Ste v. 12 Posamezna številka 20 stotink V Trstu, v petek 14. Januarja 1921 Posamezna številka 20 stotink Letnik XIVI bliaja — Izvzemši ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. I. nadstropje. — Dopisi naj s« pošiljajo ured-— Nefrankirana pisma se ne »prejemajo, rokopisi se nc vrtajo. — li^ajattij in odgovorni nrednik Šte ian Godina. — Lasinils kousorcij lista Cdinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zna»a na rne3«c L 7.—, pol L 32. - In cen leto L 60.—. — Telefon uredulštva in uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stoli:ik. — O^idii se ;»Cu iaji* v jjjirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtniku/ mm :>o 4J sto:., osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih mvuJov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa l. 2- — Ogla«!, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edino* i. . Trstu, ulica s.. Frančiška Asiškega štev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva in upi a ve 11-57. 0 centralizaciji našesa zadružništvo V našem lisru je priobčil gospod Vir* j zavodi, ki prodirajo v našo deželo, iz gilij Šček dva član čiča o centralizaciji j večine le neznaten osnovni kapital, po* našega zadružništva in se dotaknil s tem slu jejo in kupčujejo večinoma z vloga* enega najvažnejših in najbolj perečih;mi in posojujejo tako slovenskim za* problemov naše dežele. Obrnil je pozor* drugam naš ljudski denar. S pomočjo oost naše javnosti na vprašanje, ki je; našega denarja se tirajo slovenske za* za gospodarsko in kulturuo življenje druge v gospodarsko odvisnost in se iiašega ljudstva neizmerne važnosti, pripravlja pot neomejenemu gospodstvu Obrambna sila našega naroda in njega italijanskega kapitala nad našo deželo, bodočnost v teh krajih je namreč ne* Brez vseh ovinkov in naravnost mora* organizacijo ljudskih gospodarskih na? prav, da se bo moglo z njimi boriti proti prodirajočemu tujemu kapitalu- Kdor pozna razmere naše dežele ve, da se nahaja danes italijanski kapital na svojem pohodu, da jc začel prodirati v naše gore in da razvija v osrčju slovenske zemlje svoje zavojevalne sile. Podružni* ce italijanskih bank v Ajdovščini in v Tolminu govore jasno in razločno do* volj, da razume vsakdo resnobo in usodnost našega položaja. In če povedano naši javnosti, da ie začel italijanski kapitalizem prepregati naše kraje celo s potujočimi bančnimi podružni* cami, da so naši trgi in naše vasice pre* plavljene z italijanskimi agenti, da itali* junski kapital število svojih bančnih agentov v največji naglici veča in izpo* polnjuje, potem je za vsakega mislečega človeka jasno, da prihajajo nad naše ljudstvo sila težki in resni dnevi. Mi stojimo danes celo pred dejstvom, da italijanski kapital s pomočjo našega Listnega denarja ubija in ugonablja naše zadružništvo. Znano je. da naše posojil* niče vsled denarne krize, v kateri se nahajajo, nc morejo plačevati za denar ki se pri njih vlaga, več kakor 2V\i % do 3 'o obresti, dočim zamore plačevati Banca della Venezia Giulia našim kme* tov za vloge obresti. Vsled tega vlagajo naši kmetje trumoma svoj de* nar v italijanske denarne zavode, os t a v* Jiajo naše posojilnice in jih prepuščajo ^natnin zauruznm sreatscin, iu ne njihovi usodi. V času, ko trpi naša za,|d0^aJ0 vcc Potrebam in zahtevam družna organizacija vsled neizmenjanc* ■ A casa* ____ zgodov gibčni eksponentje italijanskega kapitala pletejo našemu ljudstvu vrv. da zadavi« jo njegovo gospodarsko svobodo in zlo? mijo tako njegovo odporno silo. Spričo teh resnih dejstev si ne more* mo misliti, da bi se našel v dežli človek, ki bi nasprotoval strnitvi vseh naših gospodarskih sil in oviral osredotočenje našega zadružništva. Cepitev naših za* družnih moči v tri šibka središča bije v obraz vsakemu narodno * gospodarske* mu razumu, ker one mogo čuje vsako ve* likopoteznejše delovanje in obsoja na* še zadružništvo na večno brezpomemb* nost. Tiste male svote ljudskega premo* ženja. ki so nam še ostale, moramo brezpogojno strniti, sicer smo vsakega najmanjšega gospodarskega razmaha nezmožni. Saj si ne morejo danes naše posamezne zadružne zveze nabaviti niti naj navadne j ših vozil, ki so vendar v naših razmerah predpogoj vsakemu trgovanju. Neznansko pomanjkuje stro* kovnjakov nujno in odločno tirja, da teh svojih moči ne cepimo, temveč jih združimo in strnemo v eni organizaciji, ki more biti edino * lc enotna zveza vseh zadrug zasedenega ozemlja. Naj pre* motrivamo in proučujemo stvar, kakor hočemo, v vsakem slučaju pridemo do zaključka, da si mai narod, kakor smo mi, ne more in ne sme dovoliti potrate, da životari, se peha in ubija v treh ne* znatnih zadružnih središčih, ki ne za* no* acija vsieci neizmenjanc ga denarja na silnem, naravnost usod nem pomanjkanju gotovine, ljudstvo ne daje svojega razpoložljivega denarja na Najvišji narodni, gospodarski in kul? turni interesi dežele zahtevajo, da se centralizacija zadružništva brez vsakega razpolago našim ljudskim gospodarskimj obotavljanja in nagloma izvrši. Vsako napravm, temveč italijanskim bankam, j čakanje in oklevanje pomeni za deželo N aša zadružna organizacija mora pa, da j veliko škodo, ki jo moramo brezpogoj* iz; r ini svoje obveznosti, iskati posojila no preprečiti. Mi hočemo in moramo pri istih italijanskih bankah proti pla* | raztrgati vrv, ki nam jo spleta italijan* čilu 7l j °o obresti, kar tlači naše