KOČEVJE - 4 avtobusi so v orek, na dan borca, odpeljali elane ZRVS, ZB, SZDL in ZMS kočevske občine na proslavo v tn irovo' občanov je podalo na proslavo tudi s svojimi avtomobili. RIBNICA - Na izletu po Av-^adžarski so bili od po-edeljka do včeraj prosvetni de-£^°vne šole Ribnica. - Člane komisije 7pn;UgutaJv^anje izvora premo-vai-• ?■ 0 Predvidoma imenovali jutn, medtem ko je bil od- ?Vnix °^8anizacij lani razpravlja k! .načrtih za letos bo ^ina liri tJU občinska skup-boTu tnHibo tad*. odločila, če osnovna šoi?*^132^ Kočevie in 5-dnevni rfif Vas-Fara prešli na ima gosno10^1 teden- kot Sa RlBNlCAn-wK°Čevje-Prva seia s««*- *• ^eraJ je bila Ustanoitev T^eP odbora za kultump c ir. m.e*Jne telesne KO^J*05*1 Ribnica, cev inCSE- 3 avtobuse bor-viip mladlncev a vse Jugosla-ii? • -80 Potovali po naših kra 5 sprejeli v ponedeljek po- 1 ^ovem domu lco- & ^ muzef?' £°stom so poka- 6 Kočevip J* seznanili z boji • T°^i4ve brit h V' Po poteh deljek .v ♦ Dn6ade pa je v poneha enm relc Potovala mladin-v°dila n! ^ Kočevja, ki sta jo dan*Sfinn * beroj Jože Bol-*van Oberstaf16^^11^ mladine 'Prijeten parti- So v Poned^fi u rnim 0gnjem ^adincfbil zvečer priredfli č^^ mesmrCvl trebanjske ob' n°vljenaT,,& kjer Je biIa “sta- *°džjida£t eVI brigada- Na‘ dobrovona n odP?tovali v Za-Proslavo. osrednjo slovensko J®1 i^ah1^ b°o~ N& dolenj‘ sredo na n,! e’ 80 povedali v ' Ljudje so biKT Jfl!e Vamosti. Iradi razgrajanj b ?nu‘ni: za‘ *JBsr^ssr PRISRČNA DOBRODOŠLICA KRSTU CRVENKOVSKEMU: V imenu vseh jo izreka Milojka Nemanič, učenka osnovne šole Trebnje. (Foto: M. Legan) 1. JULIJA V TREBNJEM Crvenkovski odprl Salon V spremstvu gostov se je podpredsednik predsedstva SFRJ mudil ves dan na obisku v občini Pridržal Krste Crvenkovski, podpredsednik predsedstva SFRJ, je v spremstvu inž. Marka Bulca, Bogdana Osolnika, Miloša Poljanška in Marjana Jenka v soboto uradno obiskal trebanjsko občino. Dopoldne se je v razgovoru s političnim aktivom Dbčine seznanil z gospodarskimi in političnimi razmerami v občini ter odgovarjal na vprašanja o sedanji zu- 24. mladinsko prvenstvo Slovenije v šahu V soboto, 1. julija, se je v avli osnovne šole Grm v Novem mestu začelo mladinsko prvenstvo Slovenije za mladince, na katerem sodeluje 25 igralcev iz 14 slovenskih društev. Med udeleženci so tudi trije Novo-meščani (Komelj, Poredoš, Pucelj), dva igralca iz Kočevja (Mohar, Čuk) in eden iz Črnomlja (Balkovec). Prvi rezultati so naslednji: I. kolo: Obrul - Šifrer 1:0, Kovač - Bevk 1:0, Ivanuša - Kontler 1:0, Šemrl - Ukmar 0:1, Pavlin -Mohar 0:1, Petek - Zorman 0:1, Komelj - Ipavec 1:0, Koncilija -Poredoš 0:1, Mušič — Mahnič 0:1, Kolar - Balkovec 1:0, Pucelj - Orel 1:0, Kocjan - Čuk 1:0, Zupančič prost. II. kolo: Obrul - Kovač 1:0, Ukmar - Ivanuša 1:0, Mohar - Zorman 0:1, Bevk - Kontler 0:1, Šemrl - Pavlin 1:0, Koncilija - Mušič 1:0, Partije Poredoš - Komeli, Mahnič -Kolai, Pucelj - Kocjan, Šifrer - Zupančič, Ipavec - Petek in Balkovec - Orel so se končale neodločeno, Čuk je bil prost. Po drugem kolu so v vodstvu z 2 točkama Obrul, Ukmar in Zorman. J. UDIR nanjepolitični aktivnosti Jugoslavije, pri čemer je poudaril, daje trenutno položaj naše države v svetu zelo utrjen. Zatem se je udeležil izrednega zasedanja delavskega sveta v'tovarni TRIMO, kjer jebil presenečen nad samoraslim in naglim razvojem tega podjelja. Kot prvi se je vpisal tudi v posebno spominsko knjigo. Na Mirni si je ogledal obrat za predelavo krompirja, popoldne pa še Kozlev-čaijevo zasebno zbirko starin v Slovenski vasi. Zvečer je v avli osnovne šole v Trebnjem kot pokrovitelj odprl salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, izbor 86 del 51 slikarjev in kiparjev. Razen omenjenih gostov so se otvoritve udeležili še Stane Kavčič, predsednik IS SRS, generalpolkovnik Stane Potočar, Božo Kovač in drugi. Krstu Crvenkovskemu je ob tej priložnosti izročila darilo tabora, svojo sliko, Greta Pečnik iz Pirana. O razstavi je spregovoril Zoran Kržišnik, ravnatelj modeme galerije iz Ljubljane, sledil pa je kulturni spored, v katerem so nastopili pevci in igralci SNG Ljubljana. M. L. 2ADNJE LETO RUDNIKA V KOČEVJU ^znik rudarjev in ITAS ure Za 2ve$tobo - Republiško tekmovanje gasilcev praznika fi*111 domu 1 ‘ jul^a vrud' * ul ^eta na Či'2ana ^ja delavci eiane ko?^1 50 obda™vali #\d*lo SdSi?1 za večletno C' Ur0 za "Jn 0zuoma ™d- ki s° ob tej pri^ ^del o o ^ f0J0 akcijo JO> 2- JUbja, je bilo v Ko- čevju republiško tekmovanje rudarskih, gasilskih društev, na katerem je zmagala desetina iz Hrastnika, desetina kočevskega rudnika je bila četrta, Kanižarica pa enajsta. Pri pionirjih je bila prva desetina pionirjev iz Salke vasi, 3. rudnik Kočevje. Gasilsko tekmovanje je bilo posvečeno 3. juliju, dnevu rudarjev. Letos namreč zadnje leto obstaja kočevski rudnik, zato je bilo za slovo to republiško tekmovanje prav v Kočevju. J. PRIMC PREDSEDNIKU TITU ZA NJEGOVIH 80 LET LET Mogočno zadoni zborovska pesem! V soboto in nedeljo: srečanje 27 pevskih zborov v prelepem Šentvidu pri Stični - Pokrovitelj III. kulturnega tedna je Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice SRS - Vrh: v nedeljo popoldne „Šentvid je sprejel idejo o pevskih taborih, uresničuje jo že tretje leto. Spodbuja jo, združuje, skrbi za medsebojna spoznavanja, posreduje izmenična gostovanja, vliva zaupanje v lastne moči, vpliva na kvalitetno rast zborov, povezuje manjše, predvsem podeželske zbore, ki zaradi težjih delovnih pogojev ne zmorejo samo prirejati samostojnih koncertov. In teh malih je mnogo, zato je naloga pevskega zbora velika in hvalevredna. Zbori so zamisel tabora sprejeli z navdušenjem in želijo sodelovati ....“ Besede Radovana Gobca, dirigenta Partizanskega pevskega zbora, so kot on sam navdušene nad tem, kar se v Šentvidu zdaj že tretjič dogaja. Kraj je tovariško ponudil roko številnim manjšim, zlasti podeželskim pevskim zborom, da ga štejejo za svoj drugi dom. V soboto zvečer bodo v šoli zapeli gostje iz zamejstva: pevci in pevke iz Pliberka, z Doberdoba, iz Gor. Senika na Madžarskem, iz Liesa v Italiji in zbor madžarske manjšine iz Dobrovnika v Prekmurju. Vmes bodo peli tudi domačini, ki so se v zadnjih treh letih kar prerodili. V nedeljo dopoldne bodo nastopili .zbori v dveh delih; prijavili so se pevci z Muljave, iz Šentvida, Loke pri Zagorju, Izlak, Kamnika, Hrastnika, Starega trga pri Ložu, ljubljanska Grafika, iz Novega mesta (Dušan Jereb in Krka), iz Šmartnega pri Litiji, Stične, Horjula, s Senovega, iz Sore in Koprivnice, „Poštar" iz Ljubljane, Jesenic, Cerkelj na Gor. in „Študent4* iz Maribora. Ob 14. uri se bo v nedeljo začel sprevod zborov skozi Šentvid, ob 15. uri pa bo skupen nastop, na ka- Za pračlovekom Iščejo v Željnskih jamah Prof. Mitja Brodar, specialist za staro kameno dobo (paleolitik), nadaljuje izkopavanje v Željnskih jamah pri Kočevju, kjer je že lani iskal sledove pračloveka. V prvem tednu izkopavanj - od 19. do 26. junija - je bil rezultat bolj pičel. Našel je le eno praskalce in 9 odpadkov kremena, ki so ostali tu, ko je pračlovek izdeloval svoje orodje. Razen tega je našel še oglje, zobe alpskega svizca in zobe oziroma kosti več vrst jelenov. Ta dela finansirajo: Raziskovalna skupnost Slovenije (9.000 din), Temeljna kulturna skupnost Kočevje (5.000 din), okoli 1.000 do 2.000 din pa bo prispevala še Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Letos nadaljujejo s kopanjem pri vhodu v jamo in postopno napredujejo proti okoli 15 m oddaljeni sondi v jami, ki so jo izkopali lani in je dala nekatere obetajoče rezultate. J. P. Tretji kulturni teden v Šentvidu pri Stični bo v soboto in nedeljo doživel svoj vrh: 27 pevskih zborov bo znova potrdilo, daje zborovsko petje in petje sploh naša narodna značilnost, ki slovi po vsej Evropi. Nastop tisoč pevcev pa bo hkrati mogočna manifestacija našega pevskega amaterizma in neuničljive volje vseh tistih, ki jim skomercializiranost družbe in časa nista glavni namen in cilj v življenju. terem bo govoru pokrovitelj Leopold Krese. Z aeromitingom novomeškega Aerokluba in veselicami na več prostorih bo srečanje sklenjeno ob zvokih ansambla Vadnal iz ZDA. Šentvid vabi na svoi tretji kulturni teden, obiščimo ga! Tako ves naš je, pristno dolenjski in nadvse prizadeven, da nam je zgled in spodbuda. TONE GOŠNIK Inž. Marko Bulc je v nedeljo govoril na proslavi 90-letnice gasilstva in 30-letnice prvega partizanskega napada na Mokronog. Več o tem na četrti strani. NAŠIM PEVCEM In zvezde sor ljubica... Ob srečavanjih pevcev - delavcev, kmetov in izobražencev Stopili so na oder v temno modrih oblekah. Zborovodja Anton Miler je dvignil roke, v dvorano je zaplavala topla melodija Gobčeve pesmi o Zvezdah. Pelo je 18 mož in fantov, članov pevskega zbora PLANINA iz Cerkelj ob Krki V nedeljo, 25. junija, dopoldne v dvorani gasilskega doma v Sevnici V čast kmečkim puntarjem in njihovi vstaji, ko so tod mimo hodili pred 400 leti in s krvjo zapisali v zgodovino našega naroda enega najčastnejših bojev. Niso peli sami. Dvorana je ploskala tudi pevcem in pevkam iz Artič in Globokega, iz Sevnice in mlademu oktetu iz Boštajna, mogočno donečim Zarjanom iz Trbovelj, gostom iz koroškega Šentvida v Podjuni in iz Železne kaple, pa zboru Slave Klavora iz Maribora in tržaškim bratom, pevcem in pevkam zbora Jacobus Gallus. V Partizanovi dvorani so se hkrati (Nadaljevanje na 6. sir.) TE2K0 PRIČAKOVANA IZJAVA: »Vinica dobi tovarno!