetja. Župnijska cerkev je bila sezidana ok. leta 1526. Vikariat je od leta 1752, samostojna župnija od leta 1862. Cerkvena ladja je bila v 19. stol. predelana, oktogonalno sklenjen prezbiterij je ohranil poznogotske prvine s štirimi šilastolocnimi okni in krogovicjem ter križnorebrastim obokom na geometricnih konzolah. Zvonik iz 17. stol. je v osnovi kvadraten in preide v tre­tjem nadstropju v oktogon s piramidasto kapo. Podružnica Mariji­nega vnebovzetja je enoladijska stavba z oktogonalno sklenjenim prezbiterijem, kapelo in zvonikom, sedanjo obliko je dobila v 17. stol. Kapela sv. Florijana s križnorebrastim svodom je ostanek pr-votne poznoromanske cerkve iz 13. stol. Romanska sta globoko poševno vrezana lina na v. steni kapele in zazidano okno v s. steni ladje ob zvoniku. Pod beležem so ohranjene gotske freske furlan­ske slikarske smeri iz leta 1400. Oprema je vecinoma iz 19. stol. Veliki Cirnik (77 preb., z. 4 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na razglednem slemenu z. od Stražberka (471 m), med dolinama Kostanjeviškega in Podborškega potoka. K naselju spa-dajo zaselki Majal, Vinji Vrh in Cešnjevec. Na vzpetini Vrhi (496 m) so vinogradi s pocitniškimi hišicami. Na j. robu grucastega jedra stoji na gricu podružnicna cerkev sv. Križa. V jedru poznogotska stavba se prvic omenja leta 1600, v casu protireformacije. Baroki­zirana stavba je bila prenovljena leta 1838, del notranje opreme je barocne, najzanimivejši sta gotski plastiki iz ok. leta 1520. Vrhek (123 preb., jv. 3 km) je razloženo slemensko naselje nad dolino Mirne. K naselju spadata slemenski zaselek Soncnik in Kr- K KRMELJ Telce Telcice Tršcina Tržišce Veliki Cirnik Vrhek KRMELJ Vrhek Zgornje Mladetice Zgornje Vodale KRŠKA DOLINA 102 tija Loka na pobocju nad izlivom potoka Hinja v Mirno. V okolici na­selja so njive in travniki, na prisojnih pobocjih zaplate vinogradov z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Na gozdnem robu je eno od štirih rastišc rumenega sleca v Sloveniji. Zgornje Mladetice (76 preb., z. 4 km) so grucasto naselje nad Mirnsko dolino, pod pobocjem gozdnatega Petelinjeka (351 m). J. od jedra kraja je na manjši vzpetini zaselek Trebež. Zgornje Vodale (37 preb., jv. 6 km) so slemensko naselje na razpotegnjenem vinorodnem slemenu v. od reke Mirna. V zaselku Marendol je nekaj njiv in vinogradov, gozdnati sta dolini Dolskega potoka in Sklepnice. Na prisojnih pobocjih so vinogradi z zidanica-mi in pocitniškimi hišicami. Krška kotlina Krška kotlina je ok. 60 km dolga in do 15 km široka udorina v jv. Sloveniji. Osrednji in v. deli so zapolnjeni s prodnimi recnimi napla­vinami Save in ilovnato-pešcenimi naplavinami Krke, na obrobju je nizko gricevje iz miocenskih in pliocenskih pešcenih sedimentov. K Posavju spada le v. del Krške kotline. Najbolj proti v. je Brežiško polje, sestavljeno iz naplavne ravnice ob Savi, imenovane Vrbina, in prodno-ilovnate terase v n. v. 160–170 m, ki sega do vznož­ja Bizeljskega gricevja. Na prodnem vršaju Save j. od Krškega je rodovitno Krško polje, ki sega do Krke. Osrednji del je naplavna ravnina ob Krki, v najnižjih delih pogosto poplavljena, porasla z logi in travniki, njive in naselja so na nekoliko višjem svetu. V kotu med Krko in prodnim vršajem Krškega polja je mokrotni, ok. 3000 ha velik Krakovski gozd z znamenitim pragozdnim rezervatom v osre­dnjem delu. Ob vznožju Gorjancev je na prodnem vršaju potokov Kobila in Pendirjevka rodovitno in gosto poseljeno Šentjernejsko polje, ki se v z. delu nadaljuje v Novomeško kotlino. Na skrajnem jz. je manjša Straška kotlinica, nastala šele v pleistocenu. H Krški kotlini prištevamo tudi gricevnato predgorje Gorjancev med Savo in Crmošnjiško dolino ob vznožju Kocevskega Roga. Krška kotlina spada med gospodarsko razvitejša obmocja Slove­nije. Na nekoliko dvignjenih delih ravnine ob Krki in Savi so zelo ugodne razmere za kmetijstvo. Ob prometnih poteh ob Savi in Kr-ki so se razvili številni industrijski, obrtni idr. obrati ter podjetja, z izgradnjo jedrske elektrarne Krško je postala tudi pomembno energetsko središce. Pri termalnih izvirih ob prelomnicah na robu Krške kotline so nastala zdraviliško-turisticna in rekreacijska sre­dišca (Terme Catež, Šmarješke toplice, Dolenjske toplice). Poselitev v številnih grucastih in obcestnih naseljih je razpršena na rahlo dvignjenem svetu ob prometnicah, ki jih vecinoma ne do-sežejo poplavne vode. Veliko naselij je na robu Krškega polja, ob vznožju Bizeljskega in Krškega gricevja ter Gorjancev. Gospodarsko in kulturno središce celotne Krške kotline je Novo mesto, v v., posavskem delu si vodilno vlogo delita mesti Brežice in Krško. Krško stoji na izstopu Save iz ozke doline v širno Krško kotlino na obeh bregovih reke, ok. 10 km oddaljene Brežice pa nad sotocjem Save in Krke, ob t. i. Brežiških vratih. Obe mesti sestavljata upravno središce Posavja; v Brežicah so osredotoce­ne predvsem storitvene dejavnosti, zlasti zdravstvo in šolstvo, v Krškem predvsem industrija, energetika, obrt. Krško (166 m, 6994 preb., sedež obcine) Mesto Krško na obeh bregovih Save, med Krškim in Bizeljskim gri-cevjem, se širi v gricevnat svet in na Krško polje. Tu se izlivajo v Savo potoka Vejarcek in Žlapovec na desni strani, na levi pa Drnik ali Starovaški potok. Sedanje naselje je nastalo leta 1953, ko sta bili združeni prej samostojni naselji Krško na desnem in Videm na levem bregu Save, leta 1964 je bil prikljucen še del leskovškega zaselka Žadovinek. Do leta 1964 se je kraj imenoval Videm - Krško. Obmocje naselja je bilo poseljeno že v rimski dobi, kraj se prvic omenja konec 9. stol. V zgodnjem srednjem veku sta bila zemlji­ška posest in grad v lasti rodu Heme Krške s Koroškega; grad je stal ob izhodu iz soteske Save. Kasnejši lastniki grofje Bogenski so tu imeli krške ministeriale; leta 1202 je postal last salzburške nadškofije, leta 1373 so grad in naselbino pod njim pridobili grofje Celjski. Po izumrtju Celjanov leta 1456 je grad pripadel Habsbur­žanom, ki so ga oddajali v zakup. Od 18. stol. ni v njem prebival nihce, na zacetku 19. stol. je že bil razvalina. Pod gradom se je razvil trg, prvic omenjen leta 1343. Ker so naselje v drugi polovici 15. stol. veckrat ogrožali Turki, je zaradi obrambnih potreb leta 1477 dobilo mestne pravice, zgradili so mestno obzidje, ki se je ohranilo do 18. stol. Razvile so se razlicne obrti (strojarstvo, ce­vljarstvo, krojaštvo) in trgovina. V mestu se je v 16. stol. mocno utrdilo protestantsko gibanje: Adam Bohoric je tu ustanovil in vodil prvo šolo, njegov ucenec in domacin Jurij Dalmatin – rodil se je leta 1547 v Krškem in umrl leta 1589 v Ljubljani – je v slovenšcino prevedel celotno Biblijo. V Krškem je leta 1693 umrl polihistor Janez Vajkard Valvasor. Kr-ško je rojstni kraj literarnega zgodovinarja Alfonza Gspana (1904) in pravnika Lada Vavpetica (1902). Oba sta umrla v Ljubljani, prvi leta 1977 in drugi leta 1982. V Krškem je ustvarjal in leta 1912 umrl v Kranju leta 1838 rojeni pisatelj Janez Mencinger. Krško je tudi rojstni kraj arhitekta Savina Severja (1927). Na gospodarstvo je pomembno vplivalo prevozništvo po Savi; pre­važali so zlasti les, vino in žito. Leta 1862 je tod stekla železniška proga Zidani Most–Zagreb in brodarstvo je kmalu zamrlo. Prvi in-dustrijski objekt je bila tovarna papirja v Vidmu, ki je zacela obrato­vati konec tridesetih let 20. stol. V Kraljevini Jugoslaviji je bilo Krško središce sreza. Jeseni 1941 so Nemci izgnali vecino preb., ki so se ob koncu vojne leta 1945 vrnili KRŠKA KOTLINA KRŠKO KRŠKO 104 na domove. Obcina v sedanjem obsegu je nastala leta 1958 z zdru­žitvijo osmih obcin. Kraj si skupaj z Brežicami deli vlogo gospodar­skega in upravnega središca v. dela Krške kotline. Vecja podjetja so tovarna papirja in celuloze Vipap Videm Krško, Komunalno stavbno podjetje Kostak, lesna industrija Novoles, specializirano podjetje za industrijsko opremo SOP International in živilska tovarna Žito. V. od mesta od leta 1982 obratuje jedrska elektrarna z inštalirano mocjo 676 MW. V mestu je srednješolsko izobraževalno središce, tu delu­jeta okrajno in okrožno sodišce. Krško je znano po dirkah v speed-wayu; prirejajo jih na stadionu Matije Gubca. DEDIŠCINA Najstarejša najdba iz Krškega je mec iz bronaste do-be, ki so ga v tridesetih letih 20. stol. odkrili v savski strugi. Med nakljucnimi najdbami se omenjajo prazgodovinska loncenina ter keltski novec in šcitna grba. Ob savskem mostu so našli rimski grob s steklenimi žarami, pri gradnji kopališca na Savi so odkri­li velik obdelan blok iz apnenca, verjetno clen rimskega pomola (domnevno rimska brodarska postaja v Krškem). Na vrtu župnišca stoji miljnik, drugi je pogrešan, v Pecnikovi hiši je bil vzidan žrtve­nik (tudi ta je pogrešan), na Aumanovem dvorišcu je ležal Mitrov žrtvenik, v kapucinskem samostanu je bil vzidan spomenik z geni­jema ob straneh odklesanega napisnega polja. Pri prekopavanju šolskega vinograda so našli rimske novce. Pri regulaciji Save so ok. 300 m v. od mostu cez Savo našli srednjeveški mec s konca 11. ali z zacetka 12. stol. Na obmocju Vidma so odkrili rimske nov­ce iz 3. in 4. stol., v videmskem župnišcu oz. v šoli so odkrili rimski žrtvenik, zdaj vzidan v škarpi pred šolo. V zakljucku stare mestne ulice stoji župnijska cerkev sv. Janeza Evangelista, zgrajena leta 1582 kot vikariat pražupnije Leskovec; ob prenovi leta 1894 je dobila neoromansko podobo. Reliefi na zunanjšcini so delo Ivana Zajca iz leta 1899. Socasno je bila opre­mljena notranjšcina. Od starejše opreme je ohranjena slika Ozna­njenja iz zgodnjega 17. stol. Ob prezbiteriju cerkve na s. strani je kužno stebrno znamenje iz leta 1633. Nasproti je barocna špital-ska cerkev Sv. duha iz leta 1777, pripisana arhitektu J. N. Fuchsu. Že pred 2. svetovno vojno je bila preurejena v muzej, danes je namenjena obcasnim razstavam. Hocevarjev trg z doprsnim kipom M. Hocevarja, krškega mecena, delo kiparja J. Müllnerja iz leta 1893, obdajata na j. nekdanja mešcanska šola s konca 19. stol. ter na v. Valvazorjeva hiša, poznorenesancna mešcanska stavba, zgrajena leta 1609. Ob njej je spomenik polihistorju J. V. Valvasor­ju (1641–1693), delo domacina V. Štovicka iz leta 1966. Urbani­sticno pomemben kapucinski samostan sredi starega mestnega jedra iz sredine 17. stoletja s cerkvijo Device Marije Brezmadežne iz leta 1718 in poslikavami Janeza Gosarja ml. iz leta 1897 ima dragoceno knjižnico in zbirko starih slik. Na opušcenem pokopa­lišcu v neposredni bližini samostana, kjer je Gaj zaslužnih obca­nov Krškega s spomenikom NOB arhitekta S. Kerna in kiparja S. Keršica, stoji podružnicna cerkev sv. Križa, zgrajena leta 1891 na mestu prejšnje cerkve sv. Florijana. Obnovljena in preimenovana v Dvorano v parku je namenjena razstavišcu. Južneje stoji neogot-ski mavzolej družine Hocevar, zgrajen leta 1911. Nad mestom je podružnicna cerkev sv. Rozalije iz leta 1647. Enoladijska stavba ima postgotski triosminsko zakljucen prezbiterij z zgodnjebaroc­nim križnim obokom s sosvodnicami nad zakljucenimi stenami. Nad enotno ladjo je razpet lesen strop z množico kvadratnih ka-set s figuralno in ornamentalno poslikavo slikarja Johanna Soharja iz leta 1666. Na levem bregu Save, v s. delu Krškega, stoji na Vidmu novoromanska župnijska cerkev sv. Ruperta, nastala v le­tih 1893–1897 po Berdnikovih nacrtih. Podolžna in enako široka precna ladja ima tristrano zakljucen prezbiterij z oltarno opremo, izdelano na Tirolskem v podobarskem podjetju Stufleser. Cerkev je naslednica zelo stare prednice, prvic omenjene leta 1155. Kot pražupnija je nastala pod salzburško nadoblastjo v 11. stol. J. je kapela sv. Jožefa na Resi. Enoladijska stavba s prezbiterijem in z. zvonikom nad portalom kaže tudi v poslikani notranjosti znacilne poteze poznega baroka. Posebej zanimiv je njen kleteni prostor. Južneje, v bližnji Stari vasi pod Libno je podružnicna cerkev sv. Mihaela. Zgrajena je bila leta 1768 na mestu starejše prednice. Enoten barocni prostor s kvadratno banjasto obokano ladjo je s polkrožnim slavolokom povezan s prezbiterijem. Glavni oltar je ba-rocen. Zanimivo je pilastrsko clenjeno procelje z razgibanim ce-lom in zvonikom nad njim. OKOLICA Anovec (67 preb., sv. 5 km) je grucasto naselje na manjši zakraseli planoti sv. od Krškega. Apnenik pri Velikem Trnu (24 preb., z. 12 km) je razloženo na­selje pod Velikim Trnom (417 m) v Krškem gricevju. Sestavljata ga Gorenji in Dolenji Apnenik. Na prisojnih legah je veliko vinogradov. Pod naseljem so izviri potoka Rastok. Ardro pod Velikim Trnom (21 preb., z. 11 km) je razloženo na­selje pod Velikim Trnom v Krškem gricevju, na pobocjih doline po­toka Rastok. K naselju spada zaselek Cizem. Število preb. se v zadnjih desetletjih zmanjšuje. Brege (188 preb., j. 6 km) so obcestno naselje na Krškem polju, na terasi nekdanje struge Save, sv. od Drnovega. J. od naselja je v opušceni gramoznici hipodrom. Ob nekdanji rimski cesti Nevio­dun–Siscija so naleteli na rimske grobove. Brezje pri Senušah (80 preb., jz. 6 km) je razloženo naselje v Krškem gricevju, na položnem pobocju ob cesti Raka–Leskovec pri Krškem. Pod naseljem je gozd Dobrava. V okolici so halštatske gomile. Brezovska Gora (45 preb., jz. 6 km) je razloženo naselje z gru-castim jedrom v Krškem gricevju, na pobocju nad cesto Leskovec pri Krškem–Senuše. V okolici je listnati gozd s precej kostanja in akacije. Pomembno je vinogradništvo, precej je sadnega drevja. Bucerca (83 preb., sv. 3 km) je razloženo naselje na pobocju in slemenu nad dolino potoka Drnik. H kraju spadajo zaselki Koritno K KRŠKO Anovec Apnenik pri Velikem Trnu Ardro pod Velikim Trnom Brege Brezje pri Senušah Brezovska Gora Bucerca KRŠKO Bucerca Cesta Crešnjice nad Pijavškim Cretež pri Krškem Dalce Dolenja Lepa vas Dolenja vas pri Krškem Drenovec pri Leskovcu Drnovo 106 (del) na drugi strani Drnika, Ponikva na s. in Lopatec. V okolici so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. V Ponikvi so pri iz­kopu temeljev konec 19. stol. našli rimsko stavbo in nagrobnik. Cesta (73 preb., sz. 5 km) je razloženo naselje v Krškem gricevju, na slemenu nad Savo. Kljub zaposlovanju v Krškem je pomembno kmetijstvo, zlasti vinogradništvo in sadjarstvo, tudi živinoreja. Okrog naselja stoji nekaj pocitniških hišic, nekdanjih zidanic. V okolici so najdišca predmetov iz halštatske, latenske in rimske dobe. Crešnjice nad Pijavškim (27 preb., z. 11 km) so grucasto naselje v zakraselem s. delu Krškega gricevja, j. nad Savo. V Cadovem hribu (403 m) sta manjši kraški jami. Možnosti za kmetijstvo so skromne. Cretež pri Krškem (48 preb., z. 4 km) je razloženo naselje v sv. delu Krškega gricevja, vzdolž slemena med potokoma Žlapovec in Cretež. K naselju spada zaselek Drgaca tik pod istoimenskim vr­hom (429 m). Okrog naselja so vinogradi s pocitniškimi hišicami. Dalce (10 preb., z. 12 km) stojijo na zakraseli vzpetini v Krškem gricevju, s. od Velikega Trna. Okolica, ki ne nudi ugodnih razmer za kmetovanje, je precej porašcena z listnatim gozdom. Ob cesti Veli­ki Trn–Lomno je podružnicna cerkev sv. Andreja. Jedru romanske ladje je prizidan v gotskem slogu tristrano zakljucen prezbiterij s kri­žnorebrastim obokom. Na s. strani ladje je freska z zacetka 15. stol. s prizorom Pohoda treh kraljev, z znacilnostmi furlanske slikarske smeri. V glavnem oltarju je zanimiva gotska plastika iz 17. stol. Dolenja Lepa vas (15 preb., z. 9 km) je grucasto naselje v Kr-škem gricevju, v dolinici nad Pijavškim grabnom. Okolica je pre­cej zakrasela (vrtace, ponikalnica Licica), porašcena vecinoma z listnatim gozdom. Dolenja vas pri Krškem (223 preb., jv. 4 km) je grucasto nase­lje ob cesti Krško–Brežice, na vznožju Bizeljskega gricevja. Nad naseljem stoji podružnicna cerkev Device Marije, omenjena že na zacetku 16. stol., predelana v casu baroka kot enoladijska cerkev s tristrano zakljucenim prezbiterijem in zvonikom na z.; notranjost je bila predelana leta 1878. Freske na oboku ladje in v prezbiteriju so delo M. Bradaške iz leta 1886. Drenovec pri Leskovcu (35 preb., jz. 8 km) je razloženo naselje v sv. delu Krškega gricevja, nad dolino potoka Senuša. Z. je pripa­dajoci zaselek Kurja vas. Naokoli je veliko kakovostnih vinogradov. V okolici je kraška jama, ki so jo verjetno v casu turških vpadov na vhodu zazidali. Blizu naselja so odkopali rimske grobove. Drnovo (392 preb., j. 5 km) je obcestno naselje na Krškem po­lju. V bližini ima Cestno podjetje Novo mesto asfaltno bazo. S. od naselja se površje spušca v nekdanjo strugo Save. Pomembno vlogo ima kmetijstvo, vecina preb. je zaposlena v bližnjih zapo­slitvenih središcih. Na robu kraja je barocna podružnicna cerkev sv. Janeza Krstnika. Enotna barocna stavba se verjetno navezuje na starejšo prednico, o cemer prica tudi z arhitekturo neuskla­jen glavni oltar iz leta 1665, postavljen z donatorstvom krškega mestnega sodnika A. Kovacica. Dokazi o prazgodovinski poseli­tvi kraja so skromni (poznobronastodobna mec in igla, certoška fibula). Konec 1. stol. pr. n. št. je na ozemlju keltskih Latobikov nastala naselbina Neviodun. Kljub imenu keltskega izvora mesta niso ustanovili Kelti, temvec je nastalo šele po prihodu Rimljanov. V zacetku je bila uprava vojaška, pozneje civilna. V sedemdesetih letih 1. stol. je cesar Vespazijan podelil naselbini mestne pravice in ga povzdignil v municipij z imenom Municipium Flavium Latobi­corum Neviodunum. Njegovo administrativno obmocje je segalo na j. in v. do Gorjancev in Sotle, s. meja je tekla po Savi do Litije, na z. pa do Sticne. Mesto je bilo sticišce treh pomembnih poti, temelj za razvoj v vecje trgovsko središce sta bila pristanišce in prepregališce. Velikost mesta, ki se je raztezalo ob Savi v širini 200 m, ni tocno znana. Ob glavni mestni ulici je bil glavni trg forum. Nad njim in nad pristanom sta bila skladišce za tovore, trgovina ali gostišce. Zaradi gradnje 60 m dolgega in 10 m širokega skladišca so podrli svetišce, ki je na tem kraju stalo od zacetka 1. stol. Na drugi strani ceste so odkrili po vsej verjetnosti starokršcansko ba­ziliko iz zacetka 4. stol. V baziliki so našli mozaik z motivi svastike, križev in mehurjev, oblikovanih kot ribe. Ob odcepu ceste proti Cerkljam ob Krki so našli ostanke kopališca s kloako, napeljano v savsko strugo. V 2. stol. je mesto dobilo vodovod z zajetjem na obmocju naselja Izvir, v sami naselbini so izkopali vec vodnjakov. Ob cestah zunaj naselbine je bilo pet grobišc: ob cesti proti Veliki vasi je bilo z. grobišce, jz. je stalo ob dveh krakih kolovoza proti Cezeni, ob cesti proti Gorici je bilo j. grobišce, v smeri Cerkelj jv., v. grobišce pa ob poti v Mrtvice. Posebnost neviodunskih grobišc so zidane grobnice s poslikanimi stenami ter t. i. hišaste žare. V predmestju so odkrili nekaj stanovanjskih hiš in številne obrtniške delavnice (kovacija, loncarske peci, opekarna). Zanimanje za ne­viodunske ostaline se je zacelo že v 15. stol., ko je A. Tyffernus prerisoval anticne napise. O starih predmetih in spomenikih, ki jih v vasi pogosto najdejo, je pisal tudi J. V. Valvasor. Rimsko civilno naselbino v Drnovem so ugotavljali A. T. Linhart, A. Premerstein in S. Rutar (vsi trije so Neviodun napacno locirali v Velike Malence). Prva nacrtna izkopavanja je izvedel leta 1883 J. Pecnik, ki je odkril 3000 žganih in skeletnih grobov. Sistematicna izkopavanja, ki jih je po 2. svetovni vojni vodil P. Petru, so potekala do leta 1967 in dala temeljne podatke o legi naselbine. Odkrite ostaline so delno rekonstruirali in konservirali. Dunaj (38 preb., sz. 7 km) je razloženo naselje na istoimenski vzpetini nad Gunškim grabnom v sv. delu Krškega gricevja. V okolici je precej vinogradov, po osojah uspeva listnati gozd. Na strmem in visokem hribu so ostanki utrjene naselbine, poseljene od prazgodovine do obdobja preseljevanja ljudstev; intenzivnejša poselitev je bila v 3. in 4. stol. ter na zacetku 5. stol. Golek (87 preb., z. 6 km) je razloženo naselje na prisojnem pobo-cju nad povirnima dolinama Selskega in Leskovškega potoka v sv. K KRŠKO Drnovo Dunaj Golek KRŠKO Golek Gora Gorenja Lepa vas Gorenja vas pri Leskovcu Gorenje Dole Gorica Gornje Pijavško Gržeca vas 108 delu Krškega gricevja. Naokoli so vinogradi s številnimi zidanicami in pocitniškimi hišicami, veliko je sadovnjakov. Z. od naselja je pre­cej zakraselega, vrtacastega sveta. Gora (66 preb., sz. 3 km), prej Gora sv. Lovrenca, je grucasto naselje na razgledni vzpetini j. nad dolino Save, v sv. delu Krške­ga gricevja. K naselju spada tudi zaselek Kolence. Jv. od naselja izvira Stari potok, ki se kmalu izlije v potok Žlapovec, desni pritok Save. V jedru romanske podružnicne cerkve sv. Lovrenca je zazi­dano romansko oblikovano, iz rezanih kosov kamna sestavljeno okno. Vidni so ostanki gotskih fresk. Širok polkrožni slavolok je verjetno ostanek romanske apside. Barokiziran prezbiterij z glav­nim oltarjem je iz 17. stol., stranska oltarja iz druge polovice 18. stol. V sz. vogal ladje je vzidan rimski napisni kamen s figuralno upodobitvijo. Gorenja Lepa vas (37 preb., z. 8 km) je razpotegnjeno naselje v sv. delu Krškega gricevja. H kraju spada zaselek Lacna Gora, kjer je precej vinogradov. Okolica je precej zakrasela (vrtace, ponikal­nica). Podružnicna cerkev sv. Primoža in Felicijana je enoladijska stavba, verjetno ostanek starejše prednice, ki je v baroku dobila pravokoten prezbiterij. Glavni oltar s starejšimi plastikami je iz prve polovice 19. stol. Socasno je nastal še križev pot, delo enega La-yerjevih posnemovalcev. Gorenja vas pri Leskovcu (136 preb., jz. 5 km) je grucasto na­selje na robu Krškega polja, na levem bregu Selskega potoka. Vkljucuje tudi zaselka Ticnica in Žužemberk. V. od naselja je velika gramoznica. V okolici so našli rimske grobove. Gorenje Dole (6 preb., sz. 10 km) so razloženo naselje j. nad dolino Save, v sv. delu Krškega gricevja. V okolici je zakraselo površje z vrtacami, blizu je opušcen kamnolom Pruh. V kmetijstvu sta glavni panogi vinogradništvo in sadjarstvo. Gorica (287 preb., j. 8 km) je grucasto naselje na nizki vzpetini sredi Krškega polja. Kraj obdajajo njive, na j. gozd. Ob cesti Dr-novo–Gorica je bila neviodunska nekropola, izstopa grob z zidano grobnico in veliko žaro, ob cesti so našli rimsko loncarsko pec. Podružnicna cerkev sv. Pavla je preprosta stavba, verjetno nasle­dnica romanske stavbe s pravokotnim okencem v ladji, ki so ji v 18. stol. prislonili sedanji prezbiterij; sredi 18. stol. je dobila glavni oltar. Gornje Pijavško (91 preb., sz. 8 km) (prej Gorenje Pijavško) je grucasto naselje na robu Pijavškega polja na desnem bregu Save, ob cesti Krško–Zidani Most. Na ravnici med vasjo in Savo so trav­niki in njive, osojna pobocja Krškega gricevja na j. so porašcena z listnatim gozdom. Skozi naselje tece regulirani Pijavški potok. Gržeca vas (102 preb., jz. 8 km) je obcestno naselje na Krškem polju, na desnem bregu Velikovaškega potoka. Površje ob poto­ku je precej mokrotno, na bolj sušnih zemljišcih so njive. Jz. od naselja je Krakovski gozd, najvecji sklenjeni ostanek nižinskega poplavnega gozda v Sloveniji s površino ok. 3000 ha. Prevladujoci drevesni vrsti sta dob in beli gaber, znacilna so rastišca redkih ra­stlinskih vrst, obmocje je tudi ornitološko pomembno. Podružnic­na cerkev sv. Miklavža je enoladijska cerkvena stavba s polkrožno romansko apsido. Iz rezanega kamna sestavljeno okno in glavni portal z rahlo posnetim robom sta gotska, nastala verjetno v 14. stol. V okolici so odkrili rimske grobove. Gunte (31 preb., sz. 5 km) sestavljata zaselka Spodnje in Zgor­nje Gunte. Slednje stojijo v sv. delu Krškega gricevja nad Savo, Spodnje Gunte pa na njenem desnem bregu. Strmejša pobocja porašca listnati gozd. Ivandol (28 preb., z. 7 km) je razloženo naselje v Krškem gricev­ju; h kraju spada zaselek Na Hribu. Naokrog je precej vinogradov in sadovnjakov ter nekaj pocitniških hišic. Površje okoli naselja je deloma zakraselo. Jeseni leta 1941 so Nemci na izpraznjene do-move izgnancev naselili Kocevarje. Jelše (117 preb., j. 9 km) so obcestno naselje na Krškem polju, j. od ceste Novo mesto–Zagreb, obkroženo z njivami in travniki. Jelševec (7 preb., z. 13 km) je grucasto naselje na gozdnatem pobocju nad povirnimi grapami potoka Rastok v Krškem gricevju. Naokrog so obsežni vinogradi, veliko je sadnega drevja in njiv. Kalce (32 preb., z. 9 km) so razloženo naselje na razglednem gre­benu v Krškem gricevju, ob cesti Smecice–Leskovec pri Krškem. Okolica je precej zakrasela. Deloma se je ohranil listnati gozd, precej je vinogradov. Kobile (28 preb., z. 7 km) so grucasto naselje v Krškem gricevju. Okolica je precej zakrasela, posuta s številnimi vrtacami. Naokrog so vinogradi in sadovnjaki, nekaj je tudi pocitniških hišic. Za obde­lavo manj ugodna zemljišca porašca gozd. Kocno (12 preb., z. 10 km) je grucasto naselje na planotastem, zakraselem površju v sv. delu Krškega gricevja. S. od vasi se po­vršje polagoma spušca proti dolini Save. Pomembni so vinogradni­štvo, sadjarstvo in živinoreja. Kremen (204 preb., sv. 2 km) je razloženo naselje na vzpetini tik nad Krškim, med potokoma Drnik in Potocnica. K naselju spada zaselek Potoce. Na prisojnih pobocjih so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Poznogotska podružnicna cerkev sv. Primo­ža in Felicijana je enotno zasnovana stavba s prezbiterijem, ki je v 18. stol. dobil barocni glavni oltar. Leskovec pri Krškem (1000 preb., j. 3 km) je urbanizirano nase­lje na desnem bregu Save, na s. obrobju Krškega gricevja. Zadnja desetletja hitro raste in je pomembno zaposlitveno središce. Sz. od Leskovca stoji Turnska grašcina, imenovana tudi Turn na Vrhu (Thurn am Hart) ali Šrajbarski turn. V sedanji podobi je bila zgrajena v prvi polovici 16. stol. kot znacilen primer razvite grašcine zrele re­nesancne dobe. Pravokotno zasnovo s štirimi trakti obdaja arkadno dvorišce, na vogalih je stavba okrepljena z okroglimi stolpi. Lastni­ki gospostva so bili po Janezu Krstniku Valvasorju baroni Mosconi in zadnjih 300 let rodbina Auersperg. Po 2. svetovni vojni je bila K KRŠKO Gržeca vas Gunte Ivandol Jelše Jelševec Kalce Kobile Kocno Kremen Leskovec pri Krškem KRŠKO Leskovec pri Krškem Libelj Libna 110 grašcina razlašcena, zdaj so v poslopju stanovanja. Ob vznožju je neorenesancni mavzolej (zasnova K. Lueffa iz leta 1877) Auersper-gov, lastnikov grašcine od 17. do 19. stol., v katerem je pokopan Anton Aleksander grof Auersperg (pesniško ime Anastasius Grün). Ob gradnji cerkve so v Leskovec iz Drnovega pripeljali steber in ko­se rimskih spomenikov. Na razglednem gricu nad Leskovcem stoji romarska barocna podružnicna cerkev sv. Ane. Pravokotna ladja, ravno stropana, z bocnima kapelama ob ladji in pravokotnim prezbi­terijem je imela na stropu freski Brezmadežna med sv. Ano in Joa­himom in Vnebovzetje, mladostni deli leskovškega rojaka, slikarja J. Wolfa iz 19. stol. Na steno naslikana arhitektura glavnega oltarja nosi podobo Marijinega darovanja v templju, delo V. J. Metzingerja iz srede 18. stol. V levi kapeli je stranski oltar iz druge polovice 18. stol., v desni je zlati oltar iz 17. stol., posvecen sv. Roku. Sredi trga stoji župnijska cerkev Žalostne Matere božje, ki ima na procelju vzidana rimski napisni in reliefni kamen. Bila je sedež prafare in leta 1274 imenovana Mati božja na Jezeru. Sedanji na zunaj strogi, trila­dijsko podolžni, s križnorebrastimi oboki oblikovani stavbi so pozne­je prizidali ravno zakljucen prezbiterij; dvoranska stavba je verjetno nastala v prvi tretjini 16. stol. V prezbiteriju je mogocni zlati oltar iz leta 1685, nastal v delavnici ljubljanskega kiparja A. Ferfille. Oltarna podoba Marijinega kronanja A. Herrleina je na levem stranskem ol­tarju iz leta 1777, socasno je nastal tudi desni stranski oltar z oljno podobo Roženvenske Marije, delo V. J. Metzingerja. Zanimiva je severnorenesancna kamnita prižnica z aichelburškim grbom z nem­škim napisom. Kip Socutne iz 15. stol., nastal za prvotni gotski oltar, so vrnili v kapelo pod zvonikom. V Leskovcu pri Krškem se je leta 1825 rodil slikar Janez Wolf. Umrl je leta 1884 v Ljubljani. Leta 1853 se je v Leskovcu rodil znani bo­tanik Alfonz Paulin, ki je umrl leta 1942, prav tako v Ljubljani. Libelj (9 preb., jz. 6 km) je razloženo naselje na prisojnem pobo-cju Libeljske gore v Krškem gricevju. Okrog domacij so vinogradi z zidanicami in s pocitniškimi hišicami. Pod naseljem je dolinica Selskega potoka, ki v svojem spodnjem toku tece skozi obsežen nižinski gozd Dobrava. Libna (135 preb., v. 5 km) je razloženo naselje v z. delu Bizelj­skega gricevja, na prisojnem pobocju nad cesto Krško–Brežice. Naokrog so obsežni vinogradi s pocitniškimi hišicami, s. pobocja pod naseljem porašca gozd. Na vrhu vzpetine Libna (354 m) stoji podružnicna cerkev sv. Marjete. V prazgodovinski dobi je na vr­hu stala utrjena naselbina, sestavljena iz glavnega nasipa z vidnim vhodom in stranskega nasipa, ki je dodatno varoval vhod. Obsega-la je ok. 10 ha iz šestih naselbinskih faz, od starejše železne dobe do antike. Naselbino so postavili ok. leta 650 pr. n. št. Sprva je bila utrjena le s preprostim zemljenim nasipom s palisado, pozneje so nasip dodatno utrdili s kamnito konstrukcijo, konec starejše žele­zne dobe pa so v sistem obrambnega obzidja postavili še en zid. Pripadajoce gomilno grobišce je bilo na v. terasah pod vrhom in na jz. terasi nad Staro vasjo. Odkritih je bilo ok. 70 gomil, ki so imele do 10 grobov (z izjemo treh, ki so imele od 38 do 52 pokopov). V bogatejših grobovih bojevnikov so poleg bojne opreme odkrili tudi konjsko opremo in v bližini pokop konja, od inventarja izstopa grob lokostrelca z ostanki tulca, v katerem je bilo 58 pušcic. Proti koncu 5. stol. pr. n. št. je pomen naselbine zacel pocasi usihati. Sledovi keltske poselitve so opazni šele v 1. stol. pr. n. št. Nasel­bina v tem obdobju ni bila utrjena. Ob rimski zasedbi naših krajev je bila opušcena, nova obrambna konstrukcija se je pojavila šele v 3. stol. Na najdišcu sta prva izkopavala J. Pecnik in W. Gurlitt, ki sta v letih 1884–1886 prekopala 12 gomil v. nekropole. Do 2. sve­tovne vojne je številnim raziskovalcem (J. Szombathy, O. Fich­bach, R. Hoernes in drugi) uspelo prekopati vecji del grobišca. Po 2. svetovni vojni so nekaj gomil raziskali F. Stare (1954), S. Škaler in T. Knez (1962, 1969), leta 1977 pa je Posavski muzej Breži­ce pod vodstvom M. Guština raziskoval nasipe naselbine. Cerkev sv. Marjete ima pravokotno ladjo s prizidanim tristrano zakljuce­nim prezbiterijem z glavnim oltarjem iz leta 1849. Ladja je verjetno ostanek starejše prednice. Oltar sv. Ane v j. stranski kapeli je z zacetka 18. stol. Cerkev je bila temeljito barokizirana leta 1756, ko sta novo podobo dobila oba stranska oltarja ob slavolocni steni. Loke (63 preb., z. 5 km) so razloženo naselje ob Leskovškem poto­ku, v v. delu Krškega gricevja. Naokrog so obsežni vinogradi in na­sadi sadnega drevja. V naselju in okolici je veliko pocitniških hišic. Lomno (69 preb., z. 11 km) je grucasto naselje na s. robu plano­tastega zakraselega površja v Krškem gricevju, j nad dolino Save. J. od naselja je manjša ponikalnica. Ob naselju so njive, travniki, senožeti in sadovnjaki, na osojnih pobocjih nad potokom Štagina pa obsežni gozdovi. Vašcani se ukvarjajo s samooskrbnim kmetij­stvom, vecina je zaposlenih v bližnjih zaposlitvenih središcih. Mali Podlog (103 preb., jz. 7 km) je grucasto naselje na Krškem polju, j. od glavne ceste Novo mesto–Zagreb. Z. od naselja tece Velikovaški potok, ki obcasno poplavlja. Veliko preb. dela v tovar­nah, precej se jih preživlja s kmetovanjem. Mali Trn (35 preb., z. 10 km) je grucasto naselje v sv. delu Krške­ga gricevja, ob cesti Veliki Trn–Krško. K naselju spada zaselek Globoko v. na pobocju. Okolica je zakrasela, razmere za kmetij­stvo so težavne. Mrtvice (208 preb., j. 7 km) so grucasto naselje na Krškem polju, ob stari strugi Save. V opušceni gramoznici je hipodrom. Ob rimski cesti Neviodun–Siscija so našli rimske grobove in stavbne ostan­ke. Veliko preb. se preživlja s kmetijstvom. Nemška Gora (23 preb., z. 8 km) je razloženo naselje v zakrase­lem delu Krškega gricevja, na prisojnem pobocju pod cesto Kr-ško–Veliki Trn. Ob vasi so obsežni vinogradi z zidanicami in nekaj pocitniškimi hišicami. Pod vasjo je Ajdovska jama z najdbami iz eneolitske dobe. Nemška vas (34 preb., z. 8 km) je razloženo naselje v Krškem K KRŠKO Libna Loke Lomno Mali Podlog Mali Trn Mrtvice Nemška Gora Nemška vas KRŠKO Nemška vas Nova Gora Osredek pri Trški Gori Pesje Pijana Gora Pleterje Pristava pri Leskovcu 112 gricevju, pod cesto Krško–Veliki Trn. Naokrog so vinogradi z nekaj pocitniškimi hišicami. Ob krajevni cesti proti Velikemu Trnu stoji dvorec Nemška vas (Deutschdorf); na zacetku 18. stol. so ga pozi­dali baroni Busethi, kasnejši lastniki so bili Klafenaui, Auerspergi, Hartigi, proti koncu 19. stol. je poslopje prešlo v mešcanske roke. Dvorec je popolnoma predelan. Nedalec od naselja je kraška Aj­dovska jama, kot arheološko najdišce znana že v 19. stol. V drugi polovici 5. tisocletja pr. n. št. je imela vlogo grobišca in kultnega objekta. Našli so ostanke okostij 29 ljudi, 6 moških, 7 žensk in 16 otrok. Pokojnike so položili na tla in jih ogradili s kamnitim vencem. Izpostavljena trupla so pustili, da so strohnela na zraku. Umrle so pokopali skupaj z nakitom (ogrlice in zapestnice iz košcenih obroc­kov, školjk, kamnitih jagod) in orožjem (kamnite sekire, pušcice). Kot pridatek pokojnikom se pojavljajo miniaturne posodice, verje­tno svetilke, ter kuhano meso in žito za popotnico v onstranstvo. Najdene posode, žito, živalske kosti in orodje pricajo o obrednih pokopih. V bronasti dobi, antiki in visokem srednjem veku so jamo obcasno uporabljali kot zatocišce v casu nevarnosti. Na bližnji vzpetinici stoji podružnicna cerkev sv. Štefana, prvic ome­njena sredi 15. stol. Podolžni pravokotni ladji je bil verjetno prizidan ožji, ravno zakljucen prezbiterij s posnetimi robovi. Banjasti obok ladje raste iz mocno izstopajocih pilastrov. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stol., levi stranski oltar je preprosto delo iz 17. stol., desni oltar sv. Franciška Ksaverija pa povprecno barocno delo iz 18. stol. Nova Gora (47 preb., z. 11 km) je razloženo naselje v zakraselem delu Krškega gricevja, vzdolž slemena nad povirnimi dolinicami potoka Rastok. Naokrog so vinogradi in sadovnjaki. Osredek pri Trški Gori (23 preb., z. 4 km) je razloženo naselje v sv. delu Krškega gricevja, nad dolino potoka Žlapovec. Naokrog so vinogradi z nekaj zidanicami, pobocja nad Žlapovcem so veci­noma gozdnata. Pesje (76 preb., v. 5 km) je grucasto naselje na ravnini s. od Save, ob železniški progi Zidani Most–Dobova. J. od naselja je poplavna ravnica Vrbina. V bližini se Dolenjevaški potok izliva v potok Moc­nik, levi pritok Save. Pijana Gora (8 preb., jz. 11 km) je razložena na slemenu sredi Krškega gricevja, nad dolino potoka Lokavec. H kraju spada tudi zaselek Lašce. Naokrog je precej vinogradov, za kmetovanje manj primerne lege porašca gozd. Pleterje (156 preb., v. 4 km) je razloženo naselje na razglednem vinorodnem slemenu v z. delu Bizeljskega gricevja, nad dolino Po-tocnice. J. je obsežen gozd Crna mlaka, skozi katerega tece vrsta manjših potokov. V kraju je veliko pocitniških hišic. Pristava pri Leskovcu (83 preb., j. 9 km) je obcestno naselje na Krškem polju. Z. od naselja je Krakovski gozd, na v. tece Jelšanski potok. Talnica je zelo plitvo, vsega 3–5 m pod površjem. V okolici so našli rimske grobove. Ravne pri Zdolah (182 preb., sv. 7 km) so razloženo naselje na zakraselem planotastem površju, sestavljeno iz vec manjših zasel­kov. Z. pod naseljem tece potok Brestanica, v. pa Mocnik; strma pobocja nad njima so porasla z gozdom. Veliko je vinogradov z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Ravni (53 preb., jz. 9 km) so grucasto naselje v Krškem gricevju, na pobocju deloma zakraselega širokega slemena, izpod kate­rega se na vse strani spušcajo povirne grape potokov Rastok in Smolina. K naselju spada vec raztresenih manjših zaselkov. Nad jedrom vasi stoji podružnicna cerkev sv. Vida. Starejši pravokotni ladji je bil leta 1778 prizidan prezbiterij z ožjim polkrožnim oltar­nim prostorom. Glavni oltar je rokokojsko delo s konca 18. stol. S. stranski oltar je izdelan v tradiciji oltarjev 17. stol. z napisom na predeli Lucas Sulen 1701; j. oltar je socasen. Selce pri Leskovcu (43 preb., jz. 5 km) so grucasto naselje na položnem pobocju pod Selsko goro v Krškem gricevju. V. od vasi tece Mrtvi potok, ki se v gozdu Dobrava izliva v Selski potok. Senožete (22 preb., z. 7 km) so grucasto naselje v Krškem gri-cevju, nad Ledinskim grabnom, desnim pritokom Save. Okolica je deloma zakrasela, osojna pobocja so porasla z gozdom. Z. od naselja je manjša ponikalnica Ponikev. Senuše (133 preb., jz. 7 km) so naselje z grucastim jedrom ob istoimenskem potoku na j. obrobju Krškega gricevja. Naokrog so vinogradi, pomembna sta sadjarstvo in živinoreja. Na obrobju osrednjega dela vasi stoji podružnicna cerkev sv. Lucije. Je obi­cajna enoladijska cerkev s prezbiterijem in zvonikom, ki je razšir­jen z navpicnimi in podolžnimi pasovi. Pravokotna ladja ima raven strop, prezbiterij je banjasto obokan; glavni oltar iz leta 1865 je delo A. Seitza. V kraju so našli rimske grobove in zidovje. Smecice (32 preb., z. 12 km) so grucasto naselje v Krškem gri-cevju, na slemenu in pobocjih med dolinama potokov Štagina in Rastok. K naselju spada tudi zaselek Brzje na s. Osojna in strmej­ša pobocja porašca gozd, naokrog naselja so sadovnjaki, njive in travniki. Spodnja Libna (55 preb., v. 3 km) je obcestno naselje ob cesti Krško–Brežice, na vznožju Libne (354 m). Kraj je bil do leta 1955 del naselja Libna. J. od vasi se na levem bregu Save širi poplavna ravnica Vrbina. Spodnje Dule (72 preb., z. 6 km) so razloženo naselje z gruca­stim jedrom v sv. delu Krškega gricevja. K naselju spada zaselek Krpelicnik. Okolica je precej zakrasela; kmetijsko manj ugodne lege porašca gozd. Spodnje Pijavško (36 preb., sz. 7 km) je grucasto naselje na te­rasi na desnem bregu Save, ob cesti Boštanj–Krško. J. se dvigajo gozdnata pobocja Markovega hriba (403 m), s. obronka Krškega gricevja. V bližini se v Savo izliva Ledinski graben. Spodnji Stari Grad (237 preb., v. 3 km) je obcestno naselje j. od železniške proge Zidani Most–Dobova, na robu poplavne ravni- K KRŠKO Ravne pri Zdolah Ravni Selce pri Leskovcu Senožete Senuše Smecice Spodnja Libna Spodnje Dule Spodnje Pijavško Spodnji Stari Grad KRŠKO Spodnji Stari Grad Srednje Arto Srednje Pijavško Sremic Stari Grad Straža pri Krškem Strmo Rebro Trška Gora 114 ce Vrbina. Naselje je nastalo iz delov naselij Libna, Stari Grad in Vrbinska vas. Vecina preb. se vozi na delo v bližnja zaposlitvena središca, zlasti v Krško in Brežice. Srednje Arto (19 preb., z. 10 km) je naselje, razloženo na pobocju v sv. delu Krškega gricevja. Nižje ležeci zaselek Pšak stoji na pobo-cju nad Pijavškim potokom, desnim pritokom Save. Strmejša pobo-cja nad Pijavškim potokom so v veliki meri porašcena z gozdom. Srednje Pijavško (15 preb., sz. 7 km) je grucasto naselje na de­snem bregu Save, pod gozdnatimi s. pobocji Krškega gricevja, ob cesti Boštanj–Krško. Sremic (151 preb., s. 3 km) je razloženo naselje pod Grmado (438 m), s. nad Savo. Sestavljajo ga Spodnji in Zgornji Sremic ter proti v. pomaknjena zaselka Slom in Koritno. Na zgornjih de­lih prisojnih pobocij so obsežni vinogradi. Sredi njih stoji kapela sv. Janeza in Pavla. Na s. robu naselja je podružnicna cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki stoji na razglednem pomolu nad Bre­stanico. Poznogotska stavba je v svojem jedru iz sredine 15. stol., pozneje, v baroku sta bila prizidana prezbiterij in kapela sv. Not-burge, poslikana sredi 18. stol. Iz barocnega obdobja sta starejša stranska oltarja iz 17. stol. ter mlajša – glavni oltar in oltar sv. Not-burge – iz 18. stol. Stari Grad (174 preb., v. 3 km) je obcestno naselje ob cesti Kr-ško–Brežice. Na j. sega do železniške proge Zidani Most–Dobo­va. H kraju spada zaselek Marof. Barocna podružnicna cerkev sv. Miklavža ima pravokotno podolžno ladjo in ožji tristrano zakljucen prezbiterij z zvonikom pred z. steno ladje. Oltarna oprema iz 19. stol. je izdelana v barocni tradiciji. Straža pri Krškem (30 preb., z. 5 km) je obcestno naselje v sv. delu Krškega gricevja, na slemenu med Ledinskim grabnom in dolino Save, h kateri se spušcajo osojna, gozdnata pobocja. Na prisojnih pobocjih so vinogradi, njive in travniki. Strmo Rebro (11 preb., sz. 7 km) je razloženo naselje na Mar-kovem hribu (403 m) v sv. delu Krškega gricevja, med Ledinskim grabnom in dolino Save. Osojna pobocja nad Savo porašca gozd, na prisojnih pobocjih in ovršju slemena so obdelovalna zemljišca. Trška Gora (142 preb., z. 1 km) je razloženo naselje na pobocju istoimenske vzpetine (369 m) z. nad Krškim. Prisojna pobocja po­rašcajo obsežni vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Na strmem hribu Narpelj je stalo prazgodovinsko gradišce. V zgornjem delu naselja stoji podružnicna cerkev sv. Jožefa. Leta 1686 je prvo­tno cerkev unicil požar; enotno zasnovano zgodnjebarocno stavbo z nizkim zvonikom in trikotnim celnim zakljuckom na portalnem delu fasade so zgradili leta 1705. Visok pravokoten prostor z banjastim obokom se zakljucuje z nekoliko ožjim prezbiterijem. Glavni oltar sv. Jožefa je velicastna marmorna arhitektura z zacetka 18. stol., nasta-la v ljubljanski delavnici barocnega mojstra M. Cusse. Oba stranska oltarja sodita v niz zlatih oltarjev: desni iz sedemdesetih let 17. stol., posvecen sv. Fabijanu, je bil prinesen iz župnijske cerkve Žalostne Matere božje v Leskovcu pri Krškem, levi rokokojski, posvecen Ro­ženvenski Mariji, je nastal sredi 18. stol. Velika vas pri Krškem (267 preb., jz. 6 km) je naselje na z. robu Krškega polja. Skozenj tece Velikovaški (Veliki) potok. Na njego­vem desnem bregu je stal Pircev gradic, ki so ga leta 1985 po­rušili. Enonadstropni gradic je izviral iz druge polovice 17. stol., zgradil ga je baron Buseth, zatem je bil v lasti Auerspergov. Jedro podružnicne cerkve sv. Martina je srednjeveško, z osnovo gotske­ga prezbiterija. V 19. stol. je bila stavba precej predelana, oltar­na oprema iz prve polovice 19. stol. je ohranila barocni znacaj. Mimo naselja je vodila rimska cesta Emona–Neviodun. Na robu Krakovskega gozda so proti koncu 19. stol. odkrili prazgodovinske gomile. Takrat so izkopali vec sto rimskih grobov in edikul, ki so pripadali z. neviodunski nekropoli. Tu so odkrili obrtno središce (loncarska pec in rimska opekarna iz 2. stol.) in naselbinske ostan­ke (stavbe, tegule in mozaicne kamencke). Veliki Podlog (263 preb., j. 8 km) je obcestno naselje na Krškem polju, na v. robu Krakovskega gozda. Vecina preb. je zaposlena v Krškem, nekaj tudi v domacem kraju (obrat Kanu). S. od nase­lja stoji podružnicna cerkev sv. Miklavža, stavba kapelnega tipa s psevdogotskimi prvinami na zunanjišcini, zvonik je ohranil znacilne navpicno in vodoravno clenjene pasove. Glavni oltar je leta 1864 izdelal A. Seitz, oba stranska oltarja sta slikani podobi s psevdo­gotsko ornamentiko iz 17. stol. V notranji tlak je vgrajen rimski na­pisni kamen. V Velikem Podlogu je del z. neviodunske nekropole, tu so v 19. stol. prekopali vec grobov in edikul. Na križišcu cest Krško–Kostanjevica na Krki in Veliki Podlog–Gorica so odkrili ba­zo miljnika, katerega napisni del je v Leskovcu pri Krškem. Veliki Trn (50 preb., z. 12 km) je grucasto naselje v sv. delu Kr-škega gricevja. V zakraseli okolici so vrtace in ponikalnice. Raz-mere za kmetovanje so manj ugodne; vecina preb. se vozi na delo v Krško. Na najvišji vzpetini (470 m) stoji psevdogotska župnijska cerkev Sv. duha, zgrajena leta 1885 po požaru, ko je leta 1878 staro cerkev unicila strela. Oljna podoba v glavnem oltarju ter po­dobe križevega pota so delo F. Klemencica iz ok. leta 1900. V križišcu z. od cerkve stoji zaprta kapelica s Kristusom na razpelu z zacetka 20. stol. Veniše (229 preb., jz. 4 km) so obcestno naselje na z. robu Krške­ga polja. Nad osrednjim delom kraja se dvigajo pobocja Krškega gricevja, porasla z vinogradi. Vmes so zidanice in pocitniške hiši­ce. J. od naselja je velika gramoznica. Vihre (153 preb., jv. 8 km) so grucasto naselje na Krškem polju, blizu ceste Novo mesto–Zagreb. V. od naselja stoji podružnicna cerkev sv. Urha, skromna podeželska stavba s pravokotno po­dolžno ladjo in z zvonikom ob z. strani, z znacilnimi vodoravno in navpicno clenjenimi pasovi ter s tristrano zakljucenim ožjim prezbi­terijem. Glavni oltar, prilagojen prezbiteriju, je iz 17. stol., socasna sta tudi stranska oltarja. Leta 1998 so pod beležem na j. strani K KRŠKO Trška Gora Velika vas pri Krškem Veliki Podlog Veliki Trn Veniše Vihre KRŠKO Vihre Volovnik Vrbina Vrhulje Zdole Žadovinek Ženje KRŠKO GRICEVJE 116 zunanjšcine odkrili srednjeveške freske z motivom Kristusa na kri­žu. Mimo cerkve je vodila rimska cesta Neviodun–Siscija, najdena sta bila miljnika, v naselju so odkrili ostanke rimskih stavb, vodnjak in grobove. Volovnik (34 preb., z. 6 km) je razloženo naselje v sv. delu Krške­ga gricevja; sestavljata ga Dolenji in Gorenji Volovnik. Na prisojnih pobocjih so vinogradi s pocitniškimi hišicami. Vrbina (48 preb., jv. 2 km) je razloženo naselje v z. delu istoimenske poplavne ravnice s. od Save. Jv. od naselja stoji naša edina jedrska elektrarna. Naselje je pomembno zaposlitveno središce (elektrarna, gradbeno podjetje, proizvodnja PVC stavbnega pohištva). Vrhulje (31 preb., z. 9 km) so razloženo naselje v Krškem gricevju, ki ga sestavlja vec zaselkov. Pod vasjo izvira potok Kacek, v dolinici je manjša ponikalnica. Pomembna sta vinogradništvo in sadjarstvo. Zdole (255 preb., sv. 5 km) so razloženo naselje na slemenu Zdol­skega hriba (310 m) v deloma zakraselem z. delu Bizeljskega gri-cevja. Ovršje in prisojna pobocja pokrivajo vinogradi, na j. strani je zamocvirjen gozd Crna mlaka. Sredi naselja stoji v jedru barocna župnijska cerkev sv. Jurija. Prvotna podružnica videmske prafare je bila zgrajena ok. leta 1700. Pred letom 1875, ko je bila posve-cena, je bila prenovljena v psevdoromanskem stilu. Žadovinek (82 preb., j. 3 km) je naselje z grucastim jedrom na Kr-škem polju. Samostojno naselje je j. del naselja, imenovan Marof, s. del, Petrovce so bile leta 1964 prikljucene h Krškemu. Kraj je dokaj pomembno zaposlitveno središce (obrtno-poslovna cona, agrokombinat). Leta 1977 so ob gradnji parkirišca Agrokombinata našli keltski mec in sulico, ki verjetno nakazujeta obstoj keltskega grobišca. Z zašcitnimi izkopavanji v letih 1987 in 1991 so odkrili 26 žarnih grobov iz pozne bronaste dobe. Ženje (36 preb., sz. 9 km) so razpotegnjeno naselje v sv. delu Krškega gricevja, nad dolino Save, na slemenu med Pijavškim po­tokom in Ledinskim grabnom. Okolica je deloma zakrasela. Krško gricevje Krško gricevje, tudi Krško hribovje je pokrajina med jv. delom Po-savskega hribovja in dolino Mirne na sz, Raduljskim hribovjem na jz., Krškim poljem na jv. in dolino Save na sv. Izraz gricevje mu bolj pristoji z geografskega zornega kota, saj n. v. najvišjih vzpetin ne presega 550 m, višinske razlike med dolinskim dnom in vrhovi slemen ne presegajo 250 m, pa tudi podnebje še omogoca rast vinske trte. Z geološkega zornega kota mu zaradi zapletene geo­loške zgradbe bolj ustreza izraz hribovje, saj se v s. in osrednjem delu pojavljajo skoraj izkljucno karbonatne kamnine mezozojske starosti, kar je v naših gricevjih izjema. Na obmocju Krškega gricevja se stikajo panonski, dinarskokraški in predalpski svet, ki brez izrazitejših locnic prehajajo drug v dru­gega, njihova prehodnost se odraža v vseh naravnih znacilnostih pokrajine. V kamninski zgradbi površja prevladujejo neprepustni laporji in skrilavci, mestoma se na površju pojavljajo tudi apnenci in dolomiti s kraškimi in fluviokraškimi pojavi. V nižjem v. delu z n. v. 400–450 m ima Krško gricevje izrazite po­teze panonskega gricevja s fluvialnim in dolinasto-slemenastim re-liefom, razloženo poselitvijo in nekaj njivskimi zemljišci po temenih slemen. Strmejša s. pobocja so porašcena z gozdovi, položnejša j. pa z vinogradi in sadovnjaki. Z. del ima slemena v n. v. ok. 500 m, vec je kraških pojavov in vecji je delež gozdov. Tu prevladuje­jo strmejša, vecinoma gozdnata pobocja, ozke, globoke grape in slemena, na katerih so razložena in grucasta naselja. Bolj blago je površje j. dela gricevja, ki ga sestavljajo pliocenske gline. Sle­mena so nižja, pobocja manj strma in razmere za kmetovanje bolj ugodne, zato je tudi poselitev v obliki razloženih naselij z grucasti-mi jedri bolj gosta. Zaradi neugodnih naravnih razmer in oddaljenosti se z. del vse bolj prazni, kmetovanje zamira, preb. se odseljuje v bližnja zaposlitve­na središca. V. deli so intenzivneje obdelani. Na prisojnih pobocjih so vinogradi, zelo majhna razložena in grucasta naselja so posta­vljena vecinoma po slemenih. Odseljevanje preb. in opušcanje kmetijstva je v tem delu manj izrazito, preb. se lahko vozijo na delo v bližnja središca. Manjša krajevna središca so Raka, Bucka in Škocjan, vecja gospodarska in zaposlitvena središca Krško, Le-skovec pri Krškem, Sevnica in Mokronog pa so že na obrobju. Preb. v bližini cest v ugodni prometni legi uporabljajo tudi storitve bolj oddaljenih središc, zlasti Brežic in Novega mesta. K KRŠKO GRICEVJE LISCA LJUDSKO STAVBARSTVO 118 L Lisca Lisca je markanten hrib v v. delu Posavskega hribovja, visok 948 m. S sosednjima Velikim Kozjem in Bohorjem sestavlja del s. krila li­tijske antiklinale, ki je v glavnem grajena iz triasnih apnencev in dolomitov. Strma pobocja porašca vecinoma gozd bukve in nekaj