zadruž* i ski kapital' oko-li vratu. Izvršiti mora* ništvo v dolgove in v gospodarsko ™lKn 5 M«f« A™*, der govor v petek dne 14. t. m. Ministra ski svet je že sprejel besedilo prestol* nega govora. Kdo bo finančni minister? LJUBLJANA, 13. »Večer« poroča iz Belgrada. da sodijo politični krogi, da bo za finančnega ministra imenovan vse^ nčiliški profesor Kumanudi. Radičevci ne gredo v Belgrad LJUBLJANA, 13. Dne 9. t. m. se je nadaljevalo posvetovanje Radičeve stran* ke, ki se ga je udeležilo 47 zastopnikov. V vseh vprašanjih se je doseglo popol* no sogiasje. Soglasno je bilo sklenjeno, da se Radičeva stranka ne udeleži seje konstituante 12. t. m., ker je še vedno v veljavi sedanji poslovnik. Zastopniki stranke so izdelali nekoliko resolucij, ki se bodo poslale vsem parlamentarnim strankam v konstituanti. Med drugim se v teh resolucijah tolmači tudi državno* pravno stališče Radičeve stranke.. Za* stopniki Radičeve stranke, ki so bili v Bclgradu, so poročali o svojih tamošnjih posvetovanjih ter so bila njihova poro« čila sprejeta na znanje. Priprave za prevzetje uprave posebno pogodbo ž njimi. Nato je druž ba razglasila, da smatra vsakega delav* ca, ki se ne bi vrnil takoj, to je 10. jan., na delo, za odpuščenega, vlada pa je dala deiavcem na znanje, da. je njena odločitev brezpogojno obvezna za obe stranki. Nastop cfelavcev je jasno po* kazal, da so komunisti vso stvar speljali na politično polje. Vsled tega je izjavila vlada, da je odločena izvajati vse po* sledice, ki izvirajo iz odredbe ministr* skega sveta proti komunističnim rova* renjem. Orožniki so aretirali tajnika ko* munističnega Saveza rudarja Petakovi* ča, ki je bil z eskorto prepeljan v Bel* grad. Rudarji se pa kljub energičnemu nastopu vlade včeraj še niso vrnili na delo. Danes zjutraj je bilo sprejeto odpo* slanstvo rudarjev pri poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani. Poverjenik Ribnikar je rudarjem izjavil, da uradno ne more drugega izjaviti nego to, kar vsebuje vladni razglas. Nato je bilo sprejeto odposlanstvo pri vodji deželne vlade dr ju. Pitamicu. Vodja vlade je izjavil, da ni treba nobene pismene po« godbe, kajti vlada da bo z vso energijo gledala, da se njeu ukaz izpolni toliko s {strani družbe kolikor s strani delavstva. LJUBLJANA. 13. Osrednja vlada v j končno je odposlanstvo delavstva ižja* Bclgradu in pokrajinska vlada v Zagrebu vilo, da pojde delavstvo še danes sra ukrenili vse priprave za prevzetje uprave v krajih, ki so biii dosedaj oku* pirani po Italiji. Otok Rab pripade upravno Dalmaciji, otok Krk in Kastav pa Hrvatski. Konec rudarske stavke v Sloveniji LJUBLJANA, 12. V sporazumu z no; tranjim ministrom, je minister za social? no politiko odredil, da se morajo delav* srvu Trboveljske družbe brezpogojno v/.. enačiti prejemki z onimi rudarjev v dr; zavnih rudnikih v Velenju in Zabukov na delo. TRBOVLJE, 11. Danes popoldne se je vršil tukaj velik shod rudarjev, kate* rega se je udeležilo okoli 3000 delavcev. j KOČEVJE, 11. Vsled odločnega na* stopa oblasti, ki je nastopila z vso stio* gostjo ter izvršila kakih 15 aretacij, je delavstvo danes popoldne ob 14. uri zo* pet nastopilo delo. Napoveduje se velik »©jm vzorcev v Ljubljani, Napetost med trgovstvom in zadružništvom LJUBLJANA, 12. Na gospodarskem posvetovanju, ki se je vršilo preteklo soboto v dvorani »Trgovske in c^rtne zbornice« v Ljubljani, se je govorilo o velikem sejmu vzorcev, ki ga namerava letos prirediti slovenska industrija in obrt in ki naj pripomore zbližanju gospodarskih krogov Jugoslavije. Mini* strstvo trgovine naj bi to namero gmot* no in moralno podpiralo. Ljubljana je končno dobila slovensko trgovsko aka* demijo. ki pa je še broz lastnega po* slopja. V poteku razprav se je eden iz* med govornikov dotaknil tudi zadružni* itva. Rekel je. da je razmerje trgovstva napram zadružništvu postalo jako na* peto. Trgovina da mora plačevati visoke davke, dočim uživa zadružništvo znatne olajšave in na ta način uživa protekcijo. (To je povsem naravno, ker služi za* družništvo po svojem bistvu interesom širokih plasti ljudstva.^ idrijski rudoko* izročen italijanski banki ? LJUBLJANA, 13. Včerajšnje »Jutro« piše: »Banca Commerclale je dobila od italijanske vlade monopol za eksploati? ranje Idrijo. Za direktorja je bil imeno« van Volpi in se smatra to kot nekaka nagrada za njegovo sodelovanje prt ra* pallski pogodbi.« ^ Vladna kriza na Francoskem - Kova vlada se sestavi mi zavezniškim sestankom Ugibanja o sestavi nove vlade PARIZ, 13. Včeraj sta se proučevala dva načrta za rešitev vladne krize. Po prvem načrtu bi obrazoval novo vlado Raoul Perret z Briandom, Poincarejem ali Vivianijem kot ministrskim predsed? nikom. Po drugem načrtti bi bila ena med temi tremi osebami določena za mesto ministrskega predsednika in mi* nistra za zunanje zadeve. Ta poslednji načrt je stal v ospredju. Danes predpol* dne se bo posvetoval Millerand z Raoulom Peret. List »Gaulois« navaja sledečo sestavo kot verjetno: Min. pred* sednik in minister za notranje zadeve: Raoul Perret, zunanje zadeve; Briand, vojna Barthou, finance Charles Dumont, osvobojeni kraji Loucheur. Tudi drugi listi prorokujejo isto sestavo. »Journal« omenja ime Ronnevay za pravosodje in Lasterrie za državnega podtajnika za finance, »Excelsior« navaja gotovo ste? vilo ministrov in podtajnikov Noble* maire, Maurice, Dutreuil, Daubigny, Col* lerat. Med