« »Obrat tovarne N0V0TEKS začnemo letos septembra graditi,« pravi predsednik občine Črnomelj Tik pred 1. julijem je odločitev padla: za gradnjo, industrijskega obrata na Vinici so bili odobreni krediti Prvič v zgodovini kraja bodo domačini dobili možnost zaposlitve, zato lahko pričakujemo, da se bo stoletno izseljevanje v tujino postopoma nehalo. Novomeška tovarna NOVOTEKS bo na Vinici zgradila sodoben obrat za konfekcijsko proizvodnjo, v katerem bo tak^n0I^^a dvomotorno letalo. V letalu so bili turisti, ki so samo nekaj minut prej poleteli z blakpo ^ letališča. V tem britanskem mestu so bili na počitnicah, ki pa so se tragično končale. foj strmoglavilo na bližnji camping, pa na srečo v tem trenutku ni bilo nikogar na mestu nesreče ^ bilo število žrtev še večje. Na sliki: kraj nesreče nekaj minut potem, ko je zahodnonems motorno reakcijsko letalo strmoglavilo v campu. (Telefoto: UPI). NEMCI SO IZVEDELI ZA POMANJKANJE MESA. enotnega jugoslovanskega trga, s katerim moramo v prihodnjih letih najti veliko tesnejše integracijske vezi, ampak tudi zato, ker na poti k zaželenemu cilju — konvertibilnemu dinarju, moramo ustvariti določene devizne rezerve, uravnovesiti plačilno bilanco in v gospodarskem razvoju naglo napredovati ob vse večji vključitvi Jugoslavije v mednarodno delitev dela, taki, ki nam bo omogočila ustvariti toliko deviz, da bomo lahko že z eno samo petino dotoka deviznih sredstev vsako leto odplačevali naše skupne dolgove. Tu pa smo Slovenci dolžni prispevati svoj delež. Do zdaj smo namreč veliko prispevali k plačilnemu deficitu dežele. Lani in predlanskim smo ustvarili kar dobre štiri desetine letnega deviznega primanjkljaja. Naš namen je, da bi se do leta 1975 ta nerazveseljivi delež Slovenije zmanjšal na okrog 20 %. To pa lahko obenem pi omeni izreden prispevek naše republike k družbeno-ekonomski stabilnosti vse dežele. Tk. tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Bolj ko se bližajo dnevi pravega, vročega poletja (če nam ga bo letošnje muhasto vreme sploh naklonilo) in bolj ko se bliža čas vsakoletnih počitnic v našem skupščinskem življenju ter na drugih ravneh, kjer sprejemajo vsakršne odločitve, bolj se — bi rekli — tudi mudi z urejanjem nekaterih vprašanj, pri katerih smo že kar kronično v nenehnih časovnih stiskah. Pa ne da se ta vprašanja porajajo čez noč (pri takšnih je kajpak treba — oziroma bi bilo treba — sproti ukrepatj); • gre za prenekatera CELOVITA in v mnogih primerih tudi SISTEMSKA vprašanja, ki jih doslej še nismo ustrezno uredili, sedaj pa, ko je to postalo nujno, jih pač rešujemo pre-nekaterikrat pod pritiskom neodložljivosti. Tako smo sedaj slednjič pred tem, da le dobimo srednjeročni družbeni NAČRT RAZVOJA Slovenije (za obdobje 1971-1975), katerega osnutek je pripravljen in naj bi ga skupščina hkrati s predstavniki gospodastva obravnavala še ta mesec. Pred 1 tem so se zbrali (prejšnji petek) na repu-1 bliškem izvršnem svetu na posvet pred-! sedniki vseh občinskih skupščin, ki so izrazili svoja mnenja o pripravljenem osnutku srednjeročnega razvojnega načrta — in s tem seje pravzaprav že tudi začela JAVNA RAZ-* PRAVA. Sedaj pripravljeni osnutek družbenega načrta je posebej usmerjen v šest temeljnih področij naše razvojne problematike: v razvoj samoupravnega sistema, v skladnejši razvoj področij združenega dela, obravnava strukturna neskladja v gospodarstvu in pa nakazuje (potrebne) rešitve glede ravnovesja v zunanji trgovini, v izobraževanju in slednjič v napredku znanosti in tehnologije. Vse to so, kot rečeno, poglavitne naloge, ki se bomo morali nanje usmeriti v sedanjem SREDNJEROČNEM OBDOBJU. Omenimo še kot posebno poudarjeno nalogo v tem načrtu, da bomo v prihodnjem obdobju precej povečali obseg investicij, namenjenih za razvoj riaše INFRASTRUK-tURE; delež teh naložb v skupnih investicijah naj bi narasel od dosedanjih 18 na 30% - kar je za naš temeljni razvoj vsekakor izredno pomembna odločitev. V dneh minulega tedna (prejšnjo sredo) je republiška skupščina sprejela dvoje pomembnih odločitev. Poslanci so izglasovali sprejem osnutka novega republiškega zakona O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, ki je, kot je ob tem dejal Vinko Hafner, najpomembnejši zakonski akt, kar jih je kdajkoli na tem področju sprejela naša skupščina (in sprejem tega zakona se vleče že dobri dve leti!), razen tega pa je skupščina tudi izglasovala sprejem tako ime- Predpoletna časovna stiska novanega „paketa“ ZEMLJIŠKIH ZAKONOV, s katerimi je sedaj nekako urejen doslej začasno zamrznjeni promet z zemljišči pri- nas. Zapora kupoprodaje zemljišč sicer delno še ostane (v primerih, ko gre za zasebno prodajo kmetijskih zemljišč, kadar želi kmet prodati zemljo nekmetu), vendar je sedaj zakonsko urejena vsaj kupoprodaja tako imenovanih GRADBENIH ZEMLJIŠČ oziroma tistih, ki so označena (z urbanističnimi načrti) kot takšna. Zakonsko je sedaj urejeno tudi vprašanje RAZLASTITVE ZEMLJIŠČ kakor tudi vprašanje, kakšen je ob tem postopek. Še letos - kot je bilo ob tem napovedano —. pa bomo dobili tudi celovit zakon O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH, ki bo dokončno urejal tista vprašanja, ki slej ko prej ostajajo na področju naše zemljiške zakonodaje še odprta. Proces sproščanja cen — ki so ga v zadnjem obdobju začeli zvezni organi — se sedaj nadaljuje: prejšnji petek (pred začetkom novega meseca) so iz zveznega sekretariata za finance sporočili, da so začele veljati NOVE STOPNJE PROMETNEGA DAVKA za dolg spisek naštetega blaga — po čemer se pa kaj bistvenega tokrat ni podražilo, saj gre sedaj večidel za tako imenovano luksuzno blago oziroma za blago višjega standarda. Podražile so se — med drugim — boljše vrste cigaret, nekatere vrste alkoholnih pijač itd. Hkrati (z letošnjim 1. julijem) pa so se v naši republiki tudi sprostile cene GOSTINSKIH STORITEV, ki jih poslej lahko gostinci oblikujejo prosto — skladno s tržnimi gibanji. To bo, naj poudarimo, vsekakor precejšen preizkus njihove poslovnosti, saj bo sedaj le od njih neposredno odvisno, kako bodo (s cenami) privabljali goste in kakšen promet bodcf slednjič imeli. Konec prejšnjega tedna - minuli petek - smo zabeležili spet pomemben datum pri gradnji naše infrastrukture, pri gradnji naše cestne mreže, čeprav se z njenim sedanjim stanjem nasploh ne moremo že kdo ve kako pohvaliti; sedaj se je začela gradnja na DRUGEM ODSEKU naše bodoče prometne magistrale, na odseku avtomobilske ceste HOČE-LEVEC. Ta gradnja (odsek bo dolg malo manj kot 50 kilometrov) bo trajala štirideset mesecev. Težavam v preskrbi trga z MESOM se bodo sedaj, če upoštevamo napovedi, že v kratkem pridružile tudi težave z JEDILNIM OLJEM. Razprave in pojasnila glede tega smo zasledovali v dneh minulega tedna z najvišje ravni - saj so o tem razpravljali v zvezni skupščini med poslanskimi vprašanji - in če lahko verjamemo pojasnilom predstavnikov ZIS, so te tržne težave pogojene s kratkim stikom med proizvajalci in trgovci, ne pa s kakšnim resničnim pomanjkanjem teh živil pri nas. Zalog mesa je dovolj, je bilo ob tem rečeno, res pa je, da se mprajo trgovci za meso (in za olje), pravočasno pobrigati, ter ga tudi sproti plačevati, če ga hočejo dobiti - in to se nam zdi tudi razumljivo. Za konec pa še novica - iz velenjskega ,,Go-renja“ sporočajo, da bodo vključili v svoj proizvodni program tudi proizvodnjo MALIM TRAKTORJEV, ki jih naši kmetijci tako. zelo potrebujejo. Ti traktorji naj bi prišli na trg že v prihodnjih mesecih, ,.Gorenje" je o tem sklenilo kooperacijsko pogodbo s švicarsko firmo ,,Rapid“. tedenski zunanjepolitični pregfejj) It in/liiclrano IptnvičlrAna mA. > Hrt slo Z3 Iz indijskega letoviškega mesteca Simle je prišla novica, ki je gotovo dobrodošla sprememba v poplavi sicer neprijetnih vesti, ki prihjajo z vseh koncev sveta: predsednica indijske vlade Indira Gandhi in pakistanski predsednik Ali Buto sta podpisala sporazum, katerega osnovni namen je začetek boljših odnosov med obema državama. V trenutku, ko to poročamo sicer še niso znane vse podrobnosti sporazuma, zvedeti je bilo moč le to, da sta obe strani izrazili pripravljenost (in sta to svojo pripravljenost tudi podpisali v pismeni obliki), da se poslej odnosi med obema državama začnejo normalizirati in razvijati na načelih dobrega sosedskega sodelovanja. Potem ko je svet z olajšanjem sprejel novico, da sta se voditelja obeh držav sploh sestala, je nekaj dni živel v negotovosti, kajti poročila, ki so prihajala iz Indije, so govorila, da se je med razgovori zataknilo tam, kjer je bflo tudi pričakovati, da se bo: namreč pri kašmirskem vprašanju. Toda zadnja sporočila iz Simle govore, da sta se voditelja vendarle uspela sporazumeti. Težko je povedati, kakšna bo usoda Kašmira, tega spornega ozemlja, za katerega tako Pakistan kot Indija tidita, da pripada njima, očitno pa je, da sta se Ali Buto in Indira Gandhi uspela zediniti za kompromisno rešitev. Kar zadeva druge probleme, ki bremenijo pakistan-sko-indijske odnose (in teh ni malo), je k sreči tako, da so vendarle manj boleči, čeprav ne nepomembni. Tu je vprašanje deset tisočev vojnih ujetnikov, ki vse od konca zadnje paki-stansko-indijske vojne čakajo na povratek domov v ujetniških taboriščih. Tu je tudi dejstvo, da je Indija odločilno pomagala k temu, da je danes na svetu nova država — namreč Bangladeš premiera Mudžibutja Rahmana. To vsekakor na pakistanski strani ni moglo ostati brez bolečih občutkov in želje (seveda bolj ali manj prikrite), da se zadeve uredijo tako, kot so bile. Toda medtem koje postal Bangladeš stvarnost, mimo katerega tudi Ali Buto ni več mogel, pa je ostalo več drugih reči, ob katerih je bil Pakistan odločen vztrajati do konca. Tu gre za tiste ujete Pakistance, ki trenutno v Daki čakajo na napovedano sojenje zaradi zločinov, ki sojih po bangladeških trditvah zagrešili med zadnjo vojno na ozemlju tedanjega Vzhodnega Pakistana. Bangladeš je napovedal, da bo sodil vsem tistim, ki so se udeležili krvavih pokolov in nasilnih akcij, Pakistan pa vztraja, da je treba te osebe vrniti domov brez sojenja. Med njimi je večina vojakov, nekaj pa je tudi civilov. Skoraj gotovo je, da se je Ali Buto, ki je dejal, da Pakistan nikoli ne bo popustil v po- gajanjih, če bo šlo za njegj^ življenjske interese, tra zavzel, da jim ne sodyp>... pr jetno je Indira Gandhi ^ tem pripravljena popust« • retično seveda Indija ne ^ benem primeru mogla go v ^ imenu Bangladeša, t f stvari stojijo, je Indija , ^ veliki zaščitnik najmlajseu sveta, marveč tudi nje f3. sredni kreator, pa je o ^ zumljiva ne samo njen v ^ Sporazum Indijo in Pakistanom detost, marveč tudi nek«J , pridržana pravica, da z d takih primerih nje“? 