smreke, zaobljen vršni del je travnat. Pod razglednim vrhom stojita Tonckov dom in Jurkova koca, tam sta tudi leta 1981 zgrajen mete-orološki radarski center in ob njem višinska meteorološka postaja. Z vrha Lisce je lep razgled na dolino Save ter okoliška hribovja in gricevja, ob izjemnih vremenskih razmerah se vidi celo Triglav. Na vrhu so urejena igrišca za igre z žogo, balinanje, kegljanje, z njega je mogoce poleteti z zmajem ali jadralnim padalom, na s. pobocju sta urejeni smucišci. Bogata športna in turisticna ponudba priva­blja množice obiskovalcev; Lisca je scasoma postala ena najbolj obiskanih izletniških tock v Posavju. Ljudsko stavbarstvo Posavje in Posotelje se uvršcata v tri arhitekturne regije: savinjsko­kozjansko, zasavsko in dolenjsko. Po stopnji ohranjenosti identite­te arhitekturnih krajin je ocenjeno od dobrega do stopnje komaj še razpoznavnega. K raznolikosti stavbnih slogov prispeva obmejnost pokrajine v spodnjem delu slov. porecja Save. Panonska nižina se na dolenjski strani stika s predalpskim gricevnatim svetom, dinar-skim in kraškim hribovitim obmocjem, na štajerski strani pa preha­ja v gricevje, ki ga na sv. obdajajo hribovja Lisca, Bohor in Orlica. Med pomembnejšimi dejavniki je še delitev Posavja z reko Savo na levi, štajerski, in desni, dolenjski del. Ob mnogih gradovih, cerkvah in samostanih je treba posebej ome­niti veliko lesenih gospodarskih poslopij in stanovanjskih stavb. V mestnih in trških naseljih so zlasti po stavbnih redih in njihovih do-polnilih v drugi polovici 19. stol. prevladale zidane stavbe. Že pred tem je v povezavi z recnim prometom po Savi nastalo vec mogocnih stavb kot postaj za menjavo vprežne živine, ki je vlekla col­ne po Savi (Boštanj, Log, Brežice), gostiln s hrano in prenocišci za savske splavarje, lesnih in drugih skladišc. V mestih so ob nekdanji savski strugi postavljene tudi imenitnejše stanovanjske hiše s trgovi­nami, skladišci blaga in pristajališci ter urejenimi dostopi do Save. Ob Mirni, Savi in Krki so v drugi polovici 19. stol., zlasti pa po 1. svetovni vojni, zgradili nekaj kopaliških zgradb, od preprostih lesenih kabin do vecjih kopaliških objektov, od katerih pa se ni noben ohranil. Na podeželju so bile stanovanjske in gospodarske stavbe lese- L ne, kamnite, delno ali povsem zidane. Pod Lisco in Bohorjem so uporabljali vec kamna, v Krškem gricevju in pod Gorjanci pa vec LJUDSKO lesa. Strehe so dvokapne, vcasih z delnim copom, krite s slamo, STAVBARSTVO ki jo je po 1. svetovni vojni nadomestila opecna kritina, najprej na stanovanjskih stavbah, po 2. svetovni vojni pa še na gospodarskih poslopjih. V s. delu Posavja so bile pogoste pribrežne vrhhlevne in vrhkletne hiše, sicer pa so bile od Gorjancev do obrobja Posavske­ ga hribovja tradicionalne pritlicne tricelicne hiše, narejene iz rocno tesanih hrastovih brun. V obmejnem delu Posavja zbujajo pozornost rdece ali modre hiše, podobne hišam v Hrvaškem Zagorju onstran Sotle. Barvali so ometane in neometane lesene hiše. Neometanim so zapolnjene stike brun pobarvali z opecno rdeco ali modro barvo kot podlago za niz tock ali viticje, kar je obkrožalo tudi okna. Kljub nenehnemu propadanju takšnih hiš se jih je nekaj le ohranilo; med najbolj znanimi je rdeca hiša v Kapelah. Tlorisi starih pritlicnih kmec­ kih hiš so si bili zelo podobni. Za glavnimi vrati je bila veža ali lojpa, ki se je nadaljevala naravnost v kuhinjo z enim ali dvema ognjišcema za kuhanje oz. kurišcema za peci v sobah. Levo in desno iz veže je vodil vhod v sobi – veliko in malo hišo – iz sobe na levi polovici hiše ponekod še v manjšo sobo – kamro. Nekatere hiše so imele iz kuhinje izhod na dvorišce, druge na gank, ki je potekal vzdolž cele hiše. V hišah z gankom je bilo stranišce brez izplakovanja pogosto na koncu ganka, sicer pa je bilo najveckrat loceno od hiše, v leseni lopi ob gnojišcu. Domacijo so sestavljali stanovanjska hiša, klet, leseno stranišce, cebelnjak, vodnjak, hlev, svinjak, skedenj s podom, listnico in kolar­ nico, parna (senik), ajhker (kašca) in kozolec. Vodnjaki s kamnitimi, zidanimi ali betonskimi obodi so bili navadno samostojne nadkrite zgradbe, sprva s slamnato kritino, med svetovnina vojnama in po­ zneje pa z glinenimi strešniki. Vodnjaki so imeli na strehah pogosto slemenske zakljucke v obliki angelske glavice, macke ali petelina, podobno kot stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. Za Posavje je znacilno zelo veliko kozolcev, ki so najrazlicnejših tipov, od toplarjev, dvojnih in enojnih kozolcev na kozla, stegnjenih in sestavljenih kozolcev, do najmlajših nizkih kozolcev. Pri vasi Log na desnem bregu Save stoji ob cesti v zaporedju vecje število (zdaj le še 15) dvojnih kozolcev na kozla, ki so samostojno stojeci ali podaljšani s stegnjencem. Za shranjevanje žita, mesa, masti, jajc in sadja so imeli ponekod zgrajene nadstropne kašce. Hlevi so bili zidani ali leseni, svinjaki obicajno leseni. Lesene ali zidane so bile tudi sušilnice za lan in sadje, leseni cebelnjaki, prav tako koruznjaki na obmocju Brežic in Krškega, ki so imeli polnilo iz šibja ali letev. Omeniti velja še števil­ ne zidane in lesene mline ob Sotli, Krki in številnih manjših vodoto­ kih, ter kovacnice, ki so pogosto stale takoj ob vstopu v naselje. Vinorodna pokrajina svoje znacilnosti odraža tudi v stavbnem slogu. Med zgradbami imajo posebno mesto zidanice ali vinski hrami, v 119 LJUDSKO STAVBARSTVO 120 štajerskem delu Posavja leseni, na dolenjski strani pa zidani. Število nekdanjih vinogradniških vinicarij se je precej zmanjšalo, na splo­šno je v drugi polovici 20. stol. opazna predelava vinogradniških objektov v obcasna ali stalna stanovanja in pocitniške hišice. Pri ti-picni razloženi poselitvi se po slemenih in ob cestah v dolgih nizih marsikje vrstijo zidanice, pomešane s stanovanjskimi hišami (Stan-kovo, Bizeljsko), vendar so ohranjeni le še redki nizi zidanic. Posebnost v Posavju so v silikatni pesek izkopane kleti repnice, ki so edinstvene v Evropi. Zaradi visoke zracne vlage in stalnih temperatur so bile idealno skladišce živil v vseh letnih casih. Na Bizeljskem je ohranjenih ok. 150 repnic, še vedno jih je v uporabi skoraj 30. V zadnjih letih so nekaj repnic razširili; nove prostore uporabljajo za hrambo vin iz domacih vinogradov. Posotelje spada v savinjsko-kozjansko arhitekturno regijo. Na poselitev so v preteklosti vplivale ugodne naravne razmere. Ob-mocju Posotelja in Kozjanskega dajejo pecat trška naselja (Roga­tec, Lemberg, Podcetrtek, Kunšperk, Podsreda, Kozje, Pilštanj, Planina pri Sevnici), katerih nastanek sega v obdobje srednjega veka. V njih se srecujemo z grucasto pozidavo, sicer pa je za velik del obravnavanega obmocja znacilna mocno razpršena poselitev. Prvotno predvsem lesene objekte so pod vplivom novih razvojnih smernic v 19. stol. nadomestile zidane pritlicne in nadstropne stav-be. Razvojne spremembe so opaznejše v vaških in trških jedrih ter njihovi neposredni okolici, v ostalih delih naselij pa se lahko pone-kod še vedno srecujemo z leseno ter delno leseno in delno zidano gradnjo. Na takšen razvoj je, poleg takrat še dobrega gospodar­skega stanja, vplival leta 1857 izdan Stavbni red za Štajersko. Znotraj domacij, ki so najveckrat postavljene v gruci, je poleg sta­novanjske hiše veliko gospodarsko poslopje, ki lahko pod svojo streho združuje hlev za govedo, prostore za spravilo krme (pod) in listnico. Svinjaki so bili obicajno loceni, do današnjih dni so se ohranili tudi leseni, ki pa praviloma niso vec v rabi. Pravi okras trdnih domacij so kozolci, od enostavnejših na »kozla« do toplar­jev; nekateri med njimi so prave tesarske mojstrovine. Med go-spodarskimi objekti velja izpostaviti še kašce, zidanice ter mline v porecjih Bistrice in Sotle. Pri veliki vecini objektov se srecujemo s podolžnim tlorisnim razmerjem in strmimi dvokapnimi strehami, ki so lahko zakljucene s copi. Znacilni kritini sta opecnati zareznik in bobrovec, ki sta nadomestila slamo. S tradicionalno arhitekturo se je v današnji cas ohranila tlorisna za­snova, ki se je izoblikovala v preteklih zgodovinskih obdobjih. Izpri-cuje nacin življenja, ki je vezan na življenje in delo kmeta na vasi oz. obrtnika v trških naseljih. Stanovanjske hiše so praviloma zasnova­ne somerno; osrednjo os predstavlja veža (lopa, lojpa) in v njenem podaljšku nekdaj crna kuhinja. Levo in desno se zvrstita velika hiša in mala hiša, prva kot osrednji bivalni in delovni prostor, druga kot spalnica staršev. V zadnjem delu stavbe sta še štiblc in shramba (špajza). Na ravninskih obmocjih Posotelja se praviloma srecujemo z ar- L hitekturno bogatejšimi objekti (lep primer je Štadlerjeva domaci­ ja v Hrastju ob Bistrici), podobno je tudi ob nekdaj pomembnih LJUDSKO prometnih povezavah (Romihova domacija v Zagorju). Stavbe v STAVBARSTVO hribovitem svetu so zaradi izkorišcanja naravnih danosti pogosto vkopane v pobocje. Objekti so zidani s kamnom in nato ometani, LOV vrhnji deli so lahko leseni, sestavljeni iz tesanih brun, ki so jih na stanovanjskih stavbah ometali in pobelili (vcasih tudi samo pobelili) z apnenim beležem. Domacije, kjer se je v današnji cas ohranil povsem lesen stavbni fond, so velika izjema in kot take predsta­ vljajo posebno vrednoto. Podroben pogled v krasitev in oblikovanje posameznih stavbnih cle­ nov v Posotelju in na Kozjanskem nam pokaže njihovo izjemnost in enkratnost. Prav ta vidik daje arhitekturni dedišcini tega obmocja prepoznavnost v širšem slov. prostoru. Skozi centralna naselja, zla­ sti Celje, so se na podeželje prenašali tuji arhitekturni vplivi, ki so se tu prepojili s krajevno tradicijo. Številne kamnoseške delavnice so bile znane predvsem po portalih, v katerih so domaci mojstri z znacilnimi kamnoseškimi detajli (girlande, cofi, rozete in drugi reli­ efni okraski) nadgradili barocno in klasicisticno oblikovane prvine iz drugih okolij. Portali in okenski okviri so izdelani iz kamna, ki ga najdemo na obmocju gradnje ali v bližnji okolici; gre za tufe, pešce­ njake ter litotamnijske in lapornate apnence. Bogato okrasje se je s kamnitih vratnih okvirjev prenašalo tudi v lesene dele vrat. Potres na Kozjanskem leta 1974, še zlasti pa popotresna obnova, sta korenito posegla v identiteto stavbnega fonda. Ohranjanje in prezentiranje najbolj kakovostnih primerov ljudskega stavbarstva predstavlja nalogo, ki jo izpolnjujeta Kozjanski park (ta obsega precejšen del Posotelja) in najvecji muzej na prostem v Sloveniji, Muzej na prostem Rogatec. Lov V Posavju in Posotelju so najpogostejše vrste lovne divjadi: – srnjad (Capreolus capreolus): najbolj razširjena vrsta divjadi, ki jo lahko srecamo na celotnem obmocju; – jelenjad: poleg navadne jelenjadi (Cervus elaphus) živijo še damjaki (Dama dama), ki so bili konec sedemdesetih let 20. stol. uvoženi z Brionov in naseljeni v Dobravi pri Brežicah, Krakovskem gozdu in Boštanju pri Sevnici; slednja kolonija se je uspešneje razmnožila. Navadna jelenjad živi predvsem na Gorjancih in rada zahaja v nižje predele med Krko in Savo, kjer so razmere za življenje manj primerne; – divji prašic (Sus scrofa): pogosta vrsta divjadi hribovitih ob- mocij, ki poleti rada zaide tudi v nižino; – gams (Rupicapra rupicapra): pred tridesetimi leti je skrivno­ stno poselil obmocje Kunšperka; srecamo ga lahko tudi na Orlici, Bohorju in še posebej na obmocju Velikega Kozjega; 121 – poljski zajec (Lepus europaeus): živi, ceprav z zelo spremen­ljivo številcnostjo, na celotnem obmocju; pogostejši je v nižjih LOV legah in na nekaterih prisojnih hribovitih obmocjih; – fazan (Phasianus colhicus): že od rimskih casov prisotna vzhodnjaška vrsta ptice, ki si je že zdavnaj pridobila domovin­sko pravico; – raca mlakarica (Anas platyrhinchos): edina lovna vrsta race v Sloveniji je številcno zelo pogosta ob vodotokih, ne glede na kakovost vode; – lisica (Vulpes vulpes), kuna belica (Martes foina), kuna zlatica (Martes martes), jazbec (Meles meles): številcne, predvsem nocne vrste divjadi, ki jih srecujemo na celotnem obmocju. Gorjance pogosto obišce rjavi medved (Ursus arctos), ki pa v tem prostoru ni ustaljen, ampak nadaljuje pot proti sz. ali pa se vrne na obmocje visokih kraških planot, od koder praviloma tudi prihaja. V posameznih zimah na Gorjancih lahko sledimo tudi volka. Na Bo­cu je bil pred desetletji naseljen muflon, katerega populacija se je prostorsko in številcno zelo okrepila; zaradi tega so nastale velike poškodbe na gozdnem drevju. Lovstvo je organizirano v lovskih družinah, ki so združene v Zvezo lovskih družin Posavje in Savinjsko-Kozjansko zvezo lovskih dru­žin. V zadnjem desetletju so se pojavile obore za rejo neavtohtonih vrst divjadi. Kot najpogostejša vrsta se pojavlja damjak. Pobegi ne­avtohtonih vrst divjadi iz obore so razmeroma pogosti. Nekaj obor je vkljucenih v turisticno ponudbo bližnjih turisticnih središc, npr. Jelenov greben v Olimju. M M MEJNI PREHOD MUZEJ Mejni prehod Iz Posavja in Posotelja vodijo na Hrvaško cestni in železniški mejni prehodi. Glede na vrsto in pomen prometnih poti so leta 2005 obratovali tile mejni prehodi: Mednarodni cestni mejni prehodi za potniški in blagovni promet Obrežje, • (07) 496 29 39 Bistrica ob Sotli, • (03) 800 12 30 Dobovec, • (03) 818 54 40 Meddržavni cestni mejni prehod za potniški in tovorni promet Rigonce, • (07) 496 76 06 Meddržavni mejni prehodi za cestni potniški promet Slovenska vas, • (07) 496 31 20 Orešje, • (07) 495 10 02 Imeno, • (03) 582 90 27 Rogatec, • (03) 818 39 00 Mednarodni mejni prehodi za železniški potniški in blagovni promet Dobova, • (07) 496 76 35 Imeno, • (03) 810 92 43 Rogatec, • (03) 582 74 20 Muzej BIZELJSKO Etnografska zbirka Pišecka cesta 35, • (07) 495 17 52 Na Bizeljskem je v obnovljeni kmecki hiši na ogled zanimiva zbirka z eksponati, ki pricajo o življenju in delu naših prednikov. Poseben del zbirke predstavljajo loncarstvo, ki je zaznamovalo te kraje, pa tudi razni stroji ter kmetijsko in obrtniško orodje. Glede na to, da so leta okupacije med 2. svetovno vojno mocno vplivala na tukajšnje življenje, del zbirke govori tudi o izseljeništvu. BRESTANICA Muzej novejše zgodovine Slovenije, enota Brestanica Cesta izgnancev 3, • (07) 497 15 68 Muzej deluje v gradu Rajhenburg, najstarejšem srednjeveškem gra­ MUZEJ du v Sloveniji. Med 2. svetovno vojno je bilo v gradu zbirno taborišce za slov. izgnance iz Posavja, po vojni pa so bili v gradu zapori. Za­dnja tri desetletja grad postopoma spreminjajo v muzejski objekt. BREŽICE Posavski muzej Brežice Cesta prvih borcev 1, • (07) 466 05 16 Posavski muzej Brežice v tamkajšnjem renesancnem gradu hrani in razstavlja bogato arheološko, etnološko, zgodovinsko in ume­tnostnozgodovinsko dedišcino Posavja. Zbirke so razstavljene od leta 1949. V petdesetih letih delovanja je muzej prerasel v osre­dnjo regijsko kulturno ustanovo. Dela so potekala najprej v notra­njosti, nato tudi zunaj gradu, ves cas pa v skladu s spomeniškovar­stvenimi naceli in s potrebami muzeja. Danes je vecina prostorov namenjena muzeju in kulturnim prireditvam. PIŠECE Kovaški muzej Pišece 9a, • (07) 495 13 58 V vec kot sto let stari kovaciji Milana Podgorška v Pišecah je zanimi­va muzejska zbirka, ki prikazuje življenje in delo domacinov; ogleda-ti si je mogoce rocno kovaško orodje, nakovalo, rocni vrtalni stroj, kovaški meh iz leta 1905 ter predmete, ki so jih tukaj kovali: konjske podkve, klešce, kmecko orodje, osi za vozove, kmecki voz ipd. Spominska soba jezikoslovca Maksa Pleteršnika Pišece 4, • (07) 495 15 53 Na pobudo turisticnega društva Pišece in krajanov so leta 1994 ob-novili Pleteršnikovo domacijo, uredili njeno okolico, obnovili kapeli-co in spominsko sobo. Pleteršnik je bil znanstvenik, jezikoslovec in pisatelj, zaslovel pa je po svojem slov.-nem. slovarju, zaradi katere­ga ga je avstro-ogrski cesar Franc Jožef sprejel v viteški red. ROGATEC Muzej na prostem Rogatec Ptujska cesta 23, • (03) 818 62 00 Prvotna ideja o ohranitvi rojstne hiše pesnika Jožeta Šmita je z leti prerasla v najvecji skansen v Sloveniji. Je znanstveno zasno-van kulturni spomenik državnega pomena pod strokovnim nadzo­rom Zavoda za varstvo kulturne dedišcine Celje. Stalna muzejska zbirka ohranja ljudsko stavbno dedišcino subpanonskega tipa in kulturno izrocilo ljudi, ki so živeli na obmocju j. od Donacke gore in Boca v casu od 19. do sredine 20. stol. Uporabljena gradiva, razporeditev prostorov in notranja oprema nazorno prikazujejo funkcionalno in vsebinsko povezanost predstavljene arhitekture z nacinom življenja kmeckih ljudi v preteklosti ter njihovim material-nim in duhovnim svetom. Jedro muzeja sestavljajo izvirni objekti in rekonstrukcije obrtniških ter gospodarskih objektov. ROGAŠKA SLATINA M Graficni muzej Rogaška Slatina Zdraviliški trg 14, • (03) 811 66 06 MUZEJ Muzej hrani 25.000 graficnih listov. Vecino gradiva je pridobil z donacijo gosta iz Švice, ki je muzeju izrocil bogato zbirko. SELA PRI DOBOVI Lovski muzej Polovic Sela pri Dobovi, • (07) 466 83 80 Muzej predstavlja živali iz Afrike, Severne Amerike in slov. gozdov. SEVNICA Muzejske zbirke na Sevniškem gradu ZKD Sevnica, Glavni trg 25, • (07) 816 09 70 Na sevniškem gradu so na ogled Galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, muzejski zbirki o gasilstvu, zbirka o zgodovini šolstva v sevniški obcini s prikazom stare ucilnice, zbirka o izgnancih, kon­ferencna dvorana, porocna dvorana, stalna razstava akademske­ga slikarja prof. Alojza Konca in poznobarocne freske s tematiko štirih letnih casov. LOKA PRI ZIDANEM MOSTU Etnološko-tehnicni muzej Loka pri Zidanem Mostu, • (03) 568 42 14 V muzeju so prikazani staro orodje in razlicni predmeti iz Loke in okolice. OLIMJE Samostanski kompleks z lekarno in barocno cerkvijo Olimje 82, • (03) 582 91 61 V Olimju si je mogoce ogledati tretjo najstarejšo lekarno v Evropi. Poleg vodenih ogledov je mogoc nakup domacih zdravil. PODCETRTEK Muzej stare kmecke opreme Podcetrtek, Trška cesta 46, • (03) 810 92 56 V muzeju je na ogled etnološka zbirka predmetov, ki so jih v prete­klosti uporabljali pri delu na kmetiji. NARAVNA DEDIŠCINA N 126 Naravna dedišcina Pragozdni ostanki: – Krakovski pragozd je primer ohranjenega nižinskega gozda hrasta doba in evropske gomoljcice. Zavarovan je od leta 1952. Površina je ok. 3000 ha. – Pragozd Ravna gora je bukov pragozd na Gorjancih, ob meji z Republiko Hrvaško. Zavarovan je od leta 1983 in meri 15 ha. Zaradi orkanskega vetra leta 1983 je mocno poškodovan; se­daj je ucni objekt raziskovanja pomlajevanja bukovih gozdov. – Gozdni rezervat Donacka gora na s. strani Donacke gore je 27 ha velik pragozdni rezervat, katerega povsem ohranjen in nespremenjen del meri ok. 5 ha. Po z. delu varovalnega pasu gozdnega rezervata je speljana planinska pot na vrh vzpetine. Debela drevesa: – Nujcev hrast je najdebelejši hrast dob v Sloveniji. Raste blizu Bizeljskega, v naselju Gregovce. Obseg je 7,8 m, ocenjena starost 600–700 let. Drevoje slabo vitalno, njegovo deblo je prevrtano z licinkami hrastovega kozlicka (Cerambyx cerdo) in naseljeno z razlicnimi vrstami gliv. – Cvelbarjev hrast je tretji najdebelejši hrast dob v Sloveniji. Ra-ste v naselju Malence blizu Kostanjevice na Krki, ob jz. robu Krakovskega gozda. Obseg drevesa je 7 m, ocenjena starost 500 let. Spomladi leta 1983 je sneg odlomil debelejšo spo­dnjo vejo, iz katere si je lastnik naredil 4 m3 drv. Nastala rana se lepo celi, kar izpricuje veliko vitalnost tega velikana. – Ruparjeva bukev z obsegom 4,87 m je najdebelejša bukev v Posavju. Raste pod naseljem Dolnje Impolje. Bukev, ki se dokaj nizko razveji, ima šest debelih vrhov. – Beli gaber v Zaborštu pri Kutinku je z obsegom 4,6 m najdebe­lejši znani beli gaber v Sloveniji. Pod njim je manjši vodni izvir. – Skorš pri opušceni domaciji na Malem Cirniku je z obsegom 2,67 m eden najmogocnejših skoršev v Posavju. – Tisa kakih 100 m od ceste Senovo–planinska koca na Bo-horju ima obseg 1,7 m. – Debele vrbe (Salix alba) v Krakovskem gozdu so skupina treh izjemno debelih vrb, od katerih se je najdebelejša z obsegom 7,80 m leta 1996 zlomila pod težo snega. Ostanki te vrbe izpricujejo vso njeno velicastnost. – Lipa v Bizeljski vasi je z obsegom 7,3 m najdebelejša lipa v Posavju. – Bukev in navadni glog z rastišcem pri domaciji Peterlin na Tin-skem. – Pomembnejša rastišca tis v Zagorju, na Ožarjevem. – Rumeni dren pri domaciji Kolar v Vrenski Gorci. Spomenik narave Jovsi: Jovsi so od leta 1995 zavarovano ob-mocje zamocvirjenih travnikov med j. delom Kapelskih goric in Sotlo. Obmocje obsega 460 ha obsotelske poplavne rav-nice. Uvršceno je v obmocja Natura 2000. Kostanjeviška jama: Pri izviru potoka Studena pri Kostanjevici na Krki se je leta 1937 ob mocnem neurju odprla kraška jama. S prizadevanjem jamarskega društva je 440 m jamskih rovov turisticno urejenih. V zadnjih letih so jamarji odkrivali nove dele jame, ki zdaj obsega nekaj vec kot 1800 m rovov. Na Gorjancih, predvsem na Opatovi gori, je še vec kraških jam in brezen (jami Stricarica in Pekel, brezna Trlice). Sv. Lovrenc: Sv. Lovrenc, 722 m visok travnati vrh na levem bre­gu Save, nad Loko pri Zidanem Mostu, je botanicni naravni spomenik od leta 1994. Pašnik pod vrhom je rastišce Clusije­vega svišca (Gentiana clusii), prelepe temno modro cvetoce rožice, zavarovane že od leta 1922. Na tem travniku cvetijo še kranjska lilija (Lilium carniolicum) in opojna zlatica (Ranuncu­lus thora). Slednja raste samo v Sloveniji in je pravi endemit. Rastišca: – Rastišce rumenega sleca (Rhododendron luteum) Pri Bo-štanju je najvecje rastišce te grmovnice v Sloveniji. – Rastišce Blagajevega volcina (Daphne blagayana) je na Bo-horju; imenujejo ga tudi kraljeva roža. Prvic so ga odkrili na Gori nad Polhovim Gradcem in ga poimenovali po najditelju grofu Blagayu. – Rastišce lepega ceveljca (Cypripedium calceolus) na Bo-horju, 40–50 m nad domacijo Kokot, na n. v. 370 m, meri približno 5 arov. – Rastišce navadne jarice (Eranthis hyemalis) pod bohorskimi vrhovi pokaže rumene cvetove takoj, ko se leto prevesi v po­mlad. Cvete skupaj z malim zvonckom (Galanthus nivalis) in velikim zvonckom (Leucoium vernum). Pri nas je zelo redka rastlina, zato je zavarovana. Drevesa posebne rasti: – »Kacja« smreka pri Pokojniku uspeva v revirju Zabukovje; zanimiva je zaradi redke genetske deformacije, ki se kaže v obliki kacasto zvitih dolgih vej. – »Reinkarnirana devica« je smreka, ki jo je tako poimenoval go z-dar T. Hribar; v spodnjem delu debla ima izrastline v obliki bul. N NARAVNA DEDIŠCINA NARAVNA DEDIŠCINA NARECJE 128 – »Konjska glava« je bukev na Bohorju, ob glavni prometnici (Adamusova cesta). Na deblu ima bulo, ki spominja na konj­sko glavo. – »Zrasli bukvi« v bližini naselja Studenec, 200 m pred kmetijo Matko na Ilovcu (436 m) sta zanimiv primer zrašcanja dveh dreves, ki od višine osmih metrov naprej rasteta kot eno drevo. Gnezdišce cebelarja (Merops apiaster): V steni kremencevega peskokopa v Stari vasi pri Bizeljskem gnezdi ena najmoc­nejših kolonij cebelarja v Sloveniji. Cebelar je ptica selivka, ki k nam prileti maja, gnezdi in v drugi polovici julija zapusti gnezdišce. Razen v tej steni gnezdi cebelar posamezno tudi v pešcenih brežinah gramoznic na Vrbini pri Brežicah in v pe­skokopu Ravno na v. robu Krakovskega gozda. Soteska Bistrice pri Zagaju: Med Trebcami in Zagajem na Koz­janskem se potok Bistrica zajeda v karbonatne kamnine. Na-stala je slikovita, ok. 3 km dolga soteska, ki je med Rebrijo in Tisovcem tako tesna, da po njej ne vodi nobena pot. Pobocja na obeh straneh so zelo strma in gozdnata. Kot naravni spo­menik je soteska zavarovana od leta 1981 v okviru Kozjan­skega parka. Narecje Narecje je vecinoma govorjena zvrst jezika ljudi, ki prebivajo na dolocenem, geografsko navadno zakljucenem obmocju. V obci­nah Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podcetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje ljudje govorijo narecja štajerske narec­ne skupine, v posavskih obcinah Brežice, Krško in Sevnica pa so štajerske narecne znacilnosti prekrile prvotno dolenjsko narecje, zato tu že govorimo o prehodnem posavskem narecju. Srednještajersko narecje se v Posotelju govori v obcinah Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec, od koder se širi tudi pro-ti s., nekako do crte Donacka gora–Majšperk–Polskava, kjer meji s panonskima haloškim in prleškim narecjem. S. od crte Polska­va–Poljcane–Konjiška gora meji s štajerskim južnopohorskim na-recjem, z. od crte Konjiška gora–Štore–Tovsti vrh pa s štajerskim srednjesavinjskim narecjem. J. od tod, nekako do Šentruperta, meji srednještajersko narecje s posavskim narecjem v okolici Laškega, jv. od crte Jurklošter–Šentrupert–Podcetrtek pa se v obcinah Pod­cetrtek, Bistrica ob Sotli, Kozje in Brežice do Save govori štajersko kozjansko-bizeljsko narecje. Tako srednještajersko kot kozjansko­bizeljsko narecje na v. mejita s hrv. kajkavskim narecjem, s katerim imata tudi marsikaj skupnega. Seveda se med seboj bolj ali manj razlikujejo tudi posamezni krajevni govori, zato domacini dobro za­znavajo, kako kje drugace »vlecejo« kot v njihovem kraju ali da npr. uporabljajo drugacne besede kot oni, in se radi pošalijo na racun jezikovne, to je narecne drugacnosti svojih sosedov. Za štajerska narecja nasploh je znacilno jakostno, nemelodicno naglaševanje – v nasprotju z dolenjšcino, ki je bolj »pojoca« govo­rica. Za srednještajersko narecje je na glasoslovni ravnini znacilno tudi, da so vsi naglašeni samoglasniki dolgi, od knjižnega jezika pa se to narecje najbolj razlikuje zaradi mnogih dvoglasnikov – že Celjani npr. trdijo, da je govor preb. Šmarja pri Jelšah kar nekako »angleški« zaradi številnih aj-ev, ej-ev, ou-ov in podobnih dvogla­snikov namesto enostavnih e-jev in o-jev. Tako v nekaterih krajev­nih govorih za knjižno sem vedel lahko slišimo npr. sm vejdu ali celo sm vajd, za knjižno noc pa nouc ali celo nauc. Poleg tega so se v tem narecju razvili tudi novi dvoglasniki, zlasti tam, kjer je v knjižnem jeziku dolgi i ali u – za knjižno zima govorijo npr. zijma, v Šmarju pri Jelšah tudi zejma, za knjižno kljuc pa govorijo npr. kluvc, v Šmarju tudi klouc. Kjer se v slov. knjižnem jeziku e in o iz­govarjata široko, v tem narecju slišimo ie oz. uo, torej govorijo tieta in kuoza za teta in koza, podobno tudi miegla za knjižno megla. Za knjižno dan, lan tod slišimo den, len, v šmarskem govoru pa se je dolgi a rahlo zaokrožil proti o (za knjižno dva brata tu slišimo skoraj dvo brota). Zanimivi so tudi izgovori garm, vmar je za knji­žno grm, umrl je ter vauna za knjižno volna. Med soglasniki je tre­ba izpostaviti razvoj nj v j (za knjižno svinja, konj in cešnja slišimo tu svija, kuj in crajšja), prehod šc v š (ijšem za knjižno išcem), dn v gn (gnar za knjižno denar), dl v gl (glaka za knjižno dlaka) in tj v k (trajki za knjižno tretji), prehod v v f pred nezvenecimi nezvocniki in v izglasju (npr. carf, fsak za knjižno crv, vsak), posebno zanimiva pa je oblika je rejk za knjižno je rekel. V okolici Rogaške Slatine in Rogatca na srednještajersko nare-cje že vpliva sosednje haloško narecje, tako da se tu dolgi u že izgovarja kot ü (npr. müha za knjižno muha), dolgi i pa kot üe (npr. nüec za knjižno nic), tu pa je sicer manj dvoglasnikov kot v šmar­skem govoru. Bolj ko gremo od Podcetrtka proti j., bolj (kar nekako v pasovih) srednještajerske narecne znacilnosti prehajajo v kozjansko-bi­zeljske/brežiško-kozjanske/bizeljsko-obsotelske. Tako ima nekaj izrazitih posebnosti kozjansko-pilštanjsko-planinski pas, v obsote­sko-bizeljskem pa je mogoce opaziti tudi novejše vplive sosednje kajkavšcine. Na tako delitev govorov na tem podrocju so vplivali predvsem zgodovinski dejavniki, v najvecji meri npr. razdelitev na prafare, delno tudi politicnoupravne in fevdalne meje. Tako tu izgo­vor den za knjižno dan postopno prehaja v dan, v kratkih naglaše­nih zlogih pa je namesto polglasnika še ohranjen štajerski e (npr. izgovor pes). Dolgi a je marsikje že prešel v široki o, tako da tu že slišimo npr. moša za knjižno maša. Namesto knjižnega širokega e v nekaterih položajih lahko slišimo celo a (npr. žana za žena). Kjer je v knjižnem jeziku ozki o, v teh govorih lahko slišimo u (npr. must za knjižno most ali kuža za knjižno koža). Dolgi u se je tudi tu, tako NARECJE NARECJE kot v rogaški okolici, razvil v ü (npr. düša za knjižno duša). Name-sto knjižnega moker in prsi tu govorijo muk.r in parsa, za knjižno volna pa vuna, v s. delih tega narecja pa ponekod še vouna, tako kot v knjižnem jeziku. Tudi v tem narecju je zanimiv razvoj deležnika na -l, saj za knjižno ukradel je slišimo fkra je, za knjižno vzel je slišimo vze je, za knjižno kupil je pa küpo je, za knjižno grabil je kar grabu je itd. Posavsko narecje je izrazito prehodno narecje s starejšim dolenj-skim glasovnim razvojem in mlajšimi štajerskimi prvinami. Dolenj-ski razvoj se kaže zlasti v sestavu dolgih samoglasnikov, znacilen je npr. izgovor cejsta za cesta in mesu za meso ter piec, piet za pec, pet, škuoda, suod za škoda, sod, medtem ko se besede tipa vas in volna izgovarjajo kot v knjižnem jeziku. Sevniško-krški govor pozna tudi izgovor ij in uv namesto dolgega i in u (npr. lijst za list in luvc za luc). Štajerski vplivi v posavskem narecju pa se kažejo v izgubi pojocega naglaševanja, podaljšanju kratkega naglasa v enozložnih besedah ter umiku naglasa za zlog proti zacetku bese­de (npr. v besedah bogat, zelen, otrok, pristava). 130 O O OBCINA Obcina V obdobju Avstro-Ogrske monarhije sta obmocji Posavja in Poso­telja spadali v deželi Štajersko s. od Save in Kranjsko j. od nje. Ko je bila v medvojni Jugoslaviji leta 1931 izvedena delitev na bano-vine, je celotno ozemlje pripadlo Dravski banovini, ki se je delila v sodna okrožja; na obmocju Posavja in Posotelja sta bila celjsko in novomeško sodno okrožje. Po 2. svetovni vojni je bila najprej uvedena upravnoteritorialna de­litev na okraje z majhnimi obcinami. Obravnavano ozemlje se je delilo na okraja Celje okolica in Krško. V prvem so bile obcine Koz­je, Lesicno, Podcetrtek, Polje ob Sotli, Pristava, Rogaška Slatina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Žusem, v drugem pa obcine Artice, Bistrica ob Sotli, Bizeljsko, Blanca, Boštanj, Brestanica, Brežice, Bucka, Cerklje ob Krki, Catež ob Savi, Dobova, Kostanjevica na Krki, Krmelj, Leskovec pri Krškem, Pišece, Podbocje, Podsreda, Raka, Senovo, Sevnica, Studenec, Tržišce, Velika Dolina, Veliki Trn, Videm - Krško in Zabukovje. Leta 1955 je bil uveden komunalni sistem in nastale so tako imeno-vane velike obcine. Obmocje prejšnjih obcin v okraju Celje okolica je bilo skupaj z obcinama Bistrica ob Sotli in Podsreda združeno v veliko obcino Šmarje pri Jelšah, preostale obcine na obmocju okraja Krško pa so bile vkljucene v novonastale velike obcine Bre­žice, Krško in Sevnica. Leta 1965 sta bila okraja ukinjena. Ko so bile z novo upravnoteritorialno delitvijo leta 1995 ustano­vljene manjše obcine, so prejšnje velike obcine postale upravne enote. Zdaj je na obmocju Posavja in Posotelja devet obcin, raz­deljenih med štiri upravne enote. Zanimivo je, da se upravne eno­te Brežice in Krško v celoti, Sevnica pa z izjemo majhnega dela okrog Bucke, ki se je vkljucil v novonastalo obcino Škocjan, uje­majo z mejami zdajšnjih obcin. Upravna enota Šmarje pri Jelšah pa se deli na obcine Bistrica ob Sotli, Kozje, Podcetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Najmlajša med njimi je obci­na Bistrica ob Sotli, ki je nastala jeseni leta 1998; pred tem je bila del obcine Podcetrtek. OBCINA ORLICA Obcina Površina v km2 Število naselij Število preb. 2002 Število preb./km2 Bistrica ob Sotli 31,1 11 1460 47 Brežice 268,1 109 23253 87 Kozje 89,7 23 3406 38 Krško 344,9 185 27586 80 Podcetrtek 60,6 26 3224 53 Rogaška Slatina 71,5 41 10544 147 Rogatec 39,6 9 3191 81 Sevnica 272,2 115 17726 65 Šmarje pri Jelšah 107,7 77 9662 90 POSAVJE in POSOTELJE 1285,4 596 100052 78 Obcina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 9, 3256 Bistrica ob Sotli, • (03) 800 15 00, faks: (03) 800 15 15, http://www.bistricaobsotli.si Obcina Brežice, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice, • (07) 499 15 00, faks: (07) 499 00 52, http://www.brezice.si Obcina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, • (03) 800 14 00, faks: (03) 800 14 16, http://www.obcina-kozje.si Obcina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, • (07) 498 11 00, faks: (07) 492 22 21, http://www.hermes2. net/obcina Obcina Podcetrtek, Trška cesta 5, 3254 Podcetrtek, •(03) 818 27 80, faks: (03) 582 91 98, http://www.podcetrtek.si Obcina Rogaška Slatina, Izletniška ulica 2, 3250 Rogaška Slati­na, • (03) 818 17 00, faks: (03) 818 17 24, http://www.rogaska­slatina.si Obcina Rogatec, Ceste 11, Grad Strmol, 3252 Rogatec, • (03) 810 72 22, faks: (03) 812 10 12, http://www.rogatec.net Obcina Sevnica, Glavni trg 19a, 8290 Sevnica, • (07) 816 12 00, http://www.obcina-sevnica.si Obcina Šmarje pri Jelšah, Aškercev trg 12, 3240 Šmarje pri Jel­šah, • (03) 817 16 00, faks: (03) 817 16 26, http://www.smarje­pri-jelsah.si Orlica Orlica je ok. 14 km dolgo, 4 km široko in do 700 m visoko gozdna-to hribovje med Kozjanskim in Krško kotlino, skrajni jv. del Posa­vskega hribovja. Sega od doline Save nad Krškim na z. do soteske Zelenjak ob Sotli na v. Vecinoma je grajena iz triasnih apnencev in dolomitov, zato je mestoma tudi nekoliko zakrasela. V osrednjem delu je najvišji Veliki vrh (697 m), drugi izraziti vrhovi so Veliki in Ma­li Trobojnik (693 m, 599 m), Veliki Špicek (686 m) in Velika Vagla (667 m) v osrednjem delu ter Rožce (619 m) in Kunšperk (597 m) na sv. Površje v višjih delih je manj razclenjeno, najdlje v osrcje 132 hribovja sta z globokima grapama zajedena razmeroma kratka in O malo vodnata savska pritoka Mocnik in Dramlja. Višje dele in osojne lege Orlice zarašca vecinoma listnati gozd, na ORLICA prisojnih j. pobocjih nižjega Bizeljskega gricevja v njenem pred­gorju so vinogradi in sadovnjaki ter manjše njivske in travnate za-plate. V gricevju so razložena naselja in zaselki, nekaj jih je tudi na prehodu iz višje hribovite Orlice v položnejše Bizeljsko gricevje, višji deli so neposeljeni. Višje ležeci in težje dostopni kraji in zasel­ki se praznijo, veliko nekdanjih domov je preurejenih v zidanice in pocitniške hišice. Na obrobju hribovja so slikoviti srednjeveški gradovi Pišece, Bi-zeljsko, Kunšperk in Podsreda, na razgledni vzpetini v s. delu je romarska pot Svete Gore. PIŠECE 134 P Pišece (255 m, 312 preb., 15 km s. od Brežic) Pišece so grucasto naselje na s. obrobju Bizeljskega gricevja. V okolici so manjši zaselki, vmes vinogradi in sadovnjaki, v Orlici na s. se dviga gozdnati Veliki Špicek (686 m). Preb. so zaposleni predvsem v Brežicah in Krškem. Pišece so rojstni kraj leksikografa in klasicnega filologa Maksa Pleteršnika (1840–1923). DEDIŠCINA V kamnolomu so našli rocaj rimske bronaste poso­de. Na strmem gricu sz. od Pišec stoji Pišecki grad. Sezidali so ga salzburški nadškofje. V letih 1266–1353 se omenjajo njihovi ministeriali vitezi Pišecki, grad pa leta 1329. Leta 1595 je prešel v dedno posest I. Moscona, vendar je salzburški nadškof ohranil vrhovno fevdno pravico do leta 1803. Grad je bil do konca 2. sve­tovne vojne v lasti rodbine Moscon, po njej so bila v njem stanova­nja. Mogocen štirinadstropni stanovanjski stolp z 2,5 m debelimi zidovi je najstarejša romanska sestavina grajske zasnove. Pozidan je iz kamnitih kvadrov, položenih v ravnih plasteh, s kamnoseškimi znamenji; ta kažejo na nastanek ok. leta 1200 ali v prvi polovici 13. stol. Romanska je tudi delno ohranjena grajska kapela s prezi­dano apsido, srednjeveški izvor kaže tudi palacij na v. strani gradu. Tesno notranje dvorišce je z vseh strani obdano s stanovanjskimi trakti, notranje dvorišce obvladuje mogocni štirinadstropni roman-ski stolp. V baroku so prizidali stolpic z uro vrh osrednjega stolpa in majhen zvonik nad kapelo. Po letu 1867 je grad na sz. stano­vanjskem traktu dobil neoromansko preobleko s križnim obokom na hodnikih in delno na stopnišcu. Bogata stanovanjska oprema je bila pred 2. svetovno vojno razprodana. Portrete prednikov rodbi­ne Moscon, ki so nekoc krasili t. i. dvorano prednikov v s. palaciju, hrani Posavski muzej Brežice. Župnijska cerkev sv. Mihaela je barocna stavba, zgrajena leta 1798 in posvecena leta 1810. Nad pravokotno ladjo se na pasovih dviga dvojna viseca kupola, s kupolo je krit tudi kvadraten prezbiterij. Fresko Poslednja sodba je naslikal T. Fantoni leta 1878. Glavni oltar je barocno delo iz 18. stol., v atiki je mlajša oljna slika Mariji­nega kronanja L. Layerja. Najznamenitejša je barocna slika Ecce homo s konca 18. stol., delo slikarja A. Weisenkircherja iz Radelj ob Dravi. Iz samostana v Radljah sta bila prinesena oba stranska oltarja. Štiri nagrobne plošce rodbine Moscon v prezbiteriju spo­minjajo na nekdanje lastnike bližnjega pišeckega gradu. Cerkev, sprva posvecena sv. Katarini, je bila podružnica videmske pražu­pnije, samostojni vikariat je postala po letu 1331. Kot samostojna župnija se prvic omenja leta 1651. OKOLICA Blatno (157 preb., j. 3 km) je razloženo naselje v doli­nah potoka Gabrnica in Suhadolskega potoka v osrcju Bizeljskega gricevja; v vinogradniško-sadjarskih goricah nad njima sta zasel­ka Suhadol in Kamenski Breg. Kmetijstvo je skromno. Nad dolino Curnovšcice stoji podružnicna cerkev sv. Jerneja, zgrajena leta 1693, kar potrjuje napis nad njenim stranskim vhodom. Ladja je pravokotna, s tristrano zakljucenim prezbiterijem. Nad vhodom se dviga zvonik, zgrajen leta 1696. Glavni oltar z zacetka 18. stol. spada v skupino zlatih oltarjev. Dednja vas (174 preb., j. 3 km) je razložena vecinoma na sleme­nih nad levim bregom Gabrnice, v osrcju Bizeljskega gricevja. V kmetijstvu prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo. Na razgle­dnem gricu nad Gabrnico stoji podružnicna cerkev sv. Križa. Stav­ba kaže gotsko jedro z zidcem opasanega prezbiterija z rebrastim obokom, šilastim slavolokom in gotskim oknom; podobno okno se ponovi v j. steni ladje. V drugi polovici 18. stol. je bil na z. stra­ni ladje prizidan korni zakljucek z zvonikom, verjetno socasno z zakristijo. Kropilnik z letnico 1764 je na z. strani ladje, v kornem zakljucku. Pavlova vas (194 preb., z. 2 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na s. obrobju Bizeljskega gricevja; v okolici je vec manjših razloženih zaselkov. V prisojnih legah goric so vinogradi, pobocja Orlice nad naseljem zarašca listnati gozd. Na razgledni vzpetini zaselka Sveta Jedrt (477 m) stoji istoimenska podružnicna cerkev. Jedro enoladijske stavbe z zazidanim polkrožnim portalom na j. steni, s pravokotno zakljucenim prezbiterijem in poglobljenim ter polkrožno zakljucenim oknom sega verjetno v srednjeveški cas. V baroku je stavba dobila banjasti obok s sosvodnicami ter del zvo­nika, ki je bil nadzidan v 19. stol. Srednja ladja je bila naknadno podaljšana v enotno ravnino z zvonikom. Podgorje pri Pišecah (215 preb., v. 2 km) je razloženo naselje v s. delu Bizeljskega gricevja, z. od doline Dramlje. Sestavljeno je iz Spodnjega in Zgornjega Podgorja ter zaselkov Banovec in Ziboti. V kmetijstvu prevladujeta vinogradništvo in sadjarstvo, na pobocjih Orlice so gozdovi. Prazgodovinsko naselbino nakazujejo eneolit­ske in prazgodovinske najdbe. Planinske postojanke Posavje in Posotelje nimata prav veliko planinskih postojank. Prve med njimi so postavili že na prelomu iz 19. v 20. stol. Postojanke obiskovalcem poleg prenocitvenih zmogljivosti obicajno zagota­vljajo tudi gostinsko oskrbo. Razen po oznacenih planinskih poteh je prav do vseh mogoc tudi dostop z osebnim avtomobilom, do nekaterih tudi z avtobusom. P PIŠECE Blatno Dednja vas Pavlova vas Podgorje pri Pišecah PLANINSKE POSTOJANKE PLANINSKE POSTOJANKE PLANINSKE POTI Ime objekta Odprto; število ležišc Nadmorska višina Dom na Bocu, PD Poljcane •(03) 582 46 17 stalno; 15 ležišc v 8 sobah, 47 skupnih ležišc 658 m Rudijev dom na Donacki gori PD Sloga iz Rogatca •(03) 582 79 79 od 15. aprila do 31. oktobra vsak dan, razen ob ponedeljkih; preostali del leta ob sobotah, nedeljah in praznikih; 24 ležišc v 5 sobah, 40 skupnih ležišc 590 m Tonckov dom na Lisci PD Lisca iz Sevnice •(03) 573 50 16 stalno; 47 postelj v 24 sobah, 32 skupnih ležišc 927 m Jurkova koca na Lisci PD Lisca iz Sevnice •(07) 814 41 66 •(031) 615 669 ob sobotah, nedeljah in praznikih; 27 skupnih ležišc 927 m Koca na Bohorju PD Bohor s Senovega •(07) 497 24 75 •(041) 738 207 stalno; 38 postelj v 8 sobah, 16 skupnih ležišc 896 m Zavetišce v Pecicah PD Brežice •(07) 497 73 14 stalno; kljuc v sosednji domaciji pri Mimici Grmšek; 12 skupnih ležišc 417 m Planinske poti Posavje in Posotelje sta preprežena s planinskimi potmi, ki so bolj na gosto speljane po hribovjih. Priljubljeni cilji planincev so Boc, Donacka gora, Lisca, Bohor, Orlica in Gorjanci. Planinske poti se povezujejo v transverzale ali obhodnice, nekatere tecejo samo po Posavju in Posotelju, nekatere se le dotikajo njunih robnih prede­lov, še vec je takšnih, ki so le deli širših povezav. Razširjena slovenska planinska pot Ustanovljena leta 1966 in preurejena leta 1992; poleg pre­hojene Slov. planinske poti je potrebno opraviti vzpone na 35 vrhov po Sloveniji; od teh v Posavju in Posotelju na Bohor, Lisco, Donacko goro in Boc. Zasavska planinska pot Ustanovljena leta 1960 (14 kontrolnih tock); Kumrovec (Hrva­ška)–Bistrica ob Sotli–Bizeljski grad–Orlica–Bohor–Lisca. Od Soce do Sotle (E-7) Ustanovljena leta 1986 (28 kontrolnih tock); Pleterje–Kosta­njevica na Krki–Bistrica ob Sotli. Transverzala kurirjev in vezistov Ustanovljena leta 1969 (88 kontrolnih tock); Mrzlica–Bohor– Brestanica–Trška Gora. Trdinova pot Ustanovljena 1967 (15 kontrolnih tock); Trdinov vrh–Kosta­njevica na Krki–Pleterje. 136 Ajdovska pot Leskovec pri Krškem–Gorenja vas pri Leskovcu–Senuše–Aj­dovska jama–Brezje pri Senušah–Leskovec pri Krškem. Brežiška planinska pot Ustanovljena leta 1984 (3 kontrolne tocke); Catež ob Sa­vi–Šentviška gora–Sobenja vas–Veliki Cirnik–Stojdraga (Hr­vaška)–Previje (Hrvaška)–Globocice–Mrzlava vas–Catež ob Savi. Planinska pot XIV. divizije Ustanovljena leta 1958 in prenovljena leta 1984 (32 kontrolnih tock); Sedlarjevo–Bohor–Planina pri Sevnici–Lisca–Svetina. Po poteh borb in zmag / Gorjanci–Bohor Ustanovljena leta 1982 (20 kontrolnih tock). Južna pot: Podbocje–Šutna–Mladje–Brezje v Podbocju–Pla­nina v Podbocju–Vinjar–Crneca vas–Oštrc–gozdarska ko-ca–Polom–Velike Vodenice–Gornja Prekopa–Zaboršt–Sli­novce–Kostanjevica na Krki. Severna pot: Rore–Krško–Zdole–Koprivnica–Završe–Jel­še–Koca na Bohorju–partizanska bolnišnica–Senovo–Bre­stanica. Po poteh kozjanskih borcev Ustanovljena leta 1986 (8 kontrolnih tock); Artice–Sromlje– Pecice–Osredek pri Podsredi–Pišece–Bizeljsko. Po poti kmeckih upornikov Ustanovljena leta 1973 (12 kontrolnih tock); Klanjec (Hrva-ška)–Cesargrad (Hrvaška)–Bistrica ob Sotli–Planina pri Sev­nici–Sevnica–Krško–Leskovec pri Krškem–Brežice. Sevniška planinska pot Ustanovljena leta 1975 in preurejena leta 2000 (14 kontrolnih tock); izhodišci sta v Sevnici in Loki pri Zidanem Mostu; spe­ljana je po grebenih nad Savo. Štajersko-Zagorska krožna pot Ustanovljena leta 1968 (13 kontrolnih tock); Knežec pri Rogaški Slatini–Sveti Mihael–Boc–Plešivec–Donacka go-ra–Macelj–dolina Sotle–Kuna gora (Hrvaška)–Vinagora (Hr­vaška)–Taborgrad (Hrvaška)–Terme Olimia–Podcetrtek–Oli­mje–Velika Rudnica–Zgornje Tinsko–Knežec. Podbocje (156 m, 336 preb., 14 km j. od Krškega) Podbocje, nekdaj Sv. Križ, je grucasto naselje na desnem bregu Krke, ob potoku Sušica. J. se dviga podolgovato vinorodno sleme Bocje (343 m), ki proti naselju kaže osojna, gozdnata pobocja. Naselje je krajevno središce z osnovno šolo, pošto, trgovino, go- stilno in nekaj storitvenimi dejavnostmi. Precej preb. se preživlja s kmetijstvom. Kraj je bil v casu Kraljevine Jugoslavije središce istoimenske obcine. PLANINSKE POTI PODBOCJE PODBOCJE Brezje v Podbocju Brezovica v Podbocju Brlog Brod v Podbocju Dobrava ob Krki Dol Frluga Gradec 138 DEDIŠCINA Klasicisticna neogotska župnijska cerkev sv. Križa je bila zgrajena leta 1908 po Kirschlägerjevih nacrtih. Oltarji s kipi so delo tirolske šole. Vitraži v prezbiteriju so nastali šele leta 1987 po nacrtih S. Kregarja in G. Satlerja. Predhodnica cerkve sv. Križa se omenja leta 1249 v listini kostanjeviškega samostana. Pred cer­kvijo je velik kamniti kip leva, najden na obmocju Starega Gradu v Podbocju. V okolici so našli prazgodovinsko grobišce. Na pokopa­lišcu stoji spomenik padlim v 2. svetovni vojni. OKOLICA Brezje v Podbocju (42 preb., jv. 5 km) je grucasto hribovsko naselje na s. pobocjih Gorjancev, pod Golim vrhom (707 m), v. nad dolino potoka Studena in ob meji s Hrvaško. Števi­lo preb. se zaradi neugodne prometne lege in neugodnih naravnih razmer za kmetijstvo zmanjšuje. Brezovica v Podbocju (40 preb., jv. 5 km) je razloženo naselje v sv. delu Gorjancev, nad dolino potoka Skradnica. V kraju in okolici je precej sadovnjakov in vinogradov ter vec pocitniških hišic. Brlog (23 preb., jv. 4 km) je grucasto naselje na Gorjancih, nad do-lino potoka Studena. V okolici je kraška Levakova jama, slikovit vhod vanjo se odpira 30 m nad j. bregom Sušice. Za vhodom je suhi rov, ki se po stotih metrih spusti do spodnjega vodnega rova; v njem se pojavlja potok, ki izvira pod jamo, ob desnem bregu Sušice. Zgornji, suhi rov je bil nekoc naseljen, na kar opozarjajo arheološke najdbe (cloveške kosti, fibula, rimski denar). Brod v Podbocju (99 preb., z. 1 km) je strnjeno naselje na levem bregu Krke, ob cesti Kostanjevica na Krki–Cerklje ob Krki. Nekda­nji brod je zamenjal lesen most, po katerem pelje cesta proti Podbo-cju. Razmeroma pomembna sta živinoreja in vinogradništvo. Dobrava ob Krki (95 preb., v. 2 km) je grucasto naselje j. od Krke. H kraju spadata zaselka Znanovci (pred 2. svetovno vojno samostoj-no naselje) in Krc. Preb. se zaposluje v nekmetijskih dejavnostih, ukvarja se tudi z živinorejo in vinogradništvom. Dol (28 preb., jv. 4 km) je razloženo naselje v ozki dolini potoka Sušica na s. strani Gorjancev. Na vzpetini Bocje (343 m), okrog katere naredi Sušica velik okljuk, so vinogradi z zidanicami. V okolici je kraška Levakova jama; zgornji suhi rov je bil nekoc naseljen, kar dokazujejo arheološke najdbe. Frluga (5 preb., j. 9 km) stoji na vzpetini nad dolinama potokov Su­šica in Studena, v bližini hrv. meje. V okolici, zlasti na Vinjarju, je veliko vinogradov, v osojnih legah je listnati gozd. Romanska po­družnicna cerkev sv. Katarine je skromna podeželska arhitektura, verjetno z zacetka 14. stol. Je enoladijska pravokotna stavba, ki v notranjosti brez poudarjenega slavoloka preide v polkrožno apsido s polkupolastim obokom. Stranski oltar sv. Vida s kipoma sv. Kozme in Damijana ter s sliko sv. Notburge v atiki so iz barocnega obdobja, socasne so tudi freske, skrite pod ometom. Gradec (20 preb., jv. 6 km) je grucasto naselje na Gorjancih, blizu hrv. meje. Na Homu (576 m) stoji podružnicna cerkev sv. Miklavža z zacetka 14. stol. Stavba kaže romanske prvine s pravokotno ladjo in polkrožno apsido s poznejšo gotsko zašiljeno, kamnito okensko od­prtino. Gotske oblike ima tudi glavni portal z rahlo posnetim robom. Glavni oltar sv. Miklavža s sv. Štefanom in sv. Lovrencem ter stranski oltar Pavlovega spreobrnjenja pred Damaskom z apostoloma Pe­trom in Pavlom sta skromno barocno delo. Okolica je zakrasela, kmetijska zemljišca se zarašcajo. Zaradi odmaknjenosti in skromnih možnosti za kmetijstvo se je precej vašcanov izselilo. Gradnje (22 preb., j. 9 km) je hribovsko naselje na Gorjancih, nad dolino potoka Sušica. Sestavljata ga zaselka Gradnje in Blatnik, ki ju locuje dolina Pajstrofa. V prisojnih legah so vinogradi. Nad naseljem se dvigajo Majski vrhi (508 m). Hrastek (18 preb., jv. 3 km) je grucasto naselje na Gorjancih, pod manjšo vzpetino Vrh (367 m). Naokrog je precej pocitniških hišic. Kalce-Naklo (157 preb., sz. 2 km) so grucasto naselje v jz. delu Krškega polja, sestavljeno iz nekdaj samostojnih naselij Kalce in Naklo. Naokrog so njive in travniki, proti z. se širi Krakovski gozd, najvecji sklenjeni ostanek nižinskega poplavnega gozda v Sloveniji s površino ok. 3000 ha; med drevesnimi vrstami prevladujeta dob in beli gaber. Naselje se prvic omenja leta 1145 kot last stiškega samostana, prvi znani lastniki Nakla so bili grofje Breže-Selški. Malo Mraševo (117 preb., sz. 2 km) je grucasto naselje na levem bregu reguliranega potoka Senuša v jz. delu Krškega polja. Z. od naselja je Krakovski gozd. V bližini so našli rimske grobove iz 1. in 2. stol. n. št. Med boji ob koncu 2. svetovne vojne je naselje pogorelo. Leta 1907 je bila zgrajena kapela Lurške Matere božje. Mladje (25 preb., j. 8 km) je grucasto naselje na s. pobocjih Gor­jancev. V bližini se potok Studena izliva v Sušico. Okolica je precej zakrasela in porašcena z listnatim gozdom, v katerem je precej ko­stanja. Planina v Podbocju (36 preb., jv. 7 km) je grucasto hribovsko na­selje na s. pobocjih Gorjancev. Nad vasjo se vzpenjajo osojna, veci­noma gozdnata pobocja Planinske gore (844 m). Med 2. svetovno vojno je bila vas požgana, vec preb. pa ustreljenih kot talcev. Premagovce (24 preb., jv. 7 km) so razloženo naselje z grucastim jedrom pod Planinsko goro (844 m) na Gorjancih, po kateri poteka slov.