dosedanjimi ministri, ki osta? nejo najbrže v vladi, navaja list Raiber* ti, Letrogueur, Maginette in Deschanges. Drugi listi govore, da se Serraut povrne na vlado. »Ere Nouvelle« imenuje Paula Lafont za kolonije. Loucheur j a ali Pai* santa za osvobojene kraje, Bonnevay za javna dela* Bokanovski za državnega podtajnika za finance. »Radtcal« pravi, da bo najbrže Jonnart ministrski pred* sednik. Skupina neodvisnih poslancev za Poincarreja PARIZ, 12. Skupina neodvisnih po* slancev je naložila svojemu predsedniku, naj gre k predsedniku republike Mille* randu in naj mu svetuje, da poveri se* stavo nove vlade Ravmondu Poincar* reju. Odzivi vladne kriz« v francoskem tisku PARIZ, 13, Govoreč o podcu Vlade piše »OeuvTe«, da ie padel Lcygues ka* kor Napoleon IIL po splošni in skoraj enodušm volji. Padel je bil, še preden se je otvorilo zasedanje zbornice. Mi* nister, ki je sedel tri ure na vladni klopi, ni bil že tedaj nič drugega kot bleda prikazen. Levgues se ni skušal niti bra* niti. Vlada je padla, ker ni imela nika* kega političnega programa. To je res* niča. Ni treba trditi, da je bila z vlado poražena Anglija, toda doživela je po* raz radi Anglije. Zbornica nc namerava predstaviti Uoydu Georgeu kakega manjšega prijatelja, kot je bil Leygues, temveč samo bolj odločnega predsedni* ka, kot je bil Leygues. Zbornica je sita drugovrstnih mož. Ako hoče Millerand sestaviti vlado, ki naj bo sposobna za Govorniki so razpravljali o uspehih. ki!?ivAjenjc\naj mcd mož.mi' so jih je vlada delavstvu priborila. Končno,bo1j,na, \< e V Senat ln \oht\e je bilo soglasno sklenjeno, da nastopi delavstvo danes zvečer ob 10, uri delo. Shod je potekel popolnoma mirno in razen nekolikih protestov zaradi odstra* nitve voditelja Petakovjča ni prišlo do nobenih incidentov. c it. da mora družba poviške takoj izpla*. LJUBLJANA, 11, Deželna vlada ob* tu;i, dočim morajo delavci takoj iti na j javlja zvečer uradno: »Danes dopoldne delo, ko družba ugodi navedenim uka*jse.Je zglasila pri vodji deželne vlade in • / • > r* #v U m " __ _____* _ 1___ 1____• ? • 1_ _ MM Tm. Posebna ministerialna komisija bo na licu mesta odločila, če bi bilo in v Atiliko bi bilo potrebno povišati cene premogu vsled povišanja delavskih pre* jemkov. Vlada je ta ukaz ministra ta* ko j sporočila Trboveljski družbi. Druž* L>a je izjavila, da se podvrže zahtevani osrednje vlade. Zato je pozvala deželna vlad stavku joče delavstvo, da nastopi tako- to ie 10. jan. 1921, delo, sicer bi pri poverjeniku za socialno skrb depu* taclja rudarjev in je izjavila, da se ru* dar j i danes ob 22. uri povrnejo na delo. Isto so soglasno sklenili rudarji na sho* du. ki se je vršil danes ob 17, uri v Trbovljah. V Kočevju so rudarji nasto* pili delo ob 14, url« TRBOVLJE, 11. (Zvečer.) Nocoj ob 10. urf so rudarji nočnega sloja (šihta) pričeli z delom. predsednika zbornice so mu pokazale pot »Matin« pravi: V poslanski zbornici se misli, da bi bil Raoul Perret priprav* Ijen prevzeti nase odgovornost. Vanj imajo poslanci zaupanje in bi bili za* dovoljni, ko bi sprejel sestavo nove vla* de. Dostavlja se, da bi bilo dobro, ko bi se opustil običaj, da mora biti ministr* ski predsednik tudi minister za zuna* nje zadeve. Mesto, kamor morajo priti danes možje prve vrste, je ravno mini* strstvo za zunanje zadeve in za finance. To krizo otežuje še dejstvo, da je blizu dan 19. t. m., ko se bo vr£il pariški se* stanek. Posebno kočljivo je vprašanje povračil. Začela so se pogajanja, da se zagotovijo letni obroki, ki jih mora pia* čati Nemčija, tako da bo vedelo finanč* no ministrstvo, na kaj se lahko računa. Politika novih ministrov mora biti oo<» dobna politiki, ki jo je vodil Millerand,! ko je bil ministrski predsednik. Danes j sprejme Mil?erand veliko število parla* mentarcev, da položaj kar najboljše, razjasni. Razsodba proti francoski delavski zvezi PARIZ, 13. Sodišče je izreklo sodbo v obravnavi proti splošni delavski zvezi. Jonhaux, Laurent, Lapierre, Dumoulin in Calvarac so bili obsojeni vsak na 100; frankov globe in na povrnitev sodnih stroškov. Razsodba odreja tudi, da sc 1 ima splošna delavska zveza razpustiti. Razkol v socialistični skupini francoske poslanske zbornice PARIZ, 12. »Oeuvre« piše: Socialistič* na skupina v zbornici se je končno raz« klala na dva dela. En del šteje 32 po* slancev, ki so pristaši socialistične stranke (skupina Bitim, Boncourt, Sem* bat). Druga skupina šteje 15 poslancev,! pristašev komunistične stranke (Cachin). ■ £est socialističnih poslancev misli vpra* šati za mnenje svoje zveze, preden se priključijo k skupini Blum * Boncourt. Zavezniki in Nemčija Nemški tisk protestira BEROLIN, 12. Nemški tisk enodušno| protestira proti določitvi drugega roka i in proti pravilniku za plebiscit v Zgornji j Šleziji. Listi zahtevajo, naj doseže osred* nja vlada poprave v določbah za ljudsko glasovanje. Amerika ne umakne še svojih čet iz Nemčije \VASHINGTON, 12. Državni tajnik za vojno Backer pravi v pismu, ki ga jc pisal nekemu članu senata, da se za se* daj ne misJi umekniti vseh ameriških zasednih čet iz Nemčije. To vpraša? nje se bo- vzelo v pretres pozneje. Znižanje ameriških zasednih čet na 8.000 mož WASHINGTON, 12. Državni urad za vojno je znižal število ameriških zased* nih čet v Nemčiji od 13.000 na 8.000 mož. Amerika izstopi iz poslaniške konference PARIZ. 