0 sfi Podrobneje bomo lahK • razumu v Simli poro.tfAg ko bodo znane tudi osi* ločbe sporazuma. ^ Medtem pa je eti,oPfj0^ Haile Selassie končal sv j * v Jugoslaviji in odpo movino. Po Pf ^ M obisku so v Beograd Abebi objavili skuP**udajj^ čilo, v katerem so tradicionalne in pnjate«^ med obema državama ^ ženo prepričanje, da tu okrepile. Obe podčrtali vlogo, ki J . jjj igrajo neuvrščene ^ fl zavzele za prve st*^ b* uvrščenimi, ki seStj^ \ osnova za kasnejs 0čiI* J „a vrhu Ob končke rečeno, daJ nred^rtiH‘ V lassie povabil P |iarjc na-naj obišče Etiopijo, **jel P» nji z zadovoljstvom^, K (um obiska bodo d« "britanski funl pa tudi danska krona. Pyve n ima prvi !jcl'borzah. kfstr /a oceana: ***£ didatu demokratu m(]t. nominacijo okrogl? letos, so y*c“ pridobJ^ju^ sov, ki si Jih P tekmoVipićn° nad predvo^ p3 Kaliforniji- Gj® ^ [e ameriško n*J*J je pomembna ;,ievr toliko, da Pralni Qcof^\ ts? sSStff Iz nelikvidnosti z neznanjem? Sejmišča J® *«pf S«*1*** Pred dnevi so na slovesnem zaključku razdelili nagrade najboljšim mladincem, ki so se odlikovali v akciji kovinar m'\ Pripravil jo je center za propagando in obveščanje pri slovenski mladinski organizaciji in s to pobudo nedvomno zadel žebljiček na pravo mesto. Spodbuden razmah gre na račun predvsem dveh pomembnosti: akcija je omogočila velikemu številu mladih ljudi - sodijo, da jih je bilo okrog 1000 - da so se Mladina vključili v dokaj redno dopisniško mrežo številnih slovenskih osrednjih in pokrajinskih časopisov, radijskih postaj in televizije, in kar je morebiti še bolj pomembno: v akciji so lahko mladi pisali o mladih, o svojih problemih, načrtih in željah In kdo lahko bolj kvalificirano piše o življenju in delu mladine kot prav mladinci sami? Izkaznice kovinar m“, ki so jih zdaj dobili mladi dopisniki, ne morejo in ne smejo biti zaključek enoletnega dela. Nasprotno, so lahko samo začetek dobro zastavljenega dela, 'katerega naloga nedvomno^je pomladiti novinarske vrste, jih osvežiti s svežo krvjo, sposobnimi' mladimi pisci, zavzetimi za to družbo, v kateri živijo in delajo. Napačno bi bilo pričakovati, da bo lahko akcija nadomestila fakulteto in namesto nje skrbela za nove novinarje. To bi bilo narobe tudi zato, ker samo fakulteta lahko da znanje, ki je potrebno za to odgovorno delo. Je pa pripomoček, ki lahko pomaga uredništvom poiskati tiste, ki se bodo odločili za ta poklic. S skupnimi močmi mladinske Organizacije in časopisnih hiš ter RTV lahko ta porod prinese mnogo svežine v danes deficiten poklic, ki se iz dneva v dan izkazuje za - prepotrebnega! V tem je še posebna moč letošnje akcije ,JVovinar m“ in bržkone tudi jedro, do katerega se bo potrebno prebiti v nadaljevanju. Kmetijski nasveti Popravljamo napako . Danes ob 9. uri dopoldne se bo v Ljubljani začel ustanovni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, ki naj bi združevala in razvijala slovensko kmetijsko zadružništvo. Vsekakor pomemben datum in pomembno dejanje, posebno še, ker smo se v razdobju „zadružnega brez-vladja“ po razpustu prejšnje zadružne zveze vnovič prepričali, da zadružništvo v resnici potrebuje svoj vrh. To bi se sicer lahko naučili tudi iz naše bogate zadružne preteklosti (spomnimo naj na brata Vošnjaka, na Hribarja, Kreka ali dr. Žerjava, na Zadružno zvezo, ustanovljeno 1903, in druge zadružne organizacije, ki so Slovenijo uvrščale v zadružno najbolj razvit predel sveta), toda zmotno smo ocenili, da se je zadružništvo preživelo. To zmoto zdaj trudoma po- Ipravljamo. Sicer pa tega ne delamo prvič. V Gržeči vasi so 29. junija slavili otvoritev vodovoda. Predsednik ObS Krško Jože Radej je nazdravil vaščanom s kozarcem dobre pitne vode in zaželel, da bi čimprej dobili v hiše pralne stroje in tako razbremenili kmečke žene. (Foto: J. Teppey) Partizanski p diodi mladih po poteh domicilnih enot so potekali kar najbolj vemo po partizanskih tradicijah. V Sevnici so imeli preveč prijav, predvsem takih, ki so bili premladi in ne bi zdržali 40 km hoje. Na diki: branje dnevnega povelja. (Foto: Železnik) V nedeljo, en dan preden se je izteklo 90 let, so prizadevni mokronoški gasilci počastili pomemben jubilej. Pred šestimi leti je bilo društvo odlikovano z redom zaslug za narod, v nedeljo pa je prejelo še red prve stopnje GZS in novo brizgalno. (Foto: Legan) V metliški vinski kleti dela polnilnica, kolikor zmore, toda naročil za metliško črnino je več, kot lahko zadruga vina daje na trg. Računajo, da bo strankam še teže ustreči jeseni in prihodnje leto, ker se bo lanska huda toča šele zdaj poznala. (Foto: R. BAČER) Skrb za zemljo po žetvi Ob Jakobu (25. julija) pšenica zori ali zgori, je veljalo za naše stare pšenične sorte, novejše pa dozorevajo še prej, nekako sredi julija. Torej: žetev je pred vrati, z njo pa za poljedelca še ena nič manj važna naloga: poskrbeti za zemljo, ki jo žito zapušča. Plug naj gre takoj za žanjcem, uči staro pravilo, nastalo na dolgoletnih izkušnjah, da je nagla in pravšnja poletna obdelava odločilnega pomena za godnost in rodovitnost zemlje. Škoda je, da zaradi kratkoročnega računanja premnogokrat opuščajo poletno obdelavo ne le družbeni obrati, marveč celo kmetje. Celo vrsto koristi dajeta poletna obdelava in sejanje. Ne le pridelek, važnejše kot to so druge koristi. Zemljo zavarujemo pred poletno pripeko, preprečimo razrast plevelov, zadelamo rastlinske ostanke, pripravimo rastišče za naslednjo setev, pomagamo k boljši oskrbi z vodo, preprečimo erozijo jtd. V enem povedano: poletna obdelava je tako koristna, da je ne bi smeli nikjer opuščati. Razumljivo, da ni vseeno, kako obdelamo. Če bi v poletni vročini zemljo globoko preorali, bi jo preveč „odprli“ izsuševanju. Zlasti za težje zemlje je priporočljivo le plitvejše oranje ali še bolje: zdaj, ko imajo mnoge kmetije že stroje, lahko priporočamo tudi freze in obdelavo s krožno brano. Zemlje ne smemo preveč udelati, posebno če je nagnjena k temu, da se po dežju na površini „zaliže44, ker nima dobre mrvičaste strukture. Če se že naredi skoija, jo je treba razbiti. Zemljo je treba obdelati in obsejati. S kakšno poljščino je že drugotnega pomena. Če uspeva ajda, jo sejmo, sicer pa so na voljo še mnogi drugi strniščni posevki, od repe, kavle, ohrovta pa do različnih vrst rastlin iz družine metuljnic, ki jih uporabljamo za podorino. Podorina pa, vemo, kako zmore izboljšati oskrbo zemlje z organskimi snovmi. Inž. M. L. NOVO MESTO Prašičji sejem je bil srednje živahen, goveji komajda omembe vreden, cene pa nekoliko višje. Rejci so pripeljali 414 prašičev, prodah pa 323. Cene pujskov, starih od 6 do 12 tednov, so bile od 210 do 270 din za enega, starejši pa so bili po 280 do 500 dinarjev. Vole so prodajah po 12 do 13,5 din za t kilogram žive teže, junce in telice po 9,5 do 12 din, krave pa po 7 do 10 din za kilogram. BREŽICE - Na sobotni sejem so kmetje pripeljali 502 pujska in 21 prašičev, starih nad 3 mesece. Pujskov so prodah 410 po 12 do 13 din za kilogram žive teže, starejši prašiči pa so bili po 9 do 9,50 din kilogram. Dnevnik Delo je 20. junija prinesel uvodnik „Na čigav račun44. Govora je o odločnih ukrepih glede poravnave obveznosti do dobaviteljev, tega edinstvenega zla našega gospodarstva. Avtor uvodnika med drugim navaja tudi določila zveznega zakona, ki naj bi s 1. julijem „zamrznil" višino štipendij in kreditov za šolanje učencev in študentov ter osebne dohodke in nadomestila vajencev na ravni 90 odstotkov lani izplačanih zneskov! Res je, če moramo biti dosledni pri čem. Smo začeli na pravem koncu? moramo biti pri omejevanju in odpravljanju nelikvidnosti. Ob tem pa poleg ljulke ne bi smeli odbirati tudi žita. Kaj nismo od vsega začetka boja za gospodarsko in družbeno reformo neštetokrat poudarjali, da je ena poglavitnih zahtev sodobnejšega gospodarjenja na vseh ravneh znanje, večje Število sposobnih kadrov? Ukrep prihaja ravno v času sklepanja štipendijskih, kreditnih in vajenskih pogodb generacije, ki je pravkar , zapustila osnovnošolske klopi, le-ta pa res ne more biti kriva dokaj absurdne predpostavke, da se je kdo izmed nelikvidnih „zainvestiraT4 pri štipendijskih ali vajenskih pogodbah, saj je k nelividnosti verjetno neprimerno bolj pripeljalo neznanje, slaba poslovna morala ipd. V razpravah o družbenih razlikah smo ugotovili, da imajo pri poti do ustrezne izobrazbe največ težav ravno revni. Kdo bi bil torej prizadet ? Revni in tisti, ki bi ravno potrebovali znanje, da bi že enkrat poslovali likvidno. Takšni „prihranki41 bodo le večglavi zmaj, ki bo še temeljito opletal. A. ŽELEZNIK Pravica vedeti (na diki: novinar RTV Štefan Kuhar v razgovoru z našim kmetom) Zakonu na pot Osnutek zakona o javnem obveščanju, ki prihaja v javno obravnavo, pomeni napredek in dobro izhodišče za družbeno tako pomembno in občutljivo dejavnost, kot je informiranje. Tako ocenjujejo tisti, ki delajo na tem področju, taki oceni se pridružuje tudi predsedstvo upravnega