-hrv. meja. Okolica je zakrasela in precej kamnita. Onkraj grape je zaselek Trebelnik. Pristava ob Krki (37 preb., v. 2 km) je grucasto naselje na desnem bregu Krke. Reka obcasno poplavlja okoliške travnike, ogroža tudi hiše. V vasi se omenjajo rimski grobovi. Prušnja vas (44 preb., j. 9 km) je grucasto naselje na Gorjancih, pod mejnim vrhom Tršljikovina (567 m). Tu izvira potok Studena, desni pri­tok Sušice. Naravne razmere za kmetovanje so precej skromne. Selo (14 preb., z. 1 km), razloženo naselje na desnem bregu Krke, sestavljata zaselka Štihe in Obadovo. Mimo pelje cesta Kostanjevi-ca na Krki–Podbocje, j. od nje se dvigajo Gorjanci. Slivje (36 preb., jz. 1 km) je razloženo na položnem pobocju na desnem bregu Krke. Preb. se deloma preživljajo s kmetijstvom (vi- P PODBOCJE Gradec Gradnje Hrastek Kalce-Naklo Malo Mraševo Mladje Planina v Podbocju Premagovce Pristava ob Krki Prušnja vas Selo Slivje PODBOCJE Slivje Stari Grad v Podbocju Šutna Veliko Mraševo Žabjek v Podbocju PODCETRTEK 140 nogradništvo, živinoreja) in s prodajo lesa iz gozdov na Gorjancih. Stari Grad v Podbocju (6 preb., jz. 3 km) je razloženo naselje na z. delu slemena Bocje, s. obronka Gorjancev. Zaselek Zavode stoji bolj proti z. Naokrog so obsežni vinogradi in pocitniške hišice. Na Bocju stoji Stari grad, utrjena naselbina s sledovi poselitve iz halštatskega, latenskega in srednjeveškega obdobja. Halštatsko naselbino sestavljata zgornji plato, ki je obdan z nasipom in na jv. utrjen z obzidjem, ter nekoliko nižje ležeca terasa, na sz. zavaro­vana s kamnitim obzidjem. Na j. strani v gozdu pod hribom je bilo gomilno grobišce. S sondiranjem na naselbini so odkrili poznola­tensko plast brez gradbenih ostalin. Številne anticne najdbe iz Sta-rega gradu in njegovih pobocij (novci, fibule, rezilo gladija, kamniti lev) dokazujejo poselitev v 1. in 2. stol., najdba bronastega ob-sencnika z S-zanko in odlomek prostorocno izdelane posode pa v 10. stol. (belobrdska kultura). Zaradi utrjevanja meje proti Hrva­ški so najkasneje v 13. stol. postavili srednjeveški grad; pfenigi iz 13. stol. z napisom Santa Crvs dokazujejo obstoj lokalne kovnice. Grajska utrdba na Starem gradu je verjetno obstajala do 15. stol. Izprican stari grad je bil v 12. stol. pomembna spanheimska utrdba v mejnem delu skrajnega jv. dežele Kranjske. Leta 1381 se ome­nja kot del kostanjeviškega gospostva (veste Landestrost). Grad je bil opušcen v 16. stol.; pred desetletjem so odkrili njegove temelje in del obodnega zidovja. Šutna (111 preb., jv. 2 km) z grucastim jedrom stoji na vzpetini nad izlivom potoka Skradnica v Sušico, j. nad Krko. S. pobocja Šuten­skega hriba so vecinoma gozdnata, ovršje in prisojna pobocja so prekrita z vinogradi. V bližnji Levakovi jami so našli prazgodovinske in anticne predmete. Veliko Mraševo (242 preb., sv. 3 km) je obcestno naselje na le­vem bregu reke Krke, v j. delu Krškega polja. Jelšanski potok se v neposredni bližini izliva v Krko. Podružnicna cerkev sv. Petra in Pavla je bila v letih 1924–1934 zgrajena na temeljih starejše pred-nice, ki jo je leta 1863 unicil požar. V gramoznici so našli rimske zidane grobnice z nišami, nedalec so odkrili tudi keltski grob. Žabjek v Podbocju (53 preb., jz. 1 km) je razloženo naselje na pobocjih razpotegnjenega vinorodnega slemena Bocje (343 m), s. obronka Gorjancev, ki ga s treh strani obdaja potok Sušica. K naselju spada tudi zaselek Savinek. S. pod vasjo je speljana cesta Kostanjevica na Krki–Podbocje. Vecina preb. dela v bližnjih zapo­slitvenih središcih. Podcetrtek (220 m, 532 preb., sedež obcine) Podcetrtek se je razvil na s. obrobju Srednjesotelskega gricevja, v ozki dolini Sotle med Rudnico in Desinicko goro, v bližini slov.­hrv. meje. Naselje je od leta 1995 sedež obcine. H kraju spadajo zaselki Gastrež, Škofja Gora in Trata. Mimo njega sta speljani cesta Mestinje–Brežice in železniška proga Stranje–Imeno. Kraj je lokal-no središce s storitvenimi dejavnostmi in veliko delovnimi mesti. S. od osrednjega dela Podcetrtka je zdravilišce Terme Olimia, eno najpomembnejših zdraviliško-turisticnih središc v Sloveniji. Toplice delujejo od srede šestdesetih let 20. stol. V drugi polovici sedem­desetih let so zaceli graditi hotel in kopališce z odprtimi bazeni, ko­nec osemdesetih so postavili Atomsko vas z bungalovi; leta 2001 se je zdravilišce iz Atomskih toplic preimenovalo v Terme Olimia. Voda ima temperaturo 30–43 °C in je zdravilna zlasti za revmaticna in kožna obolenja. DEDIŠCINA Naselje se leta 1404 omenja kot trg z znacilnim je­drom. Na Grajskem gricu se leta 1209 omenja utrdba grofov Breže-Selških; propadla je v letih 1479–1491, v spopadih z Madžari. Pod srednjeveškim gradom so v prvi polovici 16. stol. zgradili nov grad. Od leta 1527 so ga upravljali Tattenbachi, v letih 1612–1671 so ga imeli v lasti. Nasledniki Attemsi so po letu 1682 grad prenovili in ga upravljali do 2. svetovne vojne. Grad je doživel vec prezidav; v 17. stol. je bil utrjen z okroglima stolpoma, pozneje so preobli­kovali zunanjšcino. Zdaj kaže poznobarocno podobo. Zanimiv je zgodnjegotski vezni hodnik med z. in j. traktom. Župnijska cerkev sv. Lovrenca pod Grajskim gricem ima verjetno romansko osnovo; leta 1712 so jo povecali, pozneje prizidali zvonik in nov prezbiterij. Iluzionisticna poslikava je delo J. C. Wagingerja, odkrite so bile tudi starejše freske. V cerkvi je vec nagrobnikov iz 17. in 18. stol. Tu je bil najden rocaj bronaste posode v obliki grifona. OKOLICA Brezovec pri Polju (97 preb., j. 9 km) je razloženo na­selje v Srednjesotelskem gricevju, nad dolino potoka Buca. H kraju spadata zaselka Drenovce in Globoko. V okolici je kraška jama Pa-vlovec. Cmereška Gorca (83 preb., s. 6 km) na. j. Zgornjesotelskega gri-cevja je razložena na slemenu med Zibiškim potokom in Mestinj-šcico na s. in v. ter Tinskim potokom na j. Podružnicna cerkev sv. Urbana, omenjena leta 1684, je bila leta 1850 na novo zgrajena; iz tega casa je tudi veliki oltar, delo M. Langusa. Po cerkvi domacini imenujejo naselje tudi Sveti Urban. Golobinjek ob Sotli (61 preb., j. 4 km) je grucasto naselje v bližini slov.-hrv. meje. Stoji ob Golobinjskem potoku, blizu njegovega izliva v Sotlo. Pri naselju obsotelska železniška proga precka državno me-jo. J. od kraja je bila odkrita rimskodobna naselbina s še ne v celoti ugotovljenim obsegom. V bližini je bil najden lep srebrni prstan z gemo, na kateri je upodobljen bog Mars. Gostinca (64 preb., jz. 9 km) je razloženo naselje v s. delu Zgornje­sotelskega gricevja, z vecjim delom na slemenu jz. nad Virštanjskim potokom. V okolici so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišica-mi. Vecina preb. se preživlja s kmetovanjem. Imeno (273 preb., j. 3 km) je sestavljeno iz Zgornjega in Spodnje­ga Imenega. Je deloma grucasta, deloma obcestna vas na ravnici na desnem bregu Sotle, ob cesti Podcetrtek–Bistrica ob Sotli. Blizu P PODCETRTEK Brezovec pri Polju Cmereška Gorca Golobinjek ob Sotli Gostinca Imeno PODCETRTEK Imeno Imenska Gorca Jercin Lastnic Nezbiše Olimje Pecelj 142 naselja sta meddržavni cestni in železniški mejni prehod s Hrvaško. Nad Imenim je bilo odkrito manjše prazgodovinsko gradišce. Imenska Gorca (54 preb., j. 3 km) je razložena vas v Srednjeso­telskem gricevju, na slemenu med Olimskim potokom na s. in Golo­binjskim potokom na j. Veliko je vinogradov z zidanicami in pocitni­škimi hišicami. Vrh slemena stoji podružnicna poznogotska cerkev sv. Križa s konca 15. stol., s poznejšo zakristijo. Veliki oltar iz leta 1919 je delo I. Sojca. Jercin (58 preb., sv. 7 km) je razložen ob Jercinskem potoku in nad njim, v skrajnem j. delu Zgornjesotelskega gricevja. Sestavljata ga Zgornji in Spodnji Jercin. Onstran slemena, na katerem je jv. del naselja, je dolina mejne reke Sotla. Lastnic (161 preb., j. 9 km) je razložen na obronkih nad dolino potoka Buca oz. Sotle, v j. delu Srednjesotelskega gricevja. K na­selju spadajo tudi zaselki Cejnsele, Dobrova in Tecen Dol. Dokaj pomembni gospodarski panogi sta živinoreja in vinogradništvo. V bližini je bila najdena rimskodobna gomila. Nezbiše (143 preb., s. 6 km) so razložene v dolini Nezbiškega po­toka ter po okoliških slemenih in pobocjih j. dela Zgornjesotelskega gricevja. K naselju spada zaselek Vrhovlje. V kraju je podružnicna cerkev sv. Katarine, ki je bila leta 1772 na novo zgrajena, njeno predhodnico pa viri omenjajo že v 16. stol. Olimje (250 preb., z. 3 km) je samostojno naselje od leta 1995; nastalo je z združitvijo krajev Sopote in Slake. Razprostira se pod Olimsko goro (626 m), j. obronkom gozdnate Rudnice, v dolini Olimskega potoka oz. na pobocjih nad njim in njegovim pritokom Slivje. Kot kraj se omenja leta 1208. V nižjih prisojnih legah so njive, travniki in vinogradi. Rudnica je porašcena z listnatim gozdom. V Slakah je opušcen rudnik železove rude Perghaus, ki je obratoval do srede tridesetih let 20. stol. Štirikotno grajsko renesancno stav­bo je dal leta 1550 zgraditi grof H. Tattenbach. V letih 1663–1782 so jo pavlinci spremenili v samostan, že med letoma 1665 in 1675 ji je bila prizidana enoladijska, zdaj župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja z bogato opremo, v jv. grajskem stolpu pa so uredili lekarno. Njihov red je bil leta 1782 razpušcen, pozneje je bil grad do konca 2. svetovne vojne v lasti rodbine Attems. Leta 1766 je A. Lerchinger kapelo in pavlinsko lekarno poslikal s freskami s prizori zdravljenja. Od leta 1990 so v samostanu patri minoriti. V grašcini je urejena razstava o škofu Antonu Martinu Slomšku. V Slakah stoji na nizki vzpetini tik nad Olimskim potokom podružnicna cerkev Device Marije na Pesku, jz. od grašcine pa stoji na pobocju še podružnic­na poznogotska cerkev sv. Andreja. V Olimju deluje cokoladnica Syncerus, kjer je mogoc nakup domacih, rocno pripravljenih coko­ladnih izdelkov. Pecelj (54 preb., j. 6 km) je razložen na slemenu in z. pobocjih osrednjega dela Srednjesotelskega gricevja, z. nad dolino Sotle. V prisojnih legah so vinogradi, po osojah pa zaplate gozda. Vecina preb. se preživlja s kmetovanjem. Polje ob Sotli (57 preb., j. 8 km) je grucasto naselje v dolini potoka Buca, blizu izliva v Sotlo. J. se dviga Križan vrh (444 m) v j. delu Sre­dnjesotelskega gricevja. Podružnicna cerkev sv. Nikolaja se prvic omenja leta 1545. V naselju sta bili najdeni kamniti sekiri. Prelasko (63 preb., j. 5 km) je grucasto naselje na desnem bregu Sotle, ob cesti Podcetrtek–Bistrica ob Sotli, v bližini meje s Hrva­ško. Vecina preb. se preživlja s kmetovanjem. V bližini vasi so ostan­ki rimske naselbine. Na njivah proti Sotli je bila namrec obsežna rimska naselbina, kjer je bilo mogoce s površinskimi pregledi ugo­toviti nekaj vecjih stavb. Zdi se, da jo je mogoce povezati s plovbo po Sotli, ki je od tod dalje mogoca do Save in je v rimski dobi pred­stavljala najenostavnejši in najcenejši nacin prevoza. Na to možnost posredno kaže tudi manjša cesta, ki pride s Kozjanskega in se tu združi z obsotelsko cesto. Druga manjša naselbina je stala z. od na­selja, ob cesti za Buce. V arheološki literaturi je Prelasko zaslovelo predvsem po novcnih zakladnih najdbah, ki so bile zakopane v 3. stol. n. št. in kažejo na nemiren cas državljanskih vojn. Pristava pri Lesicnem (26 preb., jz. 11 km) je razložena v s. delu Srednjesotelskega gricevja, na n. v. ok. 400 m, na položnih pobo-cjih ob cesti Lesicno–Podcetrtek. V kraju je vec pocitniških hišic. Pristava pri Mestinju (194 preb., s. 6 km) je grucasto naselje ob Hajnskem potoku, pritoku Mestinjšcice v Zgornjesotelskem gricev­ju. K naselju spada zaselek Bukovje na jv. Nad vasjo je vzpetina Plantak (267 m). Skozi naselje pelje cesta Šmarje pri Jelšah–Pod­cetrtek, ob Mestinjšcici pa železniška proga Stranje–Podcetrtek. Sz. od naselja je F. Lorger z manjšimi sondiranji potrdil obstoj rim-ske naselbine. Roginska Gorca (130 preb., sz. 6 km) je razložena v dolini Tin-skega potoka na skrajnem j. Zgornjesotelskega gricevja. Hiše so raztresene po dolini in okoliških pobocjih. J. od naselja se dviga Rudnica z najvišjim vrhom Plešivec (686 m). Na prisojnih pobocjih so vinogradi, med katerimi je vec pocitniških hišic. Rudnica (32 preb., z. 8 km) je grucasto naselje v prisojni legi jz. od Plešivca (686 m), najvišjega vrha Rudnice. Med 2. svetovno vojno je bila vas požgana. Nekoliko pod naseljem je na manjšem grebenu dobro vidno prazgodovinsko gradišce z dvema vecjima umetnima terasama. Da je bilo gradišce uporabljano tudi v 4. stol. n. št., doka­zuje depo železnih in bronastih predmetov na vrhu hriba, ki ga rim-ski novci datirajo v cas cesarja Valentinijana I. (364–375). Pozneje so v bližini odkrili še številne druge rimske najdbe, ki poudarjajo po-men najdišca tudi v poznorimskem casu. Izstopa del rimske srebrne paradne obrazne maske iz 3. stol. Sedlarjevo (80 preb., j. 7 km) je grucasto naselje na desnem bre­gu Sotle, tik ob meji s Hrvaško. J. od naselja se v reko izliva potok Buca. Skozi kraj pelje cesta Podcetrtek–Bistrica ob Sotli. V sredi-šcu naselja je partizanski spomenik, posvecen prehodu 14. divizije cez Sotlo februarja 1944. Z. od naselja sta na gozdnem grebenu rimskodobni gomili. P PODCETRTEK Polje ob Sotli Prelasko Pristava pri Lesicnem Pristava pri Mestinju Roginska Gorca Rudnica Sedlarjevo PODCETRTEK Sela Sodna vas Sv. Ema Verace Vidovica Virštanj Vonarje PODNEBJE 144 Sela (109 preb., jz. 6 km) so razložena v s. delu Srednjesotelskega gricevja, v dolini Golobinjskega potoka. Vecina preb. se preživlja s kmetovanjem. V kraju je podružnicna cerkev sv. Filipa in Jakoba. Sodna vas (80 preb., s. 3 km) je razložena v dolini Mestinjšcice, ki se j. od kraja izliva v Sotlo. Na jz. se dvigajo gozdnata pobocja Rudnice. Kraj leži v bližini meje s Hrvaško. Skozenj peljeta cesta Mestinje–Bistrica ob Sotli in železniška proga Stranje–Podcetr­tek. Tu je fevdno sodišce v Podcetrtku izrekalo kazni. Aplencevo gospodarsko poslopje je etnološki spomenik. V Sodni vasi se je leta 1944 rodil teolog Jože Krašovec. Sv. Ema (178 preb., s. 4 km) je razložena na 345 m visokem gricu v skrajnem j. delu Zgornjesotelskega gricevja, nad izlivom Mestinjšcice v Sotlo. Na z. strani vzpetine je v bližini železniške proge Stranje–Podcetrtek grucasti zaselek Marcja vas. Prisojna pobocja pokrivajo vinogradi, vmes je veliko pocitniških hišic. Na Vinarski gori stoji barocna župnijska cerkev sv. Eme, zgrajena v letih 1463–1466; po prezidavah leta 1717 in leta 1784 je dobila barocni videz. Zanimiva je oltarna slika Hema in cudež o pravic­nem placilu, narisana približno leta 1640. Predstavlja svetnico pri izplacilu zidarskih del v samostanski cerkvi v Krki na Koroškem. Prižnico in tabernakelj je izdelal J. Straub. Verace (122 preb., jz. 7 km) v s. delu Srednjesotelskega gricevja so razložene po gricevju med potokom Buca in Golobinjskim poto­kom. K naselju spadajo zaselki Kokotinjek ter Spodnje in Zgornje Malcansko. Število preb. se zmanjšuje, vecina se jih preživlja s kmetovanjem. Vidovica (66 preb., sv. 4 km) je razložena v j. delu Zgornjesotel­skega gricevja, na slemenu med Sotlo na j. in Jercinskim potokom na s. Prej se je kraj po podružnicni cerkvi sv. Vida iz 17. stol. ime­noval Sveti Vid. Virštanj (188 preb., jz. 8 km) je razložen po s. delu Srednjesotel­skega gricevja, med potokom Slivje ter Golobinjskim in Virštanjskim potokom. H kraju spadata zaselka Kristan Vrh in Podvrba. Prisojna pobocja pokrivajo kakovostni vinogradi; tu je vec pocitniških hišic. Vonarje (69 preb., sv. 4 km) je razloženo naselje v j. delu Zgor­njesotelskega gricevja, na desni strani Sotle. Mimo pelje cesta Podcetrtek–Rogaška Slatina. V kraju je vec pocitniških hišic. Na vzpetini s. nad njim stoji podružnicna cerkev sv. Areha iz 18. stol. Umetno Vonarsko jezero na Sotli je bilo zaradi onesnaženosti opu-šceno. Podnebje V hribovitem svetu na z. je omiljeno zmerno celinsko podnebje, ki je znacilno za Posavsko hribovje, v. del pa ima skladno z zniževanjem površja vse vec potez, znacilnih za subpanonsko celinsko podne­bje. Rogaško podolje in še bolj izrazito Brežiško-Krško polje sta od­prta proti Panonskemu nižavju. Zracne gmote v višjih legah se z vetrovi hitreje menjavajo, medtem ko na dnu kotlin in tudi dolin, posebno v hladni polovici leta, prihaja do sprememb z zamudo. Znanilec slabega vremena je jugozaho­dnik, po prehodu vremenskih front pa zapihajo s. ali sv. vetrovi. Vse to se odraža v povprecnih temperaturah, ki se z narašcanjem n. v. sicer praviloma zmanjšujejo, a je nazadovanje bolj izrazito poleti, pozimi pa so razlike manjše. Nad dnom dolin je znacilen nekajsto­metrski toplotni pas, v katerem so temperaturne vrednosti višje, kot bi pricakovali glede na n. v. Toplotni pas je najbolj izrazit v gricevjih, kjer so prav zaradi njega na prisojah ugodne lege za rast sadnega drevja in vinske trte. Toplotni obrat je lahko neugoden na zacetku vegetacijske dobe zgodaj spomladi, še zlasti v dolini ob Bistrici, manj pa vzdolž srednje Sotle. Ožji dolinski deli namrec zavirajo odtekanje hladnega zraka, kar samo povecuje temperaturne razlike med nižjimi in vzpetimi deli pokrajine. V toplem pasu, ki se po prisojah zacenja od 10 do 30 m nad dolinskim dnom in je najizrazitejši približno 100 m nad njim, so zato pozimi temperaturna povprecja višja, poleti, ko se doline mocno ogrejejo, pa nižja. Zadnja spomladanska pozeba in prva jesenska slana pomembno vplivata na lego vinogradov in sadovnjakov. Nanje zelo ugodno vplivajo sorazmerno visoke jesenske temperature in ne prevroca poletja s srednjo julijsko temperaturo ok. 20 oC. Srednja letna temperatura v Pišecah na Bizeljskem je 9,8 oC, srednja janu­arska –1,0 oC in srednja julijska 19,6 oC. Nekatera dolinska obmocja imajo znacilnosti zaprtih kotlin z neko­liko manjšim dnevnim temperaturnim kolebanjem. Zato so zime do-kaj mrzle, poletja pa ne posebej vroca, kar kažejo tudi podatki za Rogaško Slatino, ki ima srednjo letno temperaturo 9,0 oC, srednjo januarsko –1,6 oC in srednjo julijsko 18,6 oC. Na Brežiško-Krškem polju se srednja letna temperatura zraka povzpne na vec kot 10 oC. Nekoliko ostrejše podnebje je v višjem svetu. O tem pricajo podat­ki meteorološke postaje Planina pri Sevnici, kjer je srednja letna temperatura 8,8 oC, srednja januarska –1,1 oC in srednja julijska 18,1 oC. Povprecni absolutni minimumi so okrog –26 oC, maksimu-mi pa se približujejo 40 oC. Letna temperaturna amplituda je na z. približno 20 oC in na v. 22 oC. Letna višina padavin se giblje med 1000 in 1300 mm; znižuje se od z. proti v. oz. z zmanjševanjem razgibanosti površja. Na poletne mesece odpade tretjina, na celotno vegetacijsko dobo od aprila do oktobra pa vec kot štiri petine padavin. Jesenski meseci so pra­viloma bolj sušni, kar je ugodno predvsem za vinogradništvo. Prvi padavinski višek je junija in drugi novembra, prvi nižek januarja in drugi oktobra. Z jz. pogosto piha fen, ki zmanjšuje vlažnost in po­vecuje sušo. Razlike v letni kolicini padavin med posameznimi padavinskimi po­stajami so dokaj obcutne, saj so na primer v Podcetrtku namerili 1086 mm padavin, v Podsredi pa že 1137 mm. V gricevju in ob So-tli je kolicina padavin nekoliko nižja. Najbolj namocena so pobocja PODNEBJE P Bohorja, kjer prinašajo padavine vlažne zracne gmote, ki potujejo proti s., sv. in v. Nadpovprecno namocena so tudi j. pobocja Boca, PODNEBJE PODODNIŠTVO Donacke gore in Maclja. Število nevihtnih dni je 40 na leto, kar je manj kot v osrednji Slove­niji. Na leto je ok. 80 dni z meglo; po slemenih jih je nekaj manj, po vlažnih dolinah, pa tudi na Brežiško-Krškem polju nekaj vec. Snežna odeja traja v povprecju mesec do dva, v hribovskih prede­lih tudi tri mesece, na Bohorju pa še dlje. V primerjavi s preostalo Slovenijo je debelina snežne odeje skromnejša. O tem pricajo po­datki o najvecji izmerjeni debelini snežne odeje, ki kažejo, da se vrednosti vec kot meter pojavljajo le v višjem svetu, medtem ko na ravnini in po gricevjih sicer presegajo pol metra, a višine enega metra ne dosegajo. Parameter RogaškaSlatina(235 m) Planina pri Sevnici(550 m) Pišece(230 m) Gornji Lenart(150 m) Povprecna letna temperatura zraka v °C 9,0 8,8 9,8 9,7 Povprecna januarska temperatura zraka v °C –1,6 –1,1 –1,0 –1,3 Povprecna julijska temperatura zraka v °C 18,6 18,1 19,6 19,6 Najnižja izmerjena temperatura zraka v °C –24,8 –21,5 –21,6 –26,0 Najvišja izmerjena temperatura zraka v °C 36,8 33,6 35,7 36,8 Povprecna letna višina padavin v mm 1061 1293 1010 1047 Povprecno letno število dni s padavinami nad 0,1 mm 130 149 101 107 Najvecja dnevna višina padavin v mm 106 122 103 122 Povprecno število dni s snežno odejo 46 86 41 49 Najvecja izmerjena debelina snega v cm 62 108 – – Povprecno število dni z meglo 70 36 60 65 Pohodništvo Ressljeva gozdna ucna pot je krožna pešpot po Krakovskem gozdu in po Gorjancih. Zacetek poti, namenjene spoznavanju ži­vljenja nižinskega hrastovega gozda, je pri gostilni Žolnir v Kosta­njevici na Krki. Dolga je 5 km in je oznacena s stiliziranim znakom – iz zacetnic imena in priimka Josefa Ressla »JR«. Ressel je v letih 1817–1821 služboval v Šentjerneju in opravil geodetske meritve Krakovskega gozda. Znan je kot izumitelj ladijskega vijaka; po iz­rocilu naj bi svoj izum preizkušal na Krki, nekoliko gorvodno od Kostanjevice na Krki. Za obisk poti je potrebna terenska oprema. Vodstvo po njej zagotavlja Zavod za gozdove RS, Obmocna enota Brežice; • (07) 499 16 00. Pišeška gozdna ucna pot je krožna gozdna ucna pot, namenje­na izobraževanju javnosti o gozdarstvu. Dolga je 4,5 km, izhodišce je pri mlinu v Pišecah (izvir potoka Gabrnica), kjer se tudi konca. 146 Oznacena je z zeleno-rumenimi markacijami. Na voljo je tudi tiska­ni vodnicek, v katerem so opisi in razlage ob poti izpostavljenih zanimivosti. Za hojo je primerna lahka terenska obutev. Vodstvo po gozdni ucni poti zagotavlja Zavod za gozdove RS, Obmocna enota Brežice; • (07) 499 16 00. Sromeljska pešpot je krožna pešpot, dolga 5 km. Izhodišce je pri okrepcevalnici Kranjcic, nekoliko nad naseljem Sromlje. Pot je zelo primerna za krajše rekreacijske sprehode. Priporocljiva je lažja terenska obutev. Pleterska krožna pešpot poteka okrog posestva Kartuzije Ple­terje. Dolga je 3 km, oznacena in zelo primerna za krajše spre­hode. Pot štirih slapov po Bohorju predstavlja štiri slikovite Bohorske slapove: Ubijavnik, Bojanca, Bojavnik in Pekel. Zanimiva je legen­da o slapu Bojanca, pri katerem z nekaj domišljije ob desnem robu slapa ugledamo cloveški obraz. Legenda pravi, da se je lepa ajdo­vska deklica sprehajala po cudovitih bohorskih jasah in senožetih. Ob robu jase je izgubila iglo, ki se je zapicila blizu slapa Pekel (izgubljeno iglo simbolizira stojeci skalni osamelec). Zaradi tega jo je mati kaznovala tako, da je morala vsako jutro cistiti »pecine«, ni pa se smela umiti. Ker je deklica želela biti lepa in cista, se je na skrivaj odpravila k slapu Bojanca. Tam jo je zalotila mati in jo jezna pahnila cez slap. Za deklico je ostal le obraz v skali. Loška gozdna ucna pot poteka od Loke pri Zidanem Mostu do botanicnega rezervata Sv. Lovrenc (clusijev svišc). Vodna ucna pot Gabrnica je prva vodna ucna pot v Sloveniji. Poteka od izvira potoka Gabrnica v Pišecah do njegovega izliva v Savo pri Mostecu. Poudarek je na spoznavanju pomena vode v ekologiji pokrajine in posledic spreminjanja vodotoka zaradi delo­vanja cloveka. Ob poti so na dolocenih tockah postavljene infor­mativne table, na katerih je opisano življenje ob potoku, njegova raba za potrebe okoliških preb., uravnavanje vodotoka v njegovem nižinskem delu, posledice poseganja v vodo in vodotok z vidika okoliškega rastlinstva in živalstva. Pot je zelo dolga, zato je za njen obisk potrebno prevozno sredstvo. Sprehajalne poti in gozdna ucna pot v gozdovih okrog Zdravi­lišca Rogaška Slatina so speljane v okolici naselja in po bližnjih gozdovih; v veliki meri imajo parkovni znacaj. Med potmi je tudi gozdna ucna pot, namenjena seznanjanju javnosti s temeljnimi znacilnostmi gozda. Gozdna ucna pot na Galkah in Bocu je krožna gozdna ucna pot, ki od planinskega doma na Bocu poteka mimo gozdnega re-zervata do vrha Boca (razgledni stolp) in se po z. grebenu vraca k izhodišcu. Odsek pešpoti E7 od Donacke gore do Bistrice precka celo­tno Kozjansko. Namenjena je seznanjanju javnosti s pokrajino in ljudmi. Ob njej je tudi vrsta zanimivosti in zanimivih krajev z bogato kulturno dedišcino (npr. grad Podcetrtek, samostan v Olimlju). POHODNIŠTVO POSAVJE 148 Posavje Posavje, tudi Spodnje Posavje, je jv. del Slovenije ob Savi pod Ra-decami in ob njenih pritokih. Obsega savsko dolino, v. del Krške kotline do Sotle, jv. del Posavskega hribovja, sv. del Gorjancev ter Krško, Senovsko in Bizeljsko gricevje. Na s. sega do Lisce, Bohorja in Orlice, na z. do Jatne in Mirnske doline, na jz. do Ra-duljskega hribovja, na j. do ovršja Gorjancev in na v. do Sotle. Hribovja in osojne lege gricevij so v glavnem gozdnati, na prisoj­nih legah gricevij prevladujejo vinogradi in sadovnjaki, v dolinah in na ravninah travniki in njive, ponekod je tudi precej intenzivnih sadovnjakov. Do leta 1918 je pokrajina pripadala deželama Štajerski na levi in Kranjski na desni strani Save. Njuna meja je zdaj v glavnem zabrisa­na, ceprav je med ljudmi še vedno prisotno poimenovanje glede na nekdanjo pripadnost, vcasih tudi zabavljanje na racun ene ali druge strani. K temu morda prispeva tudi še vedno obstojeca meja med ljubljansko in mariborsko škofijo, ki poteka po Savi. Ob pomembni obsavski prometni poti, leta 1862 je bila zgraje­na železniška proga Zidani Most–Zagreb, so že zgodaj nastala mestna in trška naselja Sevnica, Brestanica, Krško in Brežice. Drugod na ravnini so grucasta, ponekod tudi obcestna naselja, v gricevjih predvsem razložena naselja in zaselki, v hribovju pa za­selki in samotne kmetije. Naselja so v povprecju zelo majhna, kar polovica jih ima manj kot 100 preb. Posavje je gospodarsko precej neenakomerno razvito. Najbolj razvita so nižinska in prometno lahko dostopna obmocja, delno tu­di obmocja ob slov.-hrv. meji, v bližini milijonskega širšega obmo-cja Zagreba. Nerazvita so ostala zlasti hribovita, bolj odmaknjena in zato prometno težje dostopna obmocja. Še vedno je zelo pomembna gospodarska panoga kmetijstvo. V ravninskem delu prevladujeta poljedelstvo (koruza, pšenica, krom­pir, sladkorna pesa) in živinoreja (mlecna in mesna govedoreja, prašicereja in perutninarstvo), mestoma se pojavljata tudi intenziv-no sadjarstvo in vrtnarstvo. Na prisojnih gricevnatih pobocjih so vinogradi in sadovnjaki, v osojnih legah in v višjih, hribovitih poboc­nih legah predvsem gozd. Vinogradi na Gorjancih in v Krškem gricevju na desni strani Sa­ve spadajo v Dolenjski vinorodni okoliš, vinogradi Bizeljskega in Senovskega gricevja na levi strani Save v Bizeljsko-Sremiški vi-norodni okoliš; oba sta del Posavske vinorodne dežele. V vseh okoliših so pogoste in priporocene sorte vinske trte laški rizling, sauvignon, beli pinot, chardonnay, frankinja in modri pinot, v Bi-zeljsko-Sremiškem okolišu tudi rumeni plavec in žametovka. Industrija se je razvila predvsem v Krškem in Sevnici in ostala de­javna kljub veliki krizi v devetdesetih letih prejšnjega stol. To velja za papirno in delno tekstilno industrijo, medtem ko je nekdaj moc­na kovinska industrija v veliki meri propadla. Med najpomembnej­po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 mocno okrepila. Po razpadu vecjih podjetij so se razvile raznovrstne vecje in manjše gospodar­ske družbe, okrepili so se samostojni podjetniki. Poselitev in vecina dejavnosti so osredotoceni v treh mestnih sre­dišcih. V ozki dolini Save sredi Posavskega hribovja stoji lokalno središce Sevnica, ob izstopu Save na široko Brežiško- Krško polje je najbolj industrializirano Krško in na ravnini nad sotocjem Krke in Save so Brežice, kjer so osredotocene predvsem izobraževalne in zdravstvene ustanove. Do osamosvojitve Slovenije je bil zlasti spo­dnji del Posavja precej navezan na Zagreb, zdaj si centralne funk-cije delijo omenjena posavska središca, zlasti Brežice in Krško. Posotelje Posotelje, tudi Sotelsko ali Obsotelje, je del v. Slovenije v porecju Sotle. Sega od najvzhodnejših odrastkov Karavank na s. do izteka Sotle v Krško kotlino. Poleg doline Sotle obsega v. dele Posavske­ga hribovja in vmesnih gricevij, na levem bregu Sotle pa se na­daljuje v vecinoma gricevnato Hrvaško Zagorje. Mocno razgibano Zgornjesotelsko gricevje med Bockim pogorjem in Rudnico proti z. povsem neizrazito prehaja v Voglajnsko gricevje, proti j. pa se nadaljuje v Srednjesotelsko gricevje, ki se zakljucuje s sotesko Zelenjak. Ta j. od Orlice preide v spodnje Posotelje, morfološko in socialnoekonomsko že del Krške kotline in s tem Posavja. Hribovje na s. je grajeno vecinoma iz apnenca in dolomita mezo­zojske starosti, gricevja pa predvsem iz mlajših terciarnih kamnin, laporja, pešcenjaka, kremenovega proda, skrilavcev ter mestoma iz miocenskega litotamnijskega apnenca. Gricevje clenijo potoki z mokrotnimi naplavnimi ravnicami in ob­casno poplavljenimi travniki na dnu dolin, pobocja zarašca listnati gozd bukve, hrasta in kostanja, višje in osojne lege tudi iglavci. Na nižjih prisojnih legah so vinogradi in sadovnjaki, v širših in bolj suhih dolinah tudi njive. Posotelje je gospodarsko manj razvito obmejno, v glavnem kme­tijsko obmocje z majhnimi in razdrobljenimi kmetijami. Pomembni usmeritvi sta vinogradništvo in vinarstvo, ki imata dolgoletno tradicijo in dajeta Posotelju svojevrsten pecat. Vinogradi se uvršcajo v Šmar­sko-Virštanjski vinorodni okoliš in Podravsko vinorodno deželo, v kateri so najpogostejše in priporocene sorte vinske trte laški rizling, sauvignon, beli pinot, chardonnay, frankinja in modri pinot. Preb. so zaposleni v vecjih središcih, predvsem Rogaški Slatini, Rogatcu, Mestinju in Kozjem, nekaj tudi v Šmarju pri Jelšah, Pod­cetrtku in Bistrici ob Sotli, precej pa se jih vozi na delo v celjsko industrijsko obmocje. Najpomembnejši gospodarski dejavnosti sta zdraviliški turizem (Rogaška Slatina, Terme Olimia) in steklar-ska industrija, v manjši meri lesnopredelovalna, tekstilna in živilska POSAVJE POSOTELJE POSOTELJE POŠTA PREBIVALSTVO 150 industrija ter industrija gradbenega materiala. Po dolini Sotle pote­kata regionalna cesta Mestinje–Brežice in lokalna železniška pro-ga Stranje–Imeno, ki se navezujeta na prometnici Rogatec–Celje in povezujeta Posotelje s Celjsko kotlino. Poselitev in vecina dejavnosti so osredotoceni v Rogaški Slatini, Rogatcu in Bistrici ob Sotli. V ravninskih delih so manjša grucasta, ponekod obcestna naselja, v gricevju prevladujejo razložena na­selja in zaselki, v hribovju zaselki in samotne kmetije. Pošta Poštne številke 8253 Artice • 3256 Bistrica ob Sotli • 8259 Bizeljsko • 8283 Blanca • 8294 Boštanj • 8280 Brestanica • 8250 Brežice • 3255 Buce • 8276 Bucka • 8263 Cerklje ob Krki • 8251 Catež ob Savi • 8257 Dobova • 8254 Globoko • 3231 Grobelno • 8261 Jesenice na Dolenjskem • 8258 Kapele • 8282 Koprivnica • 8311 Kostanjevica na Krki • 3260 Kozje • 8296 Krmelj • 8262 Krška vas • 8270 Krško • 3261 Lesicno • 8273 Leskovec pri Krškem • 1434 Loka pri Zidanem Mostu • 8255 Pišece • 8312 Podbocje • 3254 Podcetrtek • 3241 Podplat • 3257 Podsreda • 3253 Pristava pri Mestinju • 8274 Raka • 3250 Rogaška Sla­tina • 3252 Rogatec • 8281 Senovo • 8290 Sevnica • 8256 Sromlje • 8293 Studenec • 3264 Sveti Štefan • 8297 Šentjanž • 3240 Šmarje pri Jelšah • 8295 Tržišce • 8292 Zabukovje • 8272 Zdole. Prebivalstvo V Posavju in Posotelju živi na 6,4 % ozemlja Slovenije 5,1 % nje­nega preb.; gostota poselitve je 77,8 preb./km2. Za del pokraji­ne je znacilna inverzna poselitev, saj se gostota preb. in naselij z narašcanjem n. v. povecuje, vendar so naselja praviloma manjša. Vecina naselij je na vrhu položnih slemen in kopastih vrhov, po pobocnih policah in na meji med gricevnatim Senovskim podoljem ter hribovitima Bohorjem in Orlico. Bolj strmi spodnji deli pobocij in mokrotne doline so skoraj neposeljeni. Izjema je nekaj širša, prometno pomembna dolina Save z naselji Sevnica, Blanca in Bre­stanica, ki pa se zaradi pomanjkanja prostora širijo v gricevje. Znacilno je upadanje ali stagnacija števila preb v prometno odma­knjenih in od zaposlitvenih središc oddaljenih obmocjih ter nara-šcanje njihovega števila v prometno ugodnejših, bolj ravnih legah, pri cemer prednjacita Rogaško podolje in Brežiško-Krško polje. Narašcanje je prej posledica priseljevanja, v preteklosti tudi z ob-mocij nekdanje Jugoslavije, kot pa naravnega prirastka. Število ljudi se je med letoma 1869 in 2002 povecalo za samo 7,5 %, pri cemer nekako od leta 1931 vseskozi stagnira; v zadnjem desetle­tju pa je celo obcutno nazadovalo, v povprecju za kar 3,2 %. V letu 2001 je bil naravni prirastek negativen v vseh obcinah, z izjemo P Krškega in Rogatca, še najbolj izrazito v obcinah Brežice in Koz­je. Obenem je bilo zaznati rahel selitveni prirast, vendar so med PREBIVALSTVO posameznimi obmocji precejšnje razlike. Medtem ko je v obcinah Kozje, Podcetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Sevnica število odseljenih preseglo število priseljenih, je bilo v preostalih obcinah število priseljenih nekoliko vecje od števila odseljenih. Za Posotelje je znacilna mocna dnevna migracija v zaposlitvena središca Rogaškega podolja ter v Štore in Celje, medtem ko dnev­ne migracije v Posavju v povprecju potekajo na krajše razdalje in so usmerjene v tamkajšnja zaposlitvena središca Sevnico, Krško in Brežice, iz jz. dela pokrajine tudi v Novo mesto. Gibanje števila prebivalcev po obcinah v obdobju 1869–2002 Obcina 1869 1900 1931 1961 1991 2002 Bistrica ob Sotli 2435 2524 2368 1939 1548 1460 Brežice 20078 23965 24263 25293 24724 23253 Kozje 6574 5796 5527 4579 3742 3406 Krško 21366 23264 25084 26549 28576 27586 Podcetrtek 5815 5567 5079 4063 3356 3224 Rogaška Slatina 7099 6690 7293 8250 10488 10544 Rogatec 2796 2728 2710 3044 3161 3191 Sevnica 15737 16325 17692 17775 18214 17726 Šmarje pri Jelšah 10964 10756 9648 9223 9593 9662 POSAVJE in POSOTELJE 92864 97615 99664 100715 103402 100052 Kljub odseljevanju mladega preb. in posledicno manjšemu narav­nemu prirastku je starostna sestava preb. za zdaj podobna slov. povprecju. Povprecna starost je 39,4 leta (v Sloveniji 39,3). Otrok v starosti do 15 let je 15,7 %, oseb v starosti od 15 do 64 let 68,9 %, ostarelih ljudi, starih vec kot 64 let, pa je 15,5 %. Leta 1991 je bilo v Sloveniji še 7 % kmeckega preb., na obmocju Posavja pa še ok. 10 %. Izrazito veliki deleži so bili v Srednjesotel­skem, Bizeljskem in Krškem gricevju ter na Gorjancih, medtem ko so bili deleži v naseljih Brežiško-Krškega polja ter Senovskega in Rogaškega podolja bistveno manjši. Prevladujejo razmeroma majhna naselja. Medtem ko povprecno naselje v Sloveniji šteje 337 preb., v povprecnem naselju Posavja in Posotelja živi le 168 preb. Med skupaj 595 naselji jih ima skoraj tretjina (30,3 %) le med 51 in 100 preb., velika pa je tudi skupina naselij z od 101 do 200 preb. (29,2 %). Sledita skupini naselij z 21 do 50 preb. (16,0 %) in 201 do 500 preb. (14,3 %). V petnajstih vasicah živi 10 preb. ali manj in v nadaljnjih devetindvajsetih od 11 do 20. V teh najmanjših naseljih živi le 0,6 % preb. Posavja in Posotelja. Naselij z vec kot 500 preb. je 17 oz. 2,5 %, vendar v njih živi 36,1 % celotnega preb., od tega dobra desetina (13,5 %) P v obeh najvecjih posavskih mestih Krškem (6994 preb.) in Breži­cah (6510 preb.), ki si delita vlogo regionalnega središca. Druga PREBIVALSTVO PREMOGOVNIŠTVO 152 vecja naselja v pokrajini brez izrazitega središca so Sevnica (4933 preb.), Rogaška Slatina (4801 preb.), Senovo (2448 preb.), Šmar­je pri Jelšah (1609 preb.) in Rogatec (1570 preb.). Leskovec pri Krškem ima natancno 1000 preb., vec kot 500 ljudi pa živi še v Brestanici, Kozjem, Dobovi, Kostanjevici na Krki, Krmelju, na Bi-zeljskem, v Dolenjem Boštanju, Podcetrtku in Selih pri Dobovi. Premogovništvo Ceprav posavsko premogovništvo po pomenu nikoli ni doseglo ali celo preseglo zasavskega, je bila njegova vloga v zadnjih dveh stol. pomembna. Nastanek rjavega premoga je vezan na dna sin-klinal v Posavskem hribovju, kjer ga najdemo tudi v vec deset me-trov debelih slojih med oligocenskimi kamninami. V v. nadaljevanju laške premogovne kadunje so manjša nahajali-šca premoga na Kozjanskem in v Posotelju; nekatera so izkorišcali zlasti v 19. stol. Na nahajališcu Sveti Križ v Rogaški Slatini so za-celi izkopavati leta 1853, pet let pozneje so zaceli kopati premog na nahajališcu Roginska Gorca, leta 1877 pa še na nahajališcih Babna Gora in Dobovec pri Rogatcu. Najobsežnejše oligocensko obmocje s premogom je med Sev­nico in Bistrico ob Sotli na obmocju Senovskega podolja. Plasti s podobnim geološkim razvojem kot v laški kadunji so ohranjene samo v s. delu pri Senovem. Premogovna plast debeline od 7 do 23 m pada strmo proti j. do globine 100 m; premog ima toplotno vrednost 15,9 MJ/kg. Na obmocju Senovega so prvi zapisi o nje­govem kopanju iz leta 1796, vendar je zacel premogovnik redno obratovati šele leta 1839. Do leta 1945 se je imenoval Rajhenburg. Pravi razvoj premogovnika se je zacel po letu 1904, ko ga je kupila Trboveljska premogokopna družba. Izgradnja 5 km dolge ozkotir­ne železnice med Brestanico in Senovim leta 1921 je omogocila, da je izkop še v istem desetletju presegel 100.000 ton na leto. Nekaj let pozneje so na Senovem zgradili termoelektrarno, med 2. svetovno vojno pa je okupator dokoncal še termoelektrarno v Brestanici. V Reštanju so med svetovnima vojnama kopali premog v dnevnem kopu. Po 2. svetovni vojni je izkop dosegel 250.000 ton in to raven obdržal do leta 1970, ko je kolicina nakopanega premoga zacela naglo nazadovati. Zaradi izcrpanih zalog se je leta 1995 zacelo zapiranje premogovnika. Manjše kolicine premoga so nakopali tudi v nahajališcih na širšem obmocju Senovega. Na Pokleku nad Blanco so ga zaceli kopati leta 1873, v Podsredi že leta 1864, v Koprivnici šele leta 1930. V z. nadaljevanju Senovskega podolja je Mirnsko podolje, kjer je vec nahajališc rjavega premoga, ki so jih zaceli izkorišcati že ko­nec 18. stol., tako v Gabrijelah leta 1797 in v bližnjem Mokrono­gu celo že leta 1770. Najpomembnejši tamkajšnji premogovnik v Šentjanžu v bližini Krmelja je zacel obratovati leta 1834 in je edini, ki je deloval daljše obdobje. Izkopavanje premoga je doseglo višek leta 1950, ko so ga nakopali 116.000 ton, potem pa je zacelo na­zadovati in premogovnik so zaprli že leta 1962. Na s. obrobju Brežiško-Krškega polja, kjer so v obsežni sinklinali odloženi pliocenski sedimenti, se na vec mestih pojavlja lignit. Še najvec ga je na obmocju Globokega, kjer je bilo ugotovljenih šest do dva metra debelih premogovnih plasti. Tamkajšnji lignit ima to-plotno vrednost 9,8 MJ/kg. Premogovnik je zacel obratovati leta 1883, zaprli so ga leta 1949. Najvec lignita (20.700 ton) so nako­pali leta 1940. Promet Posavje ima pomembno prometno vlogo, saj tok Save predstavlja naravno pot iz osrednje Evrope proti Balkanu. Ob Savi so Rimljani zgradili cesto Emona–Siscija (Ljubljana–Sisak) in na obmocju Po-savja naselbino Neviodun (zdajšnje Drnovo), ki je bila pomembna obcestna in pristaniška postojanka. Ostanki pristanišca s pomolom, ki je deloval vse do zgodnjega srednjega veka, so še vedno opazni. Tradicija se je nadaljevala s splavarjenjem po Savi, ki je bilo glavni nacin transporta do prihoda železnice v te kraje. Ugodna prometna lega se odraža tudi danes: tukaj poteka po­membna cestna povezava E70, znana pod imenom Ilirika, ki je del desetega evropskega koridorja in povezuje mesti Salzburg ter So-lun. Avtocesta je del dolenjskega avtocestnega kraka s povprecno dnevno obremenitvijo vec kot 7000 vozil in pricakovanim narašca­njem prometa, saj postaja najpomembnejša vstopna tocka v drža­ve jv. Evrope. Zelo pomembna je tudi železniška proga, ki so jo dogradili že leta 1862 za potrebe Avstro-Ogrske in njene oskrbe z žitom iz Sla­vonije in Srema. Zdajšnja dvotirna železniška proga, ki poteka vecinoma po levem bregu Save, je pomembna tudi za nekdanji in sodobni gospodarski razvoj obmocja. Pred 2. svetovno vojno so dokoncali tudi regionalno enotirno železniško povezavo med Sevnico in Trebnjim. Pomembna je tudi regionalna železniška po­vezava Savski Marof–Stranje, ki poteka po gricevnatem Posotelju in tece izmenicno na obeh straneh slov.-hrv. meje. Proga je bila dokoncana šele leta 1960 in je namenjena izkljucno potniškemu prometu. Na s. Posotelja poteka še železniška proga Grobelno– Rogatec–Krapina. Javni potniški promet je dobro razvit. Glavna avtobusna operater­ja sta Integral Brebus s sedežem v Brežicah in Izletnik Celje, ki vsakodnevno povezujeta vsa vecja naselja. Z brežiške avtobusne postaje vozijo tudi mednarodni avtobusi v Nemcijo in na Hrvaško. Nekoliko slabše so povezave v Posotelju, kjer avtobusi vozijo v glavnem le ob delavnikih. Iz Šmarja pri Jelšah so redne povezave proti Celju. Krško in Brežice imata tudi lokalne, mestne avtobusne PREMOGOVNIŠTVO PROMET P proge, ki njuni središci redno in pogosto povezujejo s preostalimi deli mesta. PROMET V javnem potniškem prometu ima veliko vlogo železnica, zlasti proga Ljubljana–Zagreb, ki je pomembna tako v notranjem kot v mednarodnem potniškem prometu, saj sta železniški postaji Do-bova in Sevnica postajališci tudi za mednarodne vlake. Regionalna železniška proga Trebnje–Sevnica ima enajst postajališc, proga Stranje–Imeno (s povezavo proti Hrvaški) pa šest; na obeh progah potniški vlaki vozijo le ob delavnikih. Spodnje Posavje ima kar šest letališc, med njimi vojaško letališce v Cerkljah ob Krki, ki zaenkrat še ni odprto za potniški promet, ter pet vzletišc oz. športnih letališc. V bližini Šmarja pri Jelšah sta vzletišci v naseljih Kozje in Podcetrtek, v obcini Brežice v Dobovi in Kapelah, v obcini Sevnica pa je edino vzletišce na Kompoljah. 154 R R RAKA Ardro pri Raki Brezje pri Raki Raka (265 m, 282 preb., 11 km z. od Krškega) Raka je veliko grucasto naselje v Krškem gricevju. Stoji na širo­kem razgibanem slemenu nad dolino potoka Orehovec. H kraju, ki se prvic omenja leta 1178 kot last stiškega samostana, spadajo zaselki Ljubljana, Senice, Slinovce in Kripsar. Vecina preb. je za­poslenih v industriji in storitvenih dejavnostih, deloma v domacem naselju. S kmetijstvom se preživlja manjši del vašcanov. DEDIŠCINA V jedru kraja je ob cerkvi prostoren trg s hišami nek­danjih premožnejših vašcanov. Barocna cerkev sv. Lovrenca je bila zgrajena v letih 1770–1803, njena predhodnica je bila že v drugi polovici 14. stol. sedež župnije. Stoji sredi naselja, ima osmeroko­tno osnovo s stranskima kapelama in monumentalno, v poznoba-rocnem duhu izvedeno lupino, razclenjeno s tricetrtinskimi stebri. Nizka zvonika sta med trikotno zakljucenim celom. Nad portalom je kronogram v napisu z letnico 1795. Pri zacetnih delih je sodeloval ljubljanski stavbenik Lovrenc Prager, v klasicisticnem duhu poznega 18. stol. pa nadaljeval njegov sin Ignac. Notranjo opremo z glavnim oltarjem je leta 1867 izdelal M. Tomec. Slika v atiki je delo J. Wolfa, ki je leta 1870 izdelal križev pot, leta 1883 pa zasnoval oltarja ter ju opremil s slikama Marije Kraljice in Ecce homo. Orgelska omara, prenesena iz opušcenega kostanjeviškega samostana, je kakovo­stni barocni izdelek iz sredine 18. stol. V. od naselja stoji grašcina, ki je bila sprva last raških gospodov. Sedanja podoba gradica z ar­kadnim dvorišcem je rezultat temeljitih prezidav v 17. in delno v 19. stol. Omenja se že leta 1161, leta 1279 kot castrum Arch. Vitezi Archerji so bili spanheimski ministeriali, grad so upravljali do kon-ca 15. stol., ko je prešel v last viteza Scheyerja iz Soteske. Uporni kmetje so leta 1515 grašcino požgali. Po letu 1622 so baroni Khe­yselli prvotno stavbo prenovili v štiritraktno dvonadstropno grašcino z arkadnim dvorišcem in okroglim stolpom ob vhodu. Za grašcaki baroni Mordachsi in Hallersteini je grašcina prešla v mešcanske ro­ke. Doslej je bil v poslopju samostan sester usmiljenk. OKOLICA Ardro pri Raki (80 preb., v. 1 km) je grucasto naselje v jv. delu Krškega gricevja, na prisojnem pobocju nad potokom Lokavec. K naselju spadajo zaselki Lašce pod Pijano goro, Pe­kel ter del Kripsarja. Eden od obeh nazivov za domacine naselja Pesjajnarji (drugi je Ardrjani) naj bi izviral od tukajšnjega bivališca valptov raške grašcine. Brezje pri Raki (51 preb., z. 4 km) je grucasto naselje v j. delu Kr-škega gricevja, na položnem pobocju nad dolino potoka Lašcek. RAKA Brezje pri Raki Celine Cirje Dedni Vrh Dobrava pod Rako Dolenja vas pri Raki Dolga Raka Gmajna Goli Vrh Gradišce pri Raki Jelenik Koritnica 156 Naokrog so vinogradi. V okolici so bile odkrite halštatske gomile. Celine (41 preb., s. 2 km) so grucasto naselje sredi Krškega gri-cevja, na položnem pobocju nad dolino potoka Lokavec. Okoliška slemena in prisojna pobocja so v veliki meri prekriti z vinogradi. Cirje (72 preb., jv. 1 km) je razloženo naselje na slemenu in prisoj­nem pobocju tik pod Rako, nad dolino potoka Orehovec v jv. delu Krškega gricevja. H kraju spadata zaselka Pijance in Socnik ter del zaselka Slinovce. Naokrog so vinogradi z vec pocitniškimi hišicami. Dedni Vrh (10 preb., v. 3 km) je razloženo naselje v jv. delu Krške­ga gricevja, na pobocju nad izlivom potoka Smolina v Lokavec. Po prisojnih pobocjih so vinogradi in sadovnjaki. Dobrava pod Rako (19 preb., jz. 3 km) je grucasto naselje v j. delu Krškega gricevja, na položnem pobocju nad potokom Racna, ki ob deževju poplavlja. Dolenja vas pri Raki (56 preb., jz. 3 km) je v osrednjem delu grucasto, deloma tudi razloženo naselje v j. delu Krškega gricevja, na položnem pobocju z. od potoka Racna. Na z. in jz. ga obdaja gozd, skozi katerega tece potok Lašcek. Prvic se omenja v listini iz prve polovice 13. stol. kot last brižinske cerkve. Dolga Raka (75 preb., j. 2 km) stoji na slemenu med potokoma Racna in Orehovec v j. delu Krškega gricevja. Preb. se ukvarjajo z vinogradništvom, sadjarstvom in živinorejo. Jeseni leta 1941 so ljudi izselili, na njihove domove so prišli Kocevarji. Gmajna (153 preb., jz. 4 km) je razloženo naselje sz. od Krakovske­ga gozda, med potokoma Racna in Sajevec. Sredi mokrotnih travni­kov stojijo zaselki Zaprekope, Gomila, Colnišce in Dule. Pomembna sta vinogradništvo in živinoreja. V okolici so našli prazgodovinske gomile rimske miljnike in ob nekdanji cesti Emona–Neviodun. Goli Vrh (14 preb., jv. 3 km) je razloženo naselje na j. obrobju Krškega gricevja. Od kmetijskih dejavnosti sta pomembna zlasti vinogradništvo in sadjarstvo. Jeseni 1941 so Nemci vašcane izse­lili, na njihove domove pa nastanili Kocevarje. Gradišce pri Raki (7 preb., s. 1 km) je razloženo naselje z le nekaj hišami v Krškem gricevju, na pobocju nad dolino potoka Lokavec. Nad vasjo se dviga vzpetina Buce (ali Zabuc, 359 m) z vinogradi in zidanicami. V bližini so našli ostanke prazgodovinske naselbine in rimske grobove. Jelenik (47 preb., s. 3 km) je razloženo naselje sredi Krškega gri-cevja, na prostranem hrbtu med potokoma Racna in Lokavec. Se-stavljata ga zaselka Gorenji in Dolenji Jelenik. Prisojna pobocja so prekrita z vinogradi, med katerimi je vec zidanic, osojna pobocja porašca gozd. Koritnica (25 preb., sz. 3 km) je razloženo naselje sredi Krškega gricevja, na slemenu in pobocjih nad potokom Racna. Zlasti na Jelenskem (Linskem) vrhu (360 m) in Žirovniku so vinogradi, po­bocja na s. strani Jelenskega vrha in precejšen del pobocij nad Racno porašca gozd. Ob cesti Raka–Rovišce pri Studencu sto­ji barocna podružnicna cerkev sv. Petra, verjetno barokizirana v 17. stol. Socasno je nastal glavni oltar, prenovljen leta 1892. Tu je bila raziskana prazgodovinska gomila. Kržišce (59 preb., j. 4 km) so razloženo naselje na ravnini in na bližnji neizraziti vzpetini, skrajnem j. odrastku Krškega gricevja. Jeseni leta 1941 so Nemci na domove nasilno izseljenih vašcanov nastanili Kocevarje. Mali Koren (25 preb., j. 5 km) je grucasto naselje na s. robu Kra­kovskega gozda, j. od glavne ceste Novo mesto–Zagreb. V nepo­sredni bližini je peskokop kremencevega peska. Mikote (58 preb., jv. 3 km) so razloženo naselje v j. delu Krške­ga gricevja. Potok Orehovec se tu izliva v Lokavec. K vasi spada zaselek Skrvada, imenovan po bližnjem gozdu, v katerem so se v casu turških vpadov skrivali domacini; pozneje je nudil zatocišce rokovnjacem. Planina pri Raki (51 preb., sz. 4 km) sredi Krškega gricevja je se­stavljena iz zaselka Mala Planina ob cesti Rovišce pri Studencu– Mali Trn in Velika Planina proti v. Okolica je deloma zakrasela in v veliki meri porašcena z mešanimi gozdovi (bukev, gaber, hrast). V bližini so odkrili gomile. Podlipa (42 preb., j. 2 km) je obcestno naselje na nizkem sleme-nu j. obrobja Krškega gricevja. Vašcani se deloma preživljajo s kmetijstvom. Podulce (85 preb., z. 1 km) so razloženo naselje v j. delu Krškega gricevja, nad dolino potoka Racna. V naselju je vec pocitniških hi-šic. Nedalec od zaselka Podvrh stoji ob Racni podružnicna cerkev sv. Marjete, znacilen primer preproste romanske podeželske arhi­tekture s pravokotno podolžno ladjo, polkrožno apsido in pozneje prizidanim zvonikom. Glavni oltar je preprosto delo iz 19. stol. s starejšo plastiko. Površje (54 preb., z. 3 km) v j. delu Krškega gricevja stoji na dol-gem slemenu z. nad dolino potoka Racna. Kraj sestavljajo Gorenje Površje na s. in Dolenje Površje na j. ter zaselek Gomila. V naselju je nekaj pocitniških hišic. Pristava pod Rako (20 preb., j. 2 km) je razloženo naselje v j. delu Krškega gricevja, na slemenu nad dolino potoka Racna. Preb. se med drugim ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo. Ravno (80 preb., j. 4 km) sestavljajo Gornje, Srednje in Dolenje Ravno j. od glavne ceste Ljubljana–Zagreb, na položnem pobocju skrajnih j. obronkov Krškega gricevja. V. od naselja je peskokop kremencevega peska, jv. se razprostira obsežen Krakovski gozd. Na gricku pri Gornjem Ravnem stoji podružnicna cerkev sv. Le-narta. Ima podolžno pravokotno ladjo s potegnjenim pravokotnim polkrožnim zakljuckom, zrcalasto obokanim, nad