12. Danes prcdpoldnc sc je sestala poslaniška konferenca pod pred? sedstvotn Julesa Cambona. Poslanik Ze* dinjenih držav je izjavil, da ameriška vlada ne smatra za umestno, vzdrževati še naprej ameriško delegacijo pri po* slaniški konferenci ker vcrsailleska mi* rovna pogodba ni še ratificirana. Izrazil jc svojim kolegom pri tej priliki svojo osebno naklonjenost. Cambon je pov* daril, da je konferenci iskreno žal, ker jo zapušča Vallace. Konferenca je nato pretresovala poročilo o pogajanjih, ki se v Parizu nadaljujejo med Poljaki in Nemci in se tičejo uporabe prehoda preko Visle k morju. Konferenca je po? zvala medzavezniško nadzorovalno ko* misijo v Sofiji, naj prouči način nova* čenja, ki se je vpeljalo v novi bolgarski vojski na podlagi versailleske pogodbe. Gospodarsko združevanje med nemškimi državami PARIZ, 12. »Information« javlja; Iz Monakovega na Bavarskem poročajo, da je rekel dr. \\ it, predsednik bavarske demokratske stranke, da se nameravate državi Wiirttemburg in Baden združiti v gospodarsko skupino. Dr. \Vit zahteva od svoje stranke, naj zahteva pri vladi, da se mora pridružiti k tej zvezi tudi Bavarska, da se ustanovi na ta način gospodarska zveza ju/nonemskih držav. Grška vprašanje Grška vojna poročila z maloazijske fronte ATENE. 12. Poročilo glavnega štaba z dne 7. t. m. pravi: Na bojišču pri Brusi so napadle naše čete vzhodno od Tnegiola močne kemalistovske oddelke. Kemaliste smo razpodili in jih potem preganjali do onstran Nizzaka. Ujeli smo 30 vojakov, med njimi tri častnike in enega majorja. I plenili smo tri tope in veliko množino vojnega materijala. Pri Tsciaku so razgnale naše čete so* vražnikovc oddelke. Poroči o glavne* ga štaba od 8. t. m. pravi: Pri nadalje* vanju svoje ofenzive so zadele naše čete na sovražnika na višinah pri Bazar lzzi ku. Sovražnik se je umeknil v neredu proti Eskisšchru in vojaki so metali od sebe#orožje. Ujeli smo 130 mož in uplenili veliko množino vojnega materijala, ki še ni bil seštet. Postajo Kurakcvi ni bagdadski progi so zasedle naše cetc. ATENE, 13. Današnje poročilo glav* nega stana pravi: Naše čete nadaljujejo svoje prodiranje kljub sovražnikovemu odporu. Dne 9. t. m. je oddelek našega vojaštva izsilil prehod preko reke Ge! hehoa pri Ilompri Ilisarju ter jc zasedla Bilanjik in prodrla dalje proti bagdadski železnici. Drugi oddelek je zasedel Ka* rakevy ob železniški progi in je zavzela proti jugu prehoda Bozlujuk in Alllja« dag. Sovražnik se je umeknil proti jugu in vzhodu od Boziujuka, kjer je zbral vse razpoložljive moči s številnim topništvom. Boji se nadaljujejo. Grška v finančnih škripcih LONDON, 12. »Dni Iv Ne\vsu« poro* čajo iz Aten: Položaj Grčije je posta! kritičen. Vsled finančnih te/koč se na« haj a Rhallysova vlada v neznosnem po* ložaju. Govori sc, da pojde Zaiumis, bivši ravnatelj državne banke v Atenah, v Pariz in London, da obrazlo/i tam sedanji položaj banke. Tudi na Turškem grozi vladna kriza Px\RfZ, 12. Iz Carigrada poročajo: Govori se, da izbruhne v kratkem vlad* na kriza vsled neuspeha misije fzzet pa* šc, ker ni dosegel sporazuma s kcmalistl. Takšen sporazum je bil v načrtu sedanje vlade. _ Sklicanje italijanskega senata RIM, 12. Državni senat je sklican k javni seji za dan 24. t. m. RAZKOL PRI SOCUAUSTIH Aga. — Ne mislimo se vmešavati v »notranje« razmere sodrugov, še manj dajati jim nauke in navodila. (Njim naukov ni treba od zunaj, ker imajo svoj zgodovinski materij alizem, ki je dogma* tično trden in logično dosleden bolj ka? kor mnogi posili * socialisti. Vendar pa je sedanja razdvojenost stranke zanimi* va tudi za zunaj stoječe in zameriti se nam ne sme, če ob strani stoje razlaga? mo njih zmede ter ocenjujemo moč in spretnost boiilccv. Če presojamo struje po logični do* slednosti, odnesejo prvo darilo ekstre* misti, ki zahtevajo brezpogojen prestop k moskovski internacionali. Dogmati? čen nauk. kakor je zgodovinski mate* rializem, v svojih železnih dedukcijah ne dovoljuje nobenih kompromisov, nič modifikacij, nič »svobode mišljenja«. Svoboda mišljenja je duhovita fraza, ki so jo prebrisani ljudje iznašli za neum* ne (socialist bi dejal, da so jo »kapita* listi« iznašli za »proletarce«), je torej sredstvo buržuazne nadvlade. Mišljenje mora odgovarjati spoznani resnici, zato ni svobodno. Mišljenje socialista mora odgovarjati Marxovi dogmatiki in nje? nim dedukcijam. Marxa je treba sprejeti celega ali zavreči celega, slepomišiti se ne sme z njim. Kdor hoče kaj podobne* ga. se pregreši zoper »versko vodilo«, jc samovoljnež ali po starem »heretik«. Kdorkoli v socializmu — ne svobodno, marveč globoko misli, mora priznati prednost ekstremistom. V vsakem boju duhov zmaguje tista stranka, ki upo? rablja boljšo logiko, ki izvaja varnejše zaključke iz danih premis. Takozvani unitarci ali enoviteži ho* čejo nasproti ekstremistom uveljaviti ne* deljivost stranke. To načelo je vzeto iz dnevne politike, iz oportunitete gospo* dov prvakov, ki se hočejo ponašati z »masami organiziranega proletariata«, ne da bi vsakemu posamezniku izpraše? vali vest, da li je res marxist in revo* lucionar. Na prvi pogled je to načelo manjvredno. Ne spada več v arzenal »zmagovitih idej«, ampak v škatljico taktičnih pomočkov in nujno potrebnih stvari za stranko, ki se je že privadila na gotovo udobnost. O centristih ali reformistih ni vredno govoriti. Oni hočejo ostati v socializmu le vsled tega, ker ne vedo, kam