odbora društva novinarjev Slovenije, ki je prejšnji teden obravnavalo osnutek in o njem razpravljalo tudi z republiškim sekretarjem za informacije Boštjanom Barboričem. Predvsem pomeni osnutek zakona' dobro izhodišče za samostojnejši, samoupravni razvoj sredstev množičnega komuniciranja, ker nadrobno in celovito opredeljuje položaj tiska, poudarja svobodo in hkrati odgovornost pisane in govorjene besede, odločno odklanja vsakršne monopole in pritiske na množična občila ter jasno določa „kanale14, po katerih se uresničuje družbeni vpliv name. Za naše glasilo Dolenjski list je še zlasti pomembno dvoje. Prvič : osnutek zakona odločneje, kot je bilo doslej, predvideva materialno obveznost ustanovitelja oziroma izdajatelja lista in drugič: osnutek zakona poostruje odgovornost virov informacijo, kar je za naše vsakodnevno delo zelo pomembno. Praktičnih primerov prikrivanja informacij, zlasti pa podcenjevanja pomena obveščanja je, tako ocenjujemo, pri nas več kot v večjih centrih. M. LEGAN Čimprej npve olajšave! Socialna varnost Socialni podpiranci, študenti, upokojenci in ostareli kmetje se zaradi neustaljenih cen in splošnih gospodarskih razmer najpogosteje znajdejo na tisti meji, ko je ogrožena njihova socialna varnost, njihov obstoj. V enake težave zaidejo tudi zaposleni z naj nižjimi osebnimi prejemki, le da družba v tem primeru le hitreje ukrepa. V brežiški občini bo odpravljen pomemben vir socialnih razlik z izenačenjem zdravstvenih pravic delavcev in kmetov. Boljši položaj si revni ljudje s podeželja obetajo tudi z novimi davčnimi olajšavami zaradi ostarelosti, bolezni in mladoletnih otrok v družini, saj vse to zmanjšuje dohodek na kmetiji. Komunisti so priporočili obč. skupščini, naj zagotovi dovolj denarja za odkup zemlje ostarelih kmetov in izplačevanje primerne rente v zameno za njihovo posest. Prihodnje leto bodo potrebne višje vsote za socialne podpore, zato že zdaj razmišljajo o virih za njihovo izplačevanje. Občinska skupščina ima velike izdatke za zdravljenje onemoglih občanov, ki nimajo doma nikogar za nego in postrežbo, zato ni drugega^ izhoda, kot da jih zadržijo v bolnišnici. Na drugi strani pa je v Stari vasi prazna osnovna šola, ki bi jo po mnenju nekaterih lahko preuredili v dom za ostarele občane. Oskrba v njem bi bila gotovo cenejša kot v bolnišnici. J. TEPPEY znašala 500 ton za govedo in 260 ton za mlado živino, vinogradništvo pa bi pridelalo 15.000 litrov vina na leto. Odkup mleka se bo v naslednjih letih še povečal za okrog 21 odstotkov, prav tako bo narasla kooperacija. Že prihodnje leto naj bi kmetje odprodali 1,837.000 litrov mleka, 80 mladih pitanih goved, 1800 prašičev in 70 ton koruze. Ob koncu petletke pa bo odkup mleka predvidoma znašaf 2 milijona litrov. Kaj to za kmeta pomeni, najbolje pove primer: leta 1965, ko so se z mlekarstvom začeli ukvarjati, so prodali 771.000 litrov mleka in zanj dobili 607.053 din, lani pa z 1,657.881 litrov mleka 1,792.413 din. S ceno živinorejci niso mogli biti zadovoljni, res pa je, da so kmetje za mleko dobili precej več, kot znaša celotna davčna obremenitev kmetijstva v občini. R.B. Naši agronomi na razstavi v Koelnu: novostim komajda sledimo. Z lučjo iskani Napovedujejo, da bo v naslednjih 10 letih najbolj iskan pokli c ne ekonomist ali elektronski strokovnjak, kot bi morda" pričakovali, marveč kmetijski inženir. Iz preprostega razloga, ker pri tovrstnih strokovnjakih ni več nobenega prirastka. Če bi hoteli, da se bo število kmetijskih inženirjev, ki aktivno delajo v kmetijstvu, večajo, kot predvideva dolgoročni načrt, bi morala Slovenija dobiti vsako leto 40 novih agronomov. Drugače povedano: če računamo, da le polovica vpisanih študentov konča študij, bi moral znašati letni vpis dvakrat tolikšno število. V resnici pa lahko študente prvega letnika preštejemo na prstih ene roke. Po podatkih „Centra za pospeševanje kmetijstva" pri ljubljanskem Kmetijskem inštitutu pride na vsakega kmetijskega strokovnjaka (všteta je visoka in višješolska izobrazba) nič mani kot 285 kmetij, ki imajo skupno 1480 ha obdelovalne zemlje. Če pa štejemo samo kmetijske pospeševalce, pripada enemu celo 724 kmetij, toliko, da jih v enem letu skorajda obiskati ne bi mogel. Za Dolenjsko so podatki še slabši; toliko razumljivejši je zato klic, da tudi kapital, ki ga kmetijstvo vse več potrebuje, ne bo pomagal, če ne bo strokovnjakov, ki bi ga znali kar najbolje usmeriti. Gremo iz ene skrajnosti v drugo. Komaj dobro desetletje je minilo od usposabljanja „brzotehnikov“, od velikih načrtov o podružbljanju zemlje in od neuspehov v premalo premišljeni agrarni politiki, ki ima pravzaprav veliko „zaslug", da se kmetijstvu obeta tako huda kadrovska stiska. M. L. Napredek je obljubljen Petletka Junija letos je črnomaljska obči-' na sprejela program srednjeročnega razvoja kmetijstva do leta 1975. Kar zadeva družbeni sektor, je načrt tak: Zadruga ne bo bistveno spreminjala lastne proizvodnje, opustila bo le gojenje hmelja in se spet postopoma vrnila k pitanju govedi v lastni režiji. V zvezi s tem .bo povečala proizvodnjo sena in silaže ter koruze in žitaric. Računajo, da bo od leta 1972 do 1975 zadruga pridelala r.a leto 650 ton sena, okrog 400 ton koruzne silaže in 200 ton koruze. Obenem bi živinorejska proizvodnja ZAPOSLOVANJE »Presežek« deklet Na srednji ekonomski šoli odklonjenih 47 učenk V Novem mestu je bila 30. junija seja skupščine komunalne skupnosti za zaposlovanje, v kateri je zdniženo 6 dolenjskih občin. Brez pripomb je sprejela poslovno poročilo za lani, razen tega pa je potrdila tudi proračun zavoda za letos. Člani so največ razpravljali o šolanju mladine v srednjih in poklicnih šolah. Tudi letos je „presežek** ženske mladine. Tako j? prošenj za sprejem v srednjo ekonomsko in administrativno šolo v Novem mestu precej več kot pa možnosti za šolanje. V srednjo ekonomsko šolo niso mogli sprejeti kar 47 učenk s prav dobrim uspehom. Na seji so zato menili, da bi bilo treba odpreti še en razred, saj bo Dolenjska v nekaj letih potrebovala nad 700 ekonomskih tehnikov. Dodali so, da bi morali dekleta usmeriti tudi v tako imenovane moške poklice, v kovinske in druge stroke. Na koncu so sklenili, da bodo volitve v skupščino komunalne skupnosti v jeseni, ko bodo izbrali polovico novih članov. K. O. Sezono no višku Za praznik, 4. julij, se je povsod ob Kolpi trio kopalcev. Tudi Pri-mostek, ki letos do nedavnega ni bil odprt, je bil izredno obiskan. Lastnik kopališča, ISKRA v Semiču, je postavila novo stopnišče za dohod v vodo, prav tako sanitarne prostore in nekaj slačilnic za kopalce. Tudi čolni, kijih tu izposojajo za veslanje po Kolpi, so bili polni. Razpoloženje je okrog 15. ure pokvaril dež. PRED SKUPŠČINO SRS Z ugovori vztrajajo Trebnje, Šmarje in Tolmin se borijo za dodatnih 1,5 mil. dinarjev Ko je že kazalo, da bo posredovanje zaleglo in prepričalo komisijo republiške skupščine, da je po sprejetih merilih tudi trebanjska občina upravičena do dodatne pomoči za popravila in gradnjo stanovanj udeležencem NOB (o tem smo pisali 23. marca), je prišla iz Ljubljane vest, da je za julijsko zasedanje republiške skupščine pripravljen enak predlog kot prvič. Med 34 slovenskimi občinami, med katerimi so vse dolenjske, spet ni Trebnjega, čeprav bi tja štelo po merilih, ki naj bi jih komisija upoštevala pri izbiri Občutek, daje trebanjska občina s tem oškodovana, je toliko večji, ker bi s tem dodatnim denarjem, razdeljenim mimo redne pomoči za stanovanja borcev, razdeljene po ključu iz leta 1969, lahko pomagali tudi kmetom-borcem, ki jih je v izrazito kmetijski občini precej in ki so bili doslej potisnjeni v stran. Razumljivo je, da tudi občinska skupščina Trebnje ob tem ni mogla ostati ravnodušna. Na četrtkovem zasedanju je sklenila, da bo skupno z občinami Šmarje pri Jelšah, Tolminom in verjetno tudi s Cerknico, ki se enako čutijo prikrajšane, na zasedanju republiške skupščine nastopila s spreminjevalnim predlogom (amandmajem) ter skušala doseči, da pristojni popravijo krivico. M. L. Dežurni poročajo S PROSLAVE 2. JULIJA V MOKRONOGU: »Kritikastrstvo je nevarno družbenemu organizmu tako kot rak človeškemu« Iz govora inž. Marka Bulca, člana predsedstva SFRJ, na proslavi 90-letnice gasilstva, krajevnega praznika in prvega napada na Mokronog Tri stvari hkrati je v nedeljo popoldne proslavil Mokronog: 90-letnico gasilskega društva, krajevni praznik in 30-letnico prvega partizanskega napada na ta kraj. Na slovesnosti so gasilskemu društvu podelili red I. stopnje, odlikovanje republiške gasilske zveze, razen tega pa je dobila priznanje še cela vrsta zaslužnih gasilcev in podpornikov organizacije. POMOČ VASI Sevniški zgled Davčne olajšave kmetu Ni nam treba več kazati na smotrne davčne politike do kmetijstva v škofjeloški občini, ki je v nekaj letih večkratno pomnožila število govedi in vasem prinesla očiten napredek, zgledne primere lahko najdemo bliže — zadnjega v sevniški občini. Tamkajšnja občinska skupščina je ugotavljala, da je z zakonom in občinskimi odloki predvidena spodbuda za razvoj kmetijstva še premalo, zato je na zadnjem zasedanju dodala še nove davčne olajšave, prva na našem območju. Že doslej je imel kmet, ki je prek svoje kmetijske organizacije prodal z enega hektarja letno nad 150 kg žive teže goveda, 25 odstotkov davčne olajšave, če je prodal manj, od sto do stopetdeset kilogramov, pa 15-odstotno. Ker pa razen mesa mleko postaja najvažnejši tržni presežek kmetijstva v tej občini, so sedaj še dopolnili občinski odlok, ki je bU doslej za prodajo mleka krivičen v primerjavi s prodajo goveda. Ob tem pa vsi vemo, da je reja krav začetek in konec živinoreje. Po novem bodo