prezbiterijem je kupola. Glavni oltar je delo J. Groma iz leta 1888. Po barocni tradi­ciji je izdelan s. stranski oltar, j. je preprosto delo iz 17. stol.; križev pot slikarja J. Klemena je iz leta 1803. Sela pri Raki (83 preb., jv. 2 km) so razloženo naselje v j. delu Kr-škega gricevja, na slemenu Šrange (235 m), ki ga obdajata dolini R RAKA Koritnica Kržišce Mali Koren Mikote Planina pri Raki Podlipa Podulce Površje Pristava pod Rako Ravno Sela pri Raki RAKA Sela pri Raki Smednik Straža pri Raki Videm Vrh pri Površju Zabukovje pri Raki Zaloke RASTLINSTVO 158 potokov Orehovec na z. in Lokavec na v. H kraju spadata zaselka Fatrna in Savinek. V okolici so obsežni vinogradi z zidanicami in vec pocitniškimi hišicami. Smednik (80 preb., j. 3 km) je grucasto naselje v j. delu Krškega gricevja, na prisojnem pobocju s. od ceste Novo mesto–Zagreb. Vecina preb. se vozi na delo v bližnja vecja naselja, s kmetijstvom se jih preživlja le manjši del. Straža pri Raki (168 preb., v. 3 km), prej Straža Sv. Valentina, je naselje na jv. obrobju Krškega gricevja; sestavljajo ga zaselki Podstraža, Straški vrh in Rimš. Podružnicna cerkev sv. Valentina iz 17. stol. je enotno zasnovana stavba s tristrano zakljucenim prezbi­terijem z mrežastim obokom in imitirajocimi obocnimi rebri. Visoka ladja je centralno urejen prostor s kupolastim obokom. Glavni oltar iz leta 1784 je leta 1887 prenovil podobar J. Kušljan iz Novega mesta. Na zunanjšcini je vgrajen rimski napisni kamen. V naselju so naleteli na sledove rimske poselitve. Videm (11 preb., jz. 2 km) je grucasto naselje v j. delu Krškega gricevja, na desnem bregu potoka Videmšcek, pritoka Racne. Vrh pri Površju (31 preb., z. 1 km) je razloženo naselje v j. delu Krškega gricevja, v. nad potokom Racna. Podružnicna cerkev sv. Neže je enoladijska stavba s tristrano zakljucenim prezbiterijem in zvonikom z barocno streho na z. strani. Notranjost je obokana z nizko banjo na opornikih. Glavni oltar iz sredine 18. stol. je bil pre­novljen leta 1894. Starejši je s. stranski oltar iz srede 17. stol. Zabukovje pri Raki (53 preb., sz. 2 km) je grucasto naselje sredi Krškega gricevja, na slemenu z. nad potokom Racna. K naselju spada tudi del zaselka Raški Vrh. Zaloke (62 preb., jv. 4 km) so razloženo naselje na s. robu Krako­vskega gozda, s. in j. od glavne ceste Novo mesto–Zagreb. Vzdolž z. dela naselja tece potok Lokavec, ki se nižje izliva v Krko. Tu so odkrili rimsko grobišce in druge najdbe iz tega obdobja. Rastlinstvo V Posavju razlicne podnebne razmere in relief vplivajo na zelo pe­ster rastlinski svet. Sava je oblikovala prodnato ravnino, ki je veci­noma poljedelska. Ponekod je še ohranjen prvobitni nižinski poplavni gozd hrasta do-ba, npr. Krakovski gozd in Dobrava, ki je v preteklosti prekrival ves nižinski svet. V njem uspevajo redek dacijski pljucnik (Pulmonaria dacica), zavarovana mocvirska logarica (Fritillaria meleagris) in v Sloveniji edino tu rastoca vrsta orhideje nordenova mocvirnica (Epipactis nordeniorum). V Jovsih, mocvirnatem travnatem obmocju ob Sotli, med številnimi vrstami uspeva tudi redka mocvirska kukavica (Orchis palustris). Pomembna so ohranjena suha travišca na desnem bregu Save, med Žadovinkom in Brežicami. Med številnimi orhidejami sta opazni stenicja kukavica (Orchis coriophora) in cmrljeliko macje uho (Oph­rys fuciflora). Stepske vplive Panonskega nižavja ponazarja navadni kosmatinec (Pulsatila nigricans), s pomladno modrino presenecata copasta in grozdnata hrušica (Muscari comosum, Muscari race-mosum). Po vec kot 100 letih je bil tu najden latasti macji rep (Phle-um paniculatum), druga zanimiva vrsta trave je postavna zlatolaska (Chrysopogon gryllus). Ob Savi se razrašcajo številni neofiti (topi­nambur, oljna bucka, žlezava nedotika, rudbekija, robinija). V edini preostali vecji mrtvici pri Prilipah uspevajo streluša (Sagitta­ria sagittifolia), jezerski bicek (Schoenoplectus lacustris), navadni trst (Phragmites australis) in v toplem pritoku iz Term Catež celo tropska plavajoca vrsta vodna solata (Pistia stratiotes). Hribovje je v veliki meri naseljeno in obdelano, precej je še dobro ohranjenih gozdov (Bohor, Gorjanci). Znacilne drevesne vrste so bukev (Fagus sylvatica), kostanj (Castanea sativa), hrasta graden in cer (Quercus sessiliflora, Quercus Cerris), javorji (Acer sp.), pa tudi zavarovani bodika (Ilex aquifolium) in tisa (Taxus baccata) sta kar pogosti. Posebnost je zavarovana navadna jarica (Eranthis hyemalis), ki ima na Bohorju edina rastišca v Sloveniji. Omembe vredni so še temnoškrlatni teloh (Helleborus atrorubens), endemit j. Slovenije, ter redke orhideje, kot so lepi ceveljc (Cypripedium calceolus), purpurna mocvirnica (Epipactis purpurata) in tudi zna-cilna sredozemska škrlatnordeca kukavica (Orchis purpurea). Veliko hribovskih travnikov še kljubuje sodobnemu nacinu kmetij­stva z izdatnim gnojenjem, zato spomladi in poleti tam zacveti na stotine rastlinskih vrst: zgodaj spomladi »posavska velikonocnica« navadni kosmatinec (Pulsatila nigricans) in tržaški svišc (Gentiana tergestina), sledijo številne orhideje (Orchidaceae), zavarovana kranjska lilija (Lilium carniolica), panonska detelja (Trifolium pan-nonicum) in sredi poletja postavni montpellierski nageljcek (Di­anthus monspessulanus). Na skrajnem sz. robu Posavja (Veliko Kozje) uspeva veliko alpskih rastlin, od avriklja (Primula auricula), alpskega srobota (Clematis alpina), Clusijevega svišca (Gentiana clusii), katerega rastišce na Sv. Lovrencu je botanicni spomenik, dvocvetne vijolice (Viola biflora) do dlakavega sleca (Rhododen­drom hirsutum). Sorodni rumeni slec (Rhododendrom luteum) se maja razcveta v gozdu pri Boštanju in na drugih rastišcih. Zaradi bogate in ogrožene flore je za botanicno pomembna ob-mocja Slovenije (IPA) predlagan precejšen del Posavja: Dobrava, Jovsi, Krakovski gozd, Gorjanci, reka Krka, Bohor (s Kozjanskim), Vrbina in Veliko Kozje. Reka Bistrica Bistrica, nekateri jo imajo za potok, je desni pritok Sotle, dolg 32 km in s 108 km2 velikim porecjem. Izvira v gricevju sz. od Planine pri Sevnici, tece skozi krajše soteske pod Pilštanjem, med Kozjim in Podsredo in pri Trebcah, nakar se pri Bistrici ob Sotli izliva v Sotlo. R RASTLINSTVO REKA Bistrica REKA Krka Sava Sotla Krka Krka je »posavska« reka le v spodnjem toku, kjer se kot eden najve-cjih desnih pritokov izliva v Savo. V celotnem toku je dolga 94 km, porecje obsega 2315 km2, povprecni pretok pri Podbocju znaša 54,7 m3/s. Izvira pri naselju Krka na s. robu Suhe krajine, v zgor­njem toku tece proti jv. vse do Soteske po ozki dolini, ki jo na obeh straneh spremljajo ok. 50 m višje terase, nato mimo Straže in skozi Novo mesto. Pri Otoccu se dolina mocno razširi in reka tece po široki ravnini na dnu Krške kotline do Brežic, kjer se tik pod Šentvi­ško goro izliva v Savo. V zgornjem toku so številni slikoviti lehnjakovi pragovi, v spodnjem ravninskem delu reka mocno vijuga in pogosto poplavlja. Vecji pritoki so Višnjica, Precna (vode ponikalnice Teme­nica), Radulja, Radešcica, Težka voda in številni potoki z Gorjancev. Krka je privlacna za vodne športe in rekreativno turisticne dejavnosti, vendar njihov razvoj mocno ovira velika onesnaženost recne vode. Sava Posavje precka najvecja slov. reka Sava. V celoti je dolga 947 km, površina porecja znaša 95.719 km2 (10.838 km2 v Sloveniji), pov­precen pretok pri izlivu v Donavo znaša 1158 m3/s. Sava ima izvirna kraka Savo Dolinko in Savo Bohinjko, ki se pri Radovljici združita v Savo. Tece skozi Ljubljansko kotlino in skozi Posavsko hribovje, v katerega je vrezala 60 km dolgo in do 500 m globoko sotesko. Pod Krškim vstopi v Krško kotlino, tece skozi prometno pomem­ben prehod med Gorjanci in Medvednico ter pri Zagrebu vstopi na Panonsko nižavje. Pomembnejši desni pritoki so Sora, Ljubljanica, Mirna in Krka, levi pa Tržiška Bistrica, Kokra, Kamniška Bistrica, Savinja in Sotla. Sava je vseskozi imela zelo pomembno vlogo v pokrajini. V prete­klosti je Posavje delila na dva izjemno slabo povezana dela, ki sta ostala trdno locena vse do zacetka 20. stol. Z gospodarskega vi-dika je bilo pomembno predvsem splavarjenje, s katerim so se ob Savi utrjevale prve poti in pozneje omogocile strateško pomembne obsavske prometne poti. Z izgradnjo prometnic in mostov je Sava vlogo locnice izgubila, z gradnjo verige savskih elektrarn pa dobiva velik gospodarski pomen. Sotla Sotla je mejna reka med Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save. Dolga je 90 km, porecje obsega 581 km2. Izvira na j. pobocju Maclja, tece najprej proti z. in nato proti j. po vecinoma široki do-lini. Po dolini Sotle potekajo regionalna cesta Mestinje–Brežice in lokalna železniška proga Stranje–Imeno, ki povezujeta Posotelje s Celjsko kotlino, v s. delu pa cesta in železniška proga Grobel­no–Rogatec–Krapina. Med v. obronkom Orlice Kunšperkom in Cesargradom reka tece po ok. 2 km dolgi in do 300 m globo­ko vrezani soteski Zelenjak, nato nadaljuje pot proti j. in se jv. od Dobove izliva v Savo. Zaradi naravnega in umetnega spreminjanja mocno onesnažena. Voglajna Voglajna je reka v Voglajnskem gricevju. Je levi pritok Savinje, dolg 35 km, porecje obsega 412 km2. Z obmocja Posotelja dobiva le povirne krake (Locnica, Drobinski potok), ime Voglajna dobi šele po sotocju Locnice in Slivniškega potoka. Voglajna pri Šentjurju vstopi v široko Voglajnsko podolje, tece mimo Štor in se v Celju izliva v Savinjo; v spodnjem toku je mocno onesnažena. Repnica Repnica je podzemna votlina, izkopana v skladovnici kremenceve­ga peska, nastalega kot usedlina nekdanjega Panonskega morja. Znacilna je za Bizeljsko. Ime je dobila po repi, ki so jo poleg drugih poljskih pridelkov shranjevali v njej. Zaradi stalne zracne vlage okrog 95 % in temperature okrog 8 °C, kar je enako povprecni letni temperaturi, so bile repnice v casu, ko še ni bilo hladilnic in hladilnikov, najprimernejši prostori za hranje­nje pridelkov. V njih shranjena jabolka so ostala sveža in cvrsta do naslednje letine. Manjše kmetije so imele le manjše repnice, pre­možnejše so jih imele tudi po vec, vsako za posebno vrsto pridel­kov. Uporabljali so jih tudi za kuhanje in shranjevanje žganja, mesa in drugih živil. Ker je precej repnic sredi vinogradniške pokrajine, so v njih uskladišceni tudi sodi za zorenje in hrambo vina. Ker viso­ka zracna vlažnost za lesene sode ni najbolj ugodna, vinogradniki v njih shranjujejo nerjavece posode in ustekleniceno vino. Danes so nekatere repnice idealen prostor za degustacijo zna-cilnih vin bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliša, kjer lastniki obiskovalcem ob belem in rdecem vinu ter žganju ponujajo še do­mace specialitete. Sprejmejo lahko do 50 oseb hkrati. Trenutno je tovrstni dejavnosti namenjenih šest repnic, od tega so štiri na Brezovici, po ena pa na Bizeljskem in v Stari vasi. Repnice spadajo med naravno, zgodovinsko, etnološko in kultur-no dedišcino. Domacini iz naselij med Brezovico in Globokim pri njihovi ureditvi niso uporabljali gradbenih materialov, razen pri za­zidavanju vhoda, ki je moral biti še posebno utrjen. Mnoge med njimi so imele lesen predprostor, ki je bil namenjen hrambi škropiv, apna in orodja. Kopanje repnic je bilo zahtevno opravilo. Kopaci so pri delu uporabljali kramp, lopato, samokolnico za odvažanje izkopanega materiala ter posebno strgalo, s katerim so zgladili stene in strop. Pomembno je bilo dejstvo, da pri gradnji repnic ni-so potrebovali gradbenega materiala. Krampe so morali vsak dan kovati, ker so se pri kopanju zelo krhali. Med vojnami so repnice služile domacinom kot skrivališca, iz katerih so se lahko skozi pod-zemne rove neopazno umaknili v bližnji gozd. REKA Sotla Voglajna REPNICA RIBOLOV 162 Ribolov V Posavju je bil ribolov zaradi naravnih vodnih razmer in precejšnje raznolikosti pomemben dejavnik tako v gospodarstvu kot v odnosu do narave. Sava je bila že v preteklosti pomemben vodni vir, ki so ga uporabljali tako za promet (splavarjenje) kot lovljenje rib. Zgornji tok Save od Krškega navzgor je bil v preteklosti znan po velikih sulcih (Hucho hucho), ki so se drstili v izlivu Mirne. Tudi potocna postrv (Salmo trutta m. fario) je bila doma v Savi, zlasti v bližini hladnejših izlivov potokov z bližnjih hribov; zdaj je zelo redka. Zaradi gradnje savskih hidroelektrarn, ki so popolnoma spreme­nile vodni režim, so zdaj razmere dodobra spremenjene. Hitra in nepredvidljiva reka postaja vse bolj podobna jezeru. V zadnjem casu je sulec prisoten le na podrocju Sevnice in Blance, kjer ga ribiški družini Sevnica in Krško-Brestanica tudi nacrtno vlagata. Kljub temu ga caka negotova prihodnost. V delu pod Jedrsko elektrarno Krško je stanje še dokaj nespre­menjeno, podobo reke kazi le onesnaževanje. Spodnji del Save je najbolj znan po somih (Silurus glanis), ki lahko presežejo težo 50 kg, platnicah (Rutilus pigus), donavskih podustih (Chondrosto-ma nasus), krapih (Cyprinus carpio) in še nekaterih redkih ribah, kot je npr. jez (Leuciscus idus), ki so v drugih podobnih vodah že izginile. V spodnjem delu Save je treba omeniti tudi mrtvi rokav oz. mrtvico Cola, ki slovi po neokrnjeni lepoti in enem redkih preo­stalih habitatov avtohtonega krapa, t. i. divjaka in želv mocvirskih sklednic. Vendar je danes tudi ta košcek narave ogrožen zaradi tropske alohtone plavajoce rastline, imenovane vodna solata, ki se je tu razširila iz neznanega vzroka; preživetje ji omogoca dotok termalne vode z obmocja Cateža ob Savi. Reka Krka je v spodnjem toku znana po velik šcukah (Esox luci-us), krapih, jezih, platnicah in mrenah (Barbus barbus). Pogosti so somi in druge manjše vrste rib, ki so našle zavetje v tolmunih pod jezovi podrtih mlinov. Ribiške družine RD Sevnica p. p. 119, Sevnica Ribiški dom Loke, Zavratec 34, Studenec • (07) 818 90 19, uradne ure vsako sredo od 19. do 21. ure RD Krško-Brestanica Raztez 1a, Brestanica (ribnik Mackovec) •(07) 497 14 45 uradne ure vsako sredo in petek od 17. do 18. ure RD Kostanjevica na Krki Ljubljanska cesta 7, Kostanjevica na Krki • (07) 498 62 60, uradne ure vsak cetrtek od 17. do 19. ure RD Brežice Prilipe 22a, Brežice •(041) 348 006, (07) 496 56 65 www.ribiska-druzina-brezice.si uradne ure vsako sredo od 17. do 19. ure, v poletnem casu od 18. do 20. ure RD Sotla Ribiška hiša Vonarje, Vonarje 13, Pristava pri Mestinju RIBOLOV RO Sevnica Sava med izlivom Crnega potoka in izlivom Blanšcice Mirna (salmonidi) Sevnicna (salmonidi) Blanšcica (salmonidi) ribnik Sevnica ribnik Loke ribnik Štrit ribnik Krmelj ribnik Burna vas ribnik Prelesje ribnik Majcen, Krmelj ribnik Gustav, Krmelj RO Krško-Brestanica Sava med izlivom Blanšcice in Turškim brodom (prepovedan lov šcuke, zelenike, smuca in sulca) Leskovški potok (salmonidi) Ribnika Mackovec 1 in 2 Brestaniški potok (salmonidi) Blanšcica (salmonidi) RO Kostanjevica na Krka med Mršeco vasjo in izlivom Sušice Krki Studena (salmonidi) (prepovedan ribolov Sušica (salmonidi) na mrtvo ribo) Prekopski potok (salmonidi) Obrh ribnik Karlce RO Brežice Bregana med zaselkom Gabrovica in državno mejo Piroški potok (salmonidi) Sava med Turškim brodom in državno mejo Krka med izlivom Sušice in izlivom v Savo Sotla med Orešjem na Bizeljskem in državno mejo gramoznica Vrbina gramoznica Boršt ribnik Mokrice ribnik Prilipe ribnik Opekarna mrtvica Cola mrtvica Topla struga RO Sotla Sotla med izvirom in Orešjem na Bizeljskem ribnik Vonarje ribnik Trebce Bistrica (salmonidi) Buca (salmonidi) Mestinjšcica (salmonidi) ribnik Rogaška Slatina Tinski potok (salmonidi) Zibiški potok (salmonidi) Šmarski potok (salmonidi) ribnik Šmarje pri Jelšah Lemberžica (salmonidi) V spodnjem toku Sotle, Krke in Save so znana velika drstišca do-navskih podusti in platnic ter nekaterih drugih vrst rib, ki v ogro­mnih jatah prihajajo na drst. V preteklosti so bila takšna drstišca tudi gorvodno v Savi, a je zdaj naravna pot do njih zaprta zaradi postavitve jezu za potrebe delovanja jedrske elektrarne. RIBOLOV ROGAŠKA SLATINA 164 Mejna reka Sotla je v zgornjem toku znana po potocni postrvi, v spodnjem pa po šcuki. Omeniti je treba tudi njene mrtve rokave v spodnjem toku, kjer imajo življenjski prostor linji in krapi. V Sotli lahko še vedno najdemo redko ribico cinkljo (Misgurnus fossilis). Najbolj znani naravni habitati potocne postrvi so Mirna, Bregana, Blanšcica in Studena. Za vode celotnega Posavja in Posotelja lahko trdimo, da se po­našajo z izredno pestrostjo rib, med njimi je veliko evropsko po­membnih ribjih vrst, katerih življenjski prostor je zavarovan z mrežo življenjskih prostorov (Natura 2000). Z vodami v Posavju in Posotelju, razdeljenimi v pet ribiških okoli­šev, upravlja pet ribiških družin. Pri ribolovu je potrebno upoštevati varstvene dobe in najmanjše lov­ne mere, ki jih predpisuje Odredba o varstveni dobi rib in najmanjših dolžinah lovnih rib, rakov in školjk (Uradni list RS, št. 14/93). Obe­nem morajo ribici upoštevati ribolovne ureditve in nacine ribolova, ki jih ureja Pravilnik o športnem ribolovu. Rogaška Slatina (228 m, 4801 preb., sedež obcine) Rogaška Slatina je mestno zdraviliško naselje v s. Posotelju, ob cesti in železniški progi Rogatec–Celje. Od leta 1994 je središce obcine Rogaška Slatina, prej je bila sestavni del obcine Šmarje pri Jelšah. Mesto stoji v treh dolinah: ob Ratanskem in Irskem potoku, ki se tu združita v Locnico, ter Imenskem potoku. Ob Ir-skem potoku in delno ob cesti Rogatec–Celje so glavni zdraviliški objekti. Nad naseljem se na s. dviga Bellevue, na sv. Cvetlicni hrib in Tavcarjev hrib, na v. Janina, na sz. Sv. Trojica, na z. Ivanov in Tržaški hrib. Na nekatere razgledne vzpetine so speljane urejene sprehajalne poti. V širšem zaledju se dvigata Boc (979 m) in Do-nacka gora (882 m). Sestavni deli mesta so nekdanje samostojno naselje Locendol ter dela naselij Ratanska vas in Tržišce, kjer so najpomembnejša industrijska podjetja. Med stanovanjskimi objek-ti prevladujejo zasebne hiše, vecje blokovsko naselje je le v Ratan-ski vasi. Nova obvoznica, ki je prometno razbremenila zdraviliško središce, je speljana s., skozi Spodnje Negonje. Arheološke najdbe pricajo o zgodnji poselitvi prostora. Tod mimo je že v rimski dobi vodila cesta, kar dokazuje vec rimskih novcev. Listina solnograškega nadškofa iz leta 1141 omenja rimski kamen ob slatinskem vrelcu. Prve zapise o slatinskih vrelcih je pripra­vil Leonhard Thurneysser zum Thurn, o njih so pisali tudi Pavel Sorbait (leta 1680), mariborski fizik J. B. Gründel (leta 1685) in drugi. Prve analize mineralne vode so bile opravljene v drugi po­lovici 16. stol. Zacetki razvoja zdravilišca segajo v 17. stol., ko je bila zgrajena prva hiša za goste, zdravilno vodo so prodajali vse do Dunaja. Na zacetku 19. stol. so vrelci postali last štajerskih deželnih stanov, kar je pomenilo zacetek nacrtnega izkorišcanja zdravilne vode. Leta 1810 je bilo zgrajeno vecje kopališce, leta 1819 je bil obzidan najstarejši vrelec Tempel, leta 1886 so zajezili vrelec Styria, leta 1908 pa vrelec Donat. Zdravilna voda in urejena okolica sta od srede 19. stol. privabljala veliko gostov. Pomemb­na za razvoj turizma je bila zgraditev Južne železnice in leta 1903 proge Celje–Rogatec. Leta 1952 so z novimi vrtinami povecali kolicine nacrpane vode, v letih 1963–1964 so zgradili novo zdra­viliško zgradbo, leta 1967 pivnico, leta 1973 hotel Donat in v letih 1980–1983 hotel Sava. Sedaj je Rogaška Slatina najvecje zaposlitveno in oskrbno sredi-šce s. dela Posotelja. Preb. kraja in širše okolice so zaposleni v in-dustrijskih podjetjih, zdravilišcu, javnih ustanovah, obrti in trgovini. Poleg zdravilišca je najpomembnejše podjetje Steklarna Rogaška. Upravno-trgovske stavbe ter avtobusna in železniška postaja so ob Kidricevi ulici, industrijski objekti v Ratanski vasi in Tržišcu. V Ratanski vasi, delu današnje Rogaške Slatine, se je leta 1880 rodil literarni zgodovinar France Kidric. Umrl je leta 1950 v Ljublja­ni. V Rogaški Slatini je leta 1923 umrl književnik Josip Stritar, ki se je rodil leta 1836 v Podsmreki. Rogaška Slatina je tudi rojstni kraj pisateljice Ele Peroci (1922), ki je umrla leta 2001 v Ljubljani. DEDIŠCINA Župnijsko cerkev sv. Križa, omenjeno leta 1304, so leta 1863 podrli in tri leta pozneje zgradili sedanjo stavbo. Leta 1805 so postavili kapelo sv. Ane in ponovno leta 1819; sedanja podružnicna cerkev iz leta 1904 je bila leta 1928 predelana po na-crtih J. Plecnika. Najpomembnejši slikariji sta sliki Sv. Ana avtorja H. A. Weissenkircherja iz leta 1686 in Devica Marija z detetom iz ok. leta 1700. Dunajski farmacevti so leta 1732 postavili barocni kip Sv. Janeza Nepomuka. Leta 1928 so na Tavcarjevem hribu po­stavili kip štajerskega deželnega glavarja, grofa F. Attemsa, zaslu­žnega za razvoj zdravilišca. Leta 1819 so nad osrednjim vrelcem zgradili ovalni paviljon Tempel v klasicisticnem slogu; v istem slogu sta bila leta 1910 zgrajena tudi Strossmayerjev dom in Dom Styria. Namesto pogorelega Zdraviliškega doma so v letih 1910–1912 postavili novega in v njem leta 1913 uredili veliko Zrcalno dvorano. V prostorih stare direkcije zdravilišca je bil leta 1985 odprt graficni muzej, donacija švicarskega gosta K. Müllerja. Na j. obrobju zdra­viliškega parka je spomenik borcem in žrtvam 2. svetovne vojne, postavljen leta 1952. 114 ha velik Zdraviliški park je eden najobšir­nejših spomenikov oblikovane narave v Sloveniji. Iz središca Rogaške Slatine je znana prazgodovinska bronasta igla, nekateri podatki kažejo na morebitne rimske najdbe. Pri Sv. Križu so našli vec rimskih novcev. OKOLICA Brestovec (152 preb., j. 3 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom ob slemenski cesti Sv. Trojica–Kamence, v v. delu Zgornjesotelskega gricevja. Jz. pobocja sestavljajo povirje Nezbiškega potoka, proti v. se blago spušcajo v dolino mejne reke Sotla. Na pobocjih se travniki, njive in vinogradi menjavajo z zapla­tami gozda. R ROGAŠKA SLATINA Brestovec ROGAŠKA SLATINA Brezje pri Podplatu Cerovec pod Bocem Ceste Caca vas Drevenik Gabrce Gabrovec pri Kostrivnici 166 Brezje pri Podplatu (55 preb., sz. 6 km) je grucasto naselje v Zgornjesotelskem gricevju, v. od ceste Podplat–Poljcane. Sesta­vljata ga skupini hiš na valovitem, nizkem slemenu med dolinama potokov, ki se j. od kraja združita in pri Podplatu izlivata v Mestinj-šcico. Na vecinoma ilovnatih zemljišcih prevladujejo travniki z za­platami njiv. Cerovec pod Bocem (320 preb., sv. 2 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom ob Cerovškem potoku, v s. delu Zgornjeso­telskega gricevja. Na s. se dvigata Grilov hrib (612 m) in Cerovec (631 m), za njima so strma gozdnata pobocja Plešivca. Prst je ve-cinoma ilovnata, s primesmi laporja. Na pobocju Jerinskega vrha in na Colskem hribu so vinogradi z zidanicami. J. od vasi so pri ka­mnolomu našli depojsko najdbo iz obdobja kulture žarnih grobišc (srpi, sekire, kladivo). Ceste (123 preb., jz. 4 km) so razloženo naselje v osrcju Zgornje­sotelskega gricevja, v dolini Nezbiškega potoka in na pobocjih na z. strani potoka. Naselju pripadata zaselek Nezbiše ob Nezbiškem potoku in del zaselka Vrhovnice s. od naselja. Na ilovnati in pešce­ni prsti se njive in travniki menjavajo z zaplatami gozda. Caca vas (169 preb., sz. 4 km) je razložena v. od Kostrivnice. Hi-še so raztresene na mocno valovitih, precej gozdnatih j. pobocjih Boca (979 m), ki so ga razrezali hudourniški pritoki Mestinjšcice. Prst je kamnita, lapornata, bolj rodovitna je le v j. delu. Krajani se preživljajo z živinorejo, gozdarstvom ter delom v Rogaški Slatini in Mestinju. K naselju spada vec zaselkov, tudi Glažuta; ime spomi­nja na glažuto, ki je pod podružnicno cerkvijo sv. Marjete stala do prve polovice 19. stol. Ogrizkova hiša je etnološki spomenik. Drevenik (67 preb., sv. 7 km) je razložen na j. pobocjih Boca (979 m), pod gozdnato kopasto Dreveniško goro (786 m). Na obeh straneh Dreveniške gore teceta potocka, ki se izlivata v Mestinjšci-co. Na kamnitih, ilovnatih ali lapornatih slabo rodovitnih zemljišcih so njive le v zaplatah, prevladujejo pašniki in travniki. Na jz. pobo-cjih so vinogradi, deloma v lasti kmetov iz okolice. V preteklosti so bile pomemben vir dohodka apnenice. Planinski dom pod Bocem, pri podružnicni cerkvi sv. Miklavža, je bil zgrajen leta 1899 in med 2. svetovno vojno požgan. Leta 1952 so ga obnovili. Ob cesti proti Bocu je manjše prazgodovinsko gradišce z dobro vidnim okopom. Gabrce (54 preb., jz. 6 km) so razložene na slemenu in pobocjih v osrcju Zgornjesotelskega gricevja, med Hajnskim in Nezbiškim potokom. H kraju spadata zaselka Stari Potok in Škrbnik na pobo-cju. Med hišami in v okolici se izmenjujejo travniki, njive, vinogradi, sadovnjaki in gozdovi. Pred 2. svetovno vojno so bile Gabrce za­selek naselja Plate. Gabrovec pri Kostrivnici (66 preb., sv. 5 km) v s. delu Zgornje­sotelskega gricevja je razložen deloma na ravnini, deloma na valo­vitem vznožju Dreveniške gore (786 m), za katero se dviga ovršje Boca (979 m). Na ravnini se menjavajo njive in travniki, na prisojnih pobocjih prevladujejo vinogradi, na jv. in v. pobocju Dreveniške gore pa gozd. Naselje je s cesto, ki pelje skozi Kostrivnico, po­vezano s cesto Celje–Rogaška Slatina. V preteklosti sta bila po­membna pridobivanje in prodaja apna. Gradiški Dol (29 preb., sz. 1 km) je razloženo naselje v Zgor­njesotelskem gricevju, ob cesti Tekacevo–Zagaj pod Bocem. Na rodovitni prsti z. od naselja se menjavajo njive in travniki, v. so vi-nogradi, proti Tekacevemu na j. pa mocvirni travniški svet in listna-ti gozdovi. Pred 2. svetovno vojno je bil Gradiški Dol del naselja Negonje. Irje (295 preb., s. 2 km) je razloženo s. od Rogaške Slatine, v do-linah Irskega potoka in potoka Mrzlek ter na slemenu med dolina-ma obeh potokov v Zgornjesotelskem gricevju. Deli se na Spodnje Irje v dolini Irskega potoka, ob cesti Rogaška Slatina–Cerovec, in Zgornje Irje ob Mrzleku. Med vinorodnimi okoliškimi grici se s. nad naseljem dviga Jerinski vrh, jz. pa Bellevue. Med hišami se njive, travniki, sadovnjaki in vinogradi menjavajo z zaplatami gozda. Kacji Dol (167 preb., z. 4 km) je razloženo in delno grucasto na­selje v osrcju Zgornjesotelskega gricevja, j. od Mestinjšcice, na slemenu med povirnimi kraki Hajnskega in Nezbiškega potoka. K naselju spada zaselek Sotensko na pobocju nad Mestinjšcico. V kmetijstvu prevladujeta živinoreja in poljedelstvo. V položnih legah so travniki, ob hišah sadovnjaki, proti s. in sv. zaplate listnatega gozda, vinograde imajo na bližnjih Rodnah. Kamence (99 preb., j. 4 km) v j. delu Zgornjesotelskega gricevja so razložene na pobocjih in temenih slemen med dolinama Sotle na v. in Nezbiškega potoka na z. Skozi naselje vodi cesta, ki po­vezuje Brestovec z Nezbišami. Kraj se je do leta 1953 imenoval Sveta Katarina, po barocni cerkvi sv. Katarine, ki spada k sose­dnjim Nezbišam. Kamna Gorca (92 preb., z. 4 km) je razloženo naselje v dolini Mestinjšcice ter na pobocjih med Podplatom in Tekacevim v Ro­gaškem podolju, s. od ceste in železniške proge Celje–Rogaška Slatina. Na s. in deloma z. strani slemena so vecinoma zaplate gozda, na pobocjih prevladujejo travniki, okrog domacij se menja­vajo sadovnjaki in manjši vinogradi. Male Rodne (181 preb., jz. 3 km) v osrcju Zgornjesotelskega gri-cevja so razložene na slemenu, ki se na s. strani spušca v dolino Mestinjšcice, po kateri sta speljani cesta in železniška proga Ro­gaška Slatina–Celje. Proti jv. je zaselek Jurg. Na prisojnih pobocjih prevladujejo vinogradi, na osojnih listnati gozdovi. Do leta 1953 se je naselje imenovalo Sveti Mohor, po poznogotski podružnicni cerkvi sv. Mohorja in Fortunata iz ok. leta 1500, ki je bila veckrat prezidana in povecana. Ima veliki oltar iz leta 1691 in kakovostno barocno opremo. Nimno (77 preb., j. 7 km) v Zgornjesotelskem gricevju je razlože-no v bližini državne meje s Hrvaško, na desnem bregu mejne reke Sotla. Hiše so razporejene v dolini ob Sotli in na pobocju Petre­lecevega brega. Ob Sotli so mocvirni travniki, na rahlo vzpetem R ROGAŠKA SLATINA Gabrovec pri Kostrivnici Gradiški Dol Irje Kacji Dol Kamence Kamna Gorca Male Rodne Nimno ROGAŠKA SLATINA Nimno Plat Podplat Podturn Pristavica Prnek Rajnkovec Ratanska vas 168 ilovnatem površju travniki in njive, na lapornatih prisojnih pobocjih vinogradi; na sz. strani prevladujejo listnati gozdovi. Tu je bilo do-ma veliko pecarjev. Plat (84 preb., jz. 5 km) je razložen v osrednjem delu Zgornjeso­telskega gricevja, na slemenu v. od Nezbiškega potoka. Hiše so razporejene ob krajevni cesti, ki precka ozko dolino Nezbiškega potoka. V dolini prevladujejo njive, po prisojnih pobocjih vinogradi in sadovnjaki. Ob Nezbiškem potoku je bilo vec mlinov. Podplat (107 preb., z. 5 km) je grucasto, delno obcestno naselje v dolini Mestinjšcice, ob železniški progi in cesti Celje–Rogaška Slatina, od katere se tu odcepi cesta proti Poljcanam. Na slemenu osrednjega dela Zgornjesotelskega gricevja je zaselek Filipovo. Zemljišca ob Mestinjšcici so rahlo mocvirna. Podturn (71 preb., sz. 7 km) je delno razloženo, delno grucasto naselje na valovitih jz. pobocjih Boca, med Gabrovcem pri Kostriv­nici in Zgornjim Gabrnikom. S. se dviga Dreveniška gora (786 m), v ozadju Boc (979 m), na z. Gajke in Pecica, v. Hrupov vrh (448 m), proti j. je svet odprt. Na slabo rodovitni lapornati, ilovnati prsti so njive v zaplatah, vecji del obdelovalnih zemljišc sestavljajo travniki, vinogradov je malo. V preteklosti je bilo pomembno pridobivanje apna. Pristavica (65 preb., jv. 4 km) je razloženo obmejno naselje na desnem bregu Sotle, v v. delu Zgornjesotelskega gricevja. Hiše so raztresene po pobocjih med Rajnkovcem na s. in Vincem na j. Prst je ilovnata in srednje rodovitna. Ob hišah so njive, travniki in sadovnjaki, ob Sotli zamocvirjeni travniki. Blizu Sotle so zaplate listnatega gozda. Prnek (96 preb., jz. 1 km) je razložen v razgibanem osrednjem delu Zgornjesotelskega gricevja, z. in jz. od Rogaške Slatine. Hiše so raztresene na desnem bregu potoka Locnica, na pobocju in vrhu slemena Prnek. Travniki med hišami se menjavajo z zaplatami njiv in gozda. Podružnicna cerkev Sv. trojice je bila zgrajena na zacetku 17. stol., zakristija in obe kapeli so iz leta 1781, veliki oltar pa iz ok. leta 1670. Rajnkovec (78 preb., j. 2 km) je razloženo obmejno naselje z gru-castim jedrom na desnem bregu Sotle in na pobocjih bližnjih vzpe-tin v v. delu Zgornjesotelskega gricevja. S. tece potok Locnica, ki se v bližini izliva v Sotlo. Ob obeh vodotokih so zamocvirjeni trav­niki, na vzpetem površju nad cesto prevladujejo travniki in njive, med njimi so zaplate listnatega gozda. Ob robu naselja je speljana cesta Rogaška Slatina–Podcetrtek. Ratanska vas (114 preb., s. 1 km) je deloma razloženo, deloma grucasto naselje ob cestah iz Rogaške Slatine proti Kostrivnici, Ir-ju in Celju, v dolinah Ratanskega potoka in Mrzleka. Po 2. svetovni vojni je tu nastalo naselje zasebnih hiš in stanovanjskih blokov. Vecji del naselja, ki se prvic omenja leta 1338, je bil leta 1979 prikljucen k Rogaški Slatini. V tem delu je nastala industrijska cona Rogaške Slatine. Rjavica (156 preb., jv. 2 km) je razloženo obmejno naselje v v. delu Zgornjesotelskega gricevja, sestavljeno iz grucastih jeder Spodnja in Zgornja Rjavica ter razloženih domacij med njima. Oba zaselka loci nizka vzpetina Breznica. Na jv. tece Sotla, na z. potok Locni-ca, na s. pa Tržiški potok. Vecina hiš je na vznožju istoimenskega slemena (304 m), ki naselje loci od Rogaške Slatine. Na pobocjih so vecje zaplate listnatega gozda. Po dolini Sotle, kjer prevladujejo mocvirni travniki, poteka železniška proga Rogatec–Rogaška Sla­tina. Pred 2. svetovno vojno je bila Rjavica zaselek Sv. Križa. Spodnja Kostrivnica (120 preb., sz. 5 km) v s. delu Zgornjesotel­skega gricevja je razložena na dnu in pobocjih doline Mestinjšcice ter ob cesti, ki se pri Podplatu odcepi od ceste Celje–Rogaška Slatina. K naselju spada zaselek Hribe. Prevladuje živinoreja, vi-nogradi in sadovnjaki so za domaco rabo, v pobocnih legah so zaplate gozda. Spodnje Negonje (308 preb., s. 2 km) so razložene na valovi­tem vznožju Boca (979 m) ter na dnu dolin Ratanskega potoka in potoka Negonjšcica v s. delu Zgornjesotelskega gricevja. Skozi naselje je speljana obvoznica Celje–Rogatec, ki zaobide Rogaško Slatino. Prevladujejo travniki, domacini so v glavnem zaposleni v Rogaški Slatini, le dopolnilno tudi kmetujejo. Spodnje Secovo (429 preb., sv. 2 km) v sv. delu Zgornjesotelske­ga gricevja je razloženo naselje z zaselkom Dol v dolini Secovske­ga potoka, na v. obrobju Rogaške Slatine. Hiše so razporejene po valovitem površju sv. od grica Janina (362 m). Na Orešnici so njive, travniki, vinogradi in mešani gozdovi. Preb. naselja, ki je že precej urbanizirano, so po vecini zaposleni v Rogaški Slatini. Spodnji Gabrnik (118 preb., sz. 7 km) na s. obrobju Zgornjeso­telskega gricevja sestavljata Spodnji Gabrnik in Vrbiše. Hiše so razložene na valovitem vznožju gozdnatega Boca (979 m), v. od ceste Podplat–Poljcane. Na ilovnatih, ponekod delno zamocvirje­nih zemljišcih so njive in travniki, vinograde imajo v glavnem v Zgor­njem Gabrniku. Na meji s sosednjim Topolovcem stoji podružnicna cerkev sv. Rozalije, ki je bila posvecena sv. Magdaleni; omenja se leta 1554. Strmec pri Sv. Florijanu (171 preb., sv. 13 km) je razloženo in deloma grucasto naselje v kotlinici in na j. pobocjih Ložnega, na razvodju med Dravinjo in Sotlo. Na z. se dviga Boc (979 m), na v. pa Donacka gora (882 m). Naselje sestavljajo zaselki Barino, Kote, Ložno s podružnicno cerkvijo Marije Loretske iz 18. stol. na vrhu razglednega grica (481 m), Spodnje in Zgornje Gradišce ter Sucje. Skozi Sucje tece proti s. potok Benešcica. Na prisojnih lapornatih pobocjih je nekaj vinogradov. V j. legah se menjavajo njive, travniki in sadovnjaki, na s. prevladuje gozd. Vecina preb. je zaposlenih v Rogaški Slatini in Rogatcu. Naselje se je do leta 1953 imenovalo Strmec, med letoma 1953 in 1993 pa Strmec pri Rogatcu. Sv. Florijan (359 preb., sv. 7 km) je razloženo naselje na plano­tastem površju, ki na s. preide v hribovit gozdnat svet med Bocem R ROGAŠKA SLATINA Rjavica Spodnja Kostrivnica Spodnje Negonje Spodnje Secovo Spodnji Gabrnik Strmec pri Sv. Florijanu Sv. Florijan ROGAŠKA SLATINA Sv. Florijan Tekacevo Topole Tržišce Tuncovec Velike Rodne Vinec Zagaj pod Bocem 170 (979 m) in Donacko goro (882 m). Zaselki Cigane, Dol, Gajc, Rav­nocerje, Spodnje Svino, Sv. Florijan in Žabnik so raztreseni z. od ceste Rogatec–Majšperk. Skozi naselje tece potok Teršnica, ki se z. od Brezovca pri Rogatcu izliva v Sotlo. Na lapornatih prisojah je precej vinogradov, v dolini in na j. vznožjih gricev prevladujejo njive in travniki. V Sv. Florjanu stoji istoimenska župnijska cerkev iz 17. stol. Naselje se je do leta 1993 imenovalo Stojno selo. Tekacevo (243 preb., z. 2 km) je razpotegnjeno v dolini Mestinj-šcice, ob železniški progi in cesti Rogatec–Celje, speljani po Ro­gaškem podolju. Cesta se tu prikljuci na obvoznico, ki tece s. mimo Rogaške Slatine. Samostojno naselje je od leta 1952, ko sta se združila prej samostojna kraja Spodnje in Zgornje Tekacevo. Topole (205 preb., z. 3 km) so razložene ob cesti Velike Ro-dne–Male Rodne in v obrobnih dolinah osrcja Zgornjesotelskega gricevja. Zaselka Imence in Temnik sta na vzporednih slemenih nad dolino Mestinjšcice in v dolini Imenskega potoka. Na ilovnatih zemljišcih se menjavajo njive in travniki, na prisojah je precej vi-nogradov. Pred 2. svetovno vojno so bile Topole zaselek vasi Sv. Mohor, zdajšnjih Malih Roden. Tržišce (172 preb., jv. 2 km) je razpotegnjeno, v jedru obcestno urbanizirano naselje v sv. delu Zgornjesotelskega gricevja, na jv. obrobju Rogaške Slatine. K naselju spada razloženi zaselek Str­mec pod istoimensko vzpetino (334 m). Na sz. se dviga Janina (362 m), na jz. Sv. Trojica, na jv. Rjavica. Vecji del kraja je bil pri­kljucen k Rogaški Slatini. Veliko preb. je zaposlenih v tamkajšnjih steklarni in zdravilišcu. Tuncovec (122 preb., v. 3 km) je razložen na razgibanem nizkem slemenu v sv. delu Zgornjesotelskega gricevja, med Teršnico na v. in Secovskim potokom na z., v. od Rogaške Slatine. Kmetovanje je le dopolnilna dejavnost. Pred 2. svetovno vojno je bil Tuncovec zaselek naselja Spodnje Secovo. Velike Rodne (152 preb., j. 2 km) so razloženo, v jedru grucasto naselje na slemenu osrednjega dela Zgornjesotelskega gricevja, tik nad Rogaško Slatino. K naselju spada zaselek Vrhovnica, ki z razloženo poselitvijo sega v dolino Nezbiškega potoka. Na pri­sojnem pobocju slemena je precej vinogradov z zidanicami. Na ilovnatih zemljišcih se menjavajo travniki, sadovnjaki in njive. Vinec (23 preb., j. 4 km) v v. delu Zgornjesotelskega gricevja je razložen j. od Brestovca, v bližini meje s Hrvaško. Hiše so raztre­sene po slemenu v povirju Jercinskega potoka. Proti v. se sleme spušca v dolino Sotle. Okoli naselja, ki je bilo pred 2. svetovno vojno zaselek Rajnkovca, je precej vinogradov. Zagaj pod Bocem (156 preb., sz. 3 km) je razložen na valovitem j. vznožju Boca (979 m), ob cesti proti Kostrivnici. K naselju spadajo zaselki Bukovje, Ješovec in Sopota. Na slabo rodovitnih zemljišcih so njive le v zaplatah, na prisojnih pobocjih je nekaj vinogradov, po pobocjih prevladuje gozd. Nad naseljem je lepo oblikovano pra­zgodovinsko gradišce z dobro vidnim okopom. Zgornja Kostrivnica (133 preb., sz. 5 km) je obcestno naselje na rahlo valovitem j. vznožju Boca (979 m), v s. delu Zgornjesotel­skega gricevja. Hiše so razporejene med potokoma, ki se na Pod-platu izlivata v Mestinjšcico. Na ravnem površju se menjavajo njive in travniki, na prisojah je veliko vinogradov z žlahtno trto. V bližini so trije manjši vrelci slatine. Poznobarocni župnijski cerkvi Marije Censtohovske iz leta 1768 so sredi 19. stol. prizidali prezbiterij in molilnico. Veliki oltar iz leta 1769 so prenesli iz Alojzijeve cerkve v Mariboru. Zgornje Negonje (141 preb., s. 4 km) je razloženo na jz. pobo-cjih gozdnatega Plešivca (821 m), z. od Grilovega hriba (612 m) in sz. od Gorskega brega (545 m). Hiše so raztresene po strmih pobocjih v povirju Locnice. V nižjih legah na lapornati prsti uspeva vinska trta, višje so sklenjeni, v glavnem listnati gozdovi. Vecina preb. odhaja na delo v Rogaško Slatino. Zgornje Secovo (103 preb., sv. 2 km) je razloženo v razgibanem, hribovitem povirju Secovskega potoka ter na pobocjih in temenih vzpetin ob j. vznožju gozdnatega Plešivca (821 m), z. obronka Bo­ca (979 m). Vecina preb. dela v Rogaški Slatini, živinoreja in sad-jarstvo sta le dopolnilni dejavnosti. Zgornji Gabrnik (134 preb., sz. 7 km) je razložen na jz. vznožju Boca (979 m), na vznožju in pobocjih Dreveniške gore (786 m), Galk (692 m) in Pecice. Hiše so raztresene v. od prevala, cez ka­terega je pri Pecici speljana cesta Podplat–Poljcane. Na ilovnatih zemljišcih prevladujejo travniki, na lapornatih prisojnih pobocjih vinogradi. Na obmocju kraja je vec slatinskih vrelcev, ki so v lasti zdravilišca Rogaška Slatina. Omenjajo se prazgodovinski in rimski predmeti, posebej še pri mineralnem izviru Rimski vrelec, mimo katerega naj bi vodila rimska cesta. Rogatec (220 m, 1570 preb., sedež obcine) Rogatec je obmejno urbanizirano naselje v zgornjem Posotelju. Od leta 1994 je sedež obcine, ki je bila v letih 1963–1994 sestav­ni del obcine Šmarje pri Jelšah. Stoji v v. delu Rogaškega podolja. Na sv. ga obdaja Tržišce (399 m) z zaselkom Trške Gorce, na sz. pa Gruca (366 m). Starejši trg je nastal ob potoku Draganja, ki se tu izliva v mejno reko Sotla, novejši del je j., na nekoliko dvignje­nem površju na desnem bregu Sotle, ob cesti in železniški progi Celje–Dobovec. Rogatec je pomembno križišce cest proti Celju, Majšperku, Humu na Sutli in Dobovcu. Na zgodnjo poselitev kažejo arheološke najdbe iz paleolitika. V rimskem obdobju je tu nastala vojaška in trgovska naselbina Man-sio Ragondonae. V srednjem veku se naselje prvic omenja leta 1130. Leta 1072 so ga dobili v last krški škofje in ga dajali v fevd razlicnim rodbinam. Rogatec se kot trg prvic omenja leta 1283, nato znova leta 1344; srednjeveški trg je varoval Stari grad, pozne- R ROGAŠKA SLATINA Zgornja Kostrivnica Zgornje Negonje Zgornje Secovo Zgornji Gabrnik ROGATEC ROGATEC Brezovec pri Rogatcu Dobovec pri Rogatcu Donacka Gora 172 je grad Strmol. Kraj je bil vec stol. pomembno trgovsko in obrtno središce. Sedaj je krajevno, gospodarsko, oskrbovalno in upravno središce v. dela Rogaškega podolja. Na njegov razvoj so vplivali izgradnja železniške proge Grobelno–Rogatec, križišce cest in steklarna v sosednji Straži na Hrvaškem. V Rogatcu je tovarna elektromehan­skih delov Emkor. Leta 1991 je Rogatec z državno mejo na Sotli dobil meddržavni mejni prehod, carinarnico, mejno policijsko po­stajo in špedicijo. V bližini prehoda so odprli nekaj novih trgovin. Leta 1929 se je v Rogatcu rodil književnik Branko Hofman. DEDIŠCINA Posamezni predmeti iz prazgodovinskih obdobij izpri-cujejo zgodnjo poseljenost obmocja Rogatca (predvsem v obdobju kulture žarnih grobišc). V literaturi se omenjajo posamezne praz­godovinske in rimske najdbe. Posebej lep je relief z upodobitvijo Tetide, ki potaplja Ahila v Stiks; danes ga hranijo v Joaneju v Grad-cu. Naselje je naselbinski kulturni spomenik. Trapezasto oblikovan osrednji trg z Marijinim znamenjem iz leta 1689 je eden najstarejših na Slovenskem. Na strmini nad naseljem so razvaline srednjeve­škega Starega gradu, omenjenega leta 1192. Na nasprotni vzpetini stoji obnovljeni trinadstropni grad Strmol, grajen od 15. do 18. stol. Barocna župnijska cerkev sv. Jerneja na pobocju Grajskega grica je bila na mestu kapele iz 13. stol. zgrajena v letih 1738–1743. Ima mogocen zvonik s cebulasto streho, pravokotno ladjo in prezbiterij z zaobljenimi vogali; iluzionisticne freske je naslikal J. F. Fromiller, oprema je barocna. Barocna podružnicna cerkev sv. Hiacinte na gricu Kalvarija je bila zgrajena v letih 1730–1738; odlikuje jo kako­vostna socasna oprema, zlasti rezbarska dela. Od leta 1982 je ob sotocju Draganje in Strmiškega potoka urejen muzej na prostem. OKOLICA Brezovec pri Rogatcu (58 preb., z. 2 km) je obcestno naselje na j. vznožju grica Gruca (366 m), ob cesti in železniški pro-gi Rogaška Slatina–Rogatec. V naselje pritece s s. potok Odenca in se tu izliva v mejno Sotlo. Ilovnato dno doline Sotle je obdelano, prav tako pobocja nad naseljem, kjer prevladujejo vinogradi. Ob hišah so pogoste brajde in manjši sadovnjaki. Dobovec pri Rogatcu (306 preb., v. 6 km) je obmejno naselje, ra­zloženo na desnem bregu Sotle, ob železniški progi in cesti Roga­tec–Krapina. Hiše so postavljene ob Sotli in na sz. pobocju hriba, na katerem stoji župnijska cerkev sv. Roka, zgrajena ok. leta 1629 in pozneje prezidana. K Dobovcu spadata zaselka Crešnjevec ob cesti, tik pred mejnim prehodom s Hrvaško, in Vidina v smeri proti Rogatcu. Prst je v glavnem pešcena, pri sv. Roku je viden tuf. Na j. pobocjih je precej vinogradov. Donacka Gora (185 preb., sv. 5 km) je razloženo, deloma tudi grucasto naselje na razclenjenih j. pobocjih strme Donacke gore (882 m) in v dolini Draganje. Sestavljajo ga zaselki Gabrje, Gornja vas, Lehno, Podsekolje, Sv. Donat, Zgornja vas, Žale in vec sa­motnih domacij. Na težki, slabo rodovitni ilovnati in lapornati prsti uspeva vinska trta, na manj strmih zemljišcih so njive. Glavna vira zaslužka sta živinoreja in gozdarstvo. V preteklosti so kostanjev in bukov les prodajali strojarni v Majšperku; zaslužek sta prinašala tudi lov in cebelarstvo. Donacka gora je znana po naravnih zname­nitostih. Greben z zanimivim rastlintsvom in pragozdom je zavaro-van kot naravni rezervat in je del krajinskega parka Boc - Donacka gora. O Donacki gori sta pisala naravoslovec G. Mally leta 1836 in F. Orožen leta 1896. Pod njenim vrhom je Rudijev planinski dom (590 m), mimo katerega vodi markirana pot na vrh. Podružnicna cerkev sv. Donata je bila zgrajena v letih 1720–1730. Sliki v veli­kem in stranskem oltarju sta delo A. Lerchingerja. Na j. pobocju Donacke gore so v bližini izvira v Grušovji odkrili razlicne rimske najdbe in ostanke stare tlakovane ceste. Nedalec stran sta bila najdena dva sarkofaga z reliefi, od katerih je eden imel tudi napis. Razlicne najdbe novcev in površinski pregledi so omogocili približno omejitev obsega poznorimske naselbine, v ka­teri je bilo vec zidanih stavb. Nad tem najdišcem je na pobocju Donacke gore naravno odlicno zavarovana ledina Dvor, ki sega vse do vrha. Na njej so še delno vidne umetne terase in vhodi v skalnem grebenu, ki varuje postojanko z v. strani. Naravno zavaro­vano strmo pobocje, ki je bilo delno obljudeno že v prazgodovinski dobi, so v poznoanticnem casu uporabljali najverjetneje kot pri­bežališce preb. naselbine nižje na pobocju, glede na njegov velik obseg pa verjetno tudi iz drugih krajev. Log (246 preb., sv. 3 km) je razloženo obmejno naselje na sle­menih v povirju Sotle, j. od Donacke gore (882 m) in Maclja (Veliki Belinovec, 718 m). Hribovje so razrezali vodotoki: na z. Žahen­berški potok, na j. reka Sotla, na sv. potok Zlacka graba. Naselje sestavljata Zgornji in Spodnji Log. Hiše so vecinoma na krcevinah sredi obsežnih gozdov. Na pešceni prsti v njihovi okolici so skro­mne njive in pašniki. V preteklosti so domacini izdelovali brusne kamne; sedaj so kamnolomi opušceni. Sv. Jurij (130 preb., sv. 6 km) je grucasto naselje na j. vznožju Donacke gore (882 m), ob cesti Rogatec–Žetale, nad dolino Ža-henberškega potoka. K naselju spada zaselek Maršecka vas na ravnini, kjer je tudi najvec njiv. Na tanki plasti prsti uspevajo na prisojnih pobocjih vinska trta in sadno drevje. Do 2. svetovne vojne so v kraju izdelovali kamne za žrmlje, ki so jih prodajali po Sloveniji in z. Hrvaški. V osnovi poznogotska podružnicna cerkev sv. Jurija je bila veckrat prezidana. Tlake (301 preb., s. 3 km) so razložene ob cesti Rogatec–Stoper­ce, na j. valovitem, erozijsko razrezanem vznožju Donacke gore (882 m). K naselju spadajo zaselki Ciglence, Krjice, Vica vas in Žencaj. Pod hribom Žencaj (616 m) je izvir potoka Draganja. Na prisojni strani Žencaja je nekaj vinogradov, preostali del vzpetine je porasel z gozdom. Njive so v glavnem na ravnini. V Tlakah se je leta 1922 rodil pesnik Jože Šmit. Trlicno (110 preb., v. 8 km) je grucasto obmejno naselje v. od Dobovca pri Rogatcu, v povirju Sotle. Hiše stojijo ob cesti, ki se jz. R ROGATEC Donacka Gora Log Sv. Jurij Tlake Trlicno ROGATEC Trlicno Žahenberc ROMARSTVO 174 od naselja prikljuci cesti Rogatec–Dobovec–Krapina. V. od nase­lja so na pešcenih zemljišcih njive in travniki. V preteklosti je bilo razvito izdelovanje brusnih kamnov. V ozki dolini med gozdnatimi pobocji Maclja (Veliki Belinovec, 718 m) je zaselek Stara Glažuta, kjer je med letoma 1753 in 1860 obratovala glažuta. Žahenberc (285 preb., sv. 5,5 km) je razloženo naselje z gruca­stim jedrom na dnu doline Žahenberškega potoka in na okoliških pobocjih, vse do potoka Draganja na z. Na s. se vzpenjata strma in gozdnata Donacka gora (882 m) ter Žencaj (616 m). K naselju spadajo zaselki Brezje, Hribi, Slagomerje in del Trških Gorc. Na zložnejših j. pobocjih so njive in nekaj vinogradov, v s. legah goz­dovi. Romarstvo Svete Gore nad Bistrico ob Sotli sodijo med zelo znane in ene najstarejših slov. božjih poti. O predkršcanskih svetišcih pricajo keltske in rimske najdbe. Dolgo kršcansko bogoslužno tradicijo na tem mestu potrjujejo poznorimske in zgodnjeslovanske arheo­loške najdbe. Na temenu hriba, obronka Orlice, stoji pet cerkva: kapela sv. Jurija iz 9. stol., kapela sv. Martina iz 11. stol., kapela sv. Fabijana in Sebastijana iz prve polovice 15. stol., kapela Lurške Matere božje iz leta 1518 (do leta 1893 je bila posvecena sv. Bol­fenku) in mogocna cerkev Matere božje, ki je bila verjetno zgrajena med prvimi. Božjepotna je bila že v 13. stol. Današnja stavba je iz 17. stol. Za romarje je najbolj zanimiv kip svetogorske Marije na prestolu, ki stoji sredi cerkve. Romarska cerkev Marije Pomocnice kristjanov v Zagorju v bližini Pilštanja naj bi bila po legendi zgrajena po zaobljubi grofa Attemsa in je pomemben kulturni spomenik. V notranjosti cerkve so upodobljeni številni Marijini cudeži, o uslišanjih pricajo med drugim tudi votivi in razne spominske plošce. Romarska cerkev Device Marije na Pesku v zaselku Olimja Sla­ke se prvic omenja leta 1545. V 17. stol. je zaživela božja pot pri Mariji vnebovzeti v Olimju. Tam so pri cerkvi Marijinega vnebov­zetja pavlinci leta 1766 prizidali kapelo sv. Franciška Ksaverija, ki je prav tako kmalu postala cilj romarjev. Zacetki božje poti k Materi božji na Sladki Gori segajo v prvo polovico 18. stol. Na mestu poznogotske božjepotne cerkve sv. Marije in sv. Marjete so na pobudo lemberškega župnika v letih 1744–1754 zgradili novo cerkev, ki je prava zakladnica barocne umetnosti. Od druge polovice 18. stol. vodi v bližnjo Zgornjo Ko­strivnico znamenita romarska pot k Censtohovski Materi božji. Sliko Marije z Jasne gore je leta 1750 iz Censtohove na Poljskem prinesel neki romar. Romarsko cerkev Matere dobrega svéta v Slinovcah blizu Kostanjevice na Krki je v 18. stol. dal zgraditi kostanjeviški opat A. Haller pl. Hallerstein. Bazilika Lurške Matere božje v Brestanici ima castni naziv »slo­venski Lurd«. Zidati so jo priceli leta 1908, ob zlatem jubileju Mari-jinih prikazovanj v francoskem Lurdu. Njen ugled se je še povecal po letu 1929, ko je bila razglašena za baziliko. Podružnicna cerkev sv. Roka v Brežicah velja ob cerkvah sv. Ro­ka v Šmarju pri Jelšah in v ljubljanskih Dravljah za eno najpomemb­nejših Rokovih svetišc pri nas. V cast zašcitnika pred kugo so jo priceli graditi leta 1740. Že vec stol. vodi znana romarska pot k Sv. Roku na Predenci nad Šmarjem pri Jelšah, z istoimensko cerkvijo iz 18. stol. Stavba z razgibano štukaturo, opremo in iluzionisticno poslikavo A. Lerchin­gerja ima eno najbogatejših rokokojsko ubranih sakralnih notranj-šcin na Slovenskem. Slikovitost tega romarskega kraja poudarjajo še kapelice križevega pota iz let 1743–1753, postavljene ob strmi poti, ki vodi k cerkvi. Na Gracki gori v Canju stoji romarska cerkev Marije vnebovze­te, blizu Sevnice je tudi romarska cerkev sv. Roka. Na Trški Gori pri Krškem stoji romarska cerkev sv. Jožefa. Cerkev je bila prvic omenjena po reformaciji, ko se je cašcenje sv. Jožefa mocno raz­širilo. Pri romarski cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem so se nekdaj zbirali številni romarji iz Dolenjske, Štajerske in Hrvaške. Manjša romarska cerkev je cerkev Device Marije v Dolenji vasi pri Krškem. Na Tinski Gori stojita romarski cerkvi sv. Ane s konca 14. stol. in Matere božje iz druge polovice 15. stol. Pri njuni gra­dnji iz vzdrževanju so sodelovali grofje Celjski. Cerkev sv. Eme na Vinarski Gori se prvic omenja med letoma 1463 in 1466, v casu prvih prizadevanj, da bi bila blažena grofica Hema (Ema) Krška razglašena za svetnico. Rudnica Rudnica je dobrih 8 km dolgo, dobre 3 km široko in malo manj kot 700 m visoko gozdnato hribovje med Zgornjesotelskim gricevjem na s. in Srednjesotelskim gricevjem na j. Na v. se spušca v dolino Mestinjšcice, ki se tu izliva v mejno Sotlo, na z. pa se navezuje na hribovito in malo bolj razgibano obmocje Žusma, ki skupaj z Ru-dnico predstavlja skrajni sv. odrastek Posavskega hribovja. Na s. se pobocja spušcajo v razmeroma široko dolino Tinskega potoka in na j. v prav tako široko dolino Olimskega potoka ter v grapo po­virnega dela Virštanjskega potoka. Geološko je Rudnica del Posavskih gub oz. Rudniške antiklina­le, v kateri se na površju pojavljajo triasni dolomiti in apnenci, ki poleg Žusma (669 m) in Rudnice (Plešivec, 686 m) gradijo tudi Desinicko goro (499 m) in Kuno goro (521 m) onstran Sotle na Hrvaškem. Najvišja vzpetina Plešivec je v z. delu Rudnice, v v. delu je najvišji vrh Vrenski zob (622 m); nad 600 m visoko se vzpenja še Olimska gora (626 m) v j. delu hribovja. Površje v višjih delih ni prevec razclenjeno, v pobocja na obeh straneh neba pa so vre- ROMARSTVO RUDNICA R zane grape potokov, ki so na j. strani daljše, bolj vijugave in bolj razclenjene s stranskimi grapami. RUDNICA Višje dele in osojne lege Rudnice porašca vecinoma listnati gozd, v katerem je zastopana zlasti bukev, na prisojnih j. pobocjih so krcevine z obdelovalnimi zemljišci, med katerimi je v nižjih legah tudi nekaj vinogradov in sadovnjakov. Ovršje Rudnice je redko po­seljeno; tu je v n. v. ok. 500 m le nekaj samotnih domacij v celkih, malce nižje sta zaselka Zaborovec in Orešje. Edino pravo naselje je v jz. delu hribovja. To je vasica Rudnica z grucastim jedrom, po­stavljenim na ok. 550 m visokem vršnem pomolu j. pod Plešivcem. Preb. se preživljajo predvsem z gozdarjenjem in živinorejo, mlajši so zaposleni v dolini. Po Rudnici je speljana krožna panoramska cesta, ki se zacne vzpenjati v Podcetrtku in se v dolino spusti v Oli­mju. Na vznožju Rudnice stojita grad Podcetrtek in lepo obnovljeni dvorec Olimje, v katerem so od leta 1990 nastanjeni minoriti. 