sicer naravnati svoj korak. Podobni so »sta? rokatoličanom« na Nemškem, ki so p«o* testirali proti papeževi nezmotljivosti, a so hoteli vendarle ostati katoličani. Ka* toličanstvo z nezmotljivim papežem je šlo preko njih naprej, oni pa so ostati »katoličani« lc vsled absolutne zadrege. Podobno se bo zgodilo tudi reformistom, ki se bodo ponašali z Marsom, a bodo le marksistični protestantje, določeni od usode, da jim socialistično prepričanje odpade iz rok kos za kosom, kakor je krščanskim protestantom izpuhtelo kr* ščanstvo. Na podlagi logike in idej gre tedaj prvenstvo ekstremistom. Reformisti in unitarci so proti njim lc socialistični li* bcralci, ki bruhajo silna gesla v svet ift t repe čejo, če gromovito odmeva. Ne mi* slinio pa iz tega prorokovati, jda na kon* gresu zmagajo ekstremisti. Človek pač ni stroj za logiko, ali vsaj ne kdovekdal hiter in nepogrešljiv. Logični nagon v človeku se mora boriti s sto drugih na* gonov, ki hočejo vsak zase imeti cclcga človeka. Le počasi s porabo časa in energije, si krči logika pot skozi gošča* vo teženj iti opravkov. Upoštevati jo tre* ba tudi plemenske posebnosti Italijanov, ki niso z logiko v najbližjem sorodstvu. Domnevati moremo potemtakem, da ob-drže večino gospodje krotitelji in po* mirjevalci, posebno še zato, ker imajo tudi dogodki svojo železno logiko, ki po čudnem naključju ne vozi v par z logi* ko ekstremistov. To čudno naključje pa spada seve v čisto drugo poglavje romana. Glede nadaljnega razvoja ekstremne* ga komunizma lahko sklepamo, da bo privedel slednjič sploh v zanikanje vso* ke stranke. Do te točke razvoja dane« ta logika še ni dospela, dospeti pa mora nekoč. Čisti komuhizem ni stranka in ne sme biti stranka, ne organizacijo, no družba človeštva. Če danes ekstremizeifl pride na vrh, porodi se v njem samem še zopet nov ekstremIzem, hujši od njega. Sreča za človeštvo, da logika pw časi deluie! tftrifl IL »Li>iiNOi>l« štev. 12. V Trstu, 4ne 11. jantMrja 1921, Iz stare In novo Rusije Cičerin obupal nad boljševizmom? HE L SINGSFORS, 11. (S.) Francoski odposlanci, ki so se vrnili iz Moskve, pravijo, da jim je izjavil Čičerin sledeče: Prvi del naše borbe smo srečno končali. Po političnih in vojaških borbah se za* čenjajo sedaj gospodarsko s socialni boji. Prizadevamo si, da uveljavimo naš ko* munistični nauk, toda lahko bi se zgo= dilo, da naši načrti propadejo. V tem slučaju ne bomo več trdovratni in bomo opustili načela tretje internacionale. Francoska torpedovka napadla ruski parnik PARIZ, 12. Iz Carigrada poročajo: Francoska torpedovka »Sacalava«, ki je stražiJa po Črnem morju, da bi prepre^ čila tihotapljenje orožja, je bila napa* dena blizu Novorosijska od nekega rus* kega pamika. Torpedovka je odgovara jala ter je zadela parnik, ki je našel bli* zu obrežja. Anglija grozi s pohodom v Perzijo JLONDO.N, 13. »Times ti« poročajo iz Teherana: Položaj je skrajno moten to* da ne obupen. Ako se najde vlada, ki bo razumela, da so angleški in perzijski interesi istovetni in sicer, preden preko= racijo angleške čete perzijsko mejo, te* daj bi se Perzija rešila iz sedanjega po* Iožaja. Ako pa tega ne bo, tedaj se lahko reče, da je angleško s perzijski dogovor prenehal. ______ Irsko vprašanje Aretacija irskega poslanca LONDON, 12. Listi objavljajo poro* čilo iz Dublina, ki pravi, da je bil Ew* Ivnck, član irskega parlamenta aretiran včeraj zvečer na svojem stanovanju. Požigi in umori na Irskem DUBLIN, 12. Nekoliko oboroženih ljudi s krinko na obrazu je ustavilo avto* mobiC v katerem se je vozil ravnatelj neke banke. Ukradli so mu 1200 funtov. Neki policijski komisar je bil umorjen, ko je šel v neko zasebno hišo. Pozneje je bila tai hiša zažgana.^ Predsednik Harding priseže svečano dne 4. marca WASHtN GTON, 12. Vsled ponov* nih prošenj bo položil obdoči predsed* nik Harding prisego dne 4. marca na Kapitolu. S tem hoče novi predsednik zadovoljiti željo svojega naroda, ki hoče imeti javno svečanost. Tudi Španska pomnoži vojno mornarico MADRID, 13. Pomorski načrt, ki bo zahteval poldrugo milijardo, predvideva gradbo štirih bojnih križark po 28/^ ton, 10 ladij * poizvedovaik, nekoliko torpedolovk z nad 1000 tonami in treh ali štirih flotUj podmornic. Vsa dela se bodo morala izvršiti na Španskem. Avstrija pred polomom LONDON, 12. Kakor poroča list »Ti* mes« je avstrijska vlada naznanila za* veznikom, da so njeni viri izčrpani m da ni več v stanu, izpolnjevati svojih ob* veznosti. Obenem je baje naznanila, da namerava podati ostavko in izročili dr* žavno upravo reparacijski koinisiji. Belgijski princ ogreki kralj? DUNAJ, 12. Dopisnemu uradu javlja* jo iz Budimpešte z dne 12. t. m.: Kar sej tiče izbire bodočega ogrskega kralja, sej zdi, da so izginila vsa nesoglasja med j Ogri glede Habsburžanov. Realistična I stranka išče kandidata za prestol med| inozemskimi princi. Najbolj veriemo je.; da bo določen za ogrskega kralja bek! gijski princ.