imeli olajšave tudi za prodano mleko, celo nekaj večje kot za prodano meso. Odlok pravi, da bo 35-odstotna olajšava priznana vsakemu rejcu, ki pogodbeno odda pristojni organizaciji za zbiranje mleka nad 750 litrov kravjega mleka na en hektar obdelovalne zemlje v enem letu. Če bo oddal od 500 do 750 litrov, pa bo znašala 25 odstotkov. Tak način spodbujanja lahko imenujemo „politiko na dolgi rok“, saj veča kmetov interes za čim večje pridelke in čim večjo prirejo mesa in mleka. Gotovo je boljša od klasičnega kreditiranja kmetijstva. Da primanjkuje denarja za dajanje posojil, je dobro znano in je zato treba iskati vse mogoče možnosti. Konec koncev občinski proračun zaradi olajšav ni bistveno prikrajšan. Vnovič velja zavrniti tudi očitek, da na tak način pomaga družba bolje stoječim kmetom, vaško revščino pa pušča vnemar. Ekonomika je eno, sociala, pa drugo, je kratek odgovor nanj. m. LEGAN Razen gasilskih govornikov je na slavju spregovoril tudi inž. Marko Bulc, član predsedstva SFRJ, ki je bil pokrovitelj prireditve. Iz njegovega obširnega govora objavljamo nekaj najvažnejših misli o trenutnih gospodarskih in političnih razmerah pri nas. Ko je ocenjeval uresničevanje stabilizacijskih ciljev, je dejal, da sme v zunanjetrgovinski plačilni bilanci dosegU uspeh, kakršnega še ni bilo. JDevizne rezerve v znesku približno 600 milijonov dolarjev nam po njegovem verjetno omogočajo nekoliko manj restriktivno (omejitveno) ekonomsko politiko v drugem polletju. Menil je, da je možno planirano stopnjo rasti povečati od predvk denih 5,5 odstotka na približno 8 odstotkov, porast cen pa še vedno zadržati v okviru stabilizacijskega načrta. Zanimive so bile tudi njegove misli o kritiki in kritikastrstvu. „Prav je, da smo kritični, sicer bi nas razmere uspavale. Vendar pa je prav tako res, da smo sebi nevarnejši od sovražnika, kadar nočemo videti uspehov, če jih podcenjujemo, če iz vsake najmanjše napake ali težave naredimo najbolj cmo situacijo; skratka: če pristanemo na vzdušje nezadovoljstva z vsem in vsakim. Kritikastrstvo nam je nevarno, ker ljudi demobilizira, jim ubija voljo, Branik: Novoteks 73:74 Novomeški košarkarji so z vročega mariborskega igrišča zasluženo prinesli dve točki, saj so vodili od prve do zadnje minute, Branik pa je razliko zmanjšal na eno točko iz dveh prostih metov že potem, ko je bilo konec tekme. S to zmago so se košarkarji Novoteks*?učvrstili sredi lestvice prve slovenske A lige. Koše za Novoteks so dali: Spli-chal 12, Z. Kovačevič 13, Počrvina 3, S. Kovačevič 27, Ivančič 4, Šepetave 4, Pirc 4, Piletič 7. SEVNICA Srednje šole hkrati pa hrani in spodbuja sovražnike našega socializma doma in na tujem,“ je dejal med drugim. M. LEGAN IN2. NIKO RIHAR Izvoljen Predsedstvo skupščine popolno - Veliko izvoljenih in Imenovanih Vodstvo novomeške občinske skupščine je popolna: na seji 29. junija so za podpredsednika skupščine izvolili inž. Nika Riharja, za predsednika zbora delovnih skupnosti pa Janka Gregoriča. Prvič se je seje udeležil novoizvoljeni odbornik iz Jurke vasi Jože Mede, medtem ko bo Franc Škof, izvoljen na nadomestnih volitvah v Novem mestu, prisegel na prihodnji seji, veijetno ob koncu julija. Skupno razpravo o lanskoletnem delu postaje milice, občinskega javnega tožilstva, sodnika za prekrške in občinskega javnega pravobranilstva so sklenili z ugotovitvijo, da se morajo te službe kadrovsko okrepiti, nekatere pa dobiti dodatne prostore. Posebno skrb bodo posvetili sodstvu, ki bo samo v novomeški občini v naslednjih petih letih potrebovalo 37 pravnikov, za ta poklic pa se pripravlja samo 12 ljudi. kritično so odborniki spregovorili tudi o sebi: o udeležbi na sejah občinske skupščine in sodelovanju v svetih ter komisijah. Zaradi izostankov so bil$ seje večkrat na robu sklepčnosti. Menili so, da bi morali o dejavnosti odbornikov spregovoriti volivci, še posebej o odbornikih, ki izostankov ne opravičujejo. Inž. Petra Ivanetiča so odborniki imenovali za vodjo občinskega štaba za civilno zaščito, Uroša Dulaija za v. d. načelnika davčne uprave (načelnica Albina Ferbežar gre v pokoj), Marijo Kastelic za namestnika sodnika za prekrške, Jožeta Blažiča pa za predsednika komisije, ki bo izdelala načrt varstva pred požari za vso občino. - BREZICE: tudi za revne V Sevnici so zavrnili le 2, v Brežicah 6 prošenj K izvajanju zaključkov konference ZKS o družbenih razlikah spadajo tudi štipendijski skladi pri zavodih za zaposlovanje, ki jih napaja 'republiška izobraževalna skupnost. Kot meni poklicni svetovalec podružnice celjskega zavoda za zaposlovanje v Sevnici dipl. psiholog Anton Koren, revnim otrokom po osnovni šoli ni več zaprta pot v srednješolske klopi. Najbolj zgovorni so podatki: v Brežicah in Sevnici so podelili za nadaljnje šolanje na gimnaziji 15 štipendij, za šolanje na pedagoški gimnaziji so prejeli v Brežicah stipendije štirje, v Sevnici sedem dijakov, za tehnično srednjo šolo so v Brežicah namenili 5, v Sevnici 4 štipendije, za ekonomsko srednjo šolo v Brežicah 10, v Sevnici 6, za srednji medicinski kader pa v vsaki občini po tri štipendije. Zaradi neposredne bližine gimnazije znaša najnižja štipendija za gimnazijce iz Brežic 250 dinarjev, najvišja pa 600 dinarjev, medtem ko znaša za Sevničane od 450 do 550 dinarjev. Od skupno 57 štipendij iz teh virov je 6 kandidatov prejelo štipencijo v višini 700 dinarjev. Poleg socialnega položaja prosilca in učnega uspeha upošteva služba poklicnega svetovanja kot kriterij za dodeljevanje štipendij tudi uspeh kandidatov na posebnih psihofizičnih testih. Nekateri šolniki so v začetku izražali nezaupanje do te metode predvsem zaradi malega števila testiranj, zato psihologi v dvomljivih primerih testiranje s posebno pozornostjo ponavljajo. Uspehi teh testov torej nikakor ne morejo biti izločevalni dejavnik. V obeh občinah obstajajo sicer še tudi drugi štipendijski skladi, bodisi pri delovnih organizacijah, občinskih skupščinah in temeljnih izobraževalnih skupnostih, predvsem za višje in visoko šol-Stv. Majhno število odklonjenih kandidatov, predvsem zaradi ugodnega socialnega položaja, že letos kaže na to, daje bil v politiki štipendiranja storjen lep korak naprej. A* ŽELEZNIK KAKO DELATI? - Tatovi zdaj kradejo že orodje: novomeškim miličnikom je 27. junija prijavil obrtnik Zdenko Primožič iz Kolčeva pri Klanjcu, da mu je nekdo ukradel nekaj pleskarskega orodja. Primožič dela kot pleskarski mojster za novomeškega Pionirja. NAPAČNIH SE JE LOTIL - 27. junija popoldne so pridržali do iz-treznitve Jožeta Furmana iz Golo-ušnika. Furman se je opil, potem pa je začel nadlegovati - miličnike! PRIKLATIL IN NAPIL - Črnomaljski miličniki so zadržali do iz-treznitve Latifa Muratovića, človeka brez stalnega bivališča in zaposlitve. Priklatil se je v Črnomelj in se v gostilni Skubic napil, razgrajal in vznemirjal goste. UKRADEN MOPED - 29. junija je nekdo odpeljal moped rdeče bar- ve izpred bifeja Marije Badovinec v Metliki, last Antona Kastelca iz Dra-šičev. ZADRŽAN DO STREZNITVE -V Dolenjskih Toplicah so 2. julija popoldne miličniki zadržali do streznitve Alojza Fabjana iz Dol. Toplic, ker se je napil in razgrajal v gostilni Lovec. mi vsi varčujemo! DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu in poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI, NOVEM MESTU in TREBNJEM • kjer zbirajo hranilne vloge in jih obrestujejo od 7,5 do 10-odst. • vodijo žiro račune in devizne račune občanov • opravljajo devtzno-valutne posie in odkup ter pro-, dajo deviz • dajejo kredite za stanovanjsko gradnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja • odobravajo kratkoročne in dolgoročne kredite • opravljajo vse druge bančne posie Zaupajte DBH svoje denarne zadeve, saj je. to vaša banka. 10. obletnico ustanovitve Konfekcije Jutranjka so v Sevnici slavili zelo svečano: 23 članov kolektiva je za 10-letno delo prejelo plakete in po 4000 dinarjev nagrade, ostali delavci pa za vsako službeno leto po 320 dinarjev. Kot je izjavil predsednik DS Ado Bedek, bodo tudi ti delavci po izpolnjenih 10 letih dobili razliko in nadomestilo za morebitno devalvacijo. Na slavje so planinci prinesli štafeto z vrha Lisce; glavni direktor K. Vehovar je prejel tudi kovinsko plastiko, izdelek delavcev mehaničnega oddelka. (Foto: A. Železnik) 1 Razpis javnega natečaja Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško razpisuje na podlagi 10., 12. in 13. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) in določb odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/68) JAVNI NATEČ AJ za oddajo delno urejenih stavbnih zemljišč za gradnjo individualnih stanovanjskih.hiš, in sicer: 1. V stanovanjskem naselju , ,DORC“ v Brestanici - k. o. Rajhenburg pare. št. 394/7 v velikosti 669 kv. m pare. št. 399/2 v velikosti 647 kv. m pare. št. 399/3 v velikosti 645 kv. m pare. št. 371/3 in pare. št. 574/8 v skupni velikosti 571 kv. m, ki tvorita skupaj eno stavbno zemljišče 2. V stanovanjskem naselju „GORICA“ v Brestanici - k. o. Siolov-nik pare. št. 209/3 v velikosti 676 kv. m pare. št. 209/7 v velikosti 611 kv. m 3. V stanovanjskem naselju „Leskovška gmajna4* v Leskovcu pri Krškem, k. o. Leskovec pare. št. 258/70 v velikosti 598 kv. m pare. št. 258/71 v velikosti 510 kv. m pare. št. 258/72 v velikosti 505 kv. m 4. V stanovanjskem naselju nad rudniško restavracijo na Senovem -k. o. Senovo pare. št. 134/14 v velikosti 651 kv. m 5. V Kostanjevici na Krki - k. o. Kostanjevica pare. št. 1413/1 v velikosti 780 kv. m pare. št. 1413/6 v velikosti 775 kv. m pare. št. 1433/20, pare. št. 1763/3, pare. št. 1435/12, ki tvorijo eno stavbno zemljišče, v skupni velikosti 1107 kv. m pare. št. 1435/1 v velikosti 503 kv. m Izklicna cena za stavbna zemljišča v k. o. Rajhenburg in v k. o. Stolovnik znaša 14,00 din za 1 kv. m, za stavbna zemljišča v k. o. Leskovcu 10,00 din, zi stavbno zemljišče v k.,o. Senovo 10,00 din za 1 kv.,m in za stavbna zemljišča v k. o. Kostanjevica 15,00 din za 1 kv. m zemljišča. Poleg odškodnine za uporabo stavbnega zemljišča se plačajo tudi stroški za pripravo in opremo zemljišča. Ti stroški so razvidni iz natečajne dokumentacije, ki je na vpogled pri oddelku za gospodarstvo in finance občinske skupščine Krško, soba št. 33. Javni natečaj bo 17. julija 1972, in sicer ob 7.30 na Senovem, ob 8.30 v stanovanjskem naselju Dore v Brestanici, ob 9. uri v stanovanjskem naselju Gorica v Brestanici, ob 10. uri v stanovanjskem naselju „Leskovška gmajna" v Leskovcu pri Krškem in ob 11.30 v Kostanjevici na Krki, na zemljiškem kompleksu, ki ga tvorijo stavbna zemljišča iz tega natečaja (k. o. Kostanjevica). Ponudbe je treba dostaviti do 14. 