176 S S SAMOSTAN Samostan Meniški redovi (benediktinci, cistercijani, kartuzijani) so med preb. slov. pokrajin skozi stol. opravili pomembno versko, kulturno, so-cialno in gospodarsko delo. Na robu slov. narodnega ozemlja so delovali vecinoma benediktinci, ki so imeli v srednjem veku po­membno vlogo pri širjenju kršcanstva ter pri gospodarski in kultur­ni dejavnosti. Na osrednjem slov. ozemlju so bili pomembni pred­vsem cistercijani (Sticna, Kostanjevica na Krki). Nastanek mest in nov nacin življenja sta pogojevala drugacno, ne samo kontem­plativno obliko redovnega življenja, zato so se v 13. stol. razvili t. i. uboštveni redovi, ki so se posvecali dušnemu pastirstvu med ljudstvom: manjši bratje sv. Franciška, dominikanci in avguštinci. Manjši bratje sv. Franciška so se pozneje razdelili na konventualce ali minorite, observante ali franciškane in kapucine. Vsi pomemb­nejši redovi so v srednjem veku imeli tudi samostojne ženske veje. Redovnice (benediktinke, cistercijanke, klarise, dominikanke) so z molitvijo podpirale dejavnosti moških redov in se posvecale vzgoji ter izobraževanju ženske mladine. Ideal srednjeveškega viteštva je v 13. in 14. stol. privedel do ustanovitve viteških redov (križniki, maltežani). Po reformaciji so v 16. stol. priceli delovati tudi jezuiti, uršulinke in kapucini. Na obmocju Posavja in Posotelja so pomembnejši naslednji samo­stani: nekdanji cistercijanski samostan v Kostanjevici na Krki, nek­danji pavlinski, današnji minoritski samostan v Olimju, kapucinski samostan v Krškem in nekdanji samostan trapistov v Brestanici. Cistercijansko opatijo v Kostanjevici na Krki je leta 1234 ustanovil koroški vojvoda Bernard Spanheimski. Prvi menihi so v Kostanjevico prišli iz cistercijanskega samostana v Vetrinju na Koroškem. Kosta­njevica na Krki je bila za Sticno druga in zadnja cistercijanska opatija na ozemlju Slovenije. Do 15. stol. je veljala za najpomembnejše ver­sko, kulturno in gospodarsko središce ob spodnji Krki. Njen razvoj pa so zavrli splošna gospodarska in družbena kriza v 15. stol., vdori Turkov in vedno vecje denarne zahteve deželnega kneza za obram­bo. S protireformacijo na zacetku 17. stol. so se razmere za njeno delovanje ponovno izboljšale. Samostan je deloval vse do leta 1785, ko ga je, tako kot mnoge druge, razpustil cesar Jožef II. Po letu 1786 je samostanski kompleks postal regionalno upravno središce. Stavbe so pricele pocasi propadati, cerkvena oprema je bila leta 1820 razprodana. Med 2. svetovno vojno so jih požgali partizani. Leta 1958 se je pricela nacrtna obnova celotnega samostanskega kompleksa. Od leta 1961 tu poteka mednarodni kiparski simpozij s SAMOSTAN 178 stalno zbirko na prostem (Forma viva). Leta 1971 je bila ustanovljena Galerija Božidar Jakac. V nekdanjih samostanskih prostorih so na ogled stalne zbirke umetniških del Božidarja Jakca, Franceta in To-neta Kralja, Franceta Goršeta, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, Jane-za Boljke, Bogdana Borcica, Pleterska zbirka evropskih mojstrov od 17. do 18. stol. in lapidarij. V cerkvi so na ogled obcasne razstave sodobnih umetnikov. Od prvotnega, srednjeveškega samostana sta ohranjena le del križnega hodnika in redovna cerkev. Nekdanja ko­stanjeviška redovna cerkev, sezidana v tretji cetrtini 13. stol., je naš edini monumentalni primer zgodnje gotske arhitekture. Kapiteli in sklepniki, okrašeni z rastlinsko in živalsko dekoracijo, predstavljajo izjemno kamnoseško delo. V 18. stol. je bila cerkev prezidana. Leta 1742 je bila pozidana nova fasada, ki je pravzaprav samostojna, bo­gato clenjena barocna kulisa z mogocnim portalom, kamnitimi grbi in dvema Jelovškovima freskama. Veliko arkadno dvorišce iz obdo­bja med 16. in 18. stol. je eno najvecjih v Evropi. Vhod v samostan poudarjajo okrogla stolpa s strelnicami in kopija Marijine freske, ki jo je leta 1737 naslikal Franc Jelovšek. V Brestanici, nekdanjem Rajhenburgu, je v gradu Rajhenburg v letih 1881–1941 deloval edini samostan trapistov na Slovenskem. Trapisti so reformirana veja cistercijanskega reda in so izrazito kon­templativen red. Benediktovo pravilo »ora et labora« dopolnjujejo s poudarjeno molcecnostjo, strogostjo v molitvi in pokori. Ime so dobili po samostanu La Trappe v Franciji. Samostan v Brestanici je bil znan po urejenem gospodarstvu, tovarni cokolade, likerjev in tiskarni. Leta 1941 so ga zavzeli Nemci. Menihe so izgnali, samo­stan pa spremenili v zbirno taborišce za slov. izgnance iz Posavja. Od leta 1947, ko je bil samostan nacionaliziran, red v Sloveniji ni imel svoje hiše. Zadnji trapist je umrl leta 2004 v cistercijanskem samostanu v Sticni. V nekdanjem samostanu trapistov od leta 1979 deluje oddelek Muzeja novejše zgodovine Slovenije. Obiskoval­cem so na ogled razstave o slov. izgnancih, politicnih zapornikih in internirancih, trapistih v Rajhenburgu in razstava Brestanica skozi cas. V gradu je vec umetnostnozgodovinsko pomembnih prosto­rov in objektov, med njimi romanska in gotska grajska kapela, le-sen renesancni strop in freske z zacetka 16. stol., ki veljajo za najstarejše ohranjene grajske freske na Slovenskem. Na freskah so upodobljeni prizori iz življenja sv. Kunigunde Bamberške. Nekdanji grad v Olimju je bil v 17. stol. preurejen v samostan pa-vlincev; prvi menihi so tja prišli iz Lepoglave na Hrvaškem. V letih 1665–1675 so samostanu prizidali cerkev Marijinega vnebovze­tja. Ob njej se je kmalu razvila božja pot, ki je bila zlasti znana v 18. stol. Notranjost cerkve krasi iluzionisticna poslikava pavlinca I. Rangerja, nastala v letih 1739-1740. Veliki vecnadstropni oltar je eden najvecjih zlatih oltarjev na Štajerskem. Leta 1766 so cerkvi prizidali kapelo sv. Franciška Ksaverija. Freske v kapeli so delo poznobarocnega slikarja A. Lerchingerja iz Rogatca. Pavlinci so v samostanu imeli znamenito lekarno, ki je še danes na ogled, odprli pa so tudi šolo. Po razpustitvi samostana leta 1782 je njihova de­javnost v Olimju zamrla. Od leta 1990 v samostanu živijo minoriti, ki skrbijo tudi za župnijo. V Krškem so se leta 1640 naselili kapucini, ki so najmlajša veja reda manjših bratov sv. Franciška Asiškega. Kapucinski samostan v Krškem je bil zgrajen med letoma 1640 in 1644. V njem sta še danes ohranjeni znamenita knjižnica in galerija predvsem baroc­nih slik. Samostanska cerkev je bila prezidana leta 1718. Njeno notranjšcino je leta 1897 poslikal Janez Gosar ml. Marijina slika na glavnem oltarju je ital. delo iz srede 17. stol. V Krškem delujejo tudi franciškanke brezmadežnega spocetja cr­nogorske province. Kongregacija je bila ustanovljena leta 1843 v Gradcu, prvotno za vzgojo in izobraževanje deklet iz revnejših slojev. V Brežicah živijo hcere usmiljenja sv. Franciška, v Cerkljah ob Krki pa delujejo hcere kršcanske ljubezni (usmiljenke). Senovo (220 m, 2448 preb., 8 km s. od Krškega) Senovo je urbanizirano naselje ob sotocju Dovškega in Belskega potoka, iz katerih nastane Senovski potok, ki se na j. izliva v Sa­vo. Staro Senovo, imenovano Vas, je zraslo na v. strani Senovske­ga potoka, na pobocjih Armesa (445 m). H kraju spadajo zaselki Kladje, Belca, Dole, Podgora, Zavajer, Majlont in Kurja vas ter deli zaselkov Belo, Razkraže in Ravne, raztreseni po ožji in širši okolici. Na zacetku 20. stol. je imelo Senovo le ok. 300 preb., hitrejši razvoj se je zacel po 1. svetovni vojni, ko se je povecal izkop premoga. Premogovnik je deloval že v 18. stol., leta 1904, ko ga je prevzela Trboveljska premogokopna družba, je doživel nagel razvoj. V bližini rudniške separacije in upravnega poslopja je zraslo novo rudarsko naselje. Ob Dovškem potoku sta nastali delavska in uradniška kolonija, po 2. svetovni vojni so vmes zgradili vec stanovanjskih blokov. Sredi šestdesetih let 20. stol. je premo­govnik zaposloval blizu 1000 delavcev, pozneje se je njegov po-men zmanjšal in je zdaj v zapiranju. Kljub temu je Senovo še vedno pomembno zaposlitveno središce (tekstilna in kovinska industrija, storitvene dejavnosti). DEDIŠCINA Sredi naselja je sodobna župnijska cerkev Kristuso­vega vstajenja, zgrajena leta 1975 po zasnovi J. Fürsta. Socasna je notranja oprema, orgle so iz leta 1998. Leta 1975 je bila poru­šena njena predhodnica, barokizirana cerkev sv. Janeza Krstnika. V hribu Armes je manjša kraška jama Kamrca. OKOLICA Brezje pri Dovškem (205 preb., sz. 3 km) je grucasto naselje v Senovskem gricevju, na prisojnem pobocju pod vzpeti-no Vrhe (479 m). H kraju spadajo zaselki Vrhe, Prebkovje, Dolge Njive, Pec in Suhi Polic. Jedro podružnicne cerkve sv. Pavla je verjetno starejše, notranjšcina z opremo pa je barocna. V oltarni menzi na j. strani je vzidan rimski napisni kamen. S SAMOSTAN SENOVO Brezje pri Dovškem SENOVO Dobrova Dovško Gorenji Leskovec Kališovec Koprivnica Kostanjek 180 Dobrova (200 preb., sz. 7 km) je razloženo hribovsko naselje na j. pobocjih Bohorja, med potokom Blanšcica na z. in Dovškim poto­kom na v. Vkljucuje vec zaselkov, najvišje ležeci (ok. 800 m) je pod istoimenskim vrhom Plešivec (915 m). Pomembna sta prodaja lesa in živinoreja. Na prevalu pod Plešivcem PD Bohor Senovo oskrbuje Koco na Bohorju (898 m), vse leto dostopno z vozili. Pod cesto, ki vodi iz Senovega po dolini Dovškega potoka na Bohor, je pod Hla­stanovimi (Grabenskimi) pecinami slap Ubijavnik, visok ok. 10 m. Dovško (236 preb., sz. 1 km) v Senovskem gricevju je razloženo naselje v dolini Dovškega potoka ter na pobocjih in slemenih nad njim; na jv. se zrašca s Senovim. K naselju spadajo zaselki Poreber, Jagode, Gace, Zidanca, Cericje in Vrhe ter vec samotnih kmetij. Na gricu (421 m) stoji podružnicna cerkev sv. Jakoba, ki spada k sosednjemu naselju Šedem. Tu so odkrili bakrenodobno nasel­bino. Cerkev je v zasnovi romanska stavba, ki je ohranila prvotni, stopnicasto poglobljeni stebrišcni portal. Krajšo romansko apsido je nadomestil prezbiterij, socasno z njim je bil pozidan zvonik ob z. steni ladje. Oprema je barocna, glavni oltar je preprosto delo iz leta 1733, oba stranska oltarja sta zgodnjebarocna; j. iz leta 1671 je posvecen sv. Juriju. Gorenji Leskovec (89 preb., sz. 7 km) je naselje v s. delu Seno­vskega gricevja, nad dolino potoka Blanšcica; grucasto jedro stoji na vzpetini nad Blanšcico. K naselju spada vec zaselkov, raztresenih po okoliških pobocjih, ter posamezne domacije. Pomemben delež preb. se preživlja s kmetijstvom, zlasti vinogradništvom, sadjarstvom in živinorejo. Podružnicna cerkev sv. Antona Pušcavnika je v baroc­ni tradiciji oblikovana stavba s pravokotnim oktogonalno sklenjenim prezbiterijem in zvonikom; verjetno izvira iz 17. stol. Kapeli sta bili prizidani v 18. stol., oltar sv. Jožefa je iz druge polovice 18. stol., neogotski oltar iz kapele sv. Ane je izdelan leta 1890, vendar so nekatere plastike še barocne. Veliki oltar je iz prve polovice 18. stol. V Divjakovem gozdu so našli prazgodovinsko gomilo, na Gradcu je utrjena naselbina in na ledini Grobelce grobišce. Kališovec (43 preb., z. 5 km) v s. delu Senovskega podolja je v je­dru grucasto naselje na grebenu nad dolino potoka Blanšcica. Proti Presladolu so raztresene hiše zaselkov Lastina in Ucake. Koprivnica (144 preb., sv. 6 km) je razloženo naselje v skrajnem sv. delu Senovskega podolja, nad dolino potoka Koprivnica, ki izvira pod Vetrnikom in se izliva v Brestanico. K naselju spadajo zaselki Graben, Sikovec, Prevole in najvišje ležeci Božicni Vrh. Na prisojnih pobocjih so vinogradi. Cerkev Marijinega vnebovzetja je bila verje­tno zgrajena na zacetku 17. stol., na zvonovih sta letnici 1645 in 1650; leta 1780 je postala župnijska. Leta 1824 je dobila daljšo ladjo in nov zvonik ter dvoje stranskih kapel. Glavni oltar z lesenimi kipi izvira iz barocne kiparske tradicije, prenovljen je bil leta 1873. Kostanjek (135 preb., v. 8 km) je grucasto naselje na prisojnem robu zakraselega planotastega površja nad potokom Brestanica, na prehodu iz Senovskega v Bizeljsko gricevje. Na Gori (466 m) so obsežni vinogradi z zidanicami. Podružnicna cerkev sv. Vida je v 19. stol. doživela vecje prezidave. Na zunaj skromna podeželska cerkvica je v jedru srednjeveška, s tristrano zakljucenim prezbiteri­jem, pravokotno ladjo in obokom. Glavni oltar je iz leta 1878. Mali Kamen (242 preb., sv. 3 km) je razloženo naselje v sv. delu Senovskega podolja, pod Umekovim vrhom (580 m), z vrsto majh­nih zaselkov ob cesti Senovo–Podsreda. V bližini ceste stoji staro kužno znamenje. Mrcna sela (152 preb., sv. 6 km) so razloženo hribovsko naselje na j. pobocjih Lipnega vrha (739 m), v. obronka Bohorja. H kraju spada vec manjših zaselkov. V bližini je izvir Toplice s termalno vodo. Zaradi neugodne prometne lege in slabih razmer za kmetovanje se število preb. zmanjšuje. Med 2. svetovno vojno so Nemci vas požgali. Reštanj (241 preb., s. 4 km) sestavljajo številni zaselki na obeh straneh Reštanjskega potoka, raztreseni od neposredne okolice Senovega do skoraj 800 m visoko pod Oslico (860 m), v. obronek gozdnatega Bohorja. Vecina preb. se vozi na delo na Senovo, v Brestanico in druge vecje kraje. Na razgledni vzpetini nad povir­jem potoka Brestanica stoji podružnicna cerkev sv. Jošta (726 m). Leta 1988 neustrezno prenovljeni objekt v svojem jedru skriva gotsko zasnovo. Enoladijska stavba je bila barokizirana z banjasto svodenim obokom tristrano zakljucenega prezbiterija in zvonikom na j. strani. Oltar je novobarocen (A. Radej), najzanimivejši je got-ski portal v j. steni ladje. Kraj je dobil ime po gradu Reštanju, ki se omenja leta 1235. Grad je bil razdejan v velikem slov.-hrv. kmec­kem uporu leta 1573. Posedovali so ga salzburški ministeriali vitezi Reštanjski (1206–1414). Ostanki zidovja so visoki ok. 3 m, vendar zasnove ni mogoce ugotoviti. Ohranjen vodni jašek je izjemen in ponazarja oskrbo srednjeveškega gradu s pitno vodo. Zidava sten cisterne kaže na nastanek v casu prehoda iz romanike v gotiko. Stranje (110 preb., sz. 10 km) so naselje z grucastim jedrom ob Stranjskem potoku, na stiku Senovskega gricevja z vecinoma goz­dnatimi j. pobocji Bohorja z najvišjim vrhom Veliki Javornik (1023 m). K naselju spada zaselek Zalog, postavljen na prisojnem položnem pobocju 250 m nad jedrom vasi. Precej vašcanov se preživlja z ži­vinorejo in prodajo lesa. Na pokopališcu je podružnicna cerkev sv. Ahaca, zgrajena verjetno v letih 1494–1497 in prvic omenjena leta 1532. Stavba s pravokotno podolžno ladjo ima na z. strani bogato profiliran gotski portal, na v. strani se zakljucuje s širokim prezbite­rijem, na vogalih poudarjenim s polkrožnimi, zastrešenimi služniki. V sv. in jv. delu prezbiterija sta zazidani gotski okni. Križnorebrasto svoden prezbiterij je od banjasto obokane ladje locen s šilastoloc­nim slavolokom. Pod beležem je v prezbiteriju in slavoloku vidna sled gotskih fresk. Na s. steni ladje, delno na podstrešju, je ohra­njen prizor Pohoda Sv. treh kraljev. Poznogotske freske so nastale v letih 1530–1540 in kažejo izrazite renesancne stilne prvine, zlasti noše. Glavni in oba stranska oltarja so iz prve polovice 19. stol., zvonik je bil prizidan leta 1857. S SENOVO Kostanjek Mali Kamen Mrcna sela Reštanj Stranje SENOVO Šedem Veliki Dol Veliki Kamen SENOVSKO GRICEVJE 182 Šedem (138 preb., sz. 2 km) na prisojnem pobocju nad Dovškim potokom sestavlja vec zaselkov. Nad naseljem se dvigajo str-ma gozdnata pobocja podolgovatega slemena Zakov (594 m), j. obronka Bohorja. V zaselku Podgora stoji podružnicna cerkev sv. Jakoba. Veliki Dol (140 preb., v. 8 km) je razloženo naselje nad potokom Koprivnica oz. njenim pritokom Blatni potok v skrajnem v. delu Senovskega gricevja. H kraju spadata zaselka Kladje pod Maru­šetovim bregom (394 m) in grucasti Leskovec. Število preb. se polagoma zmanjšuje. Veliki Kamen (242 preb., sv. 5 km) je razloženo naselje v sv. delu Senovskega gricevja, z jedrom v dolini potoka Brestanica. ki jo utesnjujeta slemeni Švarc (580 m) in Sikovec (432 m), med kate­rima se prebija potok. Izprican je obstoj rimskodobne naselbine z ohranjenimi ostanki kamnitih zidanih hiš in grobišcem. Znanih je šest grobov, pet jih je imelo zidane grobnice, s pridevki iz 1. in 2. stol. Našli so tudi 6 rimskih nagrobnikov iz druge polovice 2. in prve polovice 3. stol. Podružnicna cerkev sv. Martina je barocna stavba brez posebnih arhitekturnih poudarkov, z mlajšo notranjo opremo iz 19. stol. V jedru stavbe se skriva starejša prednica, o cemer prica tudi patrocinij. Senovsko gricevje Senovsko gricevje, tudi Senovsko podolje, je blago razgibana gricevnata pokrajina v v. Posavju, med j. vznožjem Bohorja na s., dolino Save na j., potokom Sevnicna na z. ter Orlico in Bizeljskim gricevjem na v. Geološko je sinklinala, grajena iz mlajših miocen­skih nanosov, rahlo nagubanih v alpski smeri. Sekajo jo številni prelomi, vecinoma v dinarski smeri; ob nekaterih je razkrita triasna podlaga. Na miocenskih laporjih in peskih prevladujejo nizka in široka slemena v smeri s.–j. in v n. v. 300–350 m, med njimi so ožje in širše doline savskih pritokov. Po zunanji podobi je prijazna, dokaj gosto poseljena in intenzivno obdelana pokrajina. V rabi tal prevladujejo travniki, njive in sadovnjaki, na zgornjih delih prisojnih pobocij so tudi vinogradi. Do pred kratkim je precej preb. zapo­slovalo rudarstvo, po zaprtju premogovnika Senovo pa predvsem industrija in razlicne storitvene dejavnosti. Vecina ljudi je zaposle­na v zaposlitvenih središcih Sevnica, Senovo, Brestanica in Dolnje Brezovo, precej, zlasti z v. dela, se jih vozi na delo tudi v bližnje Krško. Glavni oskrbovalni središci sta Sevnica v z. delu in Senovo v v. delu gricevja. Z izjemo vecjih naselij in nekaterih krajev na le­vem bregu Save, ki so grucasta ali pa imajo vsaj grucasta jedra, je poselitev razpršena po slemenih in v širših delih dolin. (181 m, 4933 preb., sedež obcine) Sevnica je mestno naselje v dolini Save, na ravnici na levem bregu reke, ob vznožju gricev in v vmesnih dolinah, od koder priteka­jo v Savo številni potoki. Jedro mesta je ob potoku Sevnicna in pod gradom, širi se proti s. ob Sevnicni, kjer je nekdaj samostojno naselje Šmarje. Skozi Sevnico poteka železniška proga Ljublja­na–Zagreb, tu se odcepi proga proti Trebnjemu. Pomembne so cestne povezave s Planino pri Sevnici na s. in Brestanico na jv. Glavna cesta Celje–Krško pelje po desnem bregu Save, tako da se mestu izogne. Sevnica je postala trg že v prvi polovici 14. stol. Prvotno jedro se je razvilo pod gradom z zacetka 14. stol., ki sto­ji na Grajskem gricu (247 m); zdaj sta v njem galerija in krajevna muzejska zbirka. Sevnica je pravi razvoj doživela po 2. svetovni vojni. Status mestnega naselja je dobila leta 1959, ko se je zacela razvijati industrija (tekstilna, kovinska, gradbena, kemicna, lesna). Zdaj je v industriji zaposlena vecina aktivnih Sevnicanov; v sev­niških tovarnah se zaposluje tudi veliko okolicanov. Razvijajo se proizvodna obrt in storitvene dejavnosti. Naselje je upravno, zapo­slitveno in oskrbovalno središce obsežnega zaledja in sedež ene redkih obcin, ki se po upravnih spremembah v devetdesetih letih prejšnjega stol. po obsegu skoraj ni spremenila. Leta 1930 se je v Sevnici rodil arhitekt in urbanist Vladimir Braco Mušic. DEDIŠCINA Na ledini Pri hrastih nad Cesto na Dobravo so odkrili neolitsko in eneolitsko naselbino. S. od železniške postaje so našli rimsko opekarsko pec, v sevniškem gradu sta vzidana odlomka dveh rimskih nagrobnikov. Grad, prvotni romanski stolp, so po­zneje razširili z okroglimi vogalnimi stolpi in ga v 16. stol. utrdili. V letih 1595–1597, v casu baronov Mosconov, je grad dobil sedanjo podobo s štirimi dvonadstropnimi trakti, mogocnimi okroglimi stol-pi na vogalih, pravokotnim arkadnim dvorišcem in cisterno. V jv. stolpu drugega nadstropja so zanimive barocne freske iz leta 1720 s prizorom štirih letnih casov z muzicirajoco gosposko v grajskem parku. Z neoklasicisticnimi arabeskami je poslikan del obokov na arkadnih hodnikih. V j. traktu je še vidna neorenesancna oprema. V gradu domujejo šolska in gasilska zbirka, galerija ekslibrisov I. Razgorška in galerija z ateljejem A. Konca. Ob gradu je manjši park z znacilnimi drevesnimi vrstami, j. od gradu pa znamenita Lu-trovska klet, renesancna stavba iz druge polovice 16. stol. Njen pritlicni prostor je ok. leta 1610 dobil prvovrstno stensko posli­kavo, ki sega v vrh renesancnih fresk na Slovenskem. Tri velike kompozicije na stenah prezbiterija temeljijo na protestantski iko­nografiji in predstavljajo Kristusovo rojstvo, Križanje in Polaganje v grob, na oboku Poslednjo sodbo. Podružnicna cerkev sv. Florjana ob Florjanskem grabnu je prvic omenjena leta 1443, pozidana v romanskem stavbnem izrocilu, o cemer prica križnorebrasto obo- SEVNICA SEVNICA Apnenik pri Boštanju Arto 184 kan prezbiterij s kvadratnim zakljuckom. Prezbiterij je bil poslikan z gotskimi freskami, stilno povezanimi s furlansko smerjo; v oken­skem ostenju za oltarjem je naslikan apostol Andrej. Na v. strani prezbiterija je vidno zašiljeno gotsko okno s trilistom, na j. zunanj-šcini ladje je socasno nastala freska sv. Krištofa. Notranja opre-ma je deloma barocna. Na v. robu glavnega trga stoji na temeljih pogorele prednice župnijska cerkev sv. Nikolaja. Sedanja troladij-ska stavba je bila zgrajena leta 1863 v neoromanskem slogu, leta 1909 jo je poslikal furlanski slikar O. Bierti. Zanimiva sta nagrobna plošca z grbom iz leta 1525 in epitaf grajskega oskrbnika Goria­cherja iz 16. stol., vzidana pod pevskim korom. V j. stranski ladji je kip Roženvenske Marije, narejen leta 1745. Pecat glavnemu trgu daje kamnito kužno znamenje s kipom sv. Martina iz leta 1755. Trg se razteza v ulico z enotno pozidanimi hišami na obeh straneh. Najstarejša stavba je spodnji sevniški grad, zgrajen verjetno na za-cetku 17. stol., kar potrjujeta letnici v dvorišcnem predelu (1613) in na pomolu nad glavnim vhodom (1664). Vrh grica nad Drožanjskim potokom stoji pokopališka kapela Božjega groba s konca 16. ali z zacetka 17. stol., grajena po vzoru jeruzalemske kapele. Do nje je vodilo vec kapel, zdaj so vidni le še ostanki dveh. Podružnicna cerkev sv. Ane v Šmarju stoji na nizki vzpetini, v osnovi je iz 17. stol. Pravokotno ladjo zakljucuje oktogonalno sklenjen prezbiterij z iz­razitim grebenastim gotskim obokom brez reber. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stol., stranski oltar sv. Lucije iz leta 1769, de­sni stranski oltar je pendant levega. Prižnica je delo kranjskega rezbarja iz srede 18. stol. K cerkvi je prislonjena odprta lopa s kamnito menzo in naslikanim barocnim oltarjem sv. Ane. Zname-nit je poznogotski kelih s šesterokotnim podstavkom iz 16. stol. Barokizirana podružnicna cerkev Matere božje v spodnjem delu Šmarja je enoladijska stavba z enako širokim tristrano sklenjenim prezbiterijem in kamnitim talnim zidcem. Zazidani gotski okni na njegovi sv. in jv. strani razkrivata srednjeveški izvor. Vsi trije oltarji so iz prve polovice 18. stol., nekaj opreme je mlajše. OKOLICA Apnenik pri Boštanju (30 preb., z. 5 km) je razlože-no naselje v j. delu Posavskega hribovja. Zaselki na s. segajo do Gunškega grabna, desnega pritoka Save, na j. pa do potoka Gra­hovica. Okolica je gozdnata, na prisojnih pobocjih so vinogradi in zidanice, po vecini preurejene v pocitniške hišice. V gozdu j. od zaselka Potovec je halštatska gomila. Arto (393 preb., jv. 10 km) je grucasto naselje na terasi desnega brega Save. Okolica je zakrasela in porašcena z gozdom, njive so le na najnižji savski terasi, pod cesto Zidani Most–Krško. K naselju spadata zaselka Impoljski Potok in Impoljca z dvorcem, leta 1953 preurejenem v Dom upokojencev in oskrbovancev z restavracijo. Sredi 19. stol. je v osnovi barocni dvorec dobil neoklasicisticno podobo, kakršno je ohranil tudi po prenovi leta 1990. Na mestu nekdanjih gospodarskih poslopij sta bila ob zadnji prenovi pozi­dana nadstropna bivalna trakta, nova precna povezovalna stav­ba pa je nekdanji barocni park spremenila v notranje dvorišce. V preurejenem križišcu je še ohranjen šesterokotni obod nekdanje fontane. Blanca (279 preb., jv. 7 km) je delno razloženo, v jedru grucasto naselje na levem bregu Save, ob železniški progi Zidani Most–Kr­ško. K naselju spadata zaselka Suho in Vrhek, razložena po po­bocjih Senovskega gricevja. V. in jv. od kraja so njive in travniki. Na ledini Knežica v. od Blance so odkrili eneolitsko loncenino in kamnito orodje. Nad naseljem je gomilno grobišce z žganimi gro­bovi, ki sodijo v pozno halštatsko obdobje. Boštanj (312 preb., z. 2 km) je grucasto naselje na desnem bre­gu Save, razprostranjeno na savskih terasah. K naselju spadata zaselka Redna in Puše. V okolici je veliko njiv, travnikov in sadov­njakov, domacini imajo vinograde na bližnjih pobocjih Topolovca (476 m), Vetrnika (534 m) in v Apneniku pri Boštanju. V naselju so številni obrtniki, preb. se zaposluje v obratih sevniške industrije. Na Gavgah je najobsežnejše rastišce rumenega sleca pri nas. Naj­starejša poselitev kraja sega v starejšo železno dobo. Prazgodo­vinska utrjena naselbina je bila pod boštanjskim gradom, imenova­nem Gorenji Boštanj ali Stanjski grad; v gozdu nad njim je gomilno grobišce. Boštanjski grad so pozidali vsaj sredi 12. stol., zdaj je popolnoma v razvalinah. Nekdanja podoba gradu je ohranjena v graficni upodobitvi J. V. Valvasorja. Ob kmeckem uporu leta 1515, ko je bil grad v lasti V. Lamberga, so stavbo razdejali puntarji in od tedaj je opušcena. Reliefna upodobitev sina tedanjega lastnika je shranjena v župnijski cerkvi sv. Križa, na renesancnem viteškem nagrobniku iz leta 1574. Cerkev sv. Križa je triladijska neoroman-ska bazilika, zgrajena leta 1853. Ohranjen je renesancni oltar iz leta 1677. V Boštanju se je leta 1928 rodil skladatelj Jakob Jež. Boštanj je tudi rojstni kraj kiparja Vladimirja Stovicka (1896), ki je leta 1989 umrl v Brežicah. Breg (156 preb., sz. 8 km) je razloženo, v jedru ob Podvinskem potoku grucasto naselje na levem bregu Save, pod Razborskim hribom (479 m). K naselju spadajo zaselki Gradišce, Jelša in Za­gradec, raztreseni po gricevju med Savo na j. in Liškim potokom na s. Na rodovitni savski naplavini so njive in travniki, na prisojnih pobocjih sadovnjaki in vinogradi. Brezovo (37 preb., j. 12 km) je grucasto naselje sredi Krškega gricevja, v povirju potokov Racna in Žignanica. K naselju spada­jo manjša zaselka Pavkovec in Gricar ter vecji zaselek Križe na temenu vinorodnega grica s pocitniškimi hišicami. V okolici pre­vladujejo travniki. Budna vas (87 preb., sz. 15 km) v j. delu Posavskega hribovja je razloženo, v jedru pa grucasto naselje ob cesti Šentjanž–Radece in pod njo. K naselju spadajo zaselki Hrušice, Bojsovna in Zdevno. Na j. pobocjih so njive in travniki, pod Hrušicami in Bojsovno tudi vinogradi s pocitniškimi hišicami, širša okolica je porasla z goz­dom. Na robu vaškega jedra stoji podružnicna cerkev sv. Miklavža, S SEVNICA Arto Blanca Boštanj Breg Brezovo Budna vas SEVNICA Budna vas Canje Celovnik Cešnjice Dedna Gora Dolenji Boštanj 186 verjetno iz 17. stol. Pravokotna ladja je ravno krita, prezbiterij ima grebenast obok. Vsi oltarji, glavni in oba stranska, so barocni. Canje (124 preb., v. 9 km) v z. delu Senovskega gricevja so ra­zloženo, v jedru grucasto naselje nad dolino Canjskega potoka, pod Canjsko (385 m) in Gracko goro (354 m). K naselju spadajo razloženi zaselki Becek, Brinje, Gabrje in Gradec. Imajo veliko sa­dovnjakov in nekaj vinogradov s pocitniškimi hišicami, širša oko­lica je porasla z gozdom. Na Gracki gori stoji božjepotna podru­žnicna cerkev Marije Pomagaj, poznogotska stavba s pravokotno ladjo in oktogonalno sklenjenim prezbiterijem, ki je križnorebrasto obokan. Rebra slonijo na geometricnih konzolah. Pod beležem v prezbiteriju so freske z zacetka 16. stol., ki kažejo na celovniškega mojstra. Znamenit je šilastolocen žlebljen portal, ki vodi iz zvoni­ce v notranjost. Notranjšcina je deloma barokizirana, oprema je povprecno delo. Zunaj naselja stoji na skalnem gricu podružnicna cerkev sv. Neže. Jedro prostorne pravokotne ladje je romansko, pozneje dozidan oktogonalno sklenjen prezbiterij nepravilne obli­ke je iz 17. stol. Glavni oltar je iz 18. stol. Celovnik (16 preb., sz. 12 km) je izrazito razloženo naselje pod Planino (932 m) v osrcju Posavskega hribovja. Okoliška pobocja so strma in porasla z mešanim gozdom. Sestavljajo ga zaselki Bre­zova Ravan, Pleš, Kobiljek, Zalipno in Koren. Tu so našli rimska nagrobnika; eden je vzidan v s. steni župnišca v Loki pri Zidanem Mostu. Pod hribom Kozicje (815 m) je zgodnjegotska podružnicna cerkev Sv. duha, nastala verjetno v 14. stol., o cemer prica znacilni profil kamnitih reber v zvezdasto svodenem, oktogonalno sklenje­nem prezbiteriju. Freske v prezbiteriju in ladji je naslikal celovniški mojster. Njegovo delo spada v prvo desetletje 16. stol. in pomeni prehod med poznogotskim in renesancnim slikarstvom; znacilno zanj je opiranje na graficne predloge, ki dajejo mocan poudarek ornamentu. Figuralna ikonografija poslikave prezbiterija se tu že popolnoma umakne rastlinski dekoraciji. Cešnjice (16 preb., j. 11 km) so grucasto naselje v s. delu Krške­ga gricevja, pod vzpetino Primož (544 m). V okolici hiš je nekaj njiv in travnikov, posamezni kmetje imajo vinograde na j. pobocju Dedne gore. Dedna Gora (7 preb., j. 10 km) je razloženo naselje v s. delu Kr-škega gricevja, razpotegnjeno ob cesti na temenu istoimenskega slemena (508 m). J. pobocje pod naseljem je v celoti zasajeno z vinogradi. Zidanice so vecinoma predelane v pocitniške hišice. Na Bucnem vrhu in na ledini Kosmatec so našli halštatske gomile. Dolenji Boštanj (630 preb., jz. 2 km) je grucasto naselje na ravni­ni ob sotocju Save in Mirne. K naselju spadata zaselka Gabrovica ob istoimenskem potoku in Zapuže. V okolici so njive, na vzpetem površju pa travniki in sadovnjaki. Naselje je urbanizirano, s števil­nimi novogradnjami, obrtnimi in industrijskimi obrati. Po njegovem s. robu tece glavna cesta Zidani Most–Krško, po dolini Mirne pa železniška proga Sevnica–Trebnje. Tik nad naseljem so odkrili ve­cjo gomilo Gorenjceve groblje, v kateri je bilo poleg centralnega še pet grobov. Dolnje Brezovo (135 preb., jv. 4 km) je grucasto naselje na levem bregu Save, ob Canjskem potoku. V zaledju se strmo dvigujeta gozdnati Cerovec (260 m) in Reber (266 m), obronka Senovskega gricevja. Ob Savi prevladujejo njive in travniki. Preb. je po vecini zaposleno v domacih industrijskih obratih. V gozdu Turenc so od­krili halštatske gomile, na njivi Pri cesti so rimski žgani grobovi. S. od železniške cuvajnice, na ledini Pod Vinco, so našli ostanke rim-skega gradbenega materiala (malta, opeka, obdelano kamenje), kar nakazuje villo rustico. Podružnicna cerkev sv. Janeza ima pra­vokotno ladjo in kratek, oktogonalno sklenjen in križno grebenasto obokan prezbiterij. V sedanji obliki je iz 17. stol. Jedro stranskega oltarja je iz leta 1644, zvonik je bil prislonjen pozneje. Dolnje Impolje (29 preb., j. 10 km) je grucasto naselje v s. delu Krškega gricevja, na razširjenem koncu slemena med Impoljskim potokom in potokom Javorje. V bližnji okolici prevladujejo travniki in sadovnjaki. Dolnje Orle (29 preb., jv. 9 km) so grucasto naselje v s. delu Kr-škega gricevja, na pobocju nad Impoljskim potokom. Vinograde imajo na pobocju Orlske gore. Leta 1904 je J. Pecnik v gozdu prekopal halštatsko gomilo. Drožanje (128 preb., s. 4 km) je naselje v skrajnem z. delu Se-novskega gricevja, razloženo po pobocjih nad Sevnico. Zaselki Brezje, Šetenje, Lamperce, Drožanjska Gora, Drenovec, Grilov­ka, Sv. Rok in Metenca so razprostranjeni med potokom Sevnicna in Drožanjskim potokom. Obmocje je gozdnato, njive in travniki so okrog zaselkov, na prisojnih pobocjih so manjši vinogradi. V bli­žini podružnicne cerkve sv. Roka stoji prazgodovinsko gradišce. Romarska cerkev je bila zgrajena v spomin na kugo v 17. stol. Na zunaj enotna stavba ima pravokotno ladjo in pravokotno zakljucen prezbiterij. Notranjost je banjasto obokana in leta 1913 v celoti poslikana s freskami O. Biertija. Na obokih ladje in prezbiterija so upodobljeni prizori iz Marijinega življenja, na stenah prezbiterija pa Jezusovega. Glavni oltar je z zacetka 18. stol. V glavnih nišah obeh stranskih oltarjev sta podobi sv. Kozme in Damijana ter sv. Valenti­na, obe slikarski deli V. Metzingerja. Zanimivi sta barocna prižnica in bogato polihromirana zakristijska barocna omara. Zvonik in lopa pred njim sta mlajšega izvora. Na poti pod cerkvijo je barocna ka­pelica z mocno poškodovanimi barocnimi freskami. V Lamprecah na razgledni vzpetini je podružnicna cerkev sv. Martina. Stavba ima romansko jedro z ladjo, ki je zdaj banjasto obokana in osem­kotno zakljucen prezbiterij z zvezdasto grebenastim obokom. Na j. steni ladje je pod ometom skrita srednjeveška freska. Cerkev je bila barokizirana in obokana leta 1737. Socasno sta nastala stran-ska oltarja; glavni oltar iz leta 1881 ima deloma starejšo opremo. Drušce (66 preb., j. 8 km) so razloženo naselje v s. delu Krškega gricevja, med Jablanco (562 m) in Zabrešcem (501 m), na razvod- S SEVNICA Dolenji Boštanj Dolnje Brezovo Dolnje Impolje Dolnje Orle Drožanje Drušce SEVNICA Drušce Gornje Brezovo Gornje Impolje Gornje Orle Hudo Brezje Jablanica Jelovec Kladje nad Blanco 188 ju med Mirno in Raduljo. Poleg grucastega jedra ga sestavljajo zaselki Male Drušce, Hantine in Pecice, v slednjem je najvec vino-gradov. Podružnicna cerkev sv. Barbare je bila prvotno posvece­na sv. Eliji. Stavba s pravokotno ladjo in osmerokotno sklenjenim prezbiterijem je banjasto obokana z oprogami; nastala je verjetno v 17. stol. Obnovljena je bila v letih 1778–1781. Razen nekaterih barocnih kosov je oprema vecinoma iz 19. stol. Gornje Brezovo (80 preb., jv. 3 km) je obcestno naselje na levem bregu Save. K naselju spada zaselek Spodnje Vranje. Njive in trav­niki so po vecini na v. strani kraja, zaledje je gozdnato. Domacini se zaposlujejo v sosednjem Dolnjem Brezovem in Sevnici. Podru­žnicna cerkev sv. Urha je preprosta enoladijska pravokotna stavba z osmerokotno zakljucenim prezbiterijem nepravilne oblike, verje­tno zgrajena v 17. stol. Glavni oltar je iz leta 1755. Gornje Impolje (25 preb., j. 11 km) je grucasto naselje na široki sv. pobocni polici vzpetine Mlake (531 m) v s. delu Krškega gricev­ja, med gozdnatima grapama potokov Hudournik in Javorje. Okrog naselja so obdelovalna zemljišca, predvsem sadovnjaki, vinogra­de imajo na prisojnem pobocju Dedne gore (508 m). Gornje Orle (45 preb., j. 9 km) so grucasto naselje na pobocju Gornje hoste (499 m) v s. delu Krškega gricevja, nad Impoljskim potokom. K naselju spadajo zaselki Orlska Gora, Buce in Novo. V okolici so njive in travniki, proti dolini Impoljskega potoka prevla­duje gozd. V Orlski Gori so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Hudo Brezje (95 preb., jv. 14 km) je v jedru grucasto naselje na zakraselkem površju v osrednjem delu Krškega gricevja. Naokrog so zaselki Breška Gora, kjer je najvec vinogradov, Cerovec in Hu­danovo. Okolica je gozdnata, vecina njiv je jv. od jedra naselja. Jablanica (121 preb., z. 7 km) v j. delu Posavskega hribovja je razloženo naselje na uravnanem razvodnem slemenu (514 m) med Mirno in Savo, sestavljeno iz številnih zaselkov. Na bolj ravnem površju so travniki in njive, strma pobocja in grape zarašca gozd. Na prisojnih pobocjih so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hi-šicami. Jelovec (48 preb., jz. 8 km) je razloženo naselje v ozki dolini Mir-ne, na obeh bregovih reke, ob cesti in železniški progi Sevnica– Trebnje. V okolici prevladujejo gozdovi. K naselju spadajo zaselki Domacevec, Lipovec, Vrtaca in Lepi Dob. V slednjem so ostanki dvorca, ki so ga leta 1943 požgali partizani. Ob mocno zarašce­ni razvalini so ohranjena gospodarska poslopja. Dvorec je stal že pred letom 1653, ko ga je kupil J. Ž. Aichelburg. Na Valvasorje-vi grafiki je upodobljen kot enonadstropna stavba s pravokotnim notranjim dvorišcem, ki ga je zapiral nizek zid. V 18. stol. je bila posest združena z gospostvom Boštanj; med svetovnima vojnama je bil dvorec v posesti družine Kobal. Kladje nad Blanco (150 preb., v. 9,5 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na levem bregu Save. Po vzpetini z. od Škocjan­skega potoka so razloženi zaselki Nova Gora, Stagonce, Setija in Dence. Okrog zaselkov so njive, travniki, sadovnjaki in manjši vinogradi, širša okolica je obdana z gozdom. Kompolje (99 preb., sz. 6 km) so grucasto naselje na ravnici na desnem bregu Save; na jz. je gozdnata Dobrava. K naselju spada­ta zaselka Dvorec tik ob Savi in Lešovnik ob vznožju Dobrave. Rav­ninica v okljuku Save je sklenjeno obdelana, veliko je hmeljišc. Po-kopališka podružnicna cerkev sv. Mihaela je nastala v 12. stol., na kar kažeta osrednji del cerkve z zazidanim romanskim vhodom in segmenti romanskih oken, pa tudi njen patrocinij. Dobro ohranjeni glavni oltar iz leta 1756 je mocno preslikan. Starejša sta stranska oltarja iz 17. stol., oprema je mlajša. Konjsko (72 preb., j. 4 km) je grucasto naselje j. nad dolino Mir-ne, tik pred njenim izlivom v Savo. Stoji na s. vznožju gozdnatega Velikega vrha (542 m) v skrajnem s. delu Krškega gricevja, jz. je globoka gozdnata dolina Konjšcanskega potoka. H kraju spada­ta zaselka Rtice in Na Hribu. Nekaj krajanov se ukvarja s kmetij­stvom, vecina je zaposlena v Sevnici. Krajna Brda (76 preb., v. 10 km) v osrednjem delu Senovskega gricevja so razloženo naselje na prisojah s. od Blance. S. od nase­lja je gozdnati hrib Okrog (402 m), na njegovih jv. pobocjih je veliko vinogradov. Naselje sestavljajo zaselki Hrib, Gabrca, Ob Potoku in Nova Gora. V okolici hiš prevladujejo travniki, sadovnjaki in vino-gradi. Na širšem obmocju so prazgodovinske gomile. Laze pri Boštanju (34 preb., j. 7 km) so razloženo naselje nad dolino Mirne, na obmocju vzpetine Kremenc (528 m) v gozdnatem delu s. Krškega gricevja. K naselju spada zaselek Zapuže. Okolica je porasla z gozdom, vecina krajanov se ukvarja s kmetijstvom. Na gricu nad dolino Mirne je gozdnata vzpetina Rekštanj z razvalinami istoimenskega gradu. Grajska stavba je nastala konec 13. stol., prvic se omenja v povezavi s Svibenskimi leta 1336. Rekštanj je kot zastavna posest prehajal iz rok v roke, od grofov Celjskih na Kacenštajne, Creteške, Auersperge, Perneške do zadnjega L. Fa­bijanica, ki je na bližnji Radni pozidal udobnejši dvorec, imenovan Tariški grad. Ledina (248 preb., sz. 6 km) je razloženo naselje med Savo in potokom Sevnicna. V okolici zaselkov Ledine, Crete, Gornje Cre­te, Ostrožno, Zletece, Vocivje, Resa, Cerovce in Zajcja Gora so na zložnih pobocjih njive in travniki, slemena so porašcena z goz­dom, vinogradi so predvsem na prisojah zaselka Zajcja Gora tik nad Sevnico. Log (288 preb., jv. 3 km) je deloma grucasto deloma obcestno naselje na desnem bregu Save, ob glavni cesti iz Radec proti Kr-škem. K naselju spadajo zaselki Reber, Goli Vrh in Cerov Breg na skrajnih s. obronkih Krškega gricevja, v povirjih Loškega potoka in potoka Mivka. Obsežne njive in hmeljišca so na terasi med cesto in Savo, zaledje je porašceno z gozdom, najvec vinogradov je na pobocjih Golega Vrha. Na Cerovem Bregu so prazgodovinski gro- S SEVNICA Kladje nad Blanco Kompolje Konjsko Krajna Brda Laze pri Boštanju Ledina Log SEVNICA Log Loka pri Zidanem Mostu Loncarjev Dol Lukovec 190 bovi, na njivah pri Logu so rimsko grobišce in ostanki naselbine. Podružnicna cerkev Najdenja sv. Križa je v jedru romanska stavba z romanskim portalom v zvonici in osmerokotno sklenjenim prezbite­rijem nepravilne oblike. Oprema je barocna, zvonik so k jedru prizi­dali leta 1739. Na zunanjšcini so pod ometom gotske freske iz ok. leta 1400, ki prikazujejo motive sv. Krištofa, križanja sv. Jurija in sv. Kumernis (izredno redka ikonografska upodobitev). Po ornamentiki se freske pripisujejo furlanskemu slikarskemu mojstru. Loka pri Zidanem Mostu (472 preb., sz. 10,5 km) je grucasto naselje na levem bregu Save, ob železniški progi Zidani Most– Sevnica. Stoji na robu ravnice, pod strmimi gozdnatimi pobocji Kozicja (815 m), sz. od Žirovniškega potoka. K naselju spadata zaselka Sevce in Dobrava. Na rodovitni holocenski savski ravnici prevladujejo njive, tudi z nasadi hmelja. Vecina preb. je zaposlena v Sevnici. Barokizirana župnijska cerkev sv. Helene se že sredi 13. stol. omenja kot vikariat laške prafare. Med obnovo leta 1972 so v ladji odkrili ostanke poznoromanskih oken, sedanji pravokotni križnorebrasto obokani prezbiterij je bil zgrajen pozneje. Stavba se uvršca v t. i. svibensko skupino gotiziranih cerkva, ki so imele spr­va preprosto romansko apsido. Leta 1208 jo je dal pozidati Baben­berški vojvoda Leopold Slavni v spomin na svojo mater, princeso Heleno Ogrsko. Leta 1319 so stavbo razširili s kapelo sv. Florijana s križnorebrastim obokom. Sredi 18. stol. barokizirana stavba je dobila nov obok, ladja in prezbiterij pa kvalitetne barocne štuka­ture. Glavni oltar je delo J. G. Božica iz leta 1715. Zunanjšcina s. stene Florijanove kapele je poslikana s prizorom Marije zavetnice s plašcem. Ob Mariji je poleg dveh svetniških figur še Veronika s prtom. Nasproti renesancno zasnovane župnijske stavbe stoji renesancni dvorec, prvic omenjen leta 1365, pozidan v 17. stol. in v 19. stol. preurejen v angleškem kastelnem slogu. Njegov vhod je poudarjen z lopo in balkonom. Med obnovo leta 1986 so na fasadi obnovili prvotno ornamentalno poslikavo. Zdaj je v dvorcu Dom starejših obcanov. Sredi naselja stoji kapela s kipom Matere božje iz leta 1732. V okolici so našli predmete iz rimske dobe, v s. steni župnišca je vzidan rimski nagrobnik, ki so ga našli v Celovniku. Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil književnik Ludvik Mrzel. Umrl je leta 1971 v Ljubljani. Loncarjev Dol (209 preb., v. 3 km) je grucasto naselje v z. delu Senovskega gricevja, na sotocju Dobovskega in Vranjskega poto­ka. Na v. se dviga Žigrski vrh (363 m), na z. pa Resni hrib (344 m). K naselju spadata zaselka Dobrava in Marof. Naokrog so vecino-ma travniki. Zaradi bližine Sevnice je veliko novih hiš, število preb. se v zadnjem casu hitro povecuje. Lukovec (187 preb., j. 4,5 km) je razloženo, v jedru grucasto na­selje na slemenu j. nad dolino Save, z. od gozdnate grape Loškega potoka v s. delu Krškega gricevja. H kraju spadata zaselka Jevše in Mali Lukovec, kjer so vinogradi in zidanice. Ob vznožju Velikega vrha (542 m) stoji preprosta podružnicna cerkev sv. Marije Magda­lene, verjetno iz 17. stol. Ima pravokotno ladjo, nad njenim vhodom je zvonik, ladja se zakljucuje v oktogonalno sklenjen prezbiterij. V niši glavnega oltarja je pomembnejši kip sv. Marije Magdalene iz 18. stol. V zaselku Jevše je ohranjena stavba nekdanjega dvorca z mocno predelano zunanjšcino, pristava bližnjega Tariškega gradu. Dvorec tlorisne oblike nepravilnega T in z enoosnim stolpicastim izzidkom na zacelju je bil sredi 18. stol. v lasti M. K. Wolwitz. Osre­dnji del se ponaša s polkrožnim kamnitim renesancnim portalom. V zaselku Mali Lukovec so odkrili halštatsko gomilno grobišce. Mala Hubajnica (19 preb., j. 10,5 km) je grucasto naselje sredi Krškega gricevja. j. od vzpetine Primož (544 m). K naselju spada tudi zaselek Dolge. Okolica je porasla z gozdom, njive se zarašca­jo, vinogradi so na pobocjih pod naseljem Križ. V hrastovem gozdu je 18 železnodobnih gomil, odkrili so jih tudi v zaselku Dolge. Metni Vrh (165 preb., s. 7 km) sestavljajo številni manjši zaselki in grucasto jedro na slemenu Metni vrh j. nad dolino potoka Sevnic­na. Na nižje ležecih pobocjih zaselkov Žabjak, Konjiško in Konjske Glave uspeva vinska trta, strmejša pobocja so porasla z gozdom. Podružnicna cerkev sv. Lovrenca v Žabjaku je v 17. stol. dobila ba-rocno preobleko in kapelo sv. Franciška s poznobarocnimi freska-mi, delom M. Klemena. Oltar v Franciškovi kapeli je iz leta 1754. Mrtovec (56 preb., sz. 7 km) je razloženo naselje na razglednem slemenu na desnem bregu Save, v povirju Kobiljskega potoka. Pod njegovim pritokom je že v bližini njegovega izliva v Savo zase­lek Lisicje Jame. Na prisojnih pobocjih je nekaj vinogradov, okoli-ca je porasla z gozdom. Mrzla Planina (127 preb., sv. 14 km) je razloženo naselje na jz. pobocjih gozdnatega Bohorja (Veliki Javornik, 1023 m). Sesta­vljajo ga številni zaselki in samotne kmetije na krcevinah v precej gozdnati pokrajini. Prevladuje kmecko preb., katerega število se v zadnjem casu zmanjšuje. Nad zaselkom Pokojni Vrh stoji podru­žnicna cerkev sv. Primoža in Felicijana iz 17. stol., preprosta, eno­tno grajena stavba z banjastim obokom nad ladjo in oktogonalno sklenjenim prezbiterijem ter zvonikom v obliki strešnega stolpica. Zanimivih je nekaj barocnih plastik, posebej Pietŕ v glavnem oltar­ju z zacetka 18. stol. V zaselku Migore je planinska koca, od koder na vrh Bohorja vodita cesta in oznacena planinska pot. Novi Grad (43 preb., z. 12 km) je razloženo naselje na razglednem razvodnem slemenu v j. delu Posavskega hribovja, med Savo in Mirno. H kraju spadajo zaselki Nežence, Rastovke, Krževje in Živa Gora. Na temenu slemena so vecinoma travniki, strma pobocja so porasla z gozdom. Okroglice (85 preb., sz. 15 km) so razloženo naselje na j. pobo-cju hrbta med Lovrencem (722 m), Kamrico (823 m) in Njivicami (801 m) v v. delu Posavskega hribovja, v povirju Podvinskega po­toka. Po vsem pobocju so raztresene njive in travniki, v j. delu še uspeva vinska trta; tu je veliko pocitniških hišic. Na razgledni vzpe­tini stoji podružnicna cerkev sv. Lovrenca iz 17. stol., z banjastim S SEVNICA Lukovec Mala Hubajnica Metni Vrh Mrtovec Mrzla Planina Novi Grad Okroglice SEVNICA Okroglice Orehovo Orešje nad Sevnico Osredek pri Hubajnici Pecje Podgorica Podgorje ob Sevnicni Podvrh 192 obokom nad pravokotno ladjo in oktogonalno zakljucenim prezbi­terijem. Iz leta 1695 je glavni oltar in nekaj druge opreme, stranski oltar Matere božje in drugi deli opreme so iz 19. stol. V bližini so našli ostanke iz rimske dobe. Orehovo (244 preb., z. 3 km) je obcestno naselje na levem bre­gu Save, ob cesti in železniški progi Zidani Most–Sevnica, tik nad izlivom potoka Mišnik v Savo. K naselju spadata zaselka Legoje in Dobrava. S. in sv. zaledje je poraslo z gozdom. Orešje nad Sevnico (173 preb., s. 4,5 km) je razloženo naselje v v. delu Posavskega hribovja, v dolini potoka Sevnicna in po njenih pobocjih. Trije zaselki so razloženi pod strmim vršnim pobocjem Lisce (948 m), dva pa v dolini potoka pod slemenom Metni vrh (582 m). V okolici prevladujejo travniki, domacini se zaposlujejo v Sevnici. Osredek pri Hubajnici (14 preb., jv. 10 km) je grucasto naselje na prevalu med gozdnato Regušo (416 m) in Borštom (445 m) v osrednjem delu Krškega gricevja. Okoliške vzpetine in grape so porasle z gozdom, nekaj njiv in travnikov je na nekoliko bolj uravna­nem svetu. Na obmocju kraja so odkrili železnodobne gomile. Pecje (108 preb., v 1 km) je razloženo naselje na pobocju in teme-nu slemena pod Piramido (322 m) v. od Sevnice (Lizabon). Z. del naselja se zrašca s Sevnico, veliko je novih in obnovljenih hiš. V kraju stoji manjša barokizirana gotska podružnicna cerkev sv. Mar-jete s pravokotno ladjo in osmerokotno sklenjenim prezbiterijem. O njenem srednjeveškem izvoru pricata ohranjen gotski portal v zvonici in slavolok, ki deli ladjo z ravnim stropom od banjasto obo­kanega prezbiterija. Zunanjšcina je barokizirana, notranja oprema je deloma barocna, deloma poznejša. Podgorica (108 preb., s. 8 km) je naselje, razloženo po pobocjih j. pod Lisco (948 m). Zaselki Cerje, Dolgi Rt, Hrastje, Jelovec, Orehovec, Zarke in Zdole so razloženi po krcevinah, v okolici pre­vladuje gozd. Na obmocju kraja je precej pocitniških hišic. Podgorje ob Sevnicni (115 preb., sv. 10 km) je razloženo naselje na j. pobocjih Ivca (875 m) in Ojstreža (917 m) v v. delu Posav­skega hribovja, s. nad dolino potoka Sevnicna. Jedro sestavljata grucasta zaselka Veliko in Malo Podgorje, drugi zaselki in samo­tne kmetije so razloženi po vecinoma gozdnatem pobocju. Med Velikim Podgorjem in zaselkom Bizelje stoji podružnicna cerkev Naše ljube Gospe. O njenem romanskem izvoru prica pravokotna, banjasto obokana ladja s pravokotnim, križnogrebenasto oboka­nim prezbiterijem. Bogato žlebljen portal je iz gotike. Zunanjšcina z zvonikom je barokizirana, nekaj plastik je barocnih, precejšen del opreme je novejši. Podvrh (89 preb., sv. 7 km) je razloženo naselje na j. pobocju str-mega Velikega vrha (619 m). Zaselki so razmešceni med Stržiškim in Podvrškim potokom. Na višjih prisojnih pobocjih je precej vino-gradov in zidanic, predelanih v pocitniške hišice. V kraju so našli sarkofaga, v vinogradu so leta 1907 odkrili poznoanticne grobove. Poklek nad Blanco (209 preb., v. 11 km) je razloženo, v jedru ob Ložiškem potoku grucasto naselje s. od Gracke gore (354 m) in vzpetine Okrog (402 m) v Senovskem gricevju. Okoliška pobocja so precej vinogradniška, s. in z. od naselja prevladujejo gozdovi. V bližini so našli rimski nagrobnik, ki je vzidan v zunanji zid po­družnicne romanske cerkve Vseh svetnikov nad zaselkom Cirje. Gotizirano romansko pravokotno ladjo zakljucuje mlajši, osmero­kotno sklenjen prezbiterij. Socasno z njegovo pozidavo so dvignili ladjo in jo barokizirali. Oltar z izvirnimi lesenimi kipi je prav tako iz 17. stol., druga oprema je novejša. Nad vhodnimi vrati na z. delu zunanjšcine so ostanki freske Križanja iz ok. leta 1400. Kot ogel­nik je v sv. spodnjem delu ladje rimski napisni kamen. Ponikve pri Studencu (69 preb., jv. 11 km) so razpotegnjeno ob-cestno slemensko naselje v s. delu Krškega gricevja, j. nad doli-no Save. V. od naselja tece potok Štagina, sz. pa Cagoški potok. Deloma zakraselo površje v okolici je v osojnih legah poraslo z gozdom, j. in v. od naselja prevladujejo travniki, sadovnjaki in njive. Na prisojnih pobocjih pri zaselku Novo uspeva vinska trta. Preska (20 preb., j. 8 km) je grucasto naselje na slemenu j. od gozdnatega Velikega vrha (542 m) v s. delu Krškega gricevja. K naselju spada vinogradniški zaselek Poganka pod istoimensko vzpetino (532 m). V okolici prevladuje gozd. Prešna Loka (47 preb., sv. 7 km) je razloženo naselje v z. delu Senovskega gricevja, med Pestovskim in Dobovskim potokom. K naselju spadata zaselka Konjska Glava na slemenu istoimenske vzpetine in Štangrob pod vinorodnim Urbanovim gricem (358 m). V okolici prevladujejo travniki, zidanice so preurejene v pocitniške hišice. Primož (25 preb., j. 10 km) je grucasto naselje na istoimenski vzpetini (544 m) v s. delu Krškega gricevja. Naokoli je nekaj sadov­njakov, širša okolica je porasla z gozdom. Preprosta podružnicna cerkev sv. Primoža na razglednem vrhu je nastala v 17. stol., nje­na pravokotna ladja se zakljucuje z osmerokotnim prezbiterijem z mocno potlacenim sklepom. V 18. stol. je bil prizidan znacilen zvonik z zaobljenimi vogali. Nedalec od cerkve so odkrili železno­dobne gomile. Racica (207 preb., sz. 9,5 km) je obcestno naselje z grucastim jedrom na levem bregu Save, na robu recne naplavine ob Raci­canskem potoku, ob cesti Zidani Most–Sevnica. K naselju spa-da zaselek Mekote na gozdnatem pobocju. Na ravnici ob Savi so sklenjena obdelovalna zemljišca, tudi hmeljišca. Radež (126 preb., sz. 12 km) je hribovsko naselje z grucastim je­drom, razloženo po pobocju Radeža (654 m) v v. delu Posavskega hribovja, med dolinama Podvinskega potoka na v. in Žirovniškega potoka na z. K naselju spadajo zaselki Mala Breza, Podradež in Polana. Naokrog prevladujejo travniki, sadovnjaki in vinogradi z zidanicami ter pocitniškimi hišicami. Podružnicna cerkev sv. Fa-bijana in Boštjana v zaselku Polana je v jedru srednjeveška stav- S SEVNICA Poklek nad Blanco Ponikve pri Studencu Preska Prešna Loka Primož Racica Radež SEVNICA Radež Radna Razbor Rogacice 194 ba s pravokotno ravno stropano ladjo in osmerokotno sklenjenim prezbiterijem z banjastim obokom. Zvonik z letnico 1670 na zu­nanjšcini je barokiziran. Glavni oltar je iz prve polovice 18. stol., barocna sta tudi nekoliko mlajša stranska oltarja. Znameniti sta kamniti gotski plastiki Mati božja in poškodovani kip neznane sve­tnice z zacetka 15. stol. Radna (68 preb., j. 1,5 km) je grucasto naselje na desnem bregu Save, nasproti Sevnice, ob vznožju gozdnatega Kremenca (528 m). Na ravnici so njive in travniki, na pobocjih pa gozdovi. Na razgledni vzpetini stoji dvorec Tariški grad, naslednik Merheric-Fabijanicevega srednjeveškega gradu Rekštanj, pozidan sredi 17. stol. Enonadstro­pno štiritraktno stavbo s pravokotnim notranjim dvorišcem obdajajo arkadni hodniki, zdaj zastekljeni. Zunanjost stavbe bogati s stebri podprt kamnit balkon in z atiko zakljucen lizarit. Zadnji zasebni la-stnik dvorca J. Smrekar je stavbo leta 1907 odstopil salezijanskemu meniškemu redu, ki je tu uredil deško vzgajališce. Po nacionaliza­ciji je bil tu leta 1946 sedež dijaškega internata in nižje gimnazije, poznejše osemletke, od leta 1957 pa Kmetijske šole z internatom. Ok. leta 1960 se je vanj vselilo tekstilno podjetje Jutranjka. Zdaj je neposredna okolica stavbe pozidana z novimi tovarniškimi poslopji, le na zunanjem dvorišcu pred vhodno fasado je ohranjen drevesni gaj. Nedalec od dvorca je nekdanja pristava barocnega izvora, t. i. Volavškov gradic, imenovan po nekdanjem lastniku, ki ga je kupil leta 1904. Stavba je enonadstropna s kvadratnim notranjim dvori-šcem. Zdaj je last Volavškovih potomcev Poljšakov. Razbor (153 preb., sz. 13 km) je razloženo naselje na jz. pobocjih Lisce (948 m), z grucastim jedrom na slemenu Razborskega hriba (479 m). Zaselki in samotne kmetije so razloženi po travnatih krce­vinah v povirju Liškega in Crnega potoka. Na terasah so njive, na prisojah je nekaj vinogradov s pocitniškimi hišicami, sicer je okolica porasla z gozdom. Na hribu Grac sta stala prazgodovinsko gradišce in poznoanticna utrdba (rimski novci). Neogotsko župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika so pozidali v letih 1867–1868, socasna je tudi notranja oprema. Je naslednica prastare srednjeveške prednice. Na strmem jz. pobocju Lisce stoji skromna podružnicna cerkev sv. Jošta s pravokotno ladjo in poligonalno zakljucenim, obokanim prezbiterijem s konca 17. stol. Leta 1746 je bil prenovljen obok v ladji in dozidan zvonik. Pri zaselku Ruda je bil na ledini Gradišce istoimenski dvorec, pravni naslednik srednjeveškega gradu Reuten-berg. V 17. stol. so zgradili novo grašcino, nadstropno pravokotno stavbo s strmo streho. Pred 2. svetovno vojno je bil lastnik dvorca H. Uhlir, lastnik založbe Umetniška propaganda ter zbirke slik in skulptur slov. umetnikov. Med okupacijo so Nemci dvorec požgali, umetnostno zbirko pa zaplenili. Viden je le še del razvalin. Rogacice (51 preb., j. 10 km) so grucasto naselje v s. delu Kr-škega gricevja, med potokoma Jasenk in Mocile. Na pobocjih Ro­gaciškega hriba (551 m) so njive in travniki, vinogradi so na bližnji Dedni gori. Rovišce pri Studencu (154 preb., jv. 13) je grucasto naselje sredi Krškega gricevja, na položnem pobocju ob cesti Studenec–Ra­ka. Na prisojnih pobocjih zaselkov uspevajo vinogradi, zidanice so preurejene v pocitniške hišice. Na pokopališcu stoji podružnic­na cerkev sv. Urha s pravokotno ladjo, osmerokotno sklenjenim prezbiterijem in zvonikom iz 17. stol.; socasen je del notranje opre-me. V bližini so odkopali halštatske gomile, del prazgodovinskega gradišca z nekropolo. V šestih gomilah so leta 1882 odkrili izje­mno bogate najdbe (ženski grob s kultno palico – sceptrom, jan­tarna ogrlica, bronaste zapestnice in nanožnice, grob bojevnika s celado skledastega tipa). Selce nad Blanco (62 preb., v 12 km) v osrcju Senovskega gri-cevja so razloženo, v jedru na dnu doline potoka Blanšcica gruca­sto naselje. K njemu spadajo zaselki Štore, Volcja Jama in Trate. Na prisojnih pobocjih uspevajo vinogradi. Slap (20 preb., sz. 10 km) je razloženo naselje nad levim bregom Save, na j. pobocju hriba Kincl (631 m) nasproti Radec. Pobocno zaledje je gozdnato, vmes je nekaj manjših sadovnjakov. Pod na­seljem, ki je samostojno od leta 1984, peljeta cesta Zidani Most– Sevnica in železniška proga Zidani Most–Dobova. Stržišce (58 preb., sv. 7 km) je razloženo naselje v dolini Strži­škega potoka in po pobocjih pod gozdnatim pobocjem Canjske gore (385 m) v z. delu Senovskega gricevja. Prevladuje ostarelo kmecko preb. Studenec (186 preb., jv. 11 km) je razpotegnjeno obcestno, v jedru grucasto naselje na vecinoma zakraselem površju s. dela Krškega gricevja. Skupaj z vinorodnima zaselkoma Gornja in Dolnja Roženca ga obdajajo gozdnati Jerdanov hrib (403 m) in Krvava luža (403 m) na j., Ilovec na z. (436 m) in Macji hrib (420 m) na s. Župnijska cer­kev Marijinega brezmadežnega spocetja je v jedru gotska, zgrajena pred letom 1363, ko je bila prikljucena župniji Raka; prvotno je bila podružnica pražupnije Bela Cerkev. Njena pravokotna ladja ima bo­gato profiliran, zašiljen gotski portal v zvoniku. S pozneje prizidano zakristijo se je oblika prezbiterija mocno spremenila. Šentjur na Polju (89 preb., sz. 8,5 km) je grucasto naselje na levem bregu Save, na robu ravnice pod cesto in železniško progo Zidani Most–Sevnica. S. zaledje je gozdnato, na v. so sklenjene njive, hmeljišca in travniki. Podružnicna cerkev sv. Jurija je v jedru srednjeveška stavba s kvadratnim prezbiterijem, ki je prislonjen k pravokotni ladji. Prvic se omenja šele leta 1545, vendar zasnova kaže starejši izvor. Zunanjšcino so temeljito prenovili leta 1621, še mlajši je prizidan zvonik. Leta 1740 je požar unicil lesen posli­kan strop cerkvene ladje. Mocno predelana stranska oltarja sta iz 17. stol., glavni oltar je iz 19. stol. Imeniten je star križev pot z oljnimi podobami. Lesen gotski kip Pietŕ iz ok. 1370 je bil v vaški kapelici, zdaj je v ljubljanski Narodni galeriji. Šmarcna (195 preb., sz. 7 km) je grucasto naselje na ravnici na de­snem bregu Save, na robu savske terase. J. od naselja je za glavno S SEVNICA Rovišce pri Studencu Selce nad Blanco Slap Stržišce Studenec Šentjur na Polju Šmarcna SEVNICA Šmarcna Trnovec Velika Hubajnica Vranje 196 cesto Radece–Krško gozdnata Dobrava, proti v. se širijo sklenjena polja s hmeljišci. V Dobravi je tik nad zaselkom Gomila halštatsko gomilno grobišce, ki ga sestavlja skupina 20 gomil. Odkrili so žarne grobove, pokrite s kamnitimi plošcami. Podružnicna cerkev Marije Pomocnice je skromna podeželska stavba, ki je imela sprva samo osmerokoten prostor za vernike, oltarni prostor je bil namešcen v zvoniku. Pred leti je bila razširjena s prizidanim osmerokotnim ve-cjim prostorom. Nekaj kakovostne notranje opreme je barocne. Trnovec (140 preb., sv. 8 km) je razloženo naselje na vinorodnem pobocju j. od Mrzle planine (Pokojnik, 768 m). Tik nad naseljem so vzpetine Sv. Jurij (522 m), Pusti vrh (495 m) in Križanica (502 m). K naselju spadata zaselka Pusti Graben in Pusti Vrh. Na prisojnem pobocju uspevajo sadovnjaki in vinogradi, zidanice so preurejene v pocitniške hišice. Podružnicna cerkev sv. Jurija je v jedru verje­tno poznoromanska stavba iz 14. stol. s pravokotno ladjo, h kateri so v 17. stol. prizidali osmerokotno zakljucen zvonik in tristrano sklenjen prezbiterij z grebenastim obokom. Pod beležem s. notra­nje stene so freske iz 14. stol. s prizori iz legende sv. Jurija; viden je fragment prizora sv. Jurija na konju. Velika Hubajnica (30 preb., j. 12 km) sredi Krškega gricevja je grucasto naselje na razglednem gricu v. od Male Hubajnice. Okoli-ca je precej gozdnata, pašniki in košenice se zarašcajo; vinograde imajo na Dedni gori in Križah. Vranje (89 preb., sv. 6 km) v z. delu Senovskega gricevja je razlo­ženo naselje z grucastim jedrom nad dolino Vranjskega potoka, pod gozdnatim gricem Ajdovski gradec (436 m). Zaselki so razlo­ženi po prisojnih, vinogradniških delih pobocij. Na podolgovatem Ajdovskem gradcu je ena najbolje raziskanih naselbin iz obdobja preseljevanja ljudstev na Slovenskem. Najdišce je bilo odkrito le­ta 1811, ko so kmetje po nakljucju odkrili rimski sarkofag. V letih 1886–1890 je tu izkopaval J. Pecnik, ki je naletel na ostanke na­selbine in odkril še en rimski sarkofag. Prva arheološka izkopava­nja je izvedel med letoma 1901 in 1905 E. Riedel, ki je prekopal vecji del utrjene naselbine. Izkopavanja Narodnega muzeja v letih 1970–1985 so razkrila ostanke naselbine, ki je v tlorisu imela tri­kotno obliko in je obsegala ok. 0,5 ha površine. Sledovi najsta­rejše poselitve sodijo v prazgodovinsko dobo (7. stol. pr. n. št.), odkrili so tudi nekaj zgodnjerimskih ostalin. V 5. in 6. stol. n. št. so romanizirani staroselci zgradili in naselili trdnjavo, sezidano po enotnem nacrtu. Naselbina je bila zavarovana s 60 do 80 cm de­belim obzidjem in z obrambni stolpi. V utrdbo je vodilo dvoje vrat. Sredi naselbine je stal kompleks zgodnjekršcanskih cerkva: eno­ladijska cerkev s polkrožno apsido (zgornja cerkev), enoladijska cerkev s polkrožno sveceniško klopjo (spodnja cerkev), na katero se je s s. strani naslanjala krstilnica. Sredi pravokotne krstilnice je stal šesterokotni krstilni bazen, pod oltarjem so našli relikviarij s kostmi svetnikov. V grobnici spodnje cerkve so našli grobove petih cerkvenih dostojanstvenikov, pomembne osebnosti so pokopavali tudi na obmocju okrog obeh cerkva. Cerkveni kompleks so ob-dajale stanovanjske hiše in gospodarska poslopja. V objektih so našli uporabne predmete, loncenino, žrmlje, tehtnice in orodje. Po bogastvu najdb (poldragi kamni, utež v podobi boginje Lune, po­srebrena skleda s sledovi kadila, srebrna igla) izstopa hiša jv. od zgornje cerkve. Sz. od krstilnice je stal vodni zbiralnik za 120.000 litrov vode, v katerega se je zbirala deževnica s streh hiš v naselbi­ni. Glavno pokopališce je bilo zunaj obzidja, na sedlu Gric. Odkrili so 41 skeletnih grobov iz obdobja od leta 400 do leta 550 n. št. Ob koncu 6. stol. je bila naselbina požgana in življenje v njej nasil-no prekinjeno. Podružnicna cerkev sv. Štefana je preprosta stav­ba s pravokotno ladjo in osmerokotno zakljucenim prezbiterijem, v sedanji obliki iz 17. stol.; prenovljena je bila leta 1754. Zvonik in notranja oprema sta barocna. 26. decembra, na dan sv. Štefana, je pri cerkvi tradicionalno žegnanje konj. Vrh pri Boštanju (182 preb., z. 5 km) je slemensko razloženo na­selje z grucastim jedrom v j. delu Posavskega hribovja. Zaselki so raztreseni po slemenu med dolinama Mirne na j. in gozdnato dolino Grahovice na s. Okolica je gozdnata, na nekaterih prisojnih pobo-cjih so vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. V bližini zasel­ka Klanc so leta 1904 odkrili in prekopali halštatsko gomilo; halštat­ske gomile so našli tudi na obmocju zaselka Ravne. Na Topolovcu (476 m) stoji barocna romarska podružnicna cerkev Marijinega vne­bovzetja. Gradnjo cerkve sta leta 1734 podprla boštanjski baron A. Mordax in njegova žena Terezija. Cerkev ima centralno zasnovano ladjo s kupolo in kvadratno sklenjen prezbiterij. Zvonik pred vhodom je kvadraten, v nadstropju osmerokoten, z barocnim cebulastim zvonikom. Lesen glavni oltar je barocno delo iz leta 1734. Med po­membnejšo opremo sodita sliki V. Metzingerja Sv. Notburga in Sv. Janez Nepomuk iz sredine 18. stol. Levi stranski oltar je posvecen sv. Andreju, na glavnem oltarju je kip sv. Terezije. Do cerkve vodi sedem zaobljubnih kapelic, posvecenih Marijinim sedmim žalostim. Pri zaselku Okic stoji skromna podružnicna enoladijska cerkev sv. Ane s prezbiterijem in zvonikom iz 17. stol. O njeni starejši prednici govorijo ostanki renesancne opreme. Zabukovje nad Sevnico (179 preb., sv. 10 km) je razloženo nase­lje z grucastim jedrom na slemenu j. nad dolino potoka Sevnicna. Okoliški svet je gozdnat; na z. se vzpenja Metni vrh, na v. hribovje Bohor (Veliki Javornik, 1023 m), na j. Veliki vrh (619 m). Naselje sestavljajo samotne kmetije in zaselki, okrog katerih so travniki in majhne njive. Župnijska cerkev sv. Lenarta je bila podružnica videm­ske pražupnije, nato sevniške župnije. Stavba s pravokotno ladjo in osmerokotno zakljucenim prezbiterijem kaže na nastanek v 17. stol. Zvonik z žlebljenimi vogali in notranja oprema sta barocna. Zavratec (78 preb., jv. 8 km) je obcestno, delno grucasto naselje v osrcju Krškega gricevja. K naselju spadata zaselka Prevoje in Domarjev Vrh. Na pobocjih so njive, sadovnjaki in nekaj vinogra­dov s pocitniškimi hišicami. S SEVNICA Vranje Vrh pri Boštanju Zabukovje nad Sevnico Zavratec SEVNICA Znojile pri Studencu Žigrski Vrh Žirovnica Žurkov Dol SREDNJESOTEL­SKO GRICEVJE 198 Znojile pri Studencu (8 preb., j. 11 km) so grucasto naselje v s. de­lu Krškega gricevja, med potokoma Jasenk in Mocile. Okoliško po­vršje je gozdnato, zarašcajo se tudi nekdanji pašniki in košenice. Žigrski Vrh (171 preb., v. 4 km) je razloženo naselje z grucastim je­drom na položnih prisojnih pobocjih istoimenskega grica (363 m) v z. delu Senovskega gricevja. K naselju spadajo zaselki sv. od nje­govega jedra. V okolici prevladujejo njive in travniki, pod Žigrskim vrhom tudi vinogradi z zidanicami in pocitniškimi hišicami. Cerkev sv. Benedikta je tipicna vaška podružnica, preprosta stavba iz 16. stol. Notranja oprema je vecinoma mlajša. Žirovnica (34 preb., sz. 14 km) je razloženo hribovsko naselje na j. pobocjih Velikega Kozjega (986 m) in Kozicja (815 m) v v. delu Posavskega hribovja. Širšo okolico porašcajo obsežni bukovi goz­dovi. Prevladujoce kmecko preb. se v precejšnji meri preživlja z gozdarstvom. Veliko Kozje je privlacna izletniška tocka. Žurkov Dol (193 preb., sv. 5 km) v z. delu Senovskega gricevja je razloženo naselje z manjšimi zaselki med dolinama Drožanjskega in Dobovskega potoka. Vmesna strmejša pobocja so gozdnata, v bližini zaselkov so sadovnjaki, majhne njive in travniki. Srednjesotelsko gricevje Srednjesotelsko gricevje, ki sestavlja v. del Kozjanskega, na z. in v. omejujeta širši ravnici v dolinah Bistrice in mejne Sotle. Stik pa-nonskega sveta s predalpskim z. nad dolino Bistrice je razmeroma oster, kar se odraža zlasti v precej bolj ugodnih podnebnih znacil­nostih Srednjesotelskega gricevja, ki omogocajo tudi rast vinske trte. Površje Srednjesotelskega gricevja, ki ga gradijo zlasti miocenski laporji in apnenci, sestavlja vec pokrajinskih enot. Med Pilštanjem in Podsredo je dolina srednje Bistrice. Širina dolinskega dna je ne­enakomerna. Širša je ob poplavnih ravnicah nad Lesicnim ter pri Kozjem in Podsredi, ožja na prehodih cez odpornejše kamninske plasti v. odrastkov Bohorja. Pri Podsredi se dolina v ozkem pasu manj odpornih kamnin razširi, potem pa se Bistrica v ostrem zavoju preusmeri proti v. Pri Zagaju se med Bistrico ob Sotli, Poljem pri Bistrici in Kunšper­kom odpre za gricevje razmeroma prostrana ravnica. Tudi sicer je ravnica ob srednji Sotli med Podcetrkom in Kunšperkom precej bolj prostrana kot ob Bistrici, vendar je poselitev zaradi zamocvir­jenosti sorazmerno redka. Na robovih dolin so vecinoma obdelo­valna zemljišca, na poplavnih ravnicah pri Podcetrtku in Imenem je znacilno rastlinstvo vlažnih zamocvirjenih travnikov. Med obema dolinama se med Rudnico na s. in Orlico na j. širi­jo vinorodne gorice, katerih slemena so do 150 m višja od do-linskega dna. Sestavljata jih dve vecji obmocji, izrazito vinorodno Virštanjsko gricevje na s. in Bistriško gricevje na j. Prvo obsega prisojna pobocja v povirju Golobinjskega ter Virštanjskega potoka in se proti z. nadaljuje v povirje Bistrice, drugo je že povsem blizu Sotle. V jz. delu gricevja, kjer so na površju apnenci, so se razvili površinski in podzemni kraški pojavi; zlasti številne so vrtace. Gospodarsko osrednja dejavnost je kmetijstvo, ceprav se posto­poma razvijajo tudi storitvene dejavnosti. Glavni panogi sicer eks­tenzivnega kmetijstva sta živinoreja in vinogradništvo, poljedelstvo in sadjarstvo sta manj pomembna. Zaradi pomanjkanja delovnih mest so se mladi dolgo odseljevali, zato je preb. precej ostare-lo; to ni najboljša popotnica za odpravljanje razvojne zaostalosti. Kot izjemno pomembna inovacijska jedra, ki spodbujajo krajevne razvojne potenciale, se kažejo Terme Olimia, pa tudi bližnji zdravi­lišci Rogaška Slatina in Terme Catež. Po slemenih prevladuje razpršena poselitev s posameznimi doma-cijami in manjšimi zaselki. Obcestna in grucasta naselja so redka. Prave grucaste vasi so le ob Sotli. Imena nekaterih naselij in na­selbinskih delov razkrivajo njihov nekdanji trški pomen (Podsreda, Podcetrtek), ponekod so povezana z rabo tal (Vinagora, Polje ob Sotli, Buce) in oblikami površja (Drensko Rebro, Gradišce). Steklarstvo Steklarstvo kot gospodarska panoga ima bogato tradicijo v Poso­telju in na Kozjanskem. O obstoju steklarn ali glažut (nemško die Glashütte – gozdna steklarna) danes najpogosteje pricajo ledin-ska in krajevna imena. Temeljni pogoj za delovanje glažut je bila zadostna površina gozdov, ki je zagotavljala vsaj nekajdesetletno delovanje steklarne. Les so uporabljali kot kurivo in kot surovino za pepeliko ali steklarsko sol, ki so jo pridobivali iz pepela. Pepe-liko so pridobivali v Lembergu pri Šmarju, Hrastju in Olimju, kjer je delovala steklarna v drugi polovici 19. stol. Osnovno surovino, to je kremencev pesek, so dobivali s Pohorja, iz Dravske doline in Gornje Štajerske. Glavni izdelek teh gozdnih steklarn so bile steklenice za mineralno vodo takrat že izkorišcanih vrelcev v okolici Rogaške Slatine. Po-leg steklenic so izdelovali še izdelke iz zelenega in brezbarvnega stekla. Fragmenti najdenih posod kažejo tudi na izdelovanje ste­klovine iz barvnega stekla. Prva steklarna na tem obmocju je delovala že v drugi polovici 17. stol. v Maceljskih gozdovih, na posesti družine Eggenberg. V 18. stol. zasledimo steklarne v Logu ob Sotli ter Staro in Novo Glažuto na Vetrniku nad Kozjim. Do pravega razcveta glažutarstva in proizvodnje steklenih izdelkov je prišlo v 19. stol. Tedaj so bile steklarne v Caci vasi, Straži pri Rogatcu, Olimju, okolici Loke pri Žusmu, Jurkloštru, na Lisci, Dolžu na Gorjancih in v Hrastniku, Rakovcu pri Vitanju, Libojah, Trbovljah in Zagorju ob Savi. V te ste­klarne so prihajali številni steklarski mojstri iz Ceške in Bavarske. Med bolj pomembnimi velja izpostaviti enega najvecjih graverjev Hieronyma Hackla, ki je v prvi polovici 19. stol. deloval v Celju. S SREDNJESOTEL­SKO GRICEVJE STEKLARSTVO STEKLARSTVO 200 19. stol. pomeni pomembno prelomnico, saj se je kot kurivo za-cel uporabljati premog, ki je nadomestil les, ob koncu 19. stol. pa so zaceli v steklarnah uporabljati tudi plin. Poleg tega je izgradnja Južne železnice v drugi polovici 19. stol. omogocila prodor kako­vostnega in cenejšega stekla iz avstr. dežel in Ceške, kar je usodo vecine domacih steklarn dokoncno zapecatilo. Do srede osem­desetih let 19. stol. so prenehale delovati domala vse steklarne, dejavne so ostale le še steklarne v Straži pri Rogatcu, Hrastniku, deloma tudi v Zagorju ob Savi. Posebno vlogo so v krajih, kjer so delovale steklarne, odigrali nji­hovi lastniki, saj so marsikje skrbeli za šole, zdravstvene postaje in celo vzpostavitev pokojninske blagajne. Steklarne so imele moc­no razvejeno prodajno mrežo s trgovskimi predstavništvi v Trstu, preko katerih so izdelke prodajale v Milano, Neapelj, Palermo, Lombardijo, na Sicilijo, v Turcijo in Egipt. Steklarna v Hrastniku je svoje izdelke prodajala kupcem v Avstro-Ogrski monarhiji, pa tudi v Grciji in celo Indiji. Poleg steklenic za mineralno vodo so izdelovali še namizno in ku­hinjsko steklovino, steklovino za shranjevanje zdravil, lestence, pivsko posodje in drugo. Izdelke so krasili z brušenjem, rezanjem, graviranjem in emajlnim poslikavanjem. Motivika krašenja je bila dostikrat povzeta po motivih ljudske umetnosti. Okrasje na dra­gocenejših izdelkih je že sodilo na podrocje umetnosti in umetne obrti. Kljub krizam steklarska tradicija tudi v 20. stol. ni zamrla. Ko so nekdanje steklarne ugasnile peci, je leta 1927 zacela s proizvo­dnjo steklarna Sv. Križ v Rogaški Slatini, zdajšnja Steklarna Roga­ška. Prvi steklarski mojstri so prišli iz steklarne v Zagorju ob Savi. Glavni izdelek rogaške steklarne je steklovina iz kristalnega stekla, ki se je uveljavila tudi na svetovnih trgih. V sklopu steklarne v Roga­ški Slatini je leta 1974 zacela v Kozjem delovati brusilnica Dekor, ki je znana predvsem po programu Design Studio Gry. Omenjeni program se je osamosvojil v letu 2002 in je v veliki meri namenjen najzahtevnejšim kupcem; velik del je namenjen za protokolarne potrebe Republike Slovenije. Potrebe po izobraževanju novih generacij steklarskih mojstrov so narekovale ustanovitev Steklarske šole v Rogaški Slatini. Šola je odprla vrata že leta 1947. Bila je in je še edina tovrstna izobraže­valna ustanova v Sloveniji. V njej poleg izobraževalnega programa poteka tudi proizvodnja steklenih izdelkov. V tem proizvodnem pro-gramu dobivajo možnost za realizacijo svojih zamisli številni obliko­valci stekla. Poleg industrijske proizvodnje steklenih izdelkov je v Rogaški Sla­tini še vrsta samostojnih steklarskih ateljejev in delavnic, ki nada­ljujejo tradicijo nekdanjih štajerskih glažut. Š Š ŠMARJE PRI JELŠAH Šmarje pri Jelšah (227 m, 609 preb., sedež obcine) Šmarje pri Jelšah je mestno naselje v z. delu Zgornjesotelskega gricevja, ob cesti in železniški progi Celje–Rogaška Slatina. Hiše stojijo v široki in plitvi dolini Šmarskega potoka, ob sotocju Seno­viškega, Zadrškega in Dvorskega potoka. V okolici se dvigajo nizki vinorodni, ponekod z gozdom porasli grici; proti v. se dolina posto­pno širi. J. od naselja je razgledni gric, na katerem stoji romarska cerkev sv. Roka iz druge polovice 17. stol.; dostopna je po poti mi-mo postaj križevega pota. Z. od naselja stoji grad Jelše, imenovan tudi Jelšingrad, sz. pa naselje zasebnih stanovanjskih hiš, ki tudi sicer prevladujejo na pozidanih zemljišcih. Ob nekdanji rimski vojaški cesti iz Petovije v Celejo je stalo vec rimskih vil. V srednjem veku je preb. morila kuga, o cemer pricajo kužna znamenja v okolici. Leta 1778 je bilo Šmarje v velikem po­žaru skoraj v celoti uniceno. Leta 1875, ko je postalo sedež okraj­nega sodišca, davkarije, pošte in orožništva, je dobilo trške pravi­ce. Leta 1903 je tod stekla železniška povezava. Od leta 1924 do 1941 je bil v naselju sedež šmarskega okraja. Leta 1974 je potres poškodoval staro trško jedro. Sedaj je pomembno upravno, oskrbovalno in zaposlitveno sredi-šce z razvito obrtjo, manjšimi tekstilnimi, kovinskopredelovalnimi in živilskimi obrati ter kmetijsko zadrugo. Od leta 1953 je v Šmarju sedež regionalne radijske postaje. V devetdesetih letih 19. stol. je v Šmarju služboval pesnik Anton Aškerc. Leta 1924 se je tu rodil arheolog Jaroslav Šašel; umrl je leta 1988 v Ljubljani. DEDIŠCINA Pred bancnim poslopjem je spomenik 64 žrtvam 2. svetovne vojne. Leta 1995 je bil v casu prvega trienala Aritas na Aškercevem trgu postavljen Slovenski pranger – zapovednik Homo Humanus s civilnimi zapovedmi. Preteklost naselja je povezana z žu­pnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja in gradom Jelše. Cerkev iz 13. stol. je bila zgrajena v romanskem slogu. V 18. stol. so jo baroc­no prezidali, prizidali kapeli in zakristijo ter povišali cerkveno ladjo in zvonik. V barocnem oltarju je barocni kip Device Marije. Podobo nekdanje taborske cerkve in kraja prikazuje freska v podružnicni cerkvi sv. Roka. Ta romarska cerkev vrh grica na Predenci (359 m) je bila zgrajena v letih 1645–1646 in skupaj s kapelicami križevega pota sestavlja privlacen kulturni spomenik. Cerkev ima izjemno, ba-rocno oblikovano notranjšcino: štukature iz leta 1738, freske iz 18. stol., 5 bogato razclenjenih oltarjev. Grad Jelše je bil sprva v posesti ŠMARJE PRI JELŠAH Babna Brda Babna Gora Babna Reka Beli Potok pri Lembergu Belo Bezgovica Bobovo pri Šmarju 202 grofov Celjskih, v letih 1669–1799 so ga takratni gospodarji Gas-srucki prezidali v obliki crke L. Leta 1860 so baroni Foedl oblikovali zunanjšcino v mavrskem slogu. V avli je zanimiv prizor konjeniške bitke med Žigo Dietrichschteinskim in tlacani pri Brežicah leta 1515. Grajski park je spomenik oblikovane narave. V središcu Šmarja so našli del marmornega rimskega nagrobnika. OKOLICA Babna Brda (140 preb., jz. 21 km) je razloženo naselje na pobocjih in slemenu med Babno Goro in Vinskim Vrhom na stiku Zgornjesotelskega in Voglajnskega gricevja. K naselju spada zaselek Brezovica. Na j. se nad dolino Tinskega potoka dviga goz­dnati hrib Žusem (669 m). V kmetijstvu prevladuje živinoreja. Babna Gora (112 preb., j. 22 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na prisojnih pobocjih in slemenu nad dolinami Babne reke, Drobinskega in Tinskega potoka na stiku Zgornjesotelskega in Vo­glajnskega gricevja. K naselju spada zaselek Podbrege. Na prisoj­nih pobocjih je veliko vinogradov z zidanicami, na osojnih prevla­duje listnati gozd. Barocna podružnicna cerkev sv. Ane, omenjena leta 1490, je bila v zdajšnji podobi zgrajena v letih 1700–1707. Oprema je v celoti barocna, veliki oltar iz leta 1725 je delo Pogac­nikovih posnemovalcev. Babna Reka (99 preb., j. 25 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom v dolini potoka Babna reka in na okoliških pobocjih jz. dela Zgornjesotelskega gricevja. K naselju spadata zaselka Prišenca in Šentjanž s podružnicno cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Na laporna­tih prisojnih pobocjih okrog Šentjanža so vinogradi, na osojnih pa zaplate mešanega listnatega gozda. Do leta 1955 je bil Šentjanž samostojno naselje, imenovano Šentjanž pri Žusmu. Beli Potok pri Lembergu (44 preb., sv. 8 km) je razloženo naselje na prisojnih vinogradniških pobocjih slemena Vrhovnica (538 m), z. obronka gozdnatega Boca. Hiše so raztresene nad cesto Lemberg– Sladka Gora in pod njo, med Jerovsko vasjo in Pecico. Do 2. svetov­ne vojne je bil Beli Potok zaselek naselja Lemberg pri Šmarju. Belo (134 preb., v. 5 km) v sz. delu Zgornjesotelskega gricevja je razloženo naselje z grucastima jedroma Spodnjim in Zgornjim Be-lom na obeh straneh ceste Šmarje pri Jelšah–Mestinje, ob Prelo­škem potoku, ki pritece s s. K naselju spada zaselek Lešje. Skozi Belo poteka tudi železniška proga Celje–Rogatec. Tu se od glavne ceste odcepi cesta proti Zibiki in Pristavi. Glavna vira dohodka sta živinoreja in delo v bližnjem Mestinju, Šentjurju in Štorah. Bezgovica (21 preb., jv. 10 km) je razložena na slemenu jz. dela Zgornjesotelskega gricevja, med dolinama Tinskega in Zibiškega potoka, ob cesti, ki se v bližini odcepi od ceste Zibika–Loka pri Žu-smu. Jz. od naselja se dviga Tinska gora (409 m), v. pa je Sv. Ur­ban (322 m). Na prisojah je le nekaj vinogradov, redke njive so na položnem površju na s., travniki pa na v., proti Tinskemu potoku. Na v. in z. strani prevladuje listnati gozd. Bobovo pri Šmarju (99 preb., s. 3 km) je razloženo naselje z manjšima jedroma na prisojnih pobocjih slemena v sv. delu Zgor­njesotelskegs gricevja, nad potokom izpod Orehka. Dostopno je po cesti, ki se v Mali Pristavi odcepi od ceste Šmarje pri Jelšah– Mestinje. Površje v okolici je zakraselo. Zaplate njiv in travnikov se menjavajo s sadovnjaki in vinogradi. Bodrež (167 preb., jz. 5 km) je razložen v v. delu Voglajnskega gricevja, med Šentviškim potokom na s. in Rakovškim potokom na j., j. od ceste in železniške proge Grobelno–Šmarje pri Jelšah. Naselje sestavljata Zgornji in Spodnji Bodrež, ki se prvic omenjata leta 1359. Hiše stojijo na gricih in njihovih pobocjih j. od Šentvida pri Grobelnem, med Gornjo vasjo na sv. in Platinovcem na z. V kmetijstvu je najpomembnejša živinoreja. Precej krajanov je zapo­slenih, predvsem v Celju. Bodrišna vas (119 preb., z. 5 km) je razloženo naselje z gruca­stim jedrom v dolini potoka Ponkvica ter na slemenih in pobocjih v. dela Voglajnskega gricevja, s. od Šentvida pri Grobelnem. K naselju spada zaselek Straže, ki je njegov najvišje ležeci del. V njegovi okolici je nekaj vinogradov, j. pa prevladuje mešani gozd. Pomembna kmetijska panoga je živinoreja. Brecljevo (167 preb., j. 3 km) je razloženo naselje v z. delu Zgor­njesotelskega gricevja, med desnima pritokoma Šmarskega poto­ka. K naselju spadata zaselka Sv. Tomaž in Borovje. Hiše stojijo ob cesti, ki vodi v Korpule. Na prisojnih lapornatih pobocjih so vino-gradi z zidanicami, precej je tudi sadovnjakov, na osojnih pobocjih prevladuje mešani gozd. Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sv. Tomaž pri Šmarju. Podružnicna cerkev sv. Tomaža v istoimenskem zaselku ima ladjo iz 15. stol., v drugi polovici 17. stol. pa je bila prezidana. Brezje pri Lekmarju (48 preb., j. 12 km) je razloženo naselje sv. od Vinskega Vrha pri Slivnici, na razvodju med potokom Locnica, pritokom Voglajne, in Zibiškim potokom, pritokom Sotle. S. od na­selja se dviga gozdnati gric Sedovec (456 m). Skozi kraj vodi cesta Šmarje pri Jelšah–Strtenica. Med hišami se v prisojnih legah me-njavajo travniki, njive in vinogradi, po osojah prevladuje gozd. Bukovje v Babni Gori (85 preb., jz. 21 km) je razloženo po sz. obronkih Žusemskega hribovja, na desni strani Drobinskega poto­ka, v. od ceste Šentjur–Loka pri Žusmu. K naselju spada zaselek Volcja Jama na prevalu s. pod gozdnatim Žusmom (669 m). Rav­nega površja je zelo malo. Na prisojnih pobocjih so vinogradi in sadovnjaki, na osojnih mešani gozd. Cerovec pri Šmarju (118 preb., jz. 6 km) na stiku Zgornjesotel­skega in Voglajnskega gricevja je razložen v povirju potoka Locni-ca, ob cesti, ki se od ceste Šmarje pri Jelšah–Celje odcepi proti Strtenici. Sestavljata ga Zgornji Cerovec na prisojnem pobocju na desni strani potoka in Spodnji Cerovec ob krajevni cesti v dolini. K naselju spada zaselek Locnec. Na prisojnem pobocju je nekaj njiv, sicer prevladuje mešani gozd. Dolina Locnice je zelo slikovita. Dol pri Pristavi (57 preb., jv. 8 km) v j. delu Zgornjesotelskega gricevja je razložen sz. od Pristave pri Mestinju, na levem bregu Š ŠMARJE PRI JELŠAH Bobovo pri Šmarju Bodrež Bodrišna vas Brecljevo Brezje pri Lekmarju Bukovje v Babni Gori Cerovec pri Šmarju Dol pri Pristavi ŠMARJE PRI JELŠAH Dol pri Pristavi Dol pri Šmarju Dragomilo Dvor Gaj Globoko pri Šmarju Gornja vas Grlice 204 potoka Mestinjšcica, v. od železniške proge Stranje–Imeno. Hiše stojijo na v. robu doline in na z. pobocju slemena med Mestinjšci-co in Hajnskim potokom. Na ravnini in v položnejših legah so njive in travniki, v višjih in bolj strmih pa gozd. Dol pri Šmarju (78 preb., j. 5 km) je razloženo naselje v z. de­lu Zgornjesotelskega gricevja, v dolini ob Dolskem potoku in na njenih pobocjih. K naselju spada del zaselka Planinca na temenu slemena nad desnim bregom potoka. Po dolini Dolskega potoka, pritoka Dragomilskega potoka, ki tece proti v. in se izliva v Šmarski potok, je speljana cesta proti Mestinju. Dragomilo (35 preb., jv. 6 km) je razloženo naselje z obcestnim jedrom v z. delu Zgornjesotelskega gricevja, na levem bregu Dra­gomilskega potoka. Nekaj hiš stoji na pobocjih in v grapah na j. strani potoka. Naselje je dostopno po cesti iz Dola pri Šmarju, pro-ti sv. pa poteka cesta, s katero je naselje povezano s Stranjami. Med njivami in travniki je nekaj manjših sadovnjakov za domaco rabo, po osojnih pobocjih prevladuje mešani gozd. Dvor (180 preb., sz. 0,5 km) je razpotegnjeno, v jedru grucasto naselje na obeh bregovih Dvorskega potoka v sz. delu Zgornje­sotelskega gricevja. Dostopno je po cesti iz Šmarja pri Jelšah, na katero neposredno meji. Na mokrotnem površju ob potoku so mo-krotni travniki, vmes je nekaj njiv in sadnega drevja. Do 2. svetovne vojne je ob potoku delovalo 9 mlinov. S. od naselja se dviga gric Sv. Miklavž (360 m) z istoimensko podružnicno cerkvijo na vrhu. Na njem so tudi ostanki prazgodovinskega gradišca z delno vidnim obrambnim nasipom na s. strani. Gaj (63 preb., jv. 3 km) je razložen na rahlo valovitem površju z. dela Zgornjsotelskega gricevja, ob cesti Belo–Pristava pri Mesti­nju. Na rodovitnih zemljišcih so njive in sadovnjaki, na osojnih po­bocjih proti Šmarskemu potoku prevladuje mešani gozd. Globoko pri Šmarju (68 preb., jz. 3,5 km) je razloženo delno v dolini, delno na pobocjih pokrajine na stiku Voglajnskega in Zgor­njesotelskega gricevja, na obmocju Zadrškega potoka. Dostopno je po cestah iz Zadrž in Predela. Na ilovnati, deloma tudi lapornati prsti se menjavajo njive, travniki, sadovnjaki in vinogradi, v osojnih legah prevladuje mešani gozd. Gornja vas (146 preb., jz. 4,5 km) je razloženo naselje z gruca­stim jedrom v skrajnem v. delu Voglajnskega gricevja, jv. od Šent­vida pri Grobelnem. Hiše so razporejene na nizkem slemenu in pobocjih med dolinama Šentviškega potoka na s. in Rakovškega potoka na j. Po dolini Šentviškega potoka potekata cesta in žele­zniška proga Celje–Rogaška Slatina. Naselje je dostopno po kra­jevni cesti iz Šentvida pri Grobelnem. Pomembni kmetijski panogi sta živinoreja in sadjarstvo. Grlice (203 preb., v. 6 km) so razložene na slemenu in pobocjih gricev v osrcju Zgornjesotelskega gricevja, med Hajnskim poto­kom na v. in Mestinjšcico na z. Nekaj hiš je ob robu dolinskega dna ob Mestinjšcici. Skozi kraj poteka cesta Mestinje–Pristava pri Mestinju. Na položnem površju prevladujejo njive, na jv. listnati gozd, na jz. pa travniki. Ob hišah so sadovnjaki, vinograde imajo na Kristan Vrhu. Precej krajanov je zaposlenih v Mestinju in Roga­ški Slatini. Grobelce (188 preb., jz. 19 km) so razložene v jv. delu Voglajn­skega gricevja, nad umetnim Slivniškim jezerom. Hiše so razpore­jene v dolinah, na pobocjih in slemenu med Drobinskim potokom in Locnico. Naselje je dostopno po cesti, ki se na j. odcepi od ce­ste Šentjur–Loka pri Žusmu. S. od njega se v dolino Locnice spu-šcajo osojna, z gozdom porasla pobocja. Pomembna dejavnost je gozdarstvo, sicer pa v kmetijstvu prevladuje živinoreja. Preb. odhajajo na delo v Celje, Štore in Šentjur. Na obmocju Grobelc so našli ostanke ville rustice iz 1.–4. stol. Artickov skedenj in kužno znamenje sta etnološka spomenika. Grobelno (del) (310 preb., z. 7 km) je grucasto središcno na­selje pod gozdnatim Platinovcem v v. delu Voglajnskega gricevja, ob cesti Celje–Rogaška Slatina ter sotocju Šentviškega potoka in Slomšcice. Razdeljeno je med šmarsko in šentjursko obcino. Je pomembno železniško križišce, kjer se od železniške proge Ljubljana–Maribor odcepi proga proti Rogatcu in Podcetrtku. Po-samezne hiše so raztresene po pobocjih okoliških gricev in se­stavljajo vec zaselkov. Ob potoku prevladujejo mokrotni travniki, višje po terasah pa njive. Na ledini Grobelce med Grobelnim in Završami je F. Lorger odkril ostanke manjše ville rustice, pri kateri je poleg stavbnih ostalin omenjal tudi sledove mozaika. Hajnsko (153 preb., jv. 8 km) je strnjeno obcestno in delno razlo­ženo naselje na prisojnem pobocju in slemenu v j. delu Zgornje­sotelskega gricevja, med Hajnskim in Nezbiškim potokom ter na ravnini v dolini Hajnskega potoka, ob cesti Mestinje–Podcetrtek. S. od naselja se dviga gric Straža (308 m) z istoimenskim zasel­kom. J. in v. od naselja se menjavajo njive in travniki, med hišami so stari sadovnjaki, z. in jv. pa je najvec listnatega gozda. V kme­tijstvu prevladuje mlecna živinoreja. Ribicev skedenj je etnološki spomenik. Jazbina (41 preb., jv. 6 km) je razloženo naselje v z. delu Zgornje­sotelskega gricevja, sv. od Dragomilega, katerega zaselek je bilo do leta 1952. Hiše so raztresene po slemenu in pobocjih na levi strani Dragomilskega potoka, ki se pri Stranjah izliva v Šmarski potok. Jerovska vas (24 preb., sv. 9 km) je razložena na j. pobocjih Vr­hovnice (538 m), z. odrastka Boca (979 m). Hiše stojijo na strmi rebri med Sladko Goro in Belim Potokom pri Lembergu. Kraj je dostopen po cesti, ki se pri Pecici odcepi od ceste Podplat–Polj-cane. V okolici so vinogradi in mešani gozd. Ješovec pri Šmarju (54 preb., j. 3 km) je razložen na slemenu med dolinama Locnice in Šmarskega potoka, kjer se stikata Vo­glajnsko in Zgornjesotelsko gricevje. Hiše stojijo na rahlo valoviti planoti, ki se proti j. spušca do Locnice, proti s. pa k Vinskemu Vrhu pri Šmarju in Zadržam. Naselje se prvic omenja leta 1169. Po Š ŠMARJE PRI JELŠAH Grlice Grobelce Grobelno (del) Hajnsko Jazbina Jerovska vas Ješovec pri Šmarju ŠMARJE PRI JELŠAH Ješovec pri Šmarju Kamenik Konuško Koretno Korpule Kristan Vrh Krtince Laše Lekmarje 206 zložnih pobocjih so njive, ob Locnici travniki, okoli hiš sadovnjaki. Kamenik (46 preb., j. 6 km) je razložen v povirjih potoka Locni-ca in Dragomilskega potoka, na stiku Voglajnskega in Zgornjeso­telskega gricevja. Dostopen je po cesti iz Ješovca pri Šmarju. V prisojnih legah je nekaj njiv in travnikov, sicer je okolica porasla z obsežnimi mešanimi gozdovi, v katerih je veliko kostanja. Konuško (23 preb., jv. 8 km) je razloženo v z. delu Zgornjeso­telskega gricevja, z. od doline Mestinjšcice. Od železniškega kri­žišca v Stranjah je oddaljeno dober km. Dostopno je po cesti, ki se odcepi od ceste Belo–Pristava pri Mestinju. Koretno (58 preb., jv. 6 km) v z. delu Zgornjesotelskega gricev­ja je razloženo na pomolu slemena z. nad dolino Mestinjšcice, v bližini železniškega križišca v Stranjah. Na prisojni strani slemena je precej vinogradov z žlahtno trto, na osojni se njive in travniki menjavajo z zaplatami mešanega gozda. Korpule (80 preb., v. 1,5 km) so razložene j. od ceste Šmarje pri Jelšah–Mestinje, na planotastem površju in pobocjih v z. delu Zgornjesotelskega gricevja, j. nad dolino Šmarskega potoka. Ob hišah so sadovnjaki, s. pa mešani gozd. V neposredni bližini Šmar­ja stoji prezidan gradic Korpule. Kristan Vrh (395 preb., v. 7 km) v osrcju Zgornjesotelskega gri-cevja je razloženo naselje z zaselki in grucastim jedrom na gricu okrog podružnicne cerkve sv. Petra. Vecina hiš in zaselkov je raz­tresenih po pobocjih in na vrhu slemena med Hajnskim in Nezbi­škim potokom, zaselka Drviše in Palenca sta na slemenu z. od Hajnskega potoka. K naselju spada tudi zaselek Medvešcak na istoimenskem gricu. Naselje je dostopno po cesti, ki se odcepi od ceste Pristava pri Mestinju–Mestinje. Na ilovnati prsti so v po­ložnih legah na z. in v. njive ter travniki, ob hišah sadno drevje, jv. pa listnati gozd. V kmetijstvu prevladuje mlecna živinoreja. Veliko krajanov je zaposlenih v Mestinju in Rogaški Slatini. Poznogotska cerkev sv. Petra, omenjena leta 1575, ima ohranjeno izvirno ladjo. V 18. stol. je bila povecana, veliki oltar je leta 1882 izdelal A. Pa­vlic. V oltarju je podoba zavetnikov Izidorja in Notburge iz 18. stol., delo delavnice Strauss. Krtince (110 preb., sv. 6 km) v s. delu Zgornjesotelskega gricevja so razložene v dolini in po pobocjih slemena z. od ceste Podplat– Pecica–Poljcane. Proti z. se pobocja slemena spušcajo v dolino potoka Lemberžica. Na osojnih pobocjih prevladuje mešani gozd, sicer je najvec travnikov. Laše (107 preb., v. 4 km) v osrednjem delu Zgornjesotelskega gricevja so razložene na položnem, valovitem slemenu nad dolino Mestinjšcice, ob cesti, ki se od ceste Mestinje–Šmarje pri Jelšah odcepi proti v. Hiše so razporejene po temenu slemena in njegovih jz. pobocjih. Na z. strani je nekaj njiv, sicer prevladujejo travniki. S. pobocja, ki so bolj strma in porasla z gozdom, se spušcajo v doli-no, proti Podplatu. Na prisojnih pobocjih je precej vinogradov. Lekmarje (45 preb., j. 15 km) je razloženo naselje z grucastim jedrom na stiku Zgornjesotelskega in Voglajnskega gricevja, v. od Slivniškega jezera. Hiše so raztresene po pobocju med dolinami povirnih krakov potokov Locnica in Babna reka, nekaj hiš je na dnu nekoliko zamocvirjene doline. V dolini prevladujejo travniki, na osojnih pobocjih gozd. Naselje je dostopno po krajevni cesti z Vinskega Vrha pri Slivnici. Lemberg pri Šmarju (136 preb., sv. 7 km) je razloženo naselje s strnjenim jedrom v s. delu Zgornjesotelskega gricevja, v dolini po­toka Lemberžica, ob nekdaj pomembni cesti Mestinje–Poljcane. V okolici se dvigajo strma gozdnata pobocja jz. obronkov Boca (979 m). Kraj je bil v srednjem veku osrednje trško naselje širšega obmocja, kot trg se omenja leta 1368. Ohranjenih je vec barocnih in klasicisticnih hiš; sredi trga stojita sramotilni steber (pranger) in barocni rotovž. Župnijska cerkev sv. Miklavža iz prve polovice 15. stol. je bila pozneje predelana, leta 1759 so obokali ladjo in le­ta 1781 prizidali zakristijo, socasna je barocna oprema. Na pobo-cju stoji podružnicna cerkev sv. Pankracija z ladjo iz ok. leta 1300. Zvonik so pozidali na zacetku 16. stol., prezbiterij in veliki oltar ok. leta 1740. V cerkvi je grobnica lemberških gospodov. Arheološka sondiranja na Figožarju so odkrila sledove visokosrednjeveške po­stojanke z mocnim obzidjem in obrambnim jarkom. Lipovec (44 preb., jz. 9 km) je razložen v v. delu Voglajnskega gricevja, sv. od Slivniškega jezera. Hiše so razporejene na j. in jv. pobocjih gozdnatega Lipovškega hriba (442 m) ter v travnati in delno mocvirni dolini Locnice s. od njega. Potok Locnica tece j. od zaselka Pešca po 300 m dolgi soteski med Lipovškim hribom in Tratno (462 m) in se pod naseljem izliva v zajezitveno Slivniško jezero. Na Cretnikovem vrhu pri Lipovcu je bilo odkrito manjše prazgodovinsko gradišce. Mala Pristava (83 preb., v. 1,5 km) je razloženo naselje z gruca­stim jedrom na prisojah sz. dela Zgornjesotelskega gricevja, nad cesto in železniško progo Rogaška Slatina–Šmarje pri Jelšah. Hiše stojijo v dolini levega pritoka Šmarskega potoka in na pobo-cjih nad njo. K naselju spada zaselek Orehek. V nižjih legah pre­vladujejo travniki, višje so njive in sadovnjaki. Na osojnih straneh gricevja je mešani gozd. Na pobocju med naseljem in šmarsko železniško postajo na progi Celje–Rogaška Slatina je F. Lorger odkril ostanke podeželske ville rustice. Omenja štiri do šest loce­nih zidanih poslopij, od katerih je sistematicno raziskal le stavbo s prostori za kopanje. Stavba je imela znacilen razpored prostorov s kaldarijem (prostor z ogrevano vodo), frigidarijem (prostor z mrzlo vodo), tepidarijem (prostor z mlacno vodo), sudatorijem (prostor za potenje), slacilnico ter vecjim prostorom za oddih in gimnasticne vaje. V posebnem prostoru je bilo kurišce. Mestinje (301 preb., v. 3 km) je grucasto naselje v z. delu Zgor­njesotelskega gricevja, na ravnini na desnem bregu Mestinjšcice, v katero se tu izliva potok Lemberžica. Hiše so razporejene ob že­lezniški progi in cesti Celje–Rogaška Slatina ter po nizkih sleme­ Š ŠMARJE PRI JELŠAH Lekmarje Lemberg pri Šmarju Lipovec Mala Pristava Mestinje ŠMARJE PRI JELŠAH Mestinje Mocle Nova vas pri Šmarju Orehovec Pecica Pijovci Platinovec 208 nih na obeh straneh Lemberžice. Mestinje je krajevno industrijsko središce in prometno vozlišce, iz katerega se odcepi cesta proti Podcetrtku in naprej proti Brežicam. V njem so obrtniki, tovarna brezalkoholnih pijac Vital in obrat lesne industrije. V Mestinju se je leta 1852 rodil pisatelj Jakob Sket. Umrl je leta 1912 v Celovcu. Mocle (79 preb., sz. 4 km) so grucasto naselje na zložnem pobocju slemena na stiku Voglajnskega in Zgornjesotelskega gricevja, s. od ceste in železniške proge Šmarje pri Jelšah–Grobelno. K naselju spadata zaselka Sv. Lovrenc z istoimensko podružnicno cerkvijo iz 16. stol. in Erpoge. V rodovitni valoviti pokrajini se menjavajo njive, travniki in sadovnjaki. Na obmocju Sv. Lovrenca je mešani gozd. Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sveti Lovrenc pri Šmarju. Nova vas pri Šmarju (63 preb., sv. 4,5 km) je razložena na valovi­tem površju sz. dela Zgornjesotelskega gricevja, j. od Sladke Go­re, z grucastim jedrom v dolini ob Polžanskem potoku. Pomemben vir zaslužka je kmetijstvo, predvsem živinoreja, vinograde imajo na Sladki Gori. Orehovec (66 preb., j. 14 km) je razložen v jz. delu Zgornjeso­telskega gricevja, sv. od Loke pri Žusmu, na s. pobocju slemena med potokom Babna reka ter Tinskim in Zibiškim potokom. Na v. je Tinski Vrh, na z. nad Zibiškim potokom pa gozdnato obmocje Šentjanški log. V položnih z. legah so njive, na rahlo nagnjenem površju na s. in v. pa travniki ter gozdovi. Podružnicno poznogot­sko cerkev sv. Janeza Krstnika z z. zvonikom so po požaru leta 1926 obnovili. V baroku je bila cerkev banjasto obokana in prizidali so ji kapelo; freske iz srede 18. stol. so delo J. Clausa, oprema je vecinoma barocna. Veliki oltar iz ok. leta 1680 ima razgibane figu­ralne prizore, baze stebrov so ozaljšane s hrustancevjem v obliki cloveških mask. Po cerkvi se je naselje do leta 1955 imenovalo Št. Janž pri Podcetrtku. Pecica (109 preb., sv. 10 km) na sz. obrobju Zgornjesotelskega gricevja je razložena nad Belim Potokom pri Lembergu, ob cesti Podplat–Poljcane, ki se tu prevesi cez preval. K naselju spada za­selek Šmihel z razgledno, v osnovi poznoromansko podružnicno cerkvijo sv. Mihaela. Hiše so raztresene po slemenu in j. pobocjih Vrhovnice (538 m). Tu imajo vinograde tudi preb. sosednjih naselij. Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sveti Mihael, Pecica pa je bila njegov zaselek. Pijovci (169 preb., sv. 8 km) v sz. delu Zgornjesotelskega gricevja so na široko razloženo naselje na desni strani potoka Lemberžica. Sestavljajo ga Zgornji in Spodnji Pijovci, imenovani tudi Ržiše. Hiše so razporejene po delno zakraselem slemenu (Osovnica, 370 m) vse do Sotenskega pri Šmarju, Sladke Gore in Jerovske vasi. Vi-nogradi žlahtnih sort se menjavajo z zaplatami gozda in travniki. Pomembna dejavnost je živinoreja. Na Osovnici je manjše prazgo­dovinsko gradišce z delno vidnimi umetnimi terasami. Platinovec (96 preb., jz. 8 km) je razložen v. od Grobelnega, v v povirju Locnice na v. Voglajnskega gricevja. K naselju spada za­selek Kljucice. Na prisojnih pobocjih je nekaj vinogradov, sicer prevladuje mešani gozd. Polžanska Gorca (114 preb., s. 11 km) je razložena na gricev­natem vznožju Zbelovske gore, v povirju Polžanskega potoka na prehodu iz Voglajnskega v Zgornjesotelsko gricevje. Hiše so raz­porejene po prisojnih pobocjih, med vinogradi z žlahtno trto slad­kogorcan. Naselje je dostopno po cesti iz Nove vasi pri Šmarju. Polžanska vas (78 preb., s. 10 km) je razložena na valovitem po­vršju z. od Sladke Gore, na j. pobocjih gricev v povirjih Polžan­skega potoka in Voglajne. V. pod naseljem je dolina Šemaja s Še­majskim potokom. Na položnem površju je nekaj njiv, na prisojnih pobocjih prevladujejo vinogradi in sadno drevje, nad naseljem in pod njim pa gozd. Predel (87 preb., jz. 4 km) na skrajnem v. Voglajnskega gricev­ja je razložen po valoviti planoti med povirnimi kraki Rakovškega, Šmarskega in Šentviškega potoka. V prisojnih legah je nekaj njiv, travnikov in sadovnjakov, v osojnih prevladuje mešani gozd. Na j. pobocjih so tudi vinogradi. Predenca (144 preb., j. 1 km) je razložena na vzpetini Sv. Rok (371 m) tik nad Šmarjem pri Jelšah. Hiše so razporejene tudi na valo­vitem površju ob Predenskem potoku; tu se menjavajo travniki, njive in sadovnjaki. K naselju spada zaselek Sv. Rok z istoimensko podru­žnicno cerkvijo na vrhu grica. Njegova s. stran je porasla z gozdom, na prisojni so tudi vinogradi. Ogrizkova hiša je etnološki spomenik. Preloge pri Šmarju (107 preb., sv. 4 km) so mocno razloženo na­selje v sz. delu Zgornjesotelskega gricevja, s. od ceste Šmarje pri Jelšah–Mestinje. Hiše so razporejene po slemenu nad Preloškim potokom, ki se jv. izliva v Šmarski potok. Na prisojnih višjih delih pobocij so vinogradi, v nižjih legah pa se menjavajo travniki, njive in sadovnjaki. Pustike (99 preb., jv. 8 km) v z. delu Zgornjesotelskega gricevja so razložene z. od ceste in železniške proge Mestinje–Podcetr­tek. Hiše so razporejene na slemenu, ki se proti v. in jv. spušca v dolino Mestinjšcice in njenega pritoka Zibiški potok. Na polo-žnih legah prevladujejo njive in travniki, ob hišah je veliko sadnega drevja, s. in z. se razprostirajo vinogradi. Na sv. strani so zaplate listnatega gozda. Rakovec (52 preb., jz. 8 km) je razloženo naselje v valoviti pokraji­ni v. dela Voglajnskega gricevja, sv. od Slivniškega jezera. Hiše so razporejene v dolini Rakovškega potoka, po pobocjih in temenih slemen. Sestavljata ga Zgornji Rakovec na pobocjih in temenu sle­mena med Rakovškim potokom in pritoki Locnice ter Spodnji Ra-kovec in zaselek Trno pod gozdnatim pobocjem. Vecina pobocij je poraslih z gozdom, obdelovalna zemljišca so predvsem v dolini Locnice in vrh slemena. Senovica (119 preb., z. 3 km) je razložena na obeh straneh ce­ste in železniške proge Šmarje pri Jelšah–Grobelno, na valovitem površju na prehodu Voglajnskega v Zgornjesotelsko gricevje med Š ŠMARJE PRI JELŠAH Platinovec Polžanska Gorca Polžanska vas Predel Predenca Preloge pri Šmarju Pustike Rakovec Senovica ŠMARJE PRI JELŠAH Senovica Sladka Gora Sotensko pri Šmarju Spodnja Ponkvica Spodnje Mestinje Spodnje Selce Spodnje Tinsko 210 Šentvidom pri Grobelnem in Šmarjem pri Jelšah. K naselju spada­jo zaselki Vrbovec, Gorica in Štangreb. V nižjih legah prevladujejo travniki, po pobocjih njive in sadovnjaki. Naselje se prvic omenja leta 1335 v zvezi z grofi Celjskimi. Sladka Gora (85 preb., s. 10 km) je razložena v prisojnem delu vinorodne pokrajine na stiku Voglajnskega in Zgornjesotelskega gri-cevja, z. od ceste Podplat–Poljcane. K naselju spada del zaselka Spodnji Pijovci. Pod krajem se površje položno spušca proti z. k Polžanski vasi in proti j. k Novi vasi pri Šmarju. Soncna in zavetrna lega ter rodovitna prst sta ugodni za živinorejo, sadjarstvo in zla­sti vinogradništvo. Vrh grica sredi naselja stoji župnijska romarska cerkev sv. Marije in sv. Marjete, v barocnem slogu zgrajena v letih 1744–1754. Odlikujeta jo slikovita zunanjšcina (cebulasta streha zvonika, kipi na fasadi) in harmonicno zasnovana notranjšcina (po­slikava F. Jelovška, oltarna in kiparska oprema). Je ena najmogoc­nejših barocnih cerkvenih stavb na Slovenskem. Sotensko pri Šmarju (106 preb., s. 4 km) je razloženo na za­kraselem planotastem površju v sz. delu Zgornjesotelskega gri-cevja, v. od Dvorskega potoka. Pokrajina je rahlo valovita in delno porasla z gozdom. Hiše so raztresene v dolinah, po pobocjih in temenih slemen. Na prisojnem pobocju so vinogradi; pomembna je živinoreja. K naselju spada zaselek Sv. Miklavž z istoimensko podružnicno cerkvijo vrh grica (360 m), do leta 1955 samostojno naselje. Cerkev je bila verjetno zgrajena okrog leta 1500 po zgle­du župnijske cerkve v bližnjem Šmarju. Spodnja Ponkvica (71 preb., sz. 6 km) na v. obrobju Voglajnske­ga gricevja je razložena na valovitem površju s. od ceste in železni­ške proge Šmarje pri Jelšah–Grobelno. Z. tece potok Ponkvica, ki se v Šentvidu pri Grobelnem izliva v Šentviški potok. K naselju spada zaselek Bevške na vinorodnih pobocjih slemena na s. Spodnje Mestinje (51 preb., jv. 7 km) je grucasto naselje v z. delu Zgornjesotelskega gricevja, na z. robu doline Mestinjšcice, ob cesti Pristava pri Mestinju–Stranje. Dolina Mestinjšcice se j. od naselja odpre v dolino Zibiškega potoka. Na rodovitni naplavni ravnini prevladujejo njive, na pobocjih travniki z vmesnimi sadov­njaki. Sz. je listnati gozd. Na obmocju sv. od vasi so ostanki rimske naselbine. Spodnje Selce (48 preb., z. 5 km) so razloženo naselje v valoviti pokrajini v. dela Voglajnskega gricevja, s. od ceste in železniške proge Šmarje pri Jelšah–Grobelno. Hiše stojijo v plitvi dolini Sel­skega potoka, ki se j. od naselja izliva v Šentviški potok. Nekaj hiš je na vznožju in pobocju gozdnatega slemena Štekolec. Naselje je dostopno po cesti iz Šentvida pri Grobelnem. Spodnje Tinsko (77 preb., jv. 14 km) je razloženo naselje z gru-castim jedrom v dolini Tinskega potoka, pod s. pobocji gozdnate Rudnice (Plešivec, 686 m). Zaselek Tinski Vrh sega pod vrh Tin-ske gore (409 m). Na lapornatih pobocjih v okolici Tinskega Vrha uspeva trta žlahtnih sort. Spodnje Tinsko je samostojno naselje od leta 1952. Peterlinova bukev je naravni spomenik. Na Tinski gori stojita gotski podružnicni cerkvi sv. Ane in Matere božje. Prva je božjepotna, zgrajena konec 14. stol., v 17. stol. so ji prizidali zvonik. V timpanonu glavnega portala iz leta 1487 je freska Matere božje, na s. strani prezbiterija pa freska Marijina smrt iz ok. leta 1400 in oljna slika Pietŕ iz leta 1670. Cerkvi Matere božje iz druge polovice 15. stol. so v 17. stol. prizidali z. zvonik. Cerkveno lad-jo so leta 1524 obokali in spremenili v dvoladijski prostor, konec 18. stol. je bila na novo opremljena (6 stranskih oltarjev). V velikem oltarju iz leta 1644 stoji gotski kip iz ok. leta 1400. Stranje (153 preb., jv. 4 km) je razloženo, delno obcestno sle­mensko naselje na rahlo valovitem površju sredi Zgornjesotelske­ga gricevja, med Šmarskim potokom na z. in Mestinjšcico na v. Sestavljajo ga Zgornje in Spodnje Stranje. Tu se od železniške proge Celje–Rogaška Slatina odcepi proga proti Imenemu. Na-selje s treh strani obkroža mešani gozd, na v glavnem ilovnatih zemljišcih se njive menjavajo s travniki in sadovnjaki. F. Lorger je na blagem pobocju sz. od naselja odkril ostanke rimske naselbine. Delno je izkopal eno stavbo in v njej naletel na mozaicna tla. Strtenica (97 preb., j. 13 km) je razloženo, delno grucasto naselje v zgornjem delu Zibiške doline, na prehodu Zgornjesotelskega v Voglajnsko gricevje. Hiše so raztresene po pobocjih razglednega slemena in v dolinah v povirju Zibiškega potoka. K naselju spadata zaselka Drozgomet in Sedovec. Na položnem površju so njive in travniki, na pobocjih vinogradi, sadovnjaki in nasadi ribeza. Sveti Štefan (126 preb., jz. 21 km) je razloženo naselje na pobo-cju slemena na stiku Voglajnskega in Zgornjesotelskega gricevja, v. od Slivniškega jezera, v povirju potoka Babna reka. K naselju spadata zaselka Peklaca in Okrus. V prisojnih legah je precej vino-gradov in sadnega drevja, na osojnih strminah so zaplate gozda. V osnovi poznogotska župnijska cerkev sv. Štefana je bila konec 17. stol. obokana in povecana (2 kapeli, prezbiterij, zakristija). Veli­ki oltar je delo L. Götzla iz ok. leta 1850. Naselje se je med letoma 1955 in 1994 imenovalo Vinski Vrh pri Slivnici. Šentvid pri Grobelnem (182 preb., z. 4 km) je grucasto nase­lje v v. delu Voglajnskega gricevja, nad cesto in železniško progo Celje–Rogaška Slatina. K naselju spadata zaselka Mlace na robu travnate doline Ješivje in razloženi Štekolec na istoimenskem goz­dnatem gricu. Pomembni dejavnosti sta živinoreja in sadjarstvo. Vecina preb. dela v Celju, Štorah, Šentjurju in Šmarju pri Jelšah. Župnijska cerkev sv. Vida iz leta 1667 je bila v 18. stol. prezidana in povecana (2 kapeli, ladja, prezbiterij, zakristija). Veliki oltar iz leta 1888 je delo I. Oblaka. Šerovo (116 preb., jv. 4 km) je grucasto naselje v z. delu Zgornje­sotelskega gricevja, jz. od Mestinja. Hiše so razporejene na osoj­nem pobocju slemena na desnem bregu Dragomilskega potoka. H kraju spada zaselek Draškovo selo. Naselje je dostopno po cesti, ki se v bližini Stranj odcepi od ceste Belo–Pristava pri Mestinju. Š ŠMARJE PRI JELŠAH Spodnje Tinsko Stranje Strtenica Sveti Štefan Šentvid pri Grobelnem Šerovo ŠMARJE PRI JELŠAH Škofija Topolovec Vinski Vrh pri Šmarju Vodenovo Vrh Vršna vas Zadrže Zastranje 212 Škofija (113 preb., jv. 9 km) je razložena v z. delu Zgornjesotel­skega gricevja, med Dragomilskim in Zibiškim potokom. Hiše so razporejene po prisojnem slemenu, do katerega vodi odcep od glavne ceste Belo–Pristava pri Mestinju. K naselju spadata zasel­ka Polena na sv. in Božanovec na j. Vecino vinogradov na obmocju naselja je imela nekoc v lasti krška škofija. Topolovec (23 preb., sv. 7 km) v sz. delu Zgornjesotelskega gri-cevja je razložen pod prelazom pri Pecici, med cestama Mesti­nje–Pecica in Podplat–Poljcane. V okolici prevladujejo obsežni travniki in listnati gozd. Cerkev sv. Rozalije iz leta 1861 spada k sosednjemu Spodnjemu Gabrniku. Vinski Vrh pri Šmarju (73 preb., jz. 1 km) je razložen na gricu j. od ceste Šmarje pri Jelšah–Šentjur, na stiku Voglanjskega in Zgornjesotelskega gricevja. V okolici hiš je veliko vinogradov. Na razmeroma položnem površju se menjavajo njive, travniki in sadov­njaki, na s. strani prevladuje gozd. Podružnicno cerkev sv. Barba-re je dal leta 1400 postaviti celjski grof Herman II. Pozneje je bila veckrat prezidana. Vodenovo (87 preb., sz. 4 km) je razloženo na precej zakraselem površju j. od Polžanske Gorce, na razvodju med Voglajno in Sotlo. K naselju spadajo zaselki Banji Vrh, Globace in Prekoše. Na ve-cinoma ilovnatih zemljišcih je najvec travnikov, med njimi so njive, okoli hiš sadno drevje. Pomembna dejavnost je živinoreja. Na hri-bu Gradišce so sledovi manjše prazgodovinske naselbine, ki se je razprostirala tudi po j. pobocju grica. Vrh (142 preb., sz. 3 km) je razloženo naselje na stiku Voglajn­skega in Zgornjesotelskega gricevja, na delno zakraselih pobocjih nad Dvorskim potokom in potockom, ki pritece iz Mocel. H kraju spadata zaselka Rebre in Zgornji Vrbovšek. Na ravnem so njive in sadovnjaki, na j. pobocjih tudi vinogradi. Preb. se preživljajo s sad-jarstvom, živinorejo in vinogradništvom, precej jih je zaposlenih v Šmarju pri Jelšah, Celju in Šentjurju. Vršna vas (120 preb., j. 7 km) je razložena na slemenu in pobocjih doline Zibiškega potoka v jz. delu Zgornjesotelskega gricevja, ob odcepu od ceste Belo–Pristava pri Mestinju. K naselju spadata zaselka Planinca na sz. in Sv. Magdalena na z. Njive in travniki so na položnem površju proti j. in na ravnini ob Zibiškem potoku. Med hišami so sadovnjaki, na pobocjih na s. in sz. vinogradi. Do leta 1955 se je naselje imenovalo Sveta Magdalena pri Zibiki. Zadrže (60 preb., jz. 2 km) so grucasto naselje na prehodu Zgor­njesotelskega v Voglajnsko gricevje, j. od ceste in železniške pro-ge Šmarje pri Jelšah–Grobelno. Hiše stojijo ob Zadrškem potoku, pritoku Šmarskega potoka, in na obeh pobocjih doline. V polo-žnejših legah so njive, travniki in sadovnjaki. H kraju spada grad Jelše na nizki vzpetini s. nad cesto in železniško progo. Zastranje (27 preb., s. 1 km) je razloženo naselje v sz. delu Zgor­njesotelskega gricevja, na prisojni strani položnih pobocij s. od ceste in železniške proge Šmarje pri Jelšah–Grobelno. K naselju spada zaselek Grobelce v dolini Dvorskega potoka. Na rodovi­tnih ilovnatih zemljišcih se menjavajo njive, travniki in sadovnjaki. Grobelškova hiša je etnološki spomenik. Sz. od kraja, na ledini Grobelce so ostanki velike ville rustice z dimenzijami približno 200 × 200 m. Kompleks stavb je bil obdan z zidom. F. Lorger, ki je tu izkopaval leta 1907 in v letih 1934–1936, je raziskal štiri stavbe, kopalnico, manjšo stanovanjsko hišo, kolnico in velik pre­deljen objekt, katerega pomena ni mogoce zanesljivo ugotoviti. Ob manjših bivanjskih in gospodarskih stavbah manjka glavno stanovanjsko poslopje. Vendar že odkopana arhitektura in najdbe (freske, mozaik, bogata štukatura, odlomki stebrov, kapitelov in številni drobni predmeti) kažejo na izjemno bogato in veliko vilo, ki spada med najvecje v Sloveniji. Najverjetneje je bila zgrajena že v 1. stol., življenje v njej pa je zamrlo po sredini 4. stol. Završe pri Grobelnem (132 preb., z. 6 km) so grucasto naselje v v. delu Voglajnskega gricevja, v. od železniške proge Grobel­no–Poljcane, na valovitem površju med Selskim potokom na v. in Slomšcico na z. K naselju spada zaselek Vrh. Proti Spodnjim Sel-cam je gozd, njive so na vzpetem svetu nad dolinama potokov, veli­ko travnikov omogoca živinorejo. Hiše vaškega jedra stojijo na gri-cu okrog gotske podružnicne cerkve Matere božje dobrega svéta iz leta 1506, ki je bila v 18. stol. obokana in na novo opremljena. Marijin kip v velikem oltarju je iz 16. stol. Zgornje Tinsko (140 preb., jv. 16 km) je razloženo naselje z gru-castim jedrom v dolini Tinskega potoka, pod strmimi gozdnatimi pobocji Rudnice (Plešivec, 686 m). K naselju spada zaselek Šen­tjanž na levem bregu Tinskega potoka, ki je bil do leta 1952 samo­stojno naselje. V okolici je veliko vinogradov. Zibika (180 preb., jv. 10 km) je razloženo naselje z grucastim je­drom v dolini Zibiškega potoka na jz. Zgornjesotelskega gricevja. Hiše stojijo v dolini in na njenih s. pobocjih. K naselju spadata za­selka Artice in Brunka vas. V dolini prevladujejo travniki, na polo-žnejšem površju njive, na prisojnih pobocjih je precej vinogradov in sadovnjakov z vmesnimi zaplatami listnatega gozda. V. od kraja omenjajo prazgodovinsko in rimsko najdišce. V jedru naselja stoji župnijska cerkev sv. Jerneja, ki se prvic omenja leta 1405. Iz tega casa je tudi njena ladja, ki je bila pozneje veckrat prezidana. Zibiška vas (81 preb., jv. 8 km) je grucasto naselje v jz. delu Zgor­njesotelskega gricevja, na desnem bregu Zibiškega potoka. Hiše stojijo v dolini in na s. vznožju Tinske gore. Ob Zibiškem potoku prevladujejo travniki, na prisojnih pobocjih sadovnjaki in vinogradi z zidanicami; na osojni j. strani je gozd. Š ŠMARJE PRI JELŠAH Zastranje Završe pri Grobelnem Zgornje Tinsko Zibika Zibiška vas TERME CATEŽ 214 T Terme Catež Terme Catež, tudi Cateške toplice, so zdraviliško-turisticno in re-kreacijsko središce na desnem bregu Save. Tople vrelce na j. robu Krške kotline, na obrobju Cateškega polja, ok. 200 m j. od Save, so odkrili že leta 1797, v letih 1924–1925 pa so ob njih uredili zdravilišce. Že po prvih hidroloških raziskavah je bilo znano, da je kvartarni prod v okolici Cateških toplic prepojen s termalno vodo v vec hori­zontih. Termalna voda v kvartarnem produ in terciarnem litotamnij­skem apnencu je pod neposrednim vplivom hladne podtalne vode v kvartarnem produ, tako da gladina vode v kvartarnem produ in v sistemu kavern v terciarnem apnencu koleba skladno z vodosta­jem podtalnice. S hidrološkimi raziskavami leta 1964 so v v triasnem dolomitu v glo­bini ok. 300 m odkrili termalno cono velikih kolicin termalne vode s temperaturo od 57 do 64 °C in izdatnostjo ok. 120 l/s. Globok termalni horizont je prekrit z neprepustnim pokrovom terciarnega la-porja, predvsem pa z glinasto pešcenimi terciarnimi bazaltnimi plast-mi in krednim plastovitim apnencem s porami laporja in roženca. Topli vrelci spadajo med akratotermalne in so radioaktivni. Termal­na voda je namenjena zdravljenju revmatskih bolezni, rehabilitaciji po poškodbah ter operacijah gibalnega in mišicno-živcnega sis-tema, ugodno vpliva tudi pri postopkih obnovitvene rehabilitacije paraplegikov, tetraplegikov in otrok s cerebralno paralizo ter pri razlicnih individualnih terapijah. Uspešno se uporablja tudi pri pro-gramih ohranjanja in krepitve zdravja ter za sprostitev. Terme Catež obsegajo hotel Terme, hotel Toplice in hotel Zdra­vilišce, apartmajsko naselje s 400 pocitniškimi objekti v velikosti 37–46 m2 in kamp z ok. 450 mesti za prikolice in šotore. Poletna termalna riviera z 10 bazeni s skupno vec kot 10.000 m2 vodne površine (temperatura vode 28–36 °C) obsega tobogane, vodne drce in tokove, slapove, masažne šobe, bazen z valovi idr. Zimska termalna riviera ima 1800 m2 vodne površine v pokritih in zunanjih bazenih (temperatura vode 31–33 °C) z vodnimi slapovi, vodno gobo, masažnimi ležišci, toboganom in otoškim bazenom z igrali ter solariji, savnami, ponudbo rocne masaže idr. V bližini je Golf Grad Mokrice, v hotel preurejen srednjeveški grad, ob katerem se na površini 70 ha razprostira golfsko igrišce. Terme Catež imajo letno vec kot 500.000 turisticnih nocitev in so za Portorožem drugi najpomembnejši turisticni kraj v Sloveniji. Prevladujejo slov. gostje, tujih prenocitev je ok. 50.000. Zdravilišce Terme Olimia, prej Atomske toplice, je v obcini Podce­trtek, ob mejni reki Sotla. Ob geološki prelomnici priteka na površ­je topla voda. Ustno izrocilo pravi, da so imeli baroni iz Miljane že pred štirimi stol. kopališce v Harijinih Zlakah na hrv. strani Sotle. Domnevno naj bi toplo vodo v zdravstvene namene uporabljali tudi pavlinci iz Olimja. Prve ideje o izkorišcanju toplih izvirov v zdravilne namene so se po­javile na zacetku 20. stol., vendar so jih zaceli izkorišcati šele sredi tega stol., ko so vodo s temperaturo 30–37 °C analizirali in dokazali njene zdravilne mineralne lastnosti. Po 2. svetovni vojni so v Harijinih Zlakah uredili majhen bazen, v katerem se je lahko kopalo ok. deset ljudi hkrati. Kopanje v »atomski« vodi je postalo zelo privlacno zlasti za bolnike s kožnimi in revmaticnimi obolenji. Turisticna in zdravili­ška dejavnost sta se zaceli mocneje razvijati sredi osemdesetih let, ko so zgradili hotel in kopališce z odprtimi bazeni. V letih 1988– 1989 so postavili Atomsko vas z apartmaji, leta 1990 pa sodoben kopališki kompleks z notranjim in zunanjim bazenom. Družba Terme Olimia je v zadnjih letih zelo povecala naložbe v posodobitev in raz­širitev ponudbe, ki jo predstavljajo odkriti in pokriti bazeni, kompleks Wellnes center Termalija in termalni park Aqualuna. Zdravilišce v Podcetrtku je pospešilo turisticni utrip tudi v bližnji okolici, zlasti na obmocju Olimja v dolini j. od Rudnice. Turisticna agencija BREŽICE Turisticna agencija Laguna, Cesta prvih borcev 17, • (07) 499 02 80 Turisticna agencija in menjalnica Integral Brebus Brežice, Cesta prvih borcev 44, • (07) 499 41 90 KRŠKO Turisticna agencija Boom, Cesta krških žrtev 7, • (07) 492 16 74 Turisticna agencija Karantanija, Cesta krških žrtev 52b, • (07) 492 29 34 Turisticna agencija Kompas Krško, Turisticno podjetje, Cesta krških žrtev 123 a, • (07) 490 23 73 Izletnikova turisticna agencija, Kolodvorska 5, • (07) 490 23 73 ROGAŠKA SLATINA Turisticna agencija Atlantis, Kidriceva ulica 29, • (03) 819 15 90 Turisticna agencija Dober dan Rogaška, Kidriceva ulica 14, • (03) 819 02 00 Bon ami, Celjska cesta 5, • (03) 819 02 21 Turizem Rogaška, Zdraviliški trg 1, • (03) 581 44 14 TERME OLIMIA TURISTICNA AGENCIJA T ŠMARJE PRI JELŠAH Tina – Turisticna in informativna agencija Šmarje pri Jelšah, TURISTICNA AGENCIJA Aškercev trg 24, • (03) 810 12 64 TURISTICNA, IZLETNIŠKA Turisticna, izletniška kmetija KMETIJA BIZELJSKO Turisticna kmetija Balon, Pišeška cesta 2, • (07) 495 11 22 BUKOŠEK Kmecki hram, Bukošek 67, • (07) 498 13 62 BREZJE PRI PODPLATU Kmetija Polajžer Janez, Brezje pri Podplatu 11a, • (03) 582 43 10 Kmetija Tadina Stanislav, Brezje pri Podplatu 5, • (041) 226 228 CEROVEC POD BOCEM Izletniška kmetija Jus, Cerovec pod Bocem 3, • (03) 581 33 81 CACA VAS Kmetija Vodušek Vinko, Caca vas, • (03) 581 46 24 CATEŽ OB SAVI Turisticna kmetija Zevnik, Rimska cesta 22, • (07) 496 29 46 DREVENIK Kmetija Polajžer Jože, Drevenik 33, • (041) 794 066 GABROVEC Kmetija Gobec Janez, Gabrovec 5, • (031) 603 449 GLOBOCICE Turisticna kmetija Pri Martinovih, Globocice 8, • (07) 496 10 57 Vinotoc klet Jelenic, Globocice 11, • (07) 498 74 63 GOSTINCA Kmetija odprtih vrat Velbana gorca, Gostinca 18, • (03) 580 55 40 GROBELCE Kmetija odprtih vrat Racko, Grobelce 26, • (03) 579 34 39 JABLANCE Turisticna kmetija Colaric, Jablance 17, • (07) 498 75 04 KALIŠOVEC Izletniška kmetija Plahuta, Kališovec 3, • (07) 497 02 88 OKROGLICE Turisticna kmetija Mocivnik Vidko, Okroglice 33, • (03) 568 41 23 Turisticna kmetija in ribogojnica Zvone Kranjc, Okroglice 56, • (03) 568 43 87 OLIMJE 216 Turisticna kmetija Jakopina, Olimje 75, • (03) 582 90 93 OREHOVEC Turisticna kmetija Bizjak, Orehovec 3, • (03) 810 30 50 Turisticna kmetija Založnik, Orehovec 6, • (03) 582 31 24 OREŠJE Izletniška kmetija Berkovic, Orešje 80, • (07) 495 12 64 PODVRH Turisticna kmetija Klenovšek - Grobelnik, Podvrh 39, • (07) 818 81 76 PODSREDA Turisticna kmetija Pri Martinu, Podsreda 47, • (03) 580 61 20 PECJE Kmetija Grilc, Pecje 16, • (041) 720 316 POLŽANSKA VAS Smoletova gorca na Sladki gori, Polžanska vas 9, • (03) 582 42 70 RAVNE PRI ZDOLAH Kmecki turizem Ogorevc, Ravne pri Zdolah 39, • (041) 757 464 ROGAŠKA SLATINA Pedagoško-ucna, biološko-dinamicna kmetija Tomažic, Linhartova ulica 17, • (03) 581 51 40 Turisticna kmetija Perkovic, Tržaški Hrib 20, • (03) 581 46 34 SODNA VAS Turisticna kmetija Grobin, Sodna vas 11, • (041) 470 338 SPODNJA KOSTRIVNICA Turisticna kmetija Marjanca, Spodnja Kostrivnica 5, • (03) 581 42 64 SPODNJE SELCE Izletniški turizem Jezovšek, Spodnje Selce 5, • (03) 579 41 23 SPODNJI GABRNIK Pri Primoži, Spodnji Gabrnik 29, • (03) 582 43 06 Kmetija Tadina Katica, Spodnji Gabrnik 37, • (03) 582 42 20 SREMIC Turisticna kmetija Radej, Sremic 37, • (07) 492 14 94 Izletniška kmetija Glas, Sremic 62, • (07) 492 76 36 STARA VAS-BIZELJSKO Turisticna kmetija Istenic, Stara vas 7, • (07) 495 16 47 ŠENTJANŽ Turisticna kmetija Repovž, Šentjanž 14, • (07) 818 40 23 TREBCE Kmecki turizem Šmalcic, Trebce 82a, • (03) 580 40 65 TRŽIŠCE Turisticna kmetija Golob, Tržišce 11d, • (07) 818 02 10 VELIKI KAMEN Izletniška kmetija Vertovšek, Veliki Kamen 42, • (07) 497 62 39 TURISTICNA, IZLETNIŠKA KMETIJA TURISTICNA, IZLETNIŠKA KMETIJA VIRŠTANJ Kmetija odprtih vrat Štraus, Virštanj 3, • (03) 580 56 09 Kmecki turizem Gubenšek, Virštanj 1, • (03) 580 55 89 ZDOLE Turisticna kmetija Pirš, Zdole 15, • (03) 580 11 76 ZGORNJA POHANCA Pri Bogolinu, Zgornja Pohanca 47, • (07) 497 73 65 ZGORNJE NEGONJE Turisticna kmetija Mijošek, Zgornje Negonje 43, • (041) 386 510 ZGORNJI GABRNIK Turisticna kmetija Ogrizek, Zgornji Gabrnik 9, • (03) 582 43 02 218 U U UMETNOSTNI SPOMENIKI Umetnostni spomeniki Na obmocju Posavja in Posotelja so številne cerkve in gradovi. Ve­liko del, tako sakralnih kot profanih, je kljub umetnostni vrednosti v slabem stanju. Posebej pomembne so Svete Gore, eno najstarejših kultnih središc v Sloveniji, kjer sta kapeli sv. Jurija iz 9. in sv. Martina iz 11. stol. Zgodnjeromanska cerkev sv. Jurija v Kaplji vasi (Šentjurski hrib) z znacilnim majhnim polkrožno sklenjenim oknom, namešcenim visoko v j. steni pravokotne romanske ladje, prvotno sklenjene s polkrožno apsido, je z zacetka 12. stol. Romanika se na obmocju Posavja kaže v preostankih prepro­stih enoladijskih longitudinalnih cerkva z apsidalnim sklepom na v. Mednje se uvršcajo cerkve sv. Vida nad Catežem ob Savi, sv. Katarine v Frlugi, sv. Nikolaja na Gradcu blizu Podbocja in sv. Mar-jete v Podulcah, ki so bile postavljene od sredine 12. do sredine 13. stol. Primera drugega tipa romanskega enoladijskega prosto­ra, ki je namesto apside imel kvadraten ali pravokoten prezbiterij kot odsev cistercijanske arhitekture, sta cerkvi sv. Jakoba v Kosta­njevici na Krki iz druge cetrtine 13. stol. ter sv. Jedrti v Pavlovi va­si. V posavskem kulturnem prostoru se kvadratni prezbiterij pojavi tudi kot sopotnik »svibenske skupine« na nekdanjem ozemlju ba­benberškega, laškega gospostva, v cerkvah sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu sredi 13. stol., sv. Jurija v Kaplji vasi in Marijinega vnebovzetja v Tržišcu kot zakasneli odmev »svibenske skupine« v 14. stol. Tretji sklop sestavljajo cerkve, ki so po znacilni zidavi jedra opredeljene kot romanske, vendar se prvotni oltarni prostori niso ohranili, ker so jih v gotiki, zlasti pa v baroku zamenjali z novimi. Sem spadajo cerkve sv. Jakoba na Dovškem iz sredine 12. stol., sv. Martina na Velikih Malencah ter sv. Mihaela na Kompoljah s konca 12. stol., sv. Križa na Logu, sv. Lovrenca na Gori pri Krškem s konca 13. stol. ter sv. Jurija v Trnovcu pri Sevnici, sv. Jurija v Šen­tjurju na Polju, sv. Jakoba v Pavli vasi in sv. Martina v Lamprecah. Cerkev sv. Florijana v Sevnici iz prve polovice 15. stol. kaže, kako se je romanska tradicija pravokotnih prezbiterijev s križnorebra­stim obokom zavlekla v zreli gotski cas. Tudi v Posotelju so vec cerkva zgradili v romaniki, vendar so bile pozneje vse prezidane; v jedru romanske so npr. še cerkev Mari-jinega vnebovzetja v Šmarju pri Jelšah ter cerkve sv. Pankracija v Lembergu, sv. Mihaela na Pecici in Sv. trojice v Dobležicah. Med gradovi, ki so nastali v tem obdobju, gre posebno mesto gra­du Podsreda. Nastal je v štirih gradbenih fazah med sredino 12. in UMETNOSTNI SPOMENIKI 220 sredino 13. stol. Ceprav pozneje veckrat prezidana, sta v svojem jedru romanska še gradova Rajhenburg iz prve cetrtine 12. stol. in Pišece iz prve polovice 13. stol. Med najpomembnejšo monastic­no arhitekturo sodi cistercijanski samostan Santa Maria in Fontis iz leta 1234. Samostanska Marijina cerkev je nastala kot arhitektura prehodnega sloga med romaniko in gotiko. Med romansko kiparstvo sodijo kapiteli stebrov glavne ladje samo­stanske cerkve v Kostanjevici na Krki, ki kažejo na razvito roman-sko, vcasih zgodnjegotsko modelacijo, oprto na francoske vplive. Romanska portala iz srede 13. stol. župnijske cerkve v Kostanjevi­ci na Krki sta lombardskega tipa. V Posavju so zgodnjegotske cerkve Sv. duha v Celovniku z zna-cilnimi profili kamnitih reber v križno svodenem, osmerokotno sklenjenem prezbiteriju iz 14. stol., cerkev sv. Andreja v Dalcu s tristrano zakljucenim križnorebrasto obokanim prezbiterijem iz pr-ve cetrtine 14. stol. in cerkev Marije Tolažnice žalostnih na Malih Vodenicah s konca 14. stol. V t. i. svibensko skupino gotiziranih cerkva, ki so imele sprva preprosto romansko apsido, se uvršca župnijska cerkev sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu iz prve ce-trtine 14. stol. V drugi cetrtini 14. stol. je bila gotizirana ladja s prezbiterijem nekdanje župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Bre­stanici, socasno je dobila gotski križnorebrasto obokan prezbi­terij še cerkev sv. Marije na Canjah. Obe cerkvi sta bili pozneje barokizirani. V tretji cetrtini 15. stol. je bila gotsko križnorebrasto obokana cerkev sv. Jurija v Kaplji vasi na Šentjurskem hribu, v prvi cetrtini 16. stol. pa še cerkev sv. Boštjana v Brestanici. V pozno­gotskem stavbnem izrocilu je bila v prvi cetrtini 16. stol. pozidana enoladijska cerkev Sv. trojice v Tržišcu z zvonikom na z. strani in s križnorebrastim obokom, ki pociva na geometricnih konzolah. Za­poznela primera pozne gotike sta cerkvi sv. Mohorja in Fortunata z zvezdasto-rombastim obokom s sklepniki v enopolnem prezbiteri­ju s petosminskim sklepom iz prve cetrtine 16. stol. ter prezbiterij cerkve sv. Križa na Cirniku, prav tako iz 16. stol. Sledi gotike 15. stol. v baroku prezidanih cerkva so vidne še v cerkvah Marijinega brezmadežnega spocetja v Studencu, cerkvi sv. Ahaca v Stranjah, cerkvi sv. Jošta v Reštanju in cerkvi Naše ljube Gospe v Podgorju, sledi pozne gotike 16. stol. pa so v cerkvah sv. Križa na Velikem Cirniku, sv. Lenarta v Gabrijelah in sv. Martina v Kalu pri Krmelju. Gotika je ob baroku znacilen umetnostni slog Posotelja in Posavja; v tem obdobju so številne starejše cerkve gotizirali in sezidali vec novih. Med najpomembnejše spomenike spadajo ustanove grofov Celjskih, med njimi romarski cerkvi na Spodnjem Tinskem, cerkvi sv. Lenarta v Dreveniku, domnevno iz ok. leta 1400, in sv. Bar-bare na Vinskem Vrhu, ki je verjetno nastala kmalu po letu 1400, ter cerkev Marije Pomocnice kristjanov v Zagorju iz prve polovice 15. stol., v kateri se je ohranila gotska empora. Le redke cerkve so imele ob prezbiteriju obokano tudi ladjo, mednje spadata npr. kot gotski celoti ohranjeni že omenjena cerkev sv. Lenarta v Dre­veniku s križnorebrastim obokom in cerkev sv. Andreja v Olimju iz druge polovice 15. stol. z zvezdastim obokom v prezbiteriju in kri­žnorebrastim v ladji. Pomembni spomeniki gotske arhitekture so še prezbiterij pri sv. Petru v Bistrici ob Sotli in trije sakralni objekti na Stari Sveti gori, med njimi je najstarejša kapela sv. Ane z zacet­ka 14. stol. Poznogotske so cerkve Matere božje dobrega svéta v Završah pri Grobelnem, sv. Mohorja in Fortunata na Malih Rodnah (obe z zvezdasto obokanim prezbiterijem), sv. Eme v Kozjem, sv. Križa na Imenski Gorci (s križnorebrasto obokanim prezbiterijem) in cerkev Matere božje na Spodnjem Tinskem. Slednja je v celoti zvezdasto obokana in predstavlja osamljen primer dvoranske dvo­ladijske cerkve na Štajerskem. Slogovne znacilnosti gotike se v ar­hitekturi ohranjajo vse do sredine 17. stol., ko je nastala romarska cerkev sv. Roka na Predenci. Iz obdobja gotike se je v Posavju ohranilo le malo samostojnih, ca-šcenju namenjenih kipov. Lesena skulptura Socutne z Brega iz le­ta 1370 ima izvor v Porenju (hrani jo Narodna galerija v Ljubljani). V širšo skupino del ptujskogorskih mojstrov spada tudi kip Socutne iz pešcenjaka, nastal v casu ok. 1410–1415 za župnijsko cerkev v Brestanici. V primorski tok je ujet kip sv. Andreja v Dalcu, izdelek istrskega rezbarja iz poznega 15. stol. Na obmocju Posotelja sta pomembni skulpturi sv. Jakob iz Kunšperka (zdaj shranjen v župni-šcu v Bistrici ob Sotli) in Pietŕ, delo ptujskogorskega Mojstra sv. Jakoba iz ok. leta 1410, ki izvira iz Marijine cerkve na Stari Sveti gori (trenutno je shranjen v župnijski cerkvi v Podsredi). Gotskega stenskega slikarstva je na obmocju Posavja precej. Naj­zgodnejša doslej ugotovljena podoba sv. Krištofa (prva polovica 14. stol.) na Slovenskem je sneta freska z župnijske cerkve sv. Jakoba v Kostanjevici na Krki (zdaj v Galeriji Božidar Jakac). Pod beležem v cerkvi sv. Jurija v Trnovcu so freske iz 14. stol. s prizori iz legende sv. Jurija. Iz zgodnjega 15. stol. so freske »furlanske sli­karske delavnice« na Logu v okolici Sevnice, Pokleku nad Blanco ter Imago pietatis v luneti župnijske cerkve sv. Jakoba v Kostanje­vici na Krki. Iz druge cetrtine 15. stol. so freske tako imenova­nega mehkega sloga v Andrejevi cerkvi v Dalcu. Freske v Marijini cerkvi v Tržišcu so kakovostno, verjetno štajersko delo iz sredine 15. stol., socasne so freske v cerkvi sv. Florijana v Sevnici. Cerkev sv. Jurija na Šentjurskem hribu je sredi 15. stol. po znacilnem iko­nografskem programu kakovostno poslikala slikarska delavnica, ki se navezuje na slov. primorski oz. kraški zahod. Iz leta 1460 so freske v cerkvi Žalostne Matere božje v Bušeci vasi, stilno sorodne slikarstvu Mojstra iz Srednje vasi pri Šencurju. Na prehodu iz 15. v 16. stol. je domaci mojster poslikal cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Krški vasi. Poznogotska poslikava iz ok. 1500 je freska Križanje na zunanjšcini cerkve sv. Urha na Vihrah (na ogled je kopija), so­casna je delno ohranjena freska sv. Krištofa na cerkvi sv. Florijana v Sevnici. Prehod med pozno gotiko in renesanso pomenijo freske v prezbiteriju cerkve Sv. duha v Celovniku iz leta 1510, pripisane UMETNOSTNI SPOMENIKI UMETNOSTNI SPOMENIKI 222 celovniškemu mojstru. Fragmenti njegovih fresk so še v cerkvi sv. Marije na Canjah. Ostanki rustikalnih fresk z zacetka 16. stol. so v cerkvi sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu, socasna je freska Marije zavetnice s plašcem na Florijanovi kapeli. Poznogotske fre­ske v cerkvi sv. Ahaca na Stranjah so nastale med letoma 1530 in 1540 in kažejo izrazite renesancne stilne prvine. V Posotelju se je srednjeveško stensko slikarstvo ohranilo v številnih cerkvah. Med najstarejše poslikave spadajo zaenkrat slabo raziska­ne freske pri sv. Mihaelu na Pecici s preloma iz 12. v 13. stol. Sredi 14. stol. so nastale freske v cerkvi sv. Lovrenca v Podcetrtku. Cer­kev sv. Ane na Spodnjem Tinskem je bila verjetno v celoti poslikana ok. leta 1400, vendar je zdaj viden le preslikan del poslikave; bržko­ne gre za pomembno delo it. smeri (v timpanonu z. portala je freska iz leta 1487). V mehkem slogu druge cetrtine 15. stol. so naslikane slabo ohranjene freske na s. steni ladje cerkve sv. Filipa in Jakoba v Selih. Kakovostne, a le fragmentarno odkrite freske krasijo empo­ro cerkve Marije Pomocnice kristjanov v Zagorju, domnevno jih je naslikal Mojster iz Srednje vasi pri Šencurju v zgodnjih petdesetih letih 15. stol. Po narocilu župnika Mihaela je neznani umetnik v po­znem mehkem slogu leta 1452 poslikal prezbiterij cerkve sv. Petra v Bistrici ob Sotli. Mlajša poslikava v isti cerkvi z zacetka 16. stol. se pripisuje celovniškemu mojstru. Delo istega slikarja so stenske slike v kapelah sv. Martina ter sv. Fabijana in Boštjana na Svetih Gorah iz leta 1514. V zgodnjem 16. stol. je bila v celoti poslikana cerkev sv. Lenarta v Dreveniku. Freske zaznamuje grob poznogotski reali­zem. Sorodna je za oltarji skrita stenska poslikava v cerkvi sv. Jurija. Poznogotske freske so tudi na zvezdastih obokih v prezbiterijih sv. Barbare na Vinskem Vrhu in sv. Mohorja in Fortunata na Malih Ro­dnah. Na zunanjšcini cerkve sv. Eme v Kozjem je velika freska sv. Krištofa iz ok. leta 1520. Vpadi Turkov v 16. stol. so narekovali utrjevanje mest, gradov in ta­borov ob cerkvah, npr. sv. Andreja na Skalah v Dramlji, Sv. duha v Vitni vasi iz leta 1545, sv. Jakoba v Ponikvah, sv. Martina v Sromljah. Mesto in grad Brežice so utrjevali it. stavbeniki, inženirji in kamnose­ki. Spremenili so ga v mogocno utrdbo z renesancno grajsko stav­bo. V dobi renesanse so bili prenovljeni grad Sevnica, srednjeveški grad Mokrice in grad Bizeljsko. Lep primer renesancnega poslopja z arkadnim dvorišcem je grašcina Šrajbarski Turn nad Leskovcem pri Krškem. Omembe vrednih mešcanskih dvorcev in hiš je le nekaj, npr. mestni dvorec iz 15. stol. v Kostanjevici na Krki, kjer je zdaj Lamutov likovni salon, leta 1609 zgrajena renesancno zasnovana Valvasorjeva hiša v Krškem, socasni dvorec v Loki pri Zidanem Mo-stu in dvorec Sevnica, zgrajen leta 1613. Najimenitnejša na prehodu v renesanso je poznogotska dvoran-ska župnijska cerkev v Leskovcu pri Krškem iz ok. leta 1530, ki z novo prostorsko zasnovo kaže najbolj zrelo in skladno rešitev s tremi enako visokimi ladjami in kvadratnimi, križnorebrasto oboka­nimi travejami nad renesancnimi kapiteli stebrov. Vecina kiparskih izdelkov iz druge polovice 16. stol. in z zacetka 17. stol. je nagrobnikov. Med njimi so viteški nagrobnik sina Vilije-ma Lamberga iz leta 1574 v župnijski cerkvi v Boštanju, nagrobnika Margarete Rajhenburške iz leta 1502 in Franca von Gradenecka iz leta 1563 v župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla, med najlepšimi pa je nagrobnik iz leta 1616 s podobo F. pl. Moscona iz Šrajbarskega Turna. Renesancna dragocenost je tudi kamnita prižnica v župnij-ski cerkvi v Leskovcu pri Krškem. Renesancne so stenske freske Marijagraškega mojstra z legendo o Kunigundi Bamberški iz leta 1530 na gradu Rajhenburg v Bresta­nici. Znacilen predstavnik podeželskega oltarnega slikarstva pozne severnjaške renesanse je nekdanji krilni oltar v cerkvi Sv. duha v Mrzlavi vasi (hrani ga Narodna galerija), nastal sredi 16. stol. Nastop protestantizma in njegov razmah v drugi polovici 16. stol. je v sakral­ni umetnosti zapustil Lutrovsko klet v Sevnici s prvovrstno stensko poslikavo furlanskega slikarja iz leta 1610. Edini kasetiran strop v Posavju je v leta 1647 pozidani cerkvi sv. Rozalije nad Krškim, ki ga je leta 1666 s figurami in ornamenti poslikal Johann Sohar. Še nekaj cerkva je bilo zgrajenih v zgodnjebarocnem obdobju; iz 17. stol. so cerkve sv. Ane v Leskovcu pri Krškem, sv. Lenarta v Zabukovju, sv. Lovrenca na Metnem Vrhu, sv. Roka v Drožanju pri Sevnici, iz zadnje cetrtine tega stol. pa cerkvi sv. Marjete na Pe-cjah in Matere božje v Šmarju. Odlocilna za umetnostne programske naloge 18. stol. je bila Cer­kev, ki je posodabljala in opremljala samostanske celote in cer­kvene stavbe. Kostanjeviška redovna cerkev je z barokizacijo zu­nanjšcine in notranjšcine ter cerkvene opreme doživela radikalne spremembe ok. leta 1740, v drugi polovici 18. stol. je bila zakljuce­na prenova samostanskega arkadnega dvorišca. Številne srednje­veške cerkve so bile prezidane in razširjene, skoraj brez izjeme pa so dobile novo opremo. Nekaj cerkva, predvsem romarskih, so v baroku zgradili na novo in predstavljajo pomembne slov. spome­nike tega slikovitega sloga. Na obmocju Posotelja so štiritraktnemu renesancnemu dvorcu v Olimju med letoma 1665 in 1675 prizidali zgodjnebarocno cerkev Marijinega vnebovzetja. Na zacetku 18. stol. je bila sezidana cer­kev sv. Ane na Babni Gori, med letoma 1730 in 1738 cerkev sv. Hijacinte v Rogatcu, sredi 18. stol. pa npr. tamkajšnja župnijska cerkev sv. Jerneja (dokoncana leta 1743) in znamenita romarska cerkev sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori, ki so jo zgradili po nacrtih arhitekta Jožefa Hofferja. Med poznobarocne cerkve spa-dajo sv. Donat na Donacki gori, Censtohovska Mati božja v Zgornji Kostrivnici (zgrajena v letih 1766–1768) in sv. Katarina v Nezbišah, dokoncana leta 1772. V tem casu je bila v Posavju prenovljenih vecina starejših cerkva, med njimi cerkev kapucinskega samostana v Krškem leta 1718, cerkev sv. Lovrenca na Bizeljskem v letih 1725–1737, v drugi tretji­ni 18. stol. cerkev sv. Petra in Pavla v Brestanici. Zidavo romarske UMETNOSTNI SPOMENIKI UMETNOSTNI SPOMENIKI 224 cerkve Marijinega vnebovzetja na Topolovcu sta leta 1734 podprla boštanjska barona T. in A. Mordax. Sredi 18. stol. so bile predela­ne cerkev sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu, romarska cerkev sv. Roka nad Sevnico in socasno kapela sv. Ane v nekdanjem žu­pnišcu v Kostanjevici na Krki. V poznobarocnem duhu je bila v le­tih 1760–1770 predelana romarska cerkev sv. Ane v Leskovcu pri Krškem, socasno sv. Marjeta na Libni. Nekaj cerkvenih stavb je v celoti zgrajenih v barocnem slogu, mednje spadajo stavbe L. Pra­gerja in J. N. Fuchsa. Med pomembna dela L. Pragerja, glavnega predstavnika poznega baroka v osrednji Sloveniji, spadajo župnij-ska cerkev sv. Lovrenca na Raki (postavljena v letih 1770–1779), cerkev na Slinovcah (dokoncana leta 1778) v bližini Kostanjevice na Krki ter njemu pripisana cerkev sv. Roka v Brežicah. Med ba­rocni klasicizem J. N. Fuchsa se uvršcata špitalska cerkev Sv. du-ha v Krškem (zgrajena v letih 1776–1777) in župnijska cerkev sv. Lovrenca v Brežicah. Obe sta predstavnici tipicne cerkvene arhi­tekture, kakršna se je izoblikovala na zacetku 18. stol. v Podonavju in na Ceškem, s centralno tlorisno zasnovo in tridelno konkavno razgibano fasado. Tipicna gradnja s konca 18. stol. je tudi župnij-ska cerkev sv. Mihaela v Pišecah. Barocno prenovljeno arhitekturo pogosto spremlja štukaturni okras. Najlepše štukature so v kapelah sv. Hieronima v gradu Bi-zeljsko in sv. Ane nekdanjega župnišca v Kostanjevici na Krki, v župnijski cerkvi sv. Helene v Loki pri Zidanem Mostu in v gradu Brežice. Cerkvena oprema je bogata predvsem v obliki oltarjev, kipov in slik. V slogu zlatih oltarjev 17. stol. so izdelani stranski oltarji v mnogih cerkvah v Posavju, npr. v cerkvi sv. Jurija v Kaplji vasi, oba sta mocno poškodovana, ter oltarji sv. Franciška v cerkvi sv. Štefana v Nemški vasi, sv. Jurija v sv. Jakobu na Cedmu, sv. Roka v cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem, sv. Fabijana v cerkvi sv. Jožefa na Trški Gori, v cerkvi sv. Križa na Cirniku; bogato rezljan je glavni oltar sv. Barbare v istoimenski cerkvi na Piršenbregu. Eden najlepših zlatih oltarjev v Posavju je glavni oltar v župnijski cerkvi Žalostne Matere božje v Leskovcu pri Krškem, delo ljubljanske delavnice kiparja A. Ferfille iz leta 1685. V tradiciji zlatih oltarjev 17. stol. so bili v 18. stol. izdelani oltarji sv. Ane v cerkvi sv. Marje-te na Libni, sv. Jerneja v istoimenski cerkvi na Artiškem bregu in Roženvenski Mariji posvecen oltar v cerkvi sv. Jožefa na Trški Go-ri. Zlati oltarji so se v velikem številu ohranili tudi v Posotelju, kjer krasijo npr. cerkve sv. Barbare na Vinskem Vrhu, Žalostne Matere božje na Stari Sveti gori, sv. Urha v Lesicnem, sv. Vida na Vidovici, sv. Lenarta v Dreveniku, sv. Mohorja in Fortunata na Malih Rodnah in obe cerkvi v Olimju. Monumentalni veliki oltar v cerkvi Marijine­ga rojstva na Svetih Gorah iz leta 1693 se pripisuje Mariborskemu kiparju F. K. Reissu. Delo predstavnika zrelega baroka J. G. Božica je glavni oltar iz leta 1715 v župnijski cerkvi v Loki pri Zidanem Mostu. Dolenjsko­posavskim rezbarjem pripisujejo oltar sv. Notburge iz leta 1762 na Sremicu, oltar sv. Apolonije na Libni, veliki oltar v Dolenji Stari vasi ter posamezna kiparska dela, npr. kamnita kipa Imakulate iz leta 1726 z znamenja na trgu, zdaj shranjenega v župnijski cerkvi v Sevnici, in sv. Jožefa iz leta 1762 iz samostanske cerkve v Ko­stanjevici na Krki, ter dva kipa z velikega oltarja z Loga pri Bošta­nju. Dinamicna arhitektura velikega oltarja samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki (zdaj na Golem pod Kurešckom) se pripisuje kiparju blizu izrazne moci kiparja J. Gabrica. Eno najvidnejših rez­barskih del je prižnica za cistercijansko samostansko cerkev (zdaj na Golem pod Kurešckom). Skromnejša je prižnica na Raki. Isti avtor je za Kostanjevico zasnoval štiri figure svetnikov; dve sta v Šentjerneju, drugi dve v Posavskem muzeju Brežice. V isti krog spadajo še sv. Katarina in drugi kipi v župnijski cerkvi v Kostanje­vici na Krki. Slogovno izhodišce Janeza Nepomuka in Angela s srcem (zdaj v Posavskem muzeju Brežice) štajerskega kiparja M. Pogacnika je bližnja Koroška. Kakovostna dela zrelega baroka so oltar sv. Janeza Nepomuka s prižnico v cerkvi sv. Lovrenca na Bi-zeljskem, glavni in oba stranska oltarja v župnijski cerkvi sv. Miha­ela v Pišecah ter oltar kapele sv. Hieronima v gradu Bizeljsko. Crni kamniti oltarji ljubljanskih kamnosekov s konca 17. in z zacet­ka 18. stol. so v Posavju ohranjeni v Brestanici, na Trški Gori in v grajski kapeli gradu Brežice. Glavna oltarja nekdanje župnijske cerkve sv. Petra in Pavla v Brestanici in podružnicne cerkve sv. Jožefa na Trški Gori sta bila izdelana v delavnici M. Cusse, prvi leta 1692, drugi v letih 1699–1700. Oltar v grajski kapeli gradu Brežice se pripisuje kamnoseški delavnici Luke Misleja. V 18. stol. so na Štajerskem ustvarjali številni kiparji, ki so delali predvsem v lesu. M. Pogacnik iz Slovenskih Konjic je izdelal veliki oltar za cerkev sv. Areha v Vonarju, v sodelovanju s F. Zamlikom pa naj bi bil naredil tudi kipe na velikem oltarju cerkve sv. Rozali­je v Spodnjem Gabrniku. Prava muzeja barocnega kiparstva sta s svojo bogato in kakovostno opremo cerkvi sv. Jerneja v Rogatcu (dela J. Strauba ter domacinov Š. in J. Jurija Mersija) ter sv. Marije in sv. Marjete na Sladki Gori (med drugimi so v njej izdelki kiparjev F. Galla iz Celja in J. J. Mersija). Veliki oltar v cerkvi Censtohovske Matere božje v Zgornji Kostrivnici je leta 1769 izdelal mariborski kipar J. Holzinger; prvotno je bil namenjen jezuitski cerkvi sv. Aloj­zija v Mariboru. V zgodnjem 18. stol. je s poslikavami v gradu Brežice zenit dose-glo profano monumentalno stensko slikarstvo. Po narocilu grofa I. M. Attemsa so v Brežicah ustvarjali tedanji vidni umetniki K. F. Remb (viteška dvorana), F. I. Flurer (kapela) in J. C. Waginger (sto­pnišce). Delo Radovljicana K. F. Remba je znamenita poslikava vi-teške dvorane iz ok. leta 1700, z znacilno trdo likovno izraznostjo, prepleteno z zgodnještajerskim iluzionizmom z italijanskimi vplivi. V celoti poslikana dvorana nosi v obocni partiji mitološke prizore, ki hkrati simbolizirajo štiri elemente, na stropu si slede sklopi figur, UMETNOSTNI SPOMENIKI UMETNOSTNI SPOMENIKI 226 ki poosebljajo znanost in umetnost in ponazarjajo odlike plemiške rodbine Attems. Motivno in barvno bogat strop grajskega stopni-šca iz ok. leta 1718 je po zadnjih stilnih analizah pripisan Tirolcu J. C. Wagingerju, ki je v iluzionizmu združeval pozzovske, tirolske in štajerske prvine. Stenske slike na stopnišcu z anticno mitološko vsebino s prispodobo petih cutov so dolgo pripisovali Bavarcu F. I. Flurerju. Njegovo delo iz ok. leta 1720 pa so freske Povelicanja križa z atributi Kristusovega mucenja v grajski kapeli, ki sodijo v sam vrh iluzionisticnega slikarstva na Štajerskem in jih oznacuje­ta osebni kolorit in bogastvo arhitekturnih prvin. Kakovostno delo anonimnega slikarja so freske v jv. stolpu sevniškega gradu iz okoli leta 1720, naslikane po graficni predlogi C. Remshardta; upoda­bljajo štiri letne case in muzicirajoco gosposko v grajskem parku. Barocno slikarstvo, predvsem stropne freske, je eno najucinko­vitejših izraznih sredstev likovne umetnosti, ki še vedno mocno pritegne obiskovalce dvorcev in cerkva. Na zacetku 18. stol. je v povezavi s pomembnim mecenom I. M. Attemsom nastalo nekaj izjemnih spomenikov, med njimi leta 1708 poslikava romarske cer­kve Marije Pomocnice kristjanov v Zagorju, ki je delo M. von Gör­za, leta 1712 pa so nastale Wagingerjeve freske pri sv. Lovrencu v Podcetrtku in pri Devici Mariji na Pesku v Olimju. Leta 1738 je J. Waitenhiller poslikal romarsko cerkev sv. Roka na Predenci, temu slikarju je slogovno zelo blizu opus najbolj plodovitega štajerskega freskanta J. A. Lerchingerja. Njegova dela so npr. v cerkvah v Za­gorju in Olimju, kjer je poslikal tudi znamenito lekarno. Prezbiterij samostanske cerkve v Olimju je leta 1740 freskiral pavlinski slikar Ivan Ranger, cerkev sv. Jerneja v Rogatcu pa leta 1743 koroški slikar J. F. Fromiller. Barocno slikarstvo iz tedanje Kranjske je v Posotelju zastopano z oljnimi slikami V. Metzingerja v Rogatcu in A. Cebeja na Sladki Gori. V rimski in bolonjski tradiciji izšolani Lotaringijec V. Metzinger je slikal predvsem oltarne podobe v askezo zamaknjenih svetniških likov. Že od leta 1729 so za brežiške franciškane nastajale oljne podobe, pet jih je danes v Posavskem muzeju Brežice. Med letoma 1734 in 1756 je Metzinger ustvaril 18 nabožnih podob za razlicne cerkve v Posavju. Poznobarocni, klasicisticnemu okusu prilagoje­ni ljubljanski slikar A. Herrlein je za cerkev Sv. duha v Krškem leta 1775, župnijsko cerkev v Leskovcu pri Krškem in krške kapucine naslikal pet slik, dve sliki sta A. J. Lerchingerjevi. Nekaj je tudi del krškega slikarja A. Zeita. Po narocilu pleterske kartuzije so z obujenim cašcenjem številnih svetnikov nastajale oljne slike, dela flamskih, nemških in it. slikarjev 17. in 18. stol. (zdaj jih hrani Gale-rija Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki). Leta 1765 je F. Bergant naslikal portret kostanjeviškega opata Leopolda Busetha (hrani ga Narodna galerija). V 18. stol. izstopa F. Jelovšek, slikar, ki je zdru­žil slogovne prvine it. in severnjaškega baroka. V letih 1740–1742 je po narocilu kostanjeviškega samostana naslikal freski Marijino vnebovzetje ter Brezmadežna z obglavljenim Uskokom. Znamenita je njegova poslikava celotne cerkve na Sladki Gori iz let 1752 in 1753. Pozni Metzingerjev posnemovalec J. Potocnik je ob kon-cu 18. stol. izdelal oltarne slike slinovške cerkve Matere dobrega svéta. Na prelomu iz 18. v 