____ Giolitti se je povrnil v Rim RIM, 13. Danes se je povrnil ministr*! ski predsednik Giolitti v Kini v sprem; j stvu kom. Rossana, dr. Mattiolija in ne* j katerih uradnikov njegove pisarne. Gio* I littija so sprejeli na postaji ministri in 1 državni podtajniki, ki se nahajajo v Ri* mu, dalje mnogi senatorji in poslanci, k ves tor, prefekt in njegovi osebni pri* jatelji. __________ Nemška kraljica zopet nevarno zbolela HAAG, 12. Bivši nemški prestolonaslednik. je odpotoval danes na grad Ovrren obiskat bivšo cesarico, ki je ne* varno bolna. Ju$oslQvenf, zbirajte pridno za Tiskovni sklad „Edinosti"! Domače vtiH Kaj fe 9 krobov? Prejeli sme: fo de!j £ft*a o- paru jemo, da kruh, ki ga nam delijo na izkaznice, postaja od dne do dne ntv-žitnejii. Zadnje dni j«j poleg tega 8e kisel! Dokler je kruh gorek, je še, užiten, ako pa ga pustimo ra naslednje jutre, fe j pa tako pustT kaker bi bal spečen iz samih ctro-j bcv. Dcmače časopisje lepe molči o tem, ker menda neče, da bi to naše domače perilo prali, in bi o tem čitali tudi tam runa j. Nam pa ni vse eno, in zato težimo. Vemo tudi, da je v kraljestvu stalno slab kruh, kaker nam poročajo priseljenci, In bojimo £e, da se tudi v Trstu uvede stalno aev-žiten kruh! Še tega nam treba! Bela moka. Prejeli smo: Aprovizacija nam jo ne j da. EisLicam zabranjujejo prodajati bige. Ako pa j je kdo srečen, da jo je dobil pri sorodnikih na de-j želi _ mu jo pa plenijo na kolodvorih! Gorje: bolnim na želodcu! Kakor da ni bilo dovolj šest 1 let vojne, ko so nas morili z nevžitnim i-kruhom ;; še se moramo postiti, ali pa bolehali na nevžitacm kruhu. Neka ženica je prinesla iz Istre ckoli 20 j kg pšenične moke. Dobila jo je od sestre v dar.! Predložila je tudi potrdilo županstva; moka pa j fe le ostala v rekah oblastev. Rekli so ji, naj bos zadovoljna, da ne plača globe! Ne vemo. je-li to koristno za mestno prebivalstvo, gotovo pa je koristno za one, ki zaplenjeno moko potem vživajo! Kedaj bo vendar konec takega postopanja7 Bolnik. Poljubno zviianje tarif na avtomobilskih progah. Agt&cija Štefani javlja z dne 12. t. m.: Ker je cena bencinu pred kratkim pcrastla, dovoljuje ministrstvo za javna dela z odlokom od 11. t. m. podjetnikom ..vtomobilskega prometa, da smejo začasno zvišati tarife za 10 st. na vsakega potnika in na vsak km. *To dovoljenje ima le splošen značaj in zviSanfe tarif ni obvezno. Tvrdke, ki mislijo postopati v zmislu tega odloka, storijo lahko to brez veakih nadaljnih formalnosti. Kmet. in Vrt.Gosp. Zadruga v Trstu vabi \sc mlekarne na deželi na sestanek, ki se bo vršil 15, t. m. ob 10. predpeldne v pisarniških prostorih zadruge v ul. Raffineria 7, I. Vabijo se tudi mlekarne, ki začasno iz katergakeli vzroka ne poslujejo. Gre se za sporazumno nabiranje in razpe-čavanje mleka. — Mlek. Odsek Kmet. in Vrt. Gosp. Zadruge. Božićnica na Opčinah, Dne 6., 8. in 9. t. m. so se vršile v Kettejevi dvorani na Opčmah tri o-troške veselice b petjem, igro, živo sliko in de-klamacijami, ki so kar najbolje uspele bedifi v moralnem kakor tudi v materialnem pogledu. Prireditve so občinstvu, pesebno pa deci zelo vga-jale in oko marsikatere matere se je zasolzilo ob pegledu na male pevke, pevce in igralce, ki so z velikim zanosom nastopali na malem odru, in splošna želja starišev in občinstva sploh Je, da naf se take otroške veselice priredijo čim pogosteje s posebnim ozirom na njihov vzgojni moment- Da to se te Božičnice tako izborao obnesle, se je zahvaliti domačemu učiteljstvu, ki je s požrtvovalno vnemo pripravljalo otroke za nastop, kakor tudi članom edibera za to Božićnico, ki je vso stvar tako lepo oranžiraL Škcdenjci pozor! Domači dramatični krožek priredi v soboto, dne 15. t. m., ob 7 in pol zvečer, v' veliki dvorani ».Gospodarskega društva«, svoj tretji : družinski in zabaven večer s sledečim sporedom: j enedejanka »Doktor Hribar«, prosta zabava, ša-; ljiva poŠta in ples točno po sporedu. Preskrbljeno j bede za dober prigrizek in sladko kapljico. Čistr d a bi čet je namenjen za. izpopolnitev kulis in za krezkovo garderobo. Predplačila se hvaležno sprejemajo. Za redne krožkov« predstave ]e neobhod- , no potrebna gledališka garderoba, zato nikdo naj ne izostane, da si v najkrajSein času ustanovimo: domačo Talijo, duševni hram, »V presveto in -za-j bavec zavednemu Skednju. — Odbor. Uradne vesti Nov zakon o trgovanju s trtami. Civilni kemičari jat za Trat in okolico objavlja: Zakon z dne 26.; septembra 1920 št. 1363, ki se nanaša na nadzero-j vanje trgovanja z ameriškimi trtami in je bil razglašen v uradnem listu italijanskega kraljestva (Gazzetta Ufficialc del Rcgno d'I tali«) z dne 7. oktobra 1920. št. 237, se bo s kraljevim dekretom,: Id se bo knilau objavil, raztegnil tudi na nove po-| krajine kraljestva. Kar se tiče določb člena 1. tega' zakona, se prizadeti opozarjajo, da se ima v smislu: odredbo generalnega civilnega komesarijata z dne 29. decembra 1920. št. 7121 -4039 napraviti naznanitev tekem enega meseca, m sicer F" generalnem civilnem kemisarijatu za Julijsko Benečijo (kr. tehniška antililckserična delegacija). Sledi besedilo imenovanega zakona: Mi, Viktor Emanuel III., po milosti božji in po volji naroda italijanski kralj, smo sledeči zakon, ki »ta ga senat in poslanska zbornica odobrila, potrdili in ga objavljamo; Člen 1. Kdorkoli namerava gojiti kelči, divje in cepljene ameriške bilie aliftrgov&ti z njimi, mora to posebej javiti za.vcdeni,«i jih bo dcločUo ministrstvo za poljedelstvo s Jpsebnim odlokom. Naznanitev jc obvezna tudi za one, kateri ob času tega zakona že izvršujejo obrt gojitve ameriških trt. — Člen 2. Naznanitev s strani proizvajalcev ameriških kolči, o katerih govori prvi sta\ ek predidc-čega člena, s.e mora predložiti vsako leto najkasneje -do meseca marca in mera vsebovali: a.) površino p-arcel, na katerih so vsajene matice na