7. 1972 na naslov Občinska skupščina Krško, oddelek za gospodarstvo in finance, z označbo „Javni natečaj44. Vse informacije, kakor tudi natečajno dokumentacijo lahko dobijo interesenti na oddelku za gospodarstvo in finance SO Krško, podroben razpis pa bo objavljen tudi pri vseh krajevnih uradih občine Krško. OBČINSKA SKUPŠČINA KRŠKO ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE, \ To stran ste napisali sami! - To stran ste napisali samiJ 1 INDUSTRIJA OBLAČIL Ljubljana, Tolstojeva 9/a 2ELI ZAPOSLITI V OBRATU TREBNJE VEČJE ŠTEVILO NOVIH DELAVCEV # krojače — Šivilje ali priučene delavce v konfekciji # mlajše delavce, ki se želijo usposobiti za delo v konfekciji, lahko z nedokončano osnovno šolo V obratu organiziramo tečaj za strokovno usposabljanje, ki traja 3 mesece. Pričetek tečaja bo takoj, ko bo dovolj prijavljenih. Prijavite se lahko v obratu, kjer vas bodo informirali o vseh podrobnostih, ali pa pošljite pismene ponudbe. SLU2BA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA, PODRUŽNICA KRŠKO razpisuje po sklepu sveta delovne skupnosti - DVE ŠTIPENDIJI za šolanje na ekonomski fakulteti, in sicer od drugega letnika dalje. Prednost pri odobritvi štipendije imajo študentje, ki bodo uspešno končali prvi letnik na EF in imajo stalno bivališče v Krškem ali v bližnji okolici ter imajo interes, da se po končanem šolanju zaposlijo pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnici 'Krško. Prošnji za odobritev štipendije je potrebno priložiti dokaz o uspešno končanem I. letniku EF. Prošnje sprejema Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Krško, 30 dni po objavi tega razpisa. • ŠTIPENDIJE! Na podlagi 2. In 3. toCke pravilnika o podeljevanju štipendij »DUŠANA KVEDRA« OBČINSKA SKUPŠČINA SEVNICA razpisuje ^ za Šolsko leto 1972/73 naslednje ŠTIPENDIJE: 1. ekonomska fakulteta - 1 Stipendijo 2. pravna fakulteta - 1 štipendijo 3. gimnazija - 1 štipendijo 4. ekonomska srednja šola - 2 štipendiji Stipendije pod točko' 1. in 2. znašajo 600 din na mesec in se dajejo za čas študija za dobo 4 let in 6 mesecev. Stipendije pod točko 3. in 4. znašajo 300 din na mesec in se dajejo za dobo 4 let. Pogoji za podelitev štipendije: a) da je kandidat končal osnovno ali srednjo šolo z najmanj prav dobrim uspehom; b) da premoženjski cenzus ne presega: — 900 dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz delovnega razmerja; — 10(00 dinarjev letno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz kmetijske dejavnosti; — 300 dinarjev letno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek od samostojnega opravljanja obrtne dejavnosti. Prošnje, kolkovane z 2 din, je poslati do 31. julija 1972 občinski skupščini Sevnica. Prošnji je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — potrdilo o premoženjskem stanju oziroma potrdilo o osebnem dohodku. ZAHVALA V neizmerni žalosti naznanjamo, da je v 26. letu starosti po kratki in mučni bolezni za vedno prenehalo biti srce našega ljubega sina, brata in strica STANKAIVCA iz Gradca v Beli krajini Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, zasuli njegov grob s cvetjem in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo Obrtno komunalnemu podjetju Črnomelj, vsem gasilskim društvom, mladinski organizaciji Kometa iz Metlike in Novoteksu iz Novega mesta, ki so nam izrekli sožalje, pokojniku pa darovali vence. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom ter strežnemu osebju kirurgije novomeške bolnice za zdravljenje in nego ter gospodu župniku za izrečene besede Žalujoči: mama, oče, sestri Viklca z Jožkom, Mimica z družino ter drugo sorodstvo Komu se je v Brestanici zataknilo? Po vsej verjetnosti piscu (ali piscema) članka: V Brestanici se je zataknilo - Zakaj T. M. ni znal ali ni hotel napisati tudi drugih dejstev? Po vsej verjetnosti piscu (ali piscema) članka: V Brestnici se je zataknilo. Zakaj T. M. ni znal (ali ni hotel) napisati tudi drugih dejstev? Nimam namena razpravljati o odbojki v Brestanici, ki životari že vsa leta, pač pa bi rad odgovoril avtorju zgoraj omenjenega članka na ■njegova vprašanja, hkrati pa bi mu raztolmačil pojma lastništvo in upravljanje. Iz članka je razvidno, da piscu v današnji družbi marsikaj ni jasno, zato tudi tako čudna vprašanja. Nanizal pa mu bom tudi dejstva, o katerih sam ni hotel pisati ali pa mu jih je Aetna odbojkarica zamolčala. Ni mi jasno, kdo se je hotel postaviti v vlogo lastnika telovadnice. Ali kolektiv sole ali odbojkarice, ki so se dogovorile, da odigrajo srečanje v telovadnici šole. S kom so se dogovorile? Eno je lastništvo, drugo pa upravljanje. Žal mi je, da tako izobražen pisec članka tega ne loči, zato mu naj sedaj razložim. Celotno šolsko imovino upravlja kolektiv šole preko svojih samoupravnih organov, ravnatelj kot izvršilni organ pa izvršuje sklepe organov upravljanja in je po zakonu oskrbnik šolske imovine. Tu torej ne gre za „lastništvo in krojenje usode po svoji vesti4*, ampak za upravljanje. Ali avtor članka res ne ve, kako se upravljajo podjetja .(verjetno je pri njih drugače)? Ali misli, da v drugih kolektivih vsak delavec razpolaga s tovarno in daje ključe, če jih kdo potrebuje. Ne more vsakdo imeti ključev od šole, pa tudi soproga ravnatelja nima pooblastila od nikogar, da bi dajala ključe tistemu, „ki se na igrišču dogovori z drugo ekipo, da bo tekmav šoli“. (Mogoče ponekod soproge direktorjev brez pooblastil soodločajo v podjetju? ). Ali avtor članka ve, kdo razpolaga v Brestanici z dvorano DPD Svoboda? Vsi člani ali nekdo, ki je Eooblaščen in ima ključe? Ali ve, do razpolaga s kino dvorano? Vsi obiskovalci kina ali pooblaščena oseba? Ali pisec članka misli, da lahko s šolsko dvorano razpolaga vsaka odbojkarica ali pa TVD Partizan? Verjetno je tega prepričanja, zato tudi tako čudno vprašanje: kako si lahko nekdo dovoli zapreti vrata odbojkarjem, ki gojijo zdrav šport! Dragi T. M., zakaj nisi zapisal šolska vrata ali vrata šolske telovadnice? Ali ti je iz^ vsega navedenega jasno, da je bila šola in šolska telovadnica zgrajena za šolsko mladino? Ali ti je jasno, da s šolskimi prostori upravlja kolektiv šole in da je od njega odvisno komu, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo dal šolsko telo- Soboške razglednice Prekmurje s Pomurjem je za Dolenjce zelo oddaljena dežela. Le redko zanese tja kakega dolenjskega turista, čeprav nas vežejo z deželico ob Muri dobre asfaltne ceste. Letošnjo pomlad je bilo Obmurje kraj številnih prireditev. V začetku junija je bilo v Murski Soboti drugo republiško srečanje pionirjev - prometnikov. Izvrstno so se postavili pionirji iz Krškega. Že tedaj so Sobočani pokazali vso svojo organizacijsko sposobnost. Čez štirinajst dni so bili tu gostje gasilci iz vse Slovenije. 26. in 27. junija se je zbralo 160 prosvetnih delavcev iz vseh dijaških domov Slovenije na drugo srečanje v Soboti Program je bil stisnjen na en sam dan dela. Na zborovanju smo obravnavali probleme dijaških domov. Stanje domov ni rožnato. Predstavniki republiškega sekretariata za kulturo in prosveto, predstavnik RIS in član republiškega predsedstva ZMS so poudarili, da dosegamo uspehe dan za dnem, ; kljub temu da delamo v nemogočih LADO JUDEŽ Zahrbtna bolezen je iztrgala iz naše srede dobrega vaščana, predvsem pa fantom nepozabnega prijatelja Lada Judeža. Grenko je spoznanje, da ga ne bo več med nami, saj je bil pom življenja, mladosti, posebno pa nas bo nanj spominjala njegova pesem, ki je vedno govorila o njegovem duševnem bogastvu. Zgodaj je moral od nas, star komaj 38 let. Rad je imel svojo vasico Brege, zelo dobro se je razumel z vaščani, sosedi in prijatelji, ki ga bomo ohranili v najlepšem spominu. PRUATELJI Dve kukavici Pred leti sem bil na obisku v Loškem potoku, prav tedaj, ko so se oglašale kukavice. Nekega popoldneva mije igral radio, globoko v gozdu pa so se oglašale kukavice. Ko so prišla na vrsto poročila, je radio oddal v eter svojo umetno kukavico. Vse bliže se je začela oglašati kukavica in odgovarjala radijski Žal se je ta dvoboj kmalu končal, koje začel •napovedovalec brati poročila. MARJAN TRATAR pogojih. Predlagali so, naj prenehamo razpravljati in začnemo načrtno graditi nove domove. Ravnatelje domov iz Murske Sobote, Celja in Kopra, ki odhajajo v pokoj, so nagradili, obenem pa je zbor čestital organizatorju Skupnosti domov Franju Klojčniku,' ki je za svoje delo dobil Žagarjevo nagrado. Po kosilu so bila na vrsti športna tekmovanja. Zvečer je bil v dvorani Diana družabni večer. Igral je ciganski orkester, pel pa je ljutomerski oktet Bruci in brucke so bili sprejeti med domske delavce. Naslednji dan so nam prijazni gostitelji razkazali Prekmurja. Ogledali smo si