19. stol. je v klasicisticno umirjeni maniri ustvarjal graški slikar M. Schiffer, njegove so freske v cerkvi sv. Roka v Brežicah. Na splošno 19. stol. v umetnostno podobo Posotelja ni prineslo pomembnejših in posebej kakovostnih spomenikov. Med svetlimi izjemami sta izgradnja zdraviliškega kompleksa v Rogaški Slatini po letu 1803 in predelava gradu Jelše v orientalskem slogu. Na novo sta bili zgrajeni neobarocna cerkev sv. Janeza Krstnika v Podsredi in neoromanska bazilika sv. Križa v Rogaški Slatini. V historicnih slogih so »posodobili« tudi številne druge cerkve, še posebej nji­hovo opremo. Glavna podobarja, ki sta te prenove izvedla in tudi sama izdelovala oltarje, sta bila L. Götzl (npr. v cerkvah na Svetem Štefanu, v Šentvidu pri Grobelnem in Završah pri Grobelnem) in A. Pavlic iz Buc (npr. v Polju ob Sotli in Dobležicah). Cerkvene notranjšcine je v drugi polovici 19. stol. freskiral poznonazarenski slikar T. Fantoni iz Gumina v Furlaniji. Njegova dela so v cerkvah Marijinega vnebovzetja v Kozjem, sv. Petra v Bucah, sv. Mihaela na Pilštanju, sv. Janeza Krstnika v Podsredi, sv. Filipa in Jakoba v Selih, Loretske Matere božje v Ložnem in Marijinega vnebovzetja v Šmarju pri Jelšah. Tudi v Posavju so 19. stol. obvladovali historicni slogi. Leta 1838 je bila popolnoma prenovljena župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika v Šentjanžu. Cerkvene stavbe so gradili predvsem v novogotskem in novoromanskem slogu. Takšne so cerkve sv. Križa v Boštanju iz leta 1853, sv. Miklavža v Sevnici iz leta 1863, Imena Marijine­ga v Dobovi iz leta 1865, sv. Janeza Krstnika na Razborju iz let 1867–1868, Marijinega vnebovzetja v Veliki Dolini ter Sv. duha v Malem Trnu, obe iz leta 1885, opušcena pokopališka cerkev sv. Križa v Krškem iz leta 1891, ki je zdaj Dvorana v parku, cerkvi sv. Ruperta na Vidmu v Krškem (zgrajena v letih 1893–1897) in sv. Janeza Evangelista v Krškem (prenovljena leta 1894). Zapozneli primeri historicnega sloga so cerkev sv. Marka v Cerkljah ob Krki iz leta 1905, sv. Križa v Podbocju iz leta 1908 in Marijina bazilika v Brestanici, zgrajena v letih 1908–1914. Za historizem so znacilni tudi mavzoleji, neorenesancen je Auerspergov mavzolej blizu Šraj­barskega turna, neogotski pa mavzolej družine Hocevar v Krškem iz leta 1911. Predstavnik poznonazarenske smeri je bil slikar J. Wolf, rojen v Le-skovcu pri Krškem leta 1825. Njegovo zgodnje delo so unicene freske v cerkvi sv. Ane v Leskovcu pri Krškem ter sliki Marija Kraljica z Jezusom in Ecce homo iz leta 1883 v cerkvi sv. Lovrenca na Raki. J. Bonitti je domnevni avtor ok. leta 1843 nastalih fresk v notranj-šcini cerkve sv. Lenarta pri Brežicah; verjetno socasne so freske v kapeli Božjega groba. V sredini 19. stol. je T. Fantoni v cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah z dekoracijo, prilagojeno arhitekturi, ustvaril UMETNOSTNI SPOMENIKI UMETNOSTNI SPOMENIKI 228 za nazarensko umetnost znacilno razpoloženjsko ubranost. V letih 1876–1877 je T. Fantoni slikal v cerkvi Sv. duha v Articah, leta 1878 je naslikal fresko Poslednja sodba v župnijski cerkvi sv. Mihaela v Pi-šecah. Leta 1886 je obok ladje in prezbiterija v cerkvi Device Marije v Dolenji vasi pri Krškem poslikal M. Bradaška. Freska v prezbiteriju cerkve Matere dobrega svéta na Slinovcah je delo S. Ogrina iz leta 1892. Leta 1897 je celjski podobar I. Gosar dekorativno poslikal kapucinsko cerkev v Krškem. O. Bierti je leta 1909 poslikal župnij­sko cerkev sv. Miklavža v Sevnici, leta 1911 pa skupaj s koroškim slikarjem P. Markovicem župnijsko cerkev Lurške Matere božje v Brestanici. A. Jebacin je ok. leta 1910 poslikal prezbiterij v župnijski cerkvi Žalostne Matere božje v Leskovcu pri Krškem. Ornamental-na poslikava banjastega oboka cerkve sv. Roka na Drožanju iz leta 1913 je delo O. Biertija. Konec 19. stol. je brežiški slikar F. Siko­šek opravil obnovitvena slikarska dela v cerkvi sv. Petra in Pavla v Brestanici ter v cerkvi Marije Pomagaj na Gracki gori. Leta 1932 je slikar J. Gorjup iz Kostanjevice na Krki poslikal prezbiterij cer­kve sv. Miklavža v Kostanjevici na Krki in ustvaril eno najbolj uspelih sakralnih poslikav na Slovenskem v 20. stol. Freske v prezbiteriju župnijske cerkve sv. Lovrenca v Brežicah so delo S. Kregarja iz leta 1966, njegovi so še vitraži v cerkvah sv. Marka v Cerkljah ob Krki, sv. Lovrenca v Brežicah in sv. Križa v Podbocju. Doprsni kip mecena mešcanske šole M. Hocevarja je delo J. Müll­nerja iz leta 1893. I. Zajc, prvi slov. akademsko šolan kipar, je avtor reliefov iz leta 1899 na cerkvi sv. Janeza Evangelista v Krškem. Z rastoco narodno zavestjo sta historizem in secesija dobila tudi nacionalni pomen. Leta 1904 so Brežice dobile Narodni dom v se­cesijskem slogu ter leta 1909 Nemški dom v staronemškem rene­sancnem slogu. Visok vodni stolp, postavljen leta 1914, daje mestu pomemben ambientalni poudarek. V Kostanjevici na Krki je bila leta 1910 zgrajena secesijska Bertollijeva hiša, socasna je secesijska stavba na Dalmatinovi ulici v Krškem. Brežiški arhitekt F. Filipcic je projektiral Dolenjsko galerijo v Novem mestu, zgrajeno leta 1964, osnovno šolo s spominskim parkom Prvih krških borcev v Krškem iz leta 1971 s portreti medaljerja V. Štovicka ter leta 1972 spominski plato v Brežicah Punt in revolucija s kipom S. Batica. Filipcicevo de-lo je tudi Kulturni dom s trgom in spomenikom Matije Gubca kiparja T. Kralja v Krškem. Sodobna župnijska cerkev Kristusovega vstaje­nja na Senovem iz leta 1975 je delo arhitekta J. Fürsta. Javni spomeniki v Krškem, Sevnici in Brežicah so še: spomenik NOB (arhitekt S. Kern, kipar S. Keršic), kip polihistorja Janeza Vaj­karda Valvasorja iz leta 1966 kiparja V. Štovicka, spomenik NOB (arhitekt J. Plecnik) v Sevnici in kip Suzana S. Batica pred gimna­zijo Brežice. V Kostanjevici na Krki so kipi Talec T. Kosa, Vdova z otrokom I. Meštrovica, Spomenik Ivana Oražna S. Jarma in B. Ko-beta ter mozaik I. Seljaka - Copica Bitka na Krškem polju, nastal v letih 1975–1982. Mozaik I. Seljaka - Copica je tudi v Kulturnem domu Matije Gubca v Krškem. V V VINOGRADNIŠTVO Vinogradništvo Tradicija vinogradništva in vinarstva dajeta Posavju in Posotelju poseben pecat. Že v pretekli dobi so imeli kmetje z ravnine tudi vec kot 10 km oddaljene vinograde z zidanicami v gricevju. Zdaj je veliko vinogradov v lasti nekmetov, ki so zidanice preuredili v pocitniške hišice. Vinorodna gricevja v Posavju in Posotelju se uvršcajo v Posavsko in Podravsko vinorodno deželo. Vinogradi na Gorjancih in v Krškem gricevju na desnem bregu Save spadajo v Dolenjski vinorodni oko­liš, vinogradi Bizeljskega in Senovskega gricevja na levem bregu Save v Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, oba sta del Posavske vinorodne dežele. Vinogradi s. od Orlice spadajo v Šmarsko-Vir­štanjski vinorodni okoliš, ki je del Podravske vinorodne dežele. V vseh okoliših so najpogostejše in priporocene sorte vinske trte laški rizling, sauvignon, beli pinot, chardonnay, modra frankinja in modri pinot, v Bizeljsko-Sremiškem okolišu tudi rumeni plavec in žametovka. Vinu doloca znacilnosti in poreklo pridelovalno obmo-cje. Geografsko je opredeljeno s podnebnimi in talnimi razmerami ter lego vinogradov (n. v., ekspozicija, naklon); manj razlik je v na-cinu pridelave vina. Šmarsko-Virštanjski vinorodni okoliš Obsežno in razkosano vinorodno obmocje sega od Zgornjesotel­skega in Voglajnskega gricevja v Ložniško gricevje, od koder se mimo Celja in Laškega po s. vznožju Bohorja in Orlice vraca k So-tli, kjer obsega Srednjesotelsko gricevje. Po naravnih znacilnostih obmocja (reliefna razgibanost, talne razmere, podnebje) se razcle­njuje na štiri ožje okoliše: Virštanjski, Tinski, Sladkogorski in Dra­meljski. Vinogradi so urejeni na precejšnjih strminah, vecinoma na laporju in kremencevih pešcenjakih. Najvec jih je na zgornjih delih pobocij slemen visoko nad dnom dolin, do kamor ne seže megla. Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš Obsega vinograde na j. pobocjih gricevnatega in hribovitega po­vršja na desnem bregu Save, med Zidanim Mostom, Laškim, Bo-horjem, Orlico in Sotlo. Sestavljata ga Senovsko gricevje v z. in Bizeljsko gricevje v v. delu. Maticno podlago s. dela sestavljajo triasni apnenci in miocenski laporji, v j. delu prevladujejo pešceni laporji. Na tej podlagi so se razvili trije temeljni talni tipi: rendzi­na, rjava tla in podzoli, ki pomembno vplivajo na znacilnosti vin. Zaradi mocno razgibanega površja s povprecnim naklonom 30 % VINOGRADNIŠTVO VINSKA CESTA 230 so vinogradi terasirani. Subpanonsko podnebje kljub izdatnemu kolebanju temperatur in padavin omogoca gojenje vinske trte in pridelavo vrhunskih vin. Najbolj znano vino ožjega Bizeljsko-Sre­miškega okoliša je bizeljcan, ki ga pridobivajo z mešanjem razlic­nih grozdnih sort. Dolenjski vinorodni okoliš Obsega gricevnato površje v porecjih Krke in Mirne, ki ga sesta­vljajo Krško gricevje, nižje lege Raduljskega hribovja, s., prisojno obrobje Mirnske doline, Dolenjsko podolje, Suha krajina in Pod-gorje pod Gorjanci. Dokaj razgibano površje z n. v. do ok. 500 m ima zelo raznoliko geološko sestavo; tu sta se razvila dva osnovna talna tipa, ugodna za vinogradništvo: kraška ilovica na apnencasti podlagi in pešceno lapornata karbonatna tla. Subpanonsko pod-nebje vecjega dela obmocja se v s. in z. delu že prepleta z alpskim, kar se kaže v nižjih temperaturah in vecji kolicini padavin. Te razlike se odražajo tudi v lastnostih dolenjskih vin. Posebno znamenito dolenjsko vino je svetlordec, suh, kiselkast, manj alkoholen cvi-cek, ki ga pridelujejo z mešanjem rdecih in belih sort grozdja. Vinska cesta Posavje in Posotelje sta precej na gosto prepredena z vinskimi cestami, ki vodijo po slikovitih vinogradniških pokrajinah pod Gor­janci, v Bizeljskem in Krškem gricevju ter Šmarsko-Virštanjskih goricah. Obiskovalci lahko ob njih obišcejo in si ogledajo kultur­nozgodovinske, etnografske in druge znamenitosti, se ustavijo v vinskih kleteh, gostišcih, na turisticnih in izletniških kmetijah. Bizeljsko-Sremiška vinska cesta se vije po vinorodnih obmocjih Bizeljsko-Sremiškega vinorodnega okoliša na levem bregu Save. Zacenja se v naselju Vranje na z. in poteka skozi Podvrh, Trnovec, Poklek nad Blanco, Selce nad Blanco, Gorenji Leskovec, Kališo­vec, Dovško, Senovo, Sremic, Kremen, Pleterje, Zdole, Zgornjo Pohanco, Volcje, Sromlje, Pišece, Bizeljsko in Bukovje do Orešja na Bizeljskem. Znani vinski sorti ožjega Bizeljskega okoliša sta beli in rdeci bizeljcan, vinogradniki pa pridelujejo tudi vina vrhunske kakovosti kot so laški rizling, šipon, beli pinot, modra frankinja. Obiskovalci krajev ob vinski cesti se lahko ustavijo na turisticnih kmetijah, v vabljivih vinotocih in gostišcih z bogato ponudbo, od­krivajo podzemni svet repnic ali pa se seznanjajo z bogato kulturno dedišcino, zlasti s slikovitimi gradovi in cerkvami. Krško gricevje je najgosteje prepredeno z vinskimi cestami v v., vinorodnem delu. Iz Krškega se vzpenjata dva kraka, prvi prek Tr-ške Gore, Creteža pri Krškem in Gore, drugi mimo Šrajbarskega Turna in Osredka pri Trški Gori; združita se pri Goleku. Vinska ce­sta poteka naprej proti z. mimo Ivandola in Nemške vasi do Malega Trna, kjer se ji pridruži novi krak iz Senuš, nato vodi mimo Sme-cic, Planine pri Raki, Rovišca pri Studencu in Zavratca do zaselka Križe, se spoji s krakom iz Dolenjih Radulj, in se nadaljuje prek Osredka pri Hubajnici, Velike in Male Hubajnice, Primoža, zaselka Nova Gora, Slancjega Vrha, Malkovca in Sv. vrha do doline Lakni­ce, kjer se prikljuci na cesto Mokronog–Škocjan. Znacilno vino Krškega gricevja je cvicek. Obiskovalci si lahko na poti po vinskih cestah Krškega gricevja ogledajo dokaj neokrnjeno pokrajino, ki je zaradi prometne odmaknjenosti razmeroma redek cilj turisticnih obiskov. Podgorjanska vinska cesta vijuga po obronkih Gorjancev. Poteka od Dvorc jv. od Cateža ob Savi, z novejšim krakom iz Mokric, nato se vije mimo Cerine, Sobenje vasi, Piroškega vrha, Gadove peci in Vinjega Vrha do Kostanjevice na Krki, od tam pa prek Pleterskega hriba in Tolstega Vrha do Velikih Brusnic. Vinorodna obmocja v Podgorju na s. podnožju Gorjancev so znana zlasti po cvicku, ki je še posebno znamenit na obmocjih slemen Gadova Pec in Bocje. Po mocno razkosanem Šmarsko-Virštanjskem vinorodnem okoli­šu vodi vec krakov vinskih cest. V j. delu se vije po vinorodnem gricevju z. od Bistrice ob Sotli, povezuje Trebce, Crešnjevec ob Bistrici, zaselek Dalecna Gorca, Dekmanco in zaselek Dobrova, se nadaljuje prek Polja ob Sotli, Buc, zaselka Bucka Gorca, Viršta­nja in Imenske Gorce do Imenega. S. od Rudnice poteka mimo Sv. Urbana, Bezgovice in Roginske Gorce, prek zaselka Tinski Vrh, Orehovca, Vršne vasi, Škofije ter Konuškega in Koretnega v dolino Mestinjšcice. Povezani so tudi vinorodni kraji v j. podgorju Boca; vinska cesta poteka prek Dolge Gore, Sladke Gore, Pecice, To-polovca, Podturna in Zgornje Kostrivnice do Zagaja pod Bocem. V vinih Šmarsko-Virštanjskega okoliša se lastnosti vin Podravske vinorodne dežele prepletajo z lastnostmi vin Posavske vinorodne dežele. Voglajnsko-Zgornjesotelsko gricevje Gricevnata pokrajina v. od Celja, med Bocem, Donacko goro in Macljem na s. ter zadnjimi odrastki Posavskega hribovja na j. se imenuje Voglajnsko-Zgornjesotelsko gricevje. Ima obliko široke­ga, proti v. odprtega podolja. Po geološki zgradbi je sinklinala, za­polnjena z oligocenskimi in miocenskimi sedimenti. Prevladujejo laporji, precej je vulkanskih kamnin in kvartarnih ilovic. Z. del, imenovan Voglajnsko gricevje, pripada porecju Voglajne, v. del, imenovan Zgornjesotelsko gricevje, pa porecju Sotle. Na dnu dolin in po nizkih gricih je precej njiv in travnikov, na prisojah v nekoliko višjem in strmejšem gricevju so vinogradi in sadovnjaki, gozd prevladuje zlasti v osojnih legah. Pokrajina je gosto poselje­na, prepredena z razloženimi in manjšimi grucastimi naselji. V kmetijstvu so pomembne vse panoge: poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo in vinogradništvo. H gospodarski zaostalosti pokrajine je najvec pripomogla prometna zaprtost, zlasti pa pozna izgradnja prometnic; v pokrajini dolgo ni bilo vecjih zaposlitvenih središc. Do V VINSKA CESTA VOGLAJNSKO­ZGORNJESO­TELSKO GRICEVJE VOGLAJNSKO­ZGORNJESO­TELSKO GRICEVJE zacetka šestdesetih let 20. stol. je vec kot polovico preb. zaposlo­valo kmetijstvo, potem se je postopoma povecevala zaposlenost v industriji, prometu, turizmu in storitvenih dejavnostih. Raznovrstna, zlasti predelovalna industrija je osredotocena v Štorah, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Mestinju, Rogaški Slatini in Rogatcu. Glavni oskrbovalni središci sta Šentjur v z. delu in Rogaška Slatina v v. 232 Z Z ZDRAVILIŠCE ROGAŠKA SLATINA Zdravilišce Rogaška Slatina Rogaška Slatina se z vecstoletno tradicijo uvršca med starejša in pomembnejša zdravilišca v Evropi. Izkopanine in rimska cesta, ki je iz Celeje mimo Lemberga in Rogatca vodila v Petovijo, dokazu­jejo, da so obmocje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani. V neposredni bližini vrelca Tempel so našli rimsko bronasto iglo s še­stimi glavami, v studencu v bližnji Kostrivnici pa keltske kovance. Zdravilne ucinke vode so že pred prvimi pisnimi porocili poznali številni, ki so glas o njeni cudežni zdravilni moci širili dalec nao­krog. Prvi pisni viri o mineralni vodi so bili objavljeni leta 1572, ko je slavni alkimist Lenhardt Thurneysser iz Frankfurta v svojem delu Pison objavil prvo analizo mineralne vode iz enega od vrelcev ne­dalec od cerkve sv. Križa. Danes je sicer uveljavljeno prepricanje, da je vrelce odkril hrv. ban Peter Zrinjski, ko naj bi bil ok. leta 1665 na lovu v okolici Rogaške Slatine. Ker je imel težave z jetri, so mu kmetje priporocili pitje vode iz vrelca sredi gozda v bližini župnijske cerkve sv. Križa. Ban je cudežno ozdravel in obenem poskrbel za sloves t. i. svetokriške mineralne vode. Leta 1803 so štajerski deželni stanovi z deželnim glavarjem gro­fom Attemsom odkupili zemljišca okoli vrelcev. To leto velja za leto ustanovitve zdravilišca, ki je takrat dobilo prvega ravnatelja posesti in stalnega zdravnika. Tega leta so v zdravilišcu lahko zasilno na­stanili od 20 do 25 gostov. Narašcala je tudi prodaja mineralne vode, ki jo je bilo mogoce ku­piti v vseh avstr. deželah, na Ogrskem, Hrvaškem, v Italiji, Grciji in celo v Egiptu. V 18. stol. so se staremu gostišcu ob vrelcih pri­družila nova, manjša zasebna poslopja za polnjenje vode. Sredi 19. stol. je zdravilišce v Rogaški Slatini postalo najpomembnejši letoviški kraj v j. delu habsburške monarhije. Z odprtjem železni­ške proge leta 1904 je dobilo novo prometno povezavo, postalo je lažje dosegljivo, z novo polnilnico pa tudi gospodarsko bolj po­membno. V drugi polovici 19. stol. so zasebniki v bližini zdravilišca zgradili vile. Nastalo je naselje Rogaška Slatina. Ob treh vrelcih mineral-ne vode (Donat, Styria, Tempel) s temperaturo 11 °C in z razlicno vsebnostjo mineralov, predvsem magnezija, je nastal zdraviliški kompleks hotelov in medicinskih ustanov. Terapijo v Rogaški Sla­tini priporocajo ljudem z gastroenterološkimi težavami (prebavila, jetra, žolc) in boleznimi, povezanimi s presnovo. Mineralno vodo crpajo tudi v komercialne namene. Ustekleniceno vodo tržijo z imeni vrelcev, iz katerih jo zajemajo. ZDRAVSTVO 234 Zdravstvo BOLNIŠNICA Brežice, Splošna bolnišnica Brežice, Cernelceva cesta 15, • (07) 466 81 00 ZDRAVSTVENI DOM Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta, • (07) 498 83 20 Krško, Cesta krških žrtev 132c, • (07) 488 02 00 Senovo, Bohorska cesta 2, • (07) 488 14 20 Sevnica, Trg svobode 14, • (07) 816 15 00 Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, • (03) 818 37 00 ZDRAVSTVENA POSTAJA Bistrica ob Sotli 3, • (03) 800 26 38 Kozje, nn, • (03) 800 26 08 Krmelj 53, • (07) 818 56 20 Podcetrtek, Trška cesta 67, • (03) 818 36 80 Raka 36, • (07) 497 50 74 Rogaška Slatina, Celjska cesta 10, • (03) 818 37 60 Rogatec, Steklarska ulica 12, • (03) 812 16 30 LEKARNA Brežice, Lekarna Brežice, Cernelceva cesta 8, • (07) 499 47 35 Brežice, Lekarna Trnje, Trdinova ulica 1, • (07) 499 47 40 Kostanjevica na Krki, Ljubljanska cesta 16, • (07) 498 72 55 Kozje 150, • (03) 809 06 26 Krmelj 53, • (07) 818 40 04 Krško, Lekarna Krško, Cesta krških žrtev 132c, • (07) 488 10 95 Krško, Lekarna na Vidmu, Cesta 4. julija 40a, • (07) 490 31 11 Podcetrtek, Trška cesta 6, • (03) 819 11 60, • (041) 352 965 Rogaška Slatina, Celjska cesta 10, • (03) 812 10 40 Rogatec, Ceste 9, • (03) 812 10 30 Senovo, Bohorska cesta 2, • (07) 497 16 09 Sevnica, Lekarna Sevnica, Trg svobode 14, • (07) 816 16 20 Sevnica, Lekarna pod Sv. Rokom, Drožanjska cesta 68, • (07) 816 31 70 Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 14, • (03) 810 13 56 REŠEVALNA POSTAJA Brežice, Cernelceva cesta 4, • (07) 496 11 24, • (041) 782 150 Krško, Cesta krških žrtev 56, • (07) 488 02 14 Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, • (03) 818 37 00 Arheološke najdbe iz prazgodovine, keltskih in rimskih casov kaže­jo, da je bila pokrajina zgodaj obljudena; Ajdovska jama pri Nemški vasi prica o življenju cloveka v mlajši kameni dobi. Po dolini Save so se v 8. stol. pr. n. št. naselili Iliri, v 3. stol. pr. n. št. pa so prišli Kelti. Rimljani so v 1. stol. zgradili cesto Emona–Siscija in razvili naselbini Neviodun (Drnovo) in Romula (Ribnica v bližini Mokric). V 5. stol. so z v. zacela prodirati plemena, ki so zrušila rimsko drža­vo. Ostanki poznoanticnega in zgodnjekršcanskega naselja so na Ajdovskem gradcu nad Vranjem blizu Sevnice. Proti koncu 6. stol. so se zaceli naseljevati Slovani. Ob razdelitvi slov. ozemlja med tuje plemice je Posavje leta 895 dobila v dar ple­miška rodbina Breže-Selški. Skozi »Brežiška vrata« so v zgodnjem srednjem veku zaceli vpadati Madžari. Ok. leta 1000 se je v bojih z Madžari na Sotli izoblikovala meja med Ogrsko in nemško državo. V Posavju je bila reka Sava do konca 1. svetovne vojne deželna meja med Štajersko in Kranjsko. V 11. stol. je del med spodnjima tokovoma Save in Sotle prišel v fevd salzburških nadškofov in v njihovi posesti ostal vec kot 400 let. Proti koncu 12. stol. so posta­le upravno in gospodarsko središce salzburške posesti v Posavju Brežice. Ozemlje na levem bregu Krke s Kostanjevico in Rako so v 12. stol. pridobili koroški vojvode Spanheimi, ki so leta 1234 v Kostanjevici na Krki ustanovili cistercijanski samostan. V Krškem in Kostanjevici so v letih 1351–1358 gospodovali grofje Celjski in za njimi Habsburžani. Kostanjevica je leta 1252 dobila mestne pra-vice, Brežice se kot mesto omenjajo leta 1322, Krško je postalo mesto leta 1477, Brestanica in Sevnica pa sta dobili trške pravice v 14. stol. Leta 1479 je ozemlje salzburške nadškofije v Posavju zasedel Matija Korvin in ga v svoji posesti zadržal do leta 1491. Nato je Posavje do leta 1751 pripadalo oglejskemu patriarhatu, do leta 1787 pa goriški nadškofiji. Ob koncu 15. stol. in v 16. stol. so v Posavje veckrat na leto vpadali Turki, ga ropali in pustošili po njem, zato so Habsburžani zaceli graditi obrambni pas, imenovan Vojna krajina. Gradovi, ki so jih fevdalci zgradili v Posavju v srednjem veku, naj bi služili kot zaledje utrjenih postojank. Reformacijsko gibanje je imelo v Posavju številne privržence. V Krškem je Adam Bohoric leta 1564 ustanovil protestantsko šolo, ki jo je obiskoval tudi Jurij Dalmatin; prevajalec Biblije je širil pro-testantski nauk. V Loki pri Zidanem Mostu je med letoma 1530 in 1542 župnikoval in širil protestantizem Primož Trubar. Leta 1515 so se posavski kmetje združili v kmecko zvezo in napa­dali gradove. Požgali so Brežice in tamkajšnji srednjeveški grad, vendar je plemstvo po štirih mesecih uspelo upor zadušiti. V Gub-cevem hrv.-slov. kmeckem uporu leta 1573 so sodelovali kmetje gradov Bizeljsko, Pišece, Mokrice in Brežice. Izdelali so temeljit vojaški nacrt in se v noci med 27. in 28. januarjem podali v boj ZGODOVINA ZGODOVINA 236 »za staro pravdo«. Žarišce upora je bilo na Tahijevih posestvih v Susedgradu in Stubici. Upor se je iz Hrvaškega Zagorja razširil na slov. stran. Kmecko vojsko so pri Krškem porazili uskoki, cez nekaj dni je sledil poraz pri Kunšperku in nazadnje še pri Stubici. V boju, ki je trajal 14 dni, je sodelovalo ok. 12.000 slov. in hrv. kmetov, pobitih je bilo ok. 4000. V 14. in 16. stol., najhuje pa v letih 1646–1652, je na obmocju Posavja morila kuga. V 18. stol., ko se je z regulacijo Save razvila recna plovba, se je Posavje zacelo trgovsko, gospodarsko in kulturno odpirati. Izgra­dnja železniške proge med Zidanim Mostom in Zagrebom leta 1862 je izpodrinila prevozništvo po Savi in spodbudila gospodar-ski razvoj. Leta 1869 je bil v Sevnici slov. tabor, na katerem so udeležen­ci zahtevali zedinjeno Slovenijo, jezikovno enakopravnost, slov. šolstvo in sodstvo. Pred 1. svetovno vojno sta bili germanizaciji izpostavljeni zlasti mesti Brežice in Sevnica, tu sta delovali razna­rodovalni organizaciji Schulverein in Südmarka, ki sta hoteli utrditi nemško šolo in nemško gospodarstvo. Leta 1918 so se pod vplivom oktobrske revolucije in zaradi so-cialnih krivic ob nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kmetje uprli avstr. orožniškim postajam od Kostanjevice na Krki do Velikega Obreža blizu Dobove. Zelo dejavni so bili senovški rudarji, dokler jih ni onemogocila šestojanuarska diktatura. Ok. leta 1934 je zacela združevati napredne ljudi Komunisticna partija Slovenije. Med letoma 1938 in 1941 je v Posavju nastala mocna partijska organizacija z vec celicami, katere glavni idejni in organizacijski vodja je bil Maks Strmecki, sekretar okrožnega komiteja KPS za Posavje. Leta 1936 je iz Posavja odšlo ilegalno 19 prostovoljcev v Španijo, kjer so se bojevali proti fašizmu. V letih 1941–1945 sta si Posavje razdelila nemški in ital. okupator. Nemci so zaceli aprila 1941 preseljevati posavske izobražence v Ljubljansko pokrajino, na Hrvaško in v Srbijo. Splošno preseljeva­nje v Nemcijo se je zacelo 24. oktobra 1941 in je trajalo do konca julija 1942. Zbirno taborišce za izseljence je bila pristava samosta­na trapistov v Brestanici. S podrocja med Savo in Sotlo so Nemci izselili 37.000 Slovencev in jih, razen v Srbijo, poslali v vec kot 160 taborišc, na njihove izpraznjene domove pa so naselili 12.000 Ko-cevarjev, Besarabcev in Tirolcev. Ok. 6000 ljudi se je izgnanstvu izognilo z begom na Hrvaško in v Ljubljansko pokrajino. Preb. se je takoj po okupaciji leta 1941, še zlasti pa leta 1942 zacelo vkljucevati v narodnoosvobodilni boj. Konec julija 1941 je nemška policija zaradi dvojne izdaje v Rorah nad Krškim zajela 10 clanov krške partizanske skupine in jih naslednjega dne ustrelila v gozdu Dobrava pri Brežicah. Konec oktobra 1941 sta zaradi izdaje v boju z Nemci padla Milan Majcen in Janko Mevželj, ki sta skupaj s preb. Šentjanža organizirala upor proti izseljevanju. Brežiška ce­ta, ustanovljena 28. oktobra 1941 v železniški cuvajnici v Brezini, je štela 20 borcev in v mesecu dni obstoja izvedla vec uspešnih ak­cij. Unicena je bila 29. novembra v Kunejevem hramu v Gorjanah blizu Podsrede. 1. novembra 1941 je dolenjski bataljon napadel nemško obmejno postojanko na Bucki. Spomladi 1942 je na tem obmocju delovala Kozjanska ceta, ki jo je okupator postopoma razbil. Od jeseni 1942 do decembra 1943 je tu deloval Kozjanski bataljon, ki se je izkazal v vec akcijah. Z rastocim odporom so se množili povracilni ukrepi okupatorja in ustašev nad civilnim preb. Julija 1943 sta Cankarjeva in Šercerjeva brigada napadli nemško letališce v Cerkljah ob Krki in unicili vec okupatorjevih letal. Gub-ceva brigada je v noci z 11. na 12. oktober 1943 napadla Nemce in belogardiste v Kostanjevici na Krki. 27. aprila 1944 je bil v gozdu nad naseljem Silovec ustanovljen Kozjanski odred. Zavzel je vec sovražnikovih postojank, izvajal razne akcije na železniški progi, mobiliziral v svoje enote in osvobodil obsežno ozemlje. Tega je za nekaj casa iznicila nemška ofenziva, ki se je zacela 9. decembra 1944. Kljub temu je Kozjanski odred vse do odhoda v Prekmurje spomladi 1945 še vedno izvajal razne akcije. Nato je na Kozjan­skem nastal novi Kozjanski odred, ki je sodeloval pri osvobajanju ob koncu 2. svetovne vojne. V osamosvojitveni vojni leta 1991 je bilo v Posavju vec spopadov med Teritorialno obrambo in Jugoslovansko ljudsko armado. V Ri­goncah je prišlo do spopada z mehaniziranim vodom 4. oklepne brigade iz Jastrebarskega, izveden je bil minometni napad na le­tališce v Cerkljah ob Krki, v Krakovskem gozdu in Prilipah sta bili uniceni koloni jugoslovanskih oklepnih vozil. Z ZGODOVINA ŽIVALSTVO 238 Ž Živalstvo Reki Sava in Krka sta bogati z ribjimi vrstami, v Krki so tudi školjke (škržek). Manjše potoke naseljujejo potocni raki. V ostankih mr­tvic, gramoznicah in ribnikih je opaziti zavarovano želvo mocvir­sko sklednico (Emys orbicularis), pogostejša je tudi prinesena rdecevratka (Emys skripta-elegans). Med dvoživkami je pogosta drevesna rega (Hyla arborea), ki je na svetovnem rdecem sezna-mu ogroženih vrst. V Krakovskem gozdu živi žabica plavcek (Rana arvalis wolterstorffi), pa tudi skrivnostna zelena krastaca (Bufo viridis). Dvoživke ogrožata zlasti unicevanje manjših vodnih teles in vnašanje rib. Svojevrstna novejša posebnost je pojav bobrov (Ca­stor fiber) ob Krki in Radulji. V Posavje so verjetno prišli ob Savi z Lonjskega polja na Hrvaškem, kamor so jih pred nekaj leti pripeljali iz Bavarske. Bogat in pester je svet vodnih žuželk, med katerimi so najbolj opazni kacji pastirji (Odonata). Od sesalcev sta pogosta srnjad (Capreolus capreolus) in poljski zajec (Lepus europaeus), precej je tudi zveri, kot so lisica (Vulpes vulpes), kune (Martes sp.) in podlasice (Mustela sp.). Beloprsega ježa (Erinaceus concolor) opazimo žal najveckrat povoženega ob cesti. Pogosti so netopirji (Chiroptera), ki išcejo zavetišca v jamah ter na podstrešjih cerkva in hiš. Opušcene gramozne jame na Vrbini pri Brežicah so priljubljeno zimovališce in gnezdišce številnih vrst ptic, tako da predstavljajo pomemben drugotni ekosistem v pokrajinski biotski raznovrstnosti. Od gnezdilk so tudi v slov. merilu pomembne vrste breguljka (Ripa­ria riparia), kvakac (Nycticorax nycticorax), navadna cigra (Sterna hirundo), copasti ponirek (Podiceps cristatus), vodomec (Alcedo atthis), capljica (Ixobrychus minutus), mali deževnik (Charadrius dubius), obcasno tudi cebelar (Merops apiaster), ki sicer stalno gnezdi v peskokopih na Bizeljskem in v Ravnem ob Krakovskem gozdu. Na travnikih se oglašajo veliki strnadi (Miliaria calandra), postovke (Falco tinnunculus), jerebice (Perdix perdix), prepelice (Coturnix coturnix), pribe (Vanellus vanellus), kosci (Crex crex), mala uharica (Asio otus), kozica (Gallinago gallinago) in tudi za­dnji crnoceli srakoperji (Lanius minor) v Sloveniji. Na poljih je vse pogostejša bela štorklja (Ciconia ciconia), njena crna sorodnica (Ciconia nigra) pa prebiva v Krakovskem gozdu in Dobravi. V Kra­kovskem gozdu gnezdijo tudi orel mali klinkac (Aquila pomarina) in veliko parov srednjega detla (Dendrocopos medius). Kozaca (Strix uralensis) gnezdi tako v nižinskih kot gorskih gozdovih, v slednjih se pojavlja tudi gozdni jereb (Tetrastes bonasia). Hribski škrjanec (Lullula arborea) gnezdi na suhih travnikih Bohorja. Reka Sava, gra­moznice, mocvirni Jovsi in mozaicni suhi travniki so tudi pomembna vmesna postaja med selitvijo in prezimovališce za pticje vrste, kot so liska (Fulica atra), kormoran (Phalacrocorax carbo) ter rjavi in pepelasti lunj (Circus aeroginosus, Circus cyaneus). Ob že omenjenih so stalno ali obcasno prisotne ptice še labod gr-bec (Cygnus olor), siva caplja (Ardea cinerea), kanja (Buteo bu-teo), prosnik (Saxicola torquata), fazan (Phasianus colchicus), smrdokavra (Upupa epops), lišcek (Carduelis carduelis), belovrati muhar (Ficedula albicollis), zlatovranka (Coracias garrulus), kavka (Corvus monedula), zelenec (Carduelis chloris), kalin (Pyrrhula pyrrhula), golob grivar (Columba palumbus), cuk (Athene noctua), šoja (Garrulus glandarius), stržek (Troglodytes troglodytes), kobi­lar (Oriolus oriolus), brglez (Sitta europaea), crna žolna (Dryoco-pus martius), sloka (Scolopax rusticola), lesna sova (Strix aluco), sokol selec (Falco peregrinus) in recni galeb (Larus ridibundus). Ž ŽIVALSTVO Krajevni vodnik A Anovec 105 Anže 21 Apnenik pri Boštanju 184, 185 Apnenik pri Velikem Trnu 105 Ardro pod Velikim Trnom 105 Ardro pri Raki 155 Armeško 21 Arnovo selo 7 Artice 7, 8, 17, 98, 131, 137, 150, 228 Arto 48, 61, 184 Avguštine 82 B Babna Brda 202 Babna Gora 152, 202, 223 Babna Reka 202 Beli Potok pri Lembergu 202, 205, 208 Belo 202, 204, 206, 211, 212 Bezgovica 202, 231 Birna vas 96 Bistrica 88 Bistrica ob Sotli 10, 11, 12, 13, 33, 45, 48, 79, 86, 93, 123, 128, 131, 132, 136, 137, 137, 141, 143, 144, 149, 150, 151, 152, 159, 174, 198, 221, 222, 231, 234 Bizeljska vas 15, 51, 126 Bizeljsko 8, 10, 14, 15, 16, 17, 22, 25, 48, 120, 123, 126, 131, 137, 150, 152, 161, 216, 223, 225, 230, 238 Blanca 6, 78, 131, 150, 162, 185, 189 Blatno 135 Bobovo pri Šmarju 202 Bodrež 203 Bodrišna vas 203 Bojsno 46 Boršt 34 Boštanj 6, 48, 51, 59, 60, 61, 62, 78, 113, 114, 118, 121, 127, 131, 150, 159, 185, 240 223, 227 Bracna vas 15 Brecljevo 203 Breg 185, 221 Brege 105 Brestanica 10, 19, 20, 21, 41, 45, 48, 56, 57, 58, 59, 66, 67, 70, 114, 123, 131, 136, 137, 148, 150, 152, 175, 177, 178, 181, 182, 183, 220, 221, 223, 225, 227, 228, 235, 236 Brestovec 165, 167, 170 Brezje pri Bojsnem 46 Brezje pri Dovškem 179 Brezje pri Lekmarju 203 Brezje pri Podplatu 166, 216 Brezje pri Raki 6, 155 Brezje pri Senušah 105, 137 Brezje pri Veliki Dolini 24 Brezje v Podbocju 47, 137, 138 Brezovec pri Polju 141 Brezovec pri Rogatcu 170, 172 Brezovica na Bizeljskem 15, 161 Brezovica v Podbocju 138 Brezovo 185 Brezovska Gora 105 Brežice 6, 7, 8, 9, 10, 14, 15, 16, 17, 22, 23, 25, 26, 27, 30, 32, 33, 34, 35, 38, 39, 42, 45, 46, 48, 52, 53, 61, 67, 72, 73, 74, 75, 76, 77, 86, 92, 102, 103, 104, 106, 110, 113, 114, 117, 118, 119, 124, 128, 131, 132, 134, 137, 141, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 158, 160, 175, 179, 185, 202, 208, 215, 222, 224, 225, 227, 228, 234, 235, 236 Brlog 138 Brod v Podbocju 85, 138 Brvi 34 Buce 88, 89, 93, 143, 150, 199, 227, 231 Bucerca 105 Budna vas 185 Bukošek 25, 216 Bukovje 15, 230 Bukovje v Babni Gori 203 Bušeca vas 34, 35, 79, 80, 221 C Celine 156 Cerina 25, 26, 59, 63, 231 Cerklje ob Krki 34, 36, 48, 77, 107, 131, 138, 150, 154, 179, 227, 228, 237 Cerovec 96 Cerovec pod Bocem 166, 167, 216 Cerovec pri Šmarju 203 Cesta 106 Ceste 166 Cirje 156 Cirnik 25, 220, 224 Cmereška Gorca 141 Cundrovec 25 Curnovec 7 C Caca vas 166, 199, 216 Canje 175, 186, 220, 222 Catež ob Savi 25, 26, 28, 29, 30, 48, 59, 63, 65, 73, 131, 137, 150, 162, 216, 219, 231 Cedem 26, 224 Celovnik 186, 190, 220, 221 Cešnjice 186 Crešnjevec ob Bistrici 12, 231 Crešnjevec pri Oštrcu 82 Crešnjice nad Pijavškim 106 Crešnjice pri Cerkljah 35, 36 Cretež pri Krškem 106, 230 Crneca vas 82, 83, 137 D Dalce 106, 220, 221 Decno selo 7, 46 Dedna Gora 186 Dedni Vrh 156 Dednja vas 46, 135 Dekmanca 12, 231 Dobe 6, 82 Dobeno 26 Dobležice 88, 219, 227 Dobova 6, 7, 10, 19, 21, 38, 39, 48, 67, 68, 73, 74, 112, 113, 114, 123, 131, 142, 150, 152, 154, 160, 195, 227, 236 Dobovec pri Rogatcu 123, 152, 171, 172, 173 Dobrava ob Krki 138 Dobrava pod Rako 156 Dobrava pri Kostanjevici 82 Dobrova 59, 180 Dol 138 Dol pri Pristavi 203 Dol pri Šmarju 204 Dolenja Lepa vas 106 Dolenja Pirošica 35 Dolenja vas pri Articah 7 Dolenja vas pri Krškem 106, 175, 228 Dolenja vas pri Raki 156 Dolenje Skopice 26, 27 Dolenji Boštanj 63, 64, 152, 186 Dolenji Leskovec 21, 58 Dolga Raka 156 Dolnja Prekopa 60, 82, 83 Dolnje Brezovo 67, 182, 187, 188 Dolnje Impolje 126, 187 Dolnje Orle 187 Dolšce 83 Donacka Gora 172 Dovško 180, 219, 230 Dragomilo 204, 205 Dramlja 15, 222 Drenovec pri Bukovju 15 Drenovec pri Leskovcu 106 Drensko Rebro 88, 93, 199 Drevenik 166, 216, 220, 222, 224 Drnovo 6, 7, 33, 48, 54, 59, 105, 106, 107, 108, 110, 153, 235 Drožanje 187, 223, 228 Drušce 187 Dunaj 6, 107 Dvor 6, 204 Dvorce 26, 48, 61, 65, 231 F Frluga 138, 219 G Gabrce 166 Gabrijele 48, 96, 152, 220 Gabrje 62, 97 Gabrje pri Dobovi 39 Gabrovec pri Kostrivnici 166, 168, 216 Gaj (Brežice) 26 Gaj (Šmarje pri Jelšah) 204 Gazice 35 Globocice 26, 137, 216 Globocice pri Kostanjevici 83 Globoko 7, 17, 46, 67, 73, 74, 150, 153, 161 Globoko pri Šmarju 204 Glogov Brod 8 Gmajna 156 Golek 107, 230 Goli Vrh 156 Golobinjek ob Sotli 141 Gora 108, 219, 230 Gorenja Lepa vas 108 Gorenja Pirošica 35 Gorenja vas pri Leskovcu 108, 137 Gorenje Dole 108 Gorenje Skopice 26, 27 Gorenji Leskovec 180, 230 Gorica 107, 108, 115 Gorica pri Raztezu 21 Gorjane 88, 237 Gornja Prekopa 83, 137 Gornja vas 203, 204 Gornje Brezovo 48, 188 Gornje Impolje 188 Gornje Orle 188 Gornje Pijavško 108 Gornji Lenart 27, 146 Gostinca 141, 216 Goveji Dol 97 Gradec 138, 219 Gradišce 88, 93, 199 Gradišce pri Raki 156 Gradiški Dol 167 Gradnje 139 Gregovce 15, 126 Gric 83 Grlice 204 Grobelce 205, 216 Grobelno (del) 44, 150, 153, 160, 172, 203, 205, 208, 209, 210, 212, 213 Gržeca vas 108 Gubno 89 Gunte 109 H Hajnsko 205 Hinje 97 Hrastek 139 Hrastje ob Bistrici 12, 13, 121, 199 Hrastje pri Cerkljah 35 Hudo Brezje 188 I Imeno 10, 93, 123, 141, 142, 150, 154, 160, 198, 204, 211, 231 Imenska Gorca 142, 221, 231 Irje 167, 168 Ivandol 109, 230 Ivanjše 83 Izvir 35, 107 J Jablance 83, 216 Jablanica 188 Jazbina 205 Jelenik 156 Jelovec 50, 188 Jelše 109, 137 Jelševec 109 Jeperjek 97 Jercin 142 Jereslavec 72, 74 Jerovska vas 202, 205, 208 Jesenice 27, 48, 67, 150 Ješovec pri Kozjem 89 Ješovec pri Šmarju 205, 206 K Kacji Dol 167 Kal pri Krmelju 97, 220 Kalce 109 Kalce-Naklo 139 Kališovec 180, 216, 230 Kamence (Brežice) 27 Kamence (Rogaška Slatina) 165, 167 Kamenica 97 Kamenik 206 Kamenško 97 Kamna Gorca 167 Kapele 17, 37, 39, 72, 73, 74, 119, 150, 154 KRAJEVNI VODNIK KRAJEVNI 242 Kaplja vas 98, 219, 220, 224 Karlce 83 Kladje nad Blanco 188 Kladje pri Krmelju 98 Klake 89, 91 Kobile 109 Kocarija 83 Kocno 59, 109 Koludrje 97, 98 Kompolje 59, 154, 189, 219 Konjsko 189 Konuško 206, 231 Koprivnica 88, 137, 150, 152, 180 Koprivnik 84 Koretno 206, 231 Koritnica 156 Koritno 27 Korpule 203, 206 Kostanjek 180 Kostanjevica na Krki 6, 8, 10, 33, 34, 36, 43, 48, 53, 59, 60, 61, 67, 78, 80, 81, 83, 84, 85, 86, 115, 126, 127, 131, 136, 137, 138, 139, 140, 146, 150, 152, 162, 163, 174, 177, 219, 220, 221, 222, 224, 225, 226, 228, 231, 234, 235, 236, 237 Kozje 10, 45, 53, 61, 65, 67, 76, 79, 86, 87, 88, 89, 91, 93, 120, 128, 131, 132, 149, 150, 151, 152, 154, 159, 198, 199, 200, 221, 222, 227, 234 Krajna Brda 189 Kraška vas 27 Kremen 109, 230 Kristan Vrh 205, 206 Križ 98 Križan Vrh 12, 44 Križe 8 Krmelj 10, 45, 48, 58, 62, 67, 68, 78, 79, 96, 97, 100, 101, 131, 150, 152, 153, 234 Krsinji Vrh 98 Krška vas 27, 34, 36, 37, 150, 221 Krško 7, 8, 9, 10, 19, 22, 26, 27, 32, 33, 34, 35, 41, 43, 45, 49, 51, 53, 59, 60, 61, 65, 66, 67, 75, 76, 77, 78, 79, 80, 86, 88, 90, 92, 94, 102, 103, 104, 105, 106, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 119, 128, 131, 132, 134, 137, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 155, 160, 162, 163, 175, 177, 179, 182, 183, 184, 185, 186, 189, 196, 215, 219, 222, 223, 224, 226, 227, 228, 230, 234, 235, 236 Krtince 206 Kržišce 157 Kunšperk 11, 12, 13, 15, 53, 93, 94, 120, 121, 133, 160, 198, 221, 236 L Lastnic 142 Laše 206 Laze 28 Laze pri Boštanju 57, 189 Ledina 189 Lekmarje 206 Lemberg pri Šmarju 54, 120, 199, 202, 205, 207, 219, 233 Lesicno 6, 79, 87, 89, 93, 131, 143, 150, 198, 224 Leskovec pri Krškem 33, 49, 58, 59, 65, 67, 105, 109, 110, 115, 117, 131, 137, 150, 152, 175, 222, 223, 224, 226, 227, 228 Leskovec v Podborštu 98 Libelj 110 Libna 6, 110, 113, 114, 224, 225 Lipovec 207 Loce 39 Log (Rogatec) 50, 173, 199 Log (Sevnica) 118, 119, 189, 190, 219, 221, 225 Loka pri Zidanem Mostu 62, 76, 78, 79, 125, 127, 137, 147, 150, 186, 190, 219, 220, 222, 224, 235 Loke 111 Lokve 21 Lomno 106, 111 Loncarjev Dol 190 Lukovec 59, 190 M Mala Dolina 28 Mala Hubajnica 191, 196, 231 Mala Pristava 7, 203, 207 Male Rodne 167, 170, 221, 222, 224 Male Vodenice 84, 220 Malence 80, 84, 126 Mali Cirnik 28, 126 Mali Kamen 181 Mali Koren 157 Mali Obrež 39, 72 Mali Podlog 111 Mali Trn 111, 157, 227, 230 Mali Vrh 46 Malkovec 98, 231 Malo Mraševo 139 Mestinje 67, 141, 144, 149, 150, 160, 166, 202, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209, 211, 212, 232 Metni Vrh 191, 223 Mihalovec 39 Mikote 157 Mladje 137, 139 Mocle 208 Mostec 39, 49, 147 Mrcna sela 181 Mrtovec 191 Mrtvice 107, 111 Mrzla Planina 191 Mrzlava vas 28, 137, 223 N Nemška Gora 111 Nemška vas 6, 60, 111, 112, 224, 230, 235 Nezbiše 142, 167, 223 Nimno 167 Nova Gora 112 Nova vas ob Sotli 15 Nova vas pri Mokricah 28 Nova vas pri Šmarju 208, 209, 210 Novi Grad 191 O Obrežje 28, 49, 123 Oklukova Gora 8 Okroglice 191, 216 Olimje 33, 34, 49, 61, 66, 122, 125, 137, 142, 174, 176, 177, 178, 179, 199, 215, 216, 221, 223, 224, 226 Orehovec (Kostanjevica na Krki) 84 Orehovec (Šmarje pri Jelšah) 208, 217, 231 Orehovo 192 Orešje na Bizeljskem 6, 7, 15, 16, 51, 123, 163, 217, 230 Orešje nad Sevnico 192 Ortnice 89 Osredek pri Hubajnici 192, 231 Osredek pri Krmelju 99 Osredek pri Podsredi 89, 137 Osredek pri Trški Gori 112, 230 Oštrc 84, 137 Otavnik 99 P Pavla vas 99, 219 Pavlova vas 135, 219 Pecelj 142 Pecica 202, 205, 206, 208, 212, 219, 222, 231 Pecice 8, 136, 137 Pecje 192, 217, 223 Perišce 28 Pesje 112 Pijana Gora 112 Pijavice 99 Pijovci 208 Pilštanj 14, 33, 44, 55, 87, 89, 90, 93, 120, 159, 174, 198, 227 Piršenbreg 46, 224 Pišece 17, 46, 55, 73, 77, 124, 131, 133, 134, 137, 145, 146, 147, 150, 220, 224, 225, 228, 230, 235 Planina pri Raki 157, 230 Planina v Podbocju 47, 137, 139 Plat 168 Platinovec 203, 208 Ples ob Sotli 13 Pleterje 112, 136, 147, 230 Podbocje 26, 49, 57, 67, 83, 131, 137,138, 139, 140, 150, 160, 219, 227, 228 Podboršt 99 Podcetrtek 11, 12, 13, 33, 44, 49, 50, 55, 65, 73, 79, 86, 87, 93, 120, 125, 128, 129, 131, 132, 137, 140, 141, 143, 144, 145, 147, 149, 150, 151, 152, 154, 168, 176, 198, 199, 205, 208, 209, 215, 222, 226, 234 Podgorica 192 Podgorje ob Sevnicni 192, 220 Podgorje pri Pišecah 135 Podgraceno 28, 30, 52 Podlipa 157 Podplat 150, 166, 167, 168, 169, 171, 205, 206, 208, 210, 212 Podsreda 11, 13, 45, 56, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 93, 120, 131, 133, 145, 150, 152, 159, 181, 198, 199, 217, 219, 221, 227, 237 Podstrm 84 Podturn 168, 231 Podulce 157, 219 Podvinje 74 Podvrh 192, 217, 230 Poklek nad Blanco 152, 193, 221, 230 Poklek pri Podsredi 90 Polje ob Sotli 93, 131, 143, 199, 227, 231 Polje pri Bistrici 13, 93, 198 Polje pri Tržišcu 99 Polžanska Gorca 209, 212 Polžanska vas 209, 210, 217 Ponikve 28, 222 Ponikve pri Studencu 193 Poštena vas 35 Površje 157 Predel 204, 209 Predenca 175, 209, 221, 226 Prelasko 7, 49, 143 Preloge pri Šmarju 209 Premagovce 139 Preska 193 Presladol 21, 180 Prešna Loka 193 Prilipe 29, 159, 163, 237 Primož 94, 193, 231 Pristava ob Krki 139 Pristava pod Rako 157 Pristava pri Lesicnem 143 Pristava pri Leskovcu 112 Pristava pri Mestinju 131, 143, 150, 202, 203, 204, 206, 210, 211, 212 Pristavica 168 Prnek 168 Prušnja vas 139 Pustike 209 R Racica 193 Racja vas 35 Radež 193 Radna 63, 64, 67, 189, 194 Rajec 29, 54, 65 Rajnkovec 168, 170 Raka 49, 57, 62, 105, 117, 131, 150, 155, 156, 195, 224, 225, 227, 234, 235 Rakovec (Kapele) 60, 72, 74 Rakovec (Šmarje pri Jelšah) 209 Ratanska vas 164, 165, 168 Ravne pri Zdolah 49, 113, 217 Ravni 113 Ravno 128, 157, 238 Razbor 62, 194, 227 Raztez 21, 49 Reštanj 57, 152, 181, 220 Ribnica 28, 29, 30, 235 Rigonce 39, 60, 123, 237 Rjavica 169 Rogacice 194 Rogaška Slatina 11, 33, 43, 65, 66, 67, 73, 76, 78, 79, 80, 87, 125, 128, 129, 131, 132, 144, 145, 146, 147, 149, 150, 151, 152, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172, 199, 200, 201, 204, 205, 206, 207, 211, 215, 217, 227, 232, 233, 234 Rogatec 11, 57, 63, 66, 67, 78, 79, 120, 121, KRAJEVNI VODNIK KRAJEVNI VODNIK 123, 124, 128, 129, 131, 132, 149, 150, 151, 152, 153, 160, 164, 165, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 178, 199, 200, 202, 205, 223, 225, 226, 232, 233, 234 Roginska Gorca 143, 152, 231 Rovišce pri Studencu 156, 157, 195, 230 Rožno 7, 21, 22, 49 Rudnica 143, 176 Ržišce 60, 84 S Sajevce 6, 85 Sedlarjevo 137, 143 Sela 144, 222, 227 Sela pri Dobovi 7, 39, 125, 152 Sela pri Raki 157 Selce nad Blanco 195, 230 Selce pri Leskovcu 113 Selo 139 Senovica 209 Senovo 11, 19, 45, 49, 57, 58, 59, 67, 68, 78, 88, 90, 91, 126, 131, 137, 150, 152, 179, 180, 181, 182, 228, 230, 234 Senožete 113 Senuše 105, 113, 137, 230 Sevnica 11, 19, 21, 33, 44, 45, 49, 51, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 75, 76, 78, 79, 87, 92, 94, 96, 99, 101, 117, 121, 125, 128, 131, 132, 137, 148, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 162, 163, 175, 182, 183, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 219, 221, 222, 223, 224, 225, 227, 228, 234, 235, 236 Silovec 6, 8, 49, 237 Skrovnik 99 Sladka Gora 174, 202, 205, 208, 209, 210, 223, 225, 226, 227, 231 Slancji Vrh 99, 231 Slinovce 85, 137, 174, 224, 228 Slivje 139 Slogonsko 74 Slovenska vas 30, 123 Smecice 109, 113, 230 Smednik 158 Sobenja vas 30, 45, 137, 231 Sodna vas 144, 217 Sotensko pri Šmarju 208, 210 Spodnja Kostrivnica 169, 217 Spodnja Libna 113 Spodnja Pohanca 7, 8 Spodnja Ponkvica 210 Spodnje Dule 113 Spodnje Mestinje 210 Spodnje Mladetice 100 Spodnje Negonje 164, 169 Spodnje Pijavško 113 Spodnje Secovo 169, 170 Spodnje Selce 210, 213, 217 Spodnje Tinsko 210, 220, 221, 222 Spodnje Vodale 100 Spodnji Gabrnik 169, 212, 217, 225 Spodnji Stari Grad 113 Srebrnik 13 Srednik 100 Srednje Arto 114 Srednje Pijavško 114 Sremic 49, 114, 217, 225, 230 Sromlje 7, 8, 70, 137, 147, 150, 222, 230 Stankovo 30, 120 Stara vas - Bizeljsko 16, 49, 217, 161 Stari Grad 64, 114 Stari Grad v Podbocju 138, 140 Stojanski Vrh 35 Stolovnik 22 Stranje (Senovo) 181, 220, 222 Stranje (Šmarje pri Jelšah) 141, 143, 144, 150, 153, 154, 160, 204, 205, 206, 210, 211 Straža pri Krškem 114 Straža pri Raki 158 Strmec pri Sv. Florijanu Strmo Rebro 114 Strtenica 203, 211 Stržišce 195 Studenec 45, 49, 60, 78, 94, 128, 131, 150, 156, 157, 195, 220 Sv. Ema 144 Sv. Florijan 169, 170 Sv. Jurij 173 Sveti Štefan 150, 211, 227 Svinjsko 100 Š Šedem 180, 182 Šentjanž 44, 45, 50, 78, 96, 98, 99, 100, 150, 153, 185, 217, 227, 236 Šentjur na Polju 195, 219 Šentvid pri Grobelnem 203, 204, 210, 211, 227 Šerovo 211 Škofija 212, 231 Škovec 100 Šmarcna 59, 61, 195 Šmarje pri Jelšah 11, 44, 50, 66, 67, 75, 76, 78, 79, 128, 129, 131, 132, 143, 149, 150, 151, 152, 153, 154, 164, 171, 175, 201, 202, 203, 204, 206, 207, 208, 209, 210, 211, 212, 216, 219, 227, 232, 234 Štajngrob 100 Šutna 6, 137, 140 T Tekacevo 167, 170 Telce 100 Telcice 101 Tlake 173 Topole 170 Topolovec 59, 169, 212, 224, 231 Topolovo 90 Trebce 13, 86, 128, 159, 217, 231 Trebež 8 Trlicno 173 Trnovec 196, 219, 221, 230 Tršcina 101 Trška Gora 114, 136, 175, 224, 225, 230 244 96, 100, 101, 131, 150, 217, 219, 220, 221 Tržišce (Rogaška Slatina) 164, 165, 170 Tuncovec 170 V Velika Dolina 30, 45, 47, 95, 131, 227 Velika Hubajnica 196, 231 Velika vas pri Krškem 63, 67, 107, 115 Velike Malence 6, 7, 29, 31, 33, 35, 50, 107, 219 Velike Rodne 170 Velike Vodenice 85, 137 Veliki Cirnik 101, 137, 220 Veliki Dol 182 Veliki Kamen 182, 217 Veliki Obrež 40, 72, 236 Veliki Podlog 67, 115 Veliki Trn 45, 50, 105, 106, 111, 112, 115, 131 Veliko Mraševo 140 Veniše 115 Verace 144, 218 Vetrnik 45, 90, 180, 199 Videm 158 Vidovica 144, 224 Vihre 115, 221 Vinec 168, 170 Vinji Vrh 36, 231 Vinski Vrh pri Šmarju 202, 205, 212, 220, 222, 224 Virštanj 50, 76, 89, 144, 218, 231 Vitna vas 16, 222 Vodenovo 6, 44, 212 Vojsko 91 Volcje 8, 230 Volovnik 116 Vonarje 144, 225 Vranje 7, 33, 196, 230, 235 Vrbina 41, 116 Vrbje 85 Vrenska Gorca 91, 127 Vrh 212 Vrh pri Boštanju 50, 197 Vrh pri Površju 158 Vrhek 50, 101 Vrhje 74 Vrhovska vas 36 Vrhulje 116 Vršna vas 212, 231 Vrtaca 85 Z Zaboršt 85, 126, 137 Zabukovje nad Sevnico 45, 78, 131, 150, 197, 223 Zabukovje pri Raki 158 Zadrže 204, 205, 212 Zagaj 11, 13, 93, 128, 198 Zagaj pod Bocem 167, 170, 231 Zagorje 44, 91, 121, 127, 174, 220, 222, 226 Zaloke 158 Zasap 36 Zastranje 7, 212 Zavratec 50, 197, 230 Završe pri Grobelnem 137, 205, 213, 221, 227 Zdole (Kozje) 91, 218 Zdole (Krško) 50, 116, 137, 150, 230 Zece pri Bucah 91 Zgornja Kostrivnica 171, 174, 223, 225, 231 Zgornja Pohanca 9, 218, 230 Zgornje Mladetice 102 Zgornje Negonje 171, 218 Zgornje Secovo 171 Zgornje Tinsko 137, 213 Zgornje Vodale 102 Zgornji Gabrnik 168, 169, 171, 218 Zgornji Obrež 9 Zibika 202, 213 Zibiška vas 213 Znojile pri Studencu 198 Ž Žabjek v Podbocju 140 Žadovinek 6, 116, 158 Žahenberc 174 Žejno 31 Ženje 116 Žigrski Vrh 198 Žirovnica 198 Župeca vas 36 Župelevec 46, 50, 73, 74 Žurkov Dol 198 KRAJEVNI VODNIK Stvarni vodnik Posavje in Posotelje 3 Popotnica 5 A Arheologija 6 Artice 7 B Banka 10 Bistrica ob Sotli 11 Bizeljsko 14 Bizeljsko gricevje 16 Boc 17 Bohor 18 Brestanica 19 Brežice 22 Brežiško-Krško polje 32 C Cerkev 33 Cerklje ob Krki 34 C Cebelarstvo 37 D Dobova 38 E Elektrarna 41 F Festival Brežice 42 G Galerija 43 Geologija 43 Globoko 46 Gorjanci 46 Gostišce 48 Gozdarstvo 50 Grad, dvor, dvorec 51 H Hotel, motel 65 I Industrija 66 J Jedi 69 Jovsi 72 K Kamp, apartma 73 246 Kapele 73 Kapelske gorice 74 Kmetijstvo 75 Knjižnica 77 Kopališce 79 Kostanjevica na Krki 80 Kostanjeviška jama 85 Kozjanski park 86 Kozjansko 86 Kozje 87 Krajinska podoba 91 Krakovski gozd 95 Krmelj 96 Krška kotlina 102 Krško 103 Krško gricevje 116 L Lisca 118 Ljudsko stavbarstvo 118 Lov 121 M Mejni prehod 123 Muzej 123 N Naravna dedišcina 126 Narecje 128 O Obcina 131 Orlica 132 P Pišece 134 Planinske postojanke 135 Planinske poti 136 Podbocje 137 Podcetrtek 140 Podnebje 144 Pohodništvo 146 Posavje 148 Posotelje 149 Pošta 150 Prebivalstvo 150 Premogovništvo 152 Promet 153 R Raka 155 Rastlinstvo 158 Reka 159 Repnica 161 Ribolov 162 Rogaška Slatina 164 Rogatec 171 Romarstvo 174 Rudnica 175 S Samostan 177 Senovo 179 Senovsko gricevje 182 Sevnica 183 Srednjesotelsko gricevje 198 Steklarstvo 199 Š Šmarje pri Jelšah 201 T Terme Catež 214 Terme Olimia 215 Turisticna agencija 215 Turisticna, izletniška kmetija 216 U Umetnostni spomeniki 219 V Vinogradništvo 229 Vinska cesta 230 Voglajnsko- Zgornjesotelsko gricevje 231 Z Zdravilišce Rogaška Slatina 233 Zdravstvo 234 Zgodovina 235 Ž Živalstvo 238 Zasnova zbirke Bela Sever POSAVJE IN POSOTELJE A–Ž Enciklopedicni prirocnik za popotnika Uredila Drago Kladnik in Bibijana Mihevc Besedilo Dejan Cigale, Slavko Ciglenecki, Alenka Jovanovic, Drago Kladnik, Barbara Lampic, Oži Lorber, Bibijana Mihevc, Marjeta Natek, Hrvoje Oršanic in Bela Sever Avtorji posameznih gesel David Bole, Vlasta Dejak, Dušan Klenovšek, Ivanka Pockar, Nataša Polajnar Frelih, Jože Rataj, Helena Rožman, Mohor Slatner, Jožica Škofic in Vladimir Šlibar Fotografije izbrala in uredila Hrvoje Oršanic in Miha Pavšek Fotografije Drago Perko, Igor Maher, Jurij Senegacnik, Marjan Garbajs, Matej Gabrovec, Miha Pavšek, Peter Skobrne, Blaž Mirt, Damjan Regoršek, Hrvoje Oršanic, Stane Klemenc, Arhiv Steklarne Rogaška in Arhiv Term Olimia Zemljevid in prelom Iztok Sajko Krajevni in Stvarni vodnik Tinka Selic Založila in izdala Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana Za založbo Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Likovno-graficna urednica Milojka Žalik Huzjan Tisk Littera picta d.o.o., Ljubljana 2006