način vinograda in bilfe, pri čemer se morajo ločiti parcele z divjimi bilfaini. od onih s cepljenimi; b.) ^levilo in slarost matic, število divjih in cepljenih bili, razvrščenih po vrsti. Pri cepljcnih bilfah se mora označili tudi vrsta cepa. — Naznanitev a strani trgovcev ss ameriškimi kolčmi te mora predložiti v*ako leto najkasneje do septembra in vsebovati: a.) število kolči, divjih in cepljenih bili, s katerimi se misli trgovati in njih vrsto. Pri cepljenih bilfah mora biti označen^, tudi vrsta cepa; b.) od kod prihajajo. — Zavodi, kateri sprejemajo naznanitve, naj se potom pregledovanja, in nadzo- rovanja prepričajo o točnoeft —■ Člen 3. Pri vcafci kupčiji mora dobavitelj podati izjavo, is kater« fe razvidno i levilo predanih kolči in bilf in vrsta trt, h kateri spadajo. Pri dvosteblnih feil-fri mera biti označena razen gorilnienovanih kakovosti predmeta iudi vrsta cepa. Vsak proizvajalec mera hraniti prepis takih izjav v dvepisnem registru. — Člen 4. Posebni pooblaščenci poljedelskega ministrstva bedo c-b času cepljenja pregledovali dvepisne knjige, ki Jih bodo lahko na podlagi člena 3. zaplenili, ugctcvljali prestopke in izrečevali prestopnike acdnijrkim oblastvom. —-Člen 5. V svrho .jamstvu-je kupcu dovoljeno, da si vzame vzorec kupljenih trt in sicer za slučaj, da bi prišlo v hipu izročitve do nesoglasja. Za vzorec si sme vzeti kvečjemu pet trt cd vsake vrste. Ako gre za dvosteblne trte, so itevilo vzorcev lahko prdvcjL Z mini^tcrialnam odlokom se določijo zavodi. kateri bodo pooblaščeni sprejemati v gojitev vzorce, o katerih je govor, da «e bo lahko u-gctovila vrsta divjakov in čepov. Označba vrste trt, o kateri govori prejšnfi odstavek in katera izhaja cd ustanove, katere naloga fe gojiti vzorce, je kcnčncveljavna in se nc more predložiti v razsodbo oblasti. Stroški, ki jih zahteva gojitev vzorcev, gredo na račun prizadetih In «e bodo v slučaju nes porazu mijenja lahko določili od poljedelskega ministrstva. — Člen 6. Ako bi prodano blago ne odgovarjalo pogojem pogodbe, Je prodajalec dolžan vrniti svoto, ki jo je že prejel za robo, ne glede na vse druge civilno- in kazenskopravne posledice v smislu veljavnega trgovskega zakonika. _ Člen 7. Prestopki preti temu zakonu se kaznujejo z globo cd 200 do 5000 L, po obsegu kupne pcgodbe. — Člen 8. Pričujoče odredbe ne veljajo za. ar,tifilekserićnc kov sorcije, ki so pravilno ustanovljeni ali katerih tehniški vodja je kak pooblaščenec ministrstva, dalje za vladne trtne šole za ameriške trte in za fertno »ole, katere so na kakršenkoli način piiklopljece ustanovam, ki stoje pod državnim nadzorstvom, — Člen 9. Za tekoče leto se morajo nasloviti prošnje v poljedelsko ministrstvo in -sicer v dobi Tr.eseca, ki sledi -onemu, v katerem Je bil pričujoči zakon razglašen v Uradnem listu. — člen 10. Udruženja trtorejcev, poljedelske družbe In antifilokserični koneorciji bodo lahko nastopali kot etranke v pravdah proti prestupnikom tega zakona. — člen 11. Za izvedbo tega zakona se bo vpisala v pc«ebtiem odstavku pasivne bilance poljedelskega ministrstva s finančnim poslovnim letom 1920 - 1921 svota 1,000.000 L. — Odrejamo, naj sc ta -zttkcn, zapečaten z državnim pečatom, uvrsti v uradno zbirko zakonov in odredb italijanskega, kraljestva Sn naročujemo, naj ga vsak, ki Je prizadet, upoSteva In gleda, da se upošteva kakor državni zakon. — Rim, dne 50. septembra 1920. — Viktor Emanuel — Micheli, Meda, Fera, Alessto, — Videl varuh pečatov: Fera. __ Drui(v«ne vesti Pevsko društvo »Zastav«« v Lonjerju ponovi svojo, dne 26, m. m. nadvse pričakovanje dobro uspelo veselico, v nedeljo, dne 16. t. nv., ob 3 in pol pop,, v korist domačim invalidom, Vspored bogat. Po veselici ples- — Odbor, Varktetni zabavni večer. V soboto 15. t. m. ob 20 se bode -vršil v dvorani konsumnega društva v Rojanu zabavni večer z raznovrstnim sporedom, pri pogrnjenih mizah. Vab-ijeni so vsi prijatelji domače zabave. — Po sporedu ples. Iz triaSkega žlvlienia Ponesrečen« tatvina. Včeraj ponoči so odprli neznani tatovi a pocc.rejwiijacii ključi lriina vrata hiše št. 19 v ulici Cailerfa. Ko eo bili v veži. so začeli žagati neka postranska vrata, ki vodijo v skladišče tkanin, ž.i je last Guida Ricardija, ter na ta način hoteli priti v skladišče In ga okrasti. Ali vsi ti njihovi načrtt so -splavali po vodi. kajti ravno v istem času rta šla mimo skladišča dva kr. stražnika ter pognala predrzne tatove v beg. Krvavi prelep v gostilni. Včeraj znrečer je sedelo v neki gostilni v starem mestu večje število mladeniče v, .ki so med seboj igrali na karte. Ali igranje ni trajalo dcigo, kar stepi v gostilniško sobo 26letni Marijan Novaccc ter se> prične prepirati z mladeniči. Enemu izmed njih jc kmalu zavrela kri v glavi; zagrabil je kozarec ter vdoril žnjim No-vacca po glavi. K sreči sta rvi**a ravno v istem Času mimo dva orožnika sn ga obvarovala pred še hujšimi udarci. Tatovi v stanovanju. Včeraj pri belem dnevu so vdrli neznani Utovi v atanovairje Marije Casteli, katero se nahaja na Corsu Vittorio Emanuele III. št. 1. Tatovi sc po stanovanju vse razmetali in odnesli za 5000 lir rsznovTJ-tnega perila, Castelijevi ni kazalo drugega, nego naznaniti tatvino kvesturk O tatovih ni najmanjše ak-di. Tramvaj trčil ob voz. Včeraj zjutraj okoli 9. ure je trčU tramvaj na Corsu V. E III. ob vez, ki Je bil nakžen a tramovi. Pri tem trčenju ni bil k sreči nihče ranjen. Vzrck trčenja *e bil ta, da ni mogel zavirač takej ustaviti tramvaja, ki se mu jo drsalo po blatni prog?. Vsled 'c tramvajske nezgode jc bil ustavljen tranna^-ii promet na .progi Bcschctto-Servola nad pel ure. Naboj mu je razpožil v roki. Včeraj popoldne fe prišel iskat pomoči na rešilno postajo 2Qktni I.u-cian Degrassi, tlanujoc v ulici Giosue Carducci št, 14. Na zdravnikovo vpraSanje, kje da Je dobil rano na levi roki, mu je mladenič odgovoril, da se je bil igral a saniokresnim. nabojem, kateri da se mu je razpočil v roki. Zdravnik mu je obvezal rano ter ga nato -ccslai v domačo oskrbo. Poizkušen samomor. Sinoči okoli 9. ure so pripeljali v tukajšnjo mestno boinišnioo 231etnega Danijela Pedrusa. rodom iz Giadiške. Dva stražnika, ki sla spremljala Pedrusa. tla pripovedovala zdravniku, da Ma na&ia omenjenega mladeniča ležečega na ulici Fondfcria. Zdravnik Je mogel ugotoviti, da si je Pedrusa prebil čeljust s samokresnb krc-gljo. Mladenič je bil izjav iJ, da ii {© totel končati PODLISTEK TUJINEC Dan: Jo SimunO\ic* I Starka se ni mogla vzdržati, da ne bt vskKknila vsaj na tiho, ker je bilo to prvikrat, da jc Mada omenjala njega ia to tako tužno, ali mimo, kakor le nikdar od povratka z Vilmega vrelca. — Tcrcj, ni bil on... Ali se je že oženil? Mali pa jo fe, me^to odgovora, liho objela In že ji Je hotela priznati, da je bil res Stanko, no, premislila se jc in rekla, čim mirnejše je mogla: — Kako čudna si mi, dušica, nocoj! Sanjala »I,.. No, Cula rem, da Je Stanko v Dubrovniku, a oženil ni.,. Po teh besedah se fe Mada privzdignila, pak »ptulilaevoj) tanki roki, in spuščajoč sc na vzglavje te je globoko oddahnila, ali ni nič rekla. V pobi je bila popolna tišina in komčj da sc je tu) Sum cnežaega meteža, ki *c i« motal oko H bolr&nice, a po bledih Madinih licih so le začele valiti velike solze, ki sc iiro je stara tako fudib, »? cl mo^la razreirt?. V Stanku pa ao ?e motale čudna misli, ker rte ce borile v ©jom radost in 2aloet; pak ljubezen Jo npd? Ft» bort'e z dvornim in etrahoni v pra znoli, k£ je nastala v njegovi duši, odkar ni našel Made na svojem povratku iz Sabljarjev. Dražili so ga nepričakovani dogodki, ki se jim je bil 2e cdvadil in ki prav za prav nikdar bilo ni v njegovem življenju, ker je minulo Se le pol leta, kar ga je bil zajel vrtinec resnega življenja. Vendar je razumel, da je on v tem vrtincu eamo treščica, ki «o jo razmere zvijale po svoji volji, ter da on ni storil ničesar, da bi poizkuial na njih tvojo moč. Pak, ko je odšel iz bolnišnice, je razmišljaj, kako so vsi tisti, ki fih je spoznal v zadnjih časih, storili kaj proti »truji in niso plavali samo z vodo, in začel je razmišljati tudi on, kaj bi mogel sto- riti. Alf, «anio hodil je in hodil po skoro praznih mestnih uHcah, po katerih ga je straino stiskala burja, lomeč se na oglih s tako «ilo, da Ja zagrraela, pak zašumela podobno pljusku in toči po gromu, Vai ogli vrat, oken in uHc ao bili zalepljeni » enegem, in Stanko je pomidil na daljnje planine m poljane, preko katerih je prihajal ta snežni zno-tiz J akcr srdit orjak, ki se naslaja na svoji modi. Gledal je zasuta okna. ekozi katera je prodirala motna svetijba, aH ni mu priilo na «m, da b) iskal zavetja in toplote, ker mu {e duSa hotela a v«o «tIv, ali tu ga je pričakoval vsakokrat v»bk piusk 0»rja in silen udarec b«ene bur^e. ki i« U pM"»k pretvorila v kapljica, v dnu. Iz poč »tka je krepil* in veselila ta »trasna igre, no, eledl^ i? je ••!« utrujati vodno bolj. pa tuđi -«tr a 21 ti «e f« M čel, če ae Je parnik moćno nagnil, ali, ko je za^vl ta** -ori. zamolkel klik ali nenavadoo trkanje. Bil Je tam v «aio«v» ra/rada, pok ga je ■ekolikokrai kotei obiti — pfe>Miafo9 ca česar ai bodi — ali ^Ino aftanje Je priaiiilo vsakokrat^ da se je po-vt«^ »* (Dalje.) NATAKARICA z dobrimi spričevali se sprejme takoj za kavarno - restavracijo. Če mogoče do-poslati sliko. Naslov pri upravi. 63 ODDASTA se dve meblirani solnčni sobi', even-iuelno z uporabo kuhinje. Galileo G&lilei 8, IV., levo. 64 priporoča svojp preizkušene bakrene brzo* parilnike „IL5FA" kotle za žganje, desti-lacijske aparate francoskega s:stema in vse drugo bakreno kletarsko in kuhinjsko orodje samo lastnega izdelka (3-1) Konkurenčne cene. Točna postre/ba. fTTržmrrarfff^fanM '--r*->. p-, v : i v.--. NaSa iskreno Ij'ubljena, nepozabna, predobra soproga, mama, gospa Marila Babler roi. Itular (42) soproga vlijoga oHeljala ic danes ob 3.30 zjutraj izročila svojo blago duSo v božje roke. V torek, 11. januarja 1921 ob 3.30 popoldne shranimo njene posmituc ostanite pri sv. Križu v Idriji. — To zlato srce naj po trudapolnem življenju v miru počiva v ljubi zemlji domači. V IDRIJI, dne 9. januarja 1921. Baltazar Bfcbler, soprog. — Baldi, Viljem, Leopold, Viktor, sinovi. — Hanika, Emilija, hčeri. Fanči roj. Gol), Fannv roj. Ragusin, Lojska roj. Delak, Ada roj. Amf, slnahe. — AleksiJ, Marjan Leo, vnuki. Eli, Damjana, Lorica, Vilma, Smiljanka, vnukinje In ostali sorodniki. JAKOB ulica PSRfrfAUC delte Acaue štev- 6. — Telefon 2-86. ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKERJEV (282) POSEBNOST ŠUMEČA VINA In JAJČNI KONJAK III lili illl III1 Illl Illl III nrAviosfAi. KONTROLNE BLAGAJNE Glavni agent za JULIJSKO BENEČIJO (40) s Dante Cremonesi, Trst, Via Trento št. 5 : L- Novi racd-li, olajšano plačevanj«, poprave in dobave | imiiMiii«nii!flaiiMiHi!im«iiH