Goričko, Moravce s kopališčem, kulturne spomenike, preko Radenc in Slovenskih goric pa smo se vrnili domov, polni prijetnih vtisov. Presenetili so nas lepo urejeni parki, zelenice, okna, polna cvetja, negovani vrtovi in gredice, ki sta jih polna mesto in vsa okolica. Pred štiridesetimi leti sem v teh krajih začel učiteljevati, po toliko letih pa smo se zdaj s pionirji celo izgubili sredi množice ulic in blokov v Murski Soboti. Danes je to mesto že naše drugo Velenje! Te vrstice sem napisal tudi zato, da bi šole in organizacije organizirale izlete v te kraje. Če vas bo kdaj zaneslo v te kraje, ne boste razočarani. Prijazno boste sprejeti v lepi pokrajini. MARJAN TRATAR-UČO V soboto sta v Novem mestu obhajala zlato poroko zakonca Franc in Amalija Teropšič (73 in 67 let) iz Ragovega pri Novem mestu. Prvič sta rekJa „da“ 29. junija 1922 v Šmihelu pri Novem mestu. Jubilej sta praznovala v krogu šestih še živih otrok in številnih prijateljev. Franc Teropšič je v svojem kraju in okolici znan kot aktivist NOB in marljiv družbeno-politični delavec. (Foto: S. Dokl) ■li OBJAVLJA Komisija za delovna razmerja in strokovno izobraževanje pri podjetju DOMINVEST NOVO MESTO, Prešernov trg 8 prosto delovno mesto SNAŽILKE POSLOVNIH PROSTOROV Za to delovno mesto je predvideno poskusno delo, ki traja dva meseca Kandidatke naj pošljejo prijavo na naslov podjetja. Vse potrebne informacije se lahko dobijo vsak dan na upravi podjetja. Objava velja do zasedbe delovnega mesta. vadnico na razpolago ostalim. Nobene grožnje in nobenega izsiljevanja ne bomo dovolili in tudi članki v časopisu ne bodo spremenili sklepov kolektiva. Zakaj pisec ni navedel, da so odbojkarice vso zimo imele na razpolago telovadnico za vadbo vsako sredo, in to brezplačno? Zakaj ni navedel, da so imele dovoljenje, da odigrajo eno trening tekmo z brežiško gimnazijo, pa so odigrale čez nekaj dni še drugo, in to brez dovoljenja? Zakaj ni navedel, da so odbojkarice samovoljno hodile v šolo tudi ob petkih, ko je bfl določen trening za rokometaše? Zakaj ni navedel, da sem tov. Avsenaku dovolil uporabo dvorane za dve nedelji, pa je niso rabili? Zakaj ni navedel, da so odbojkarice razbile v telovadnici dve luči in nekaj cvetličnih lončkov, pa do danes še nihče ni škode poravnal? Ali so mu to zamolčali? Če je res tako zvest spremljevalec športnih dosežkov odbojkaric, potem bivjudi to moral vedeti. Zakaj je zamolčal? Ne vem, zakaj .omenja, da je bila večina šol zgrajena z žulji nas vseh. Zakaj samo nekatere in s kakšnimi žulji? Njegovih žuljev pri brestaniški šoli ni bilo. Verjetno spada pisec članka med tiste, ki so ob vsaki akciji in ob vsaki gradnji ob strani, ko pa je objekt končan, pa-kričijo na ves glas, da je to naše in da je bilo zgrajeno z našimi žulji. Čudne in nič socialistične navade. Zakaj pisec članka ni napisal, da pa so žulji učiteljskega kolektiva zelo vidni pri urejanju šole, šolske okolice in igrišča? Kje si tičal takrat, tovariš T. M., da nisi prišel vihtet krampa in lopate? Zakaj takrat nfti napisal članka o našem delu in o naših žuljih? In na koncu še zanimiv predlog avtorja članka, ko pravi, da naj bi telovadnico spremenili ob prostih dnevih v muzej. Njegov predlog bomo uresničili takoj, ko nam pošlje svoj portret, da ga bomo postavili na vidno mesto v telovadnici „za oddane žulje pri gradnji šole“. Ali sedaj veš, v katerem grmu je zajec? EDO ZAJELŠNIK, ravnatelj šole Koprivnica: slovo od šole Učenci o. razreda osnovne šole v Koprivnici so se od sošolcev in učiteljev poslovili v soboto, 24. junija. V prisrčnem programu so skupaj z drugimi učenci prikazali otroško igrico „Bedak Pavlek“, nato pa svojim naslednikom prepustili velik lesen cvek, metlo, obrabljeno cunjo in ključ, ki jim bo odprl vrata v 8. razred. Učenci 7. razreda so morali s svojim znanjem dokazati, da so tega vredni, in čeravno se jim je posrečilo prav odgovoriti le na eno izmed treh vprašanj, so ključ vseeno dobili. Najtežji so bili trenutki, ko se je bilo treba posloviti od sošolcev, šole in vsega, kar jih je spremljalo osem let. PAVLICA MOŠKO N Sprejem dopisnikov Te dni se je pri predsedniku republiške konference ZMS Živku Preglu v klubu poslancev v Ljubljani sestalo čez 100 dopisnikov, ki so sodelovali v akciji „Mladine** in sprejeli novinarske izkaznice. Med njimi je bil najmlajši 13-letni učenec osnovne šole iz Trbovelj, naj starejši pa 6§-let-ni upokojeni učitelj Stanko Skočir, dolgoletni dopisnik našega lista iz Loke pri Zidanem mostu. L. K. Pokal ribičem Novega mesta 2. julija je bilo ob ribniku Prilipe pri Brežicah meddružinsko tekmovanje v ribolovu, na katerem so sodelovale tri ekipe iz Ljubljane, zastopstva Novega mesta, Kostanjevice, Brestanice, Sevnice, Brežic in Črnomlja. Razen tega so v mladinski konkurenci tekmovali mladi ribiči iz Kostanjevice in Brežic. Pri članih je v ekipni konkurenci doseglo prvo mesto prvo moštvo Novega mesta s 408 ulovljenimi ribami in 10.950 točkami, druga je bila Kostanjevica I, 3. Kostanjevica II, 4. Novo mesto II, 5. Ljubljana I itd. Pri mladincih je zmagala Kostanjevica s 151 ribami in 410 točkami V posamični konkurenci je bil najboljši Novomeščan Milan Bratuš s 193 ribami in 5.415 točkami, 2. dr. Ivo Podrgajs (N. m.), 3. Sredoje Bešević (Kostanj.) itd. Med mladinci je zmagal Srečko Bešević (Kostanj.). Predsednik ribiške družine Brežice je zmagovalcem izročil prehodni pokal, nagrade in diplome. Tekmovanje je bilo odlično organizirano. M. JARANOVIČ Občani občine Sevnica! V dneh od 10. julija do 18. julija 1972 bo inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik opravljal rentgenološke preglede pljuč in srca. Ti pregledi imajo namen pravočasno odkrivati obolenja pljuč, pljučnega raka, srca in velikih žil. Najpomembnejši obolenji, ki jih množični pregledi pravočasno odkrijejo, sta tuberkuloza in pljučni rak. Zato naj ne bo občana, ki se tega pregleda ne bi udeležil. Pregled je po odloku občinske skupščine Sevnica in temeljnem zakonu o preprečevanju nalezljivih bolezni obvezen in brezplačen za vse prebivalce, ki so do 31. decembra 1971 dopolnili 24 let. Pregledi bodo v naslednjih krajih: 10. julij 1972 od 8. do 13. ure - Studenec Za naselja: Studenec, Zavratec, Ponikve, Rovišče, Hudo brezje, Rogačice, Gornje in Dolnje Impolje, Mala in Velika Hubajnica, Brezovo, Znojile, Češnjice, Osredek, Primož in Dedna gora 10. julij 1972 od 15. do 18. ure - Bučka Za naselja: Bučka, Gornje in Dolnje Radulje, Dule, Močvirje, Jerman vrh, Štrit, Zaboršt in Jarčji vrh 10. julij 1972 od 8. do 15. ure - Šentjanž Za naselja: Šentjanž, Koludrje, Birna vas, Kal, Kladje, Osredek, Štajngrob, Cerovec, Budna vas, Srednik, Podboršt in Leskovec 11. julij 1972 od 7. do 11. ure - Impoljca - Dom počitka Za naselja: Arto, Log,.Gornje in Dolnje Orle, Dom počitka 11. julij 1972 od 8. do 10. ure - Veliki Cimik Za naselja: Veliki in Mali Cimik, Roženberg, Svinjsko 11. julij 1972 od 12. do 16. ure - Tržišče Za naselja: Tržišče, Kaplja vas, Spodnje Vodale, Skrovnik, Pijavice, Skovec, Vrhek, Zgornje Mladetiče 11. julij 1972 od 13. do 16. ure t12. julij 1972 od 7. do 12. ure 12. julij 1972 od 13. do 15. ure - Boštanj Za naselja: Boštanj, Dolenji Boštanj, Jablanca, Novi grad, Šmarčna, Vrh-del, Radna, Laze, Lukovec, Preska, Konjsko, Kompolje, Apnenik 12. julij 1972 od 8. do 10. ure - Malkovec Za naselja: Malkovec,. Slančji vrh, Krsinjivrh, Trščina, Gornja Stara vas, Pavla vas 12. julij 1972 od 12. do 15. ure - Telče Za naselja: Telče, Telčice, Drušče, Jeperjek, Zgornje Vodale, Otavnik 13. julij 1972 od 7. do 13. ure - Krmelj Za naselja: Krmelj, Gabrijele, Polje, Spodnje Mladetiče, Kamenca, Goveji dol 13. julij 1972 od 15. do 17. ure - Jelovec Za naselja: Vrh - del, Jelovec, Gaberje, Križ 14. julij 1972 do 7. do 12. ure - Loka Za naselja: Čelovnik, Loka, Račiča, Radež, Žirovnica 14. julij 1972 od 14. do 17. ure - Breg Za naselja: Breg, Šentjur, Okroglice, Razbor 17. julij 1972 od 8. do 14. ure - Zabukovje Za naselja: Zabukovje, Mrzla planina, Podgorje, Podvrh, Trnovec, Vranje, Stržišče 18. julij 1972 od 7. do 12. ure - Blanca Za naselja: Blanca, Čanje, Dol. Brezovo, Kladje, Krajna brda, Poklek, Selce 13., 14., 17. in 18. julija 1972 od 9. do 16. ure - Sevnica - Zdravstveni dom Za naselja: Sevnica, Šmarje, Orehovo, Orešje, Ledina, Metni * vrh, Drožanje, Prešna Loka, Pečje,’ Gor. Brezovo, Lončarjev dol, Žigerski vrh, Žurkov dol, Podgorica DOLENJSKI LIST V NOVEM HESTU objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. KNJIGOVODJE - pripravnika ali pripravnice 2. LEKTORJA IN KOREKTORJA 3. treh STROJEPISK za delo na elektronskih pisalnih strojih POGOJI: pod 1. uspešno dokončana ESŠ z diplomo; pod 2. diplomiran slavist; pod 3. poklicna šola (2-letna administrativna šola ali ustrezna praksa in smisel za delo na sodobnih elektronskih pisalnih strojih). NUDIMO perspektivno zaposlitev in dober osebni dohodek. — Kandidati za sprejem naj vlažijo pismene ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev oz. z dokazili o zahtevani izobrazbi v 15 dnevih po objavi na naslov: DOLENJSKI LIST, 68001, Novo mesto, p.p. 33. Gradbeno opekarsko podjetje Mirna na Dolenjskem RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta: A) za grodbiSče Novo mesto: - gradbeni delovodja s končano delovodsko šolo - več KV in PK zidarjev, tesarjev in strojnikov - veC NK delavcev - možna priuCitev B) za delo na opekarni Prelesje: - več NK delavcev sposobnih za priučitev opekarja Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja zaradi dogovora. Z. VittV Slovenci z napako Trebanjski odborniki so na zadnji seji slišali, da uradno v občini sploh ni Ciganov oziroma Romov, kot se tudi imenujejo. Pri popisu prebivalstva je bilo namreč treba v obrazec vpisati narodnost, takrat pa so Cigani rekli, da so Slovenci Po naših postavah imajo do tega pravico. Odbornik Stane Auers-perger, ki ne varčuje jezika, je k temu malce zlobno pripomnil: „Slovenci da, toda - z na-pako“ Nesrečna številka V četrtek je bilo na zasedanju občinske skupščine v Trebnjem v obravnavi težavno vprašanje: odobriti lokacije za naselitev Ciganov v bližini večjih krajev, kjer bi imeli blizu do šole in delovnega mesta. Predlog je bil na dnevnem redu pod številko 13. Ta stvar je čisto po naključju pod 13. točko, se je pred začetkom razprave opravičil predsednik ObS Ciril Pevec. („Cigansko vprašanje“ v dosedanjih skupščinskih razpravah ni imelo nesrečne številke, pa kljub temu kaj malo sreče in uspeha pri reševanju). če je učeno povedano „Zanimiv “ predlog je za prevzgojo Ciganov imel odbornik Dominik Gimpelj. Menil je, naj bi jih zadržali skupaj ter jim preskrbeli delo s tem, da „bi jim dali tovarno enostavne reprodukcije“. Kolikor se spoznamo na ta pojem iz ekonomije, bi lahko rekli, da Cigani tako tovarno že imajo, saj pridno skrbijo za svoj naraščaj. Njih število se ponekod celo povečuje, zato bi lahko govorili ne le o enostavni, marveč tudi o „razširjeni reprodukciji" Kaj je družbeno, kaj zasebno? V Sevnici so na Jutranjkinem mercedesu zamenjali rdečo registrsko številko za belo. Morda zato, da šofer lahko vozi svojo ženo v službo? 'Cestni inšpektor Franc Lipoglavšek se vozi na svoje gradbišče s spačkom z rdečo tablico. Morda gradi le obračališče in ne svoje hiše? Vpričo Krste Crven ko v- Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Luža v čedni vasi Škocijan (Od nekod), dne 9. junija. Večkrat sem že potoval po okrajni cesti iz Mokronoga v Škocijan in naletel vedno na eno in isto stvar, katera pa ni nič kaj hladnokrvna. Zbola me je namreč v oči velika luža, katera se še ob suši ne posuši; ta preklicana luža te pozdravlja, ravno ko te prinese pot v še dokaj čedno vas Skocijan, tam žabe in druge take živali mrgole v njej in si s svojim kvakanjem veselje delajo. Človeka res srce boli, ko zadene na kaj tacega in to ravno na precej veliki cesti in v vasi, kjer je sicer drugače vse lepo. Zdi se mi potrebno, da opozorim na smradljivo lužo. Mislim torej, da bode slavni cestni odbor potrebno ukrenil in tam pri „Lo-vrencu“ dal napraviti kanal ali drenažo, da se bo potem tista gnojnica odtekala tje, kamor se gnojnici spodobi namreč na bližnji travnik. (Pruskega) škofa Panra so zahvalila češka tamošnja društva, da se je tako vrlo potegnil za Češke otroke, katere nemški ,,šul-ferajn“ tam zvablja v nemške šole. Vrli cerkveni knez je dejal, da bode vedno spolnoval le svojo dolžnost, ker to zahteva pravica, vera, pa tudi cerkev katoliška. (Častniki) avstrijskega generalnega štaba so napravili izlet na spodnjo Donavo. Nekateri srbski listi zabavljajo vsled tega, češ, da so ogledovali, kako bi Avstrijci najlaglje udrli v Srbijo. Isti listi zabavljajo tudi Bolgarom trdeč, da ti zidajo preveč trdnjav ob srbski meji. Da boli Po 28 letih v istih krajih kot svoboden človek. Med vojno je bilo dobro skrivališče pred nemško hajko tudi gnojišče. Na sliki: v sredini James C. Paterson, hčerka Saly in žena, na levi Franc Divjak z Orešja 7 z ženo. (Foto: A. Železnik) AVSTRALEC PO POTEH UJETNIŠTVA Prijaznost ljudi se ni spremenila Kako je 22-letni avstralski vojni prostovoljec med .drugo svetovno vojno zašel v kozjanske hribe? Po 28 letih je svoji družini pokazal skrivališča in predstavil kmete, ki so takrat dobrodušno delili z njim bomo hrano. James C. Paterson, farmar iz zahodne Avstralije (okolica Pertha), je takoj na začetku razgovora razgrnil vojaško plačilno knjižico, v kateri so s skrbnostjo knjigovodje vpisani vojaški prejemki. Niz datumov in dolarjev se prekine nekje pred letom 1943 v severni Afriki, kjer so Nemci razbili zavezniške sile in zajeli, kar ni padlo. Pot vojnega ujetnika ga je vodila v Italijo. Ko so se 1944 pričeli majati nemški položaji tudi tam, so ujetnike odpeljali v notranjost rajha, v Gradec. Od tam so Jamesa prepeljali v taborišča na delo v mariborske mline. Tu so se pravzaprav pričeli stiki z našimi ljudmi. Vzpostavili so zvezo z nekim partizanskim bataljonom iz okolice, tako da je 16. decembra skupini 6 zavezniških vojnih ujetnikov uspelo pobegniti V tej partizanski enoti - imena enote se ne spominja — se je kmalu znašlo 36 zavezniških vojakov. Spominja se, da so bili pohodi izredno naporni, bilo je dosti ranjencev. Ko so nekoč padli v nemško zasedo, sta se iz vojnega meteža od vseh zavezniških vojakov izkopala le on in neki Novozelandec. Bataljon je po približno mesecu dni odšel na Dolenjsko, James pa je sprejel nasvet partizanov in ostal pri kmetih pod Lisco. Nekaj časa se je mudil pri Razbergeijevih, Zelezinovih in Imperlovih v Podgorici, Bergantovih na Raz-borju, Orešju. Vojaška knjižica hrani zapise imen okrog 10 domačij. Ob vsem tem še danes občuduje pogum naših ljudi, ki so mu med vojno nudili zatočišče in hrano. Kar ne more se čuditi razvoju, ki smo ga v „ko-munizmu“ dosegli. Kljub temu meni, da materialni razvoj ni izpridil prisrčnosti in dobrote naših ljudi. Tovarištvo kmetov izpod Lisce in avstralskega farmarja, skovano v dneh vojne, ga je pripeljalo ponovno v te kraje. Sele sedaj je začutil lepoto gozdov in celo skrivališč. Pred 28 leti je bilo preveč napetosti in grozot, da bi človek lahko kaj občudoval. A.ŽELEZNIK '\6lUoi Cirkus se nadaljuje V Kočevju navdušenje nad cirkuško kulturo „Kultumo-zabavno podjetje Adria", kot se uradno imenuje, uspešno nadaljuje svoje poslanstvo v Kočevju, in to sredi mesta, kot smo že poročali. Meščani žal niso pokazali za kulturno poslanstvo cirkusa preveč zanimanja in razumevanja. Pritožili so se zaradi preglasnega tuljenja zvočnikov pozno v noč. Občina je zato prepovedala tuljenje cirkuške muzike po 20. uri zvečer, pa tudi čez Srbe, ker so jih pred leti bosonogi Bolgari tako našvrkali, ni čudno; a vprašanje je, je-li pametno, da jih zopet izzivljajo. (Francoski) dinamitard in anarhist Ra-vahol bil je obsojen na smrt. Ta lopov je umoril pet ljudi in jih pokral, povzročitelj je bil raz-strelb v Parizu. (Iz Kostanjeviške) okolice. — Drage „Dolenjske Novice“! Malo poročil dohaja iz naših krajev. Pa temu ni čuda! Gradiva za poročila sicer ne manjka, ampak poročevalcev ni. Pri nas v okolici, kakor tudi v mestu Kostanjevici, je vse mrtvo. Letošnja zima je pa duhove zopet za eno stopnjo potlačila vkljub tukajšnjim gosto-besednežem. Društveno'življenje je začelo hiratMn pri nas v mestu Kostanjevici že od nekdaj naseljena brezbrižnost za občo blaginjo in napredek je v bujnem cvetju. Le naj si na primer kdo ogleda jubilejni drevored, katerega je dal zasaditi gospod župan leta 1888 v spomin štirideset-letnega vladanja našega presvitlega cesarja. Lep drevored iz samih jablatrna desni strani ceste, ki pelje v samostan. Štiri leta bodo kmalo minila in 6d jablan se vidi samo še suhi steblič, vse drugo je šlo rakom žvižgat. To je sad kažnjive brezbrižnosti in malomarnosti. Kdo je temu kriv? (Iz Dolenjskih Novic, t 1. julija 1892) GMAJNA, CESTA UUBUANA-ZAGREB: Vest štirih mrtvecev Sodba Francu Martinkoviču s Pokleka - zaradi hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost Na leto dni strogega zapora je bil upoštevali so tudi zavrženost deja- obsoien 35-letni Franc Martinkovič nja. Sodišče ni verjelo obtožencu, ki s Pokleka pri Sevnici. Senat okrož- je trdil, da je vozil po desni in da ni nega sodišča, ki mu je predsedoval prehiteval tovornjaka s prikolico, sodnik Janez Kramarič, gaje obtožil ker je izvedenec s pomočjo sledi na hudega kaznivega dejanja zoper cesti dokazal drugače, splošno varnost, ker je 27. julija lani Sodba še ni pravnomočna, v bližini Gmajne prehiteval z vlačilcem tovornjak s prikolico in zapeljal na levi vozni pas. .Takrat je pripeljal naproti fičko, ki ga je vozil Ivan Hozjan, v njem pa so bili še Alojz Nučič, Vinko Komljanec in Jože Andrejčič. Fičko je na svojem pasu oplazil zadnja kolesa na vlačilcu, vrglo ga je na levo, da je trčil v prehitevam tovornjak. Avto se je vžgal, vsi štirje potniki iz fička so zgoreli. Zakaj se je sodišče odločilo za tako kazen? Olajševalne okoliščine so, da je bil Hozjan močno vinjen, saj je imel v krvi okrog 2,47 promila alkohola, v urinu pa več kot tri, prav tako so bili vinjeni sopotniki. Fičko je imel še tri metre prostora na svoji desni strani. Martinkovič mora razen tega skrbeti za mladoletnega otroka. Kot obtežilno pa so vozniku vlačilca šteli, da je bil že pogojno obsojen (kazen se mu je že iztekla), šmaver: strela zažgala poslopje 30. junija je ob 20.15 med nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje Janeza Permeta iz Šmavra pri Trebnjem. Stavba, ki je bila skedenj, listnica in drvarnica hkrati, je do tal pogorela. Ocenili so, da je imel lastnik s tem 15.000 dinarjev škode. •:q;> dan ne smejo biti zvočniki odprti na vso moč. Odkar has je osrečilo „Kultumo-zabavno podjetje** se že poznajo njegovi kulturni vplivi na mladino. Doslej je postaja milice zvedela za naslednje: - Otroci prosjačijo občane za denar, da bi ga zapravili na električnih atomobilčkih ali otroškem vrti-ljaku. - Neka deklica je doma vzela 500 din. Za 50 din je nakupila kart za vožnjo z avtomobilčki, ostalo so miličniki našli pri njej in vrnili staršem. - Starši so prijavili, da jim je izginila mladoletna hči. Miličniki so jo našli pri „Kultumo-zabavni skupini Adria**, kjer se je za njena leta bolj neprimerno zabavala, kot kul-turno uživala. Naj ne omenjamo še drugih ugodnih vplivov „Adrie“ na kulturo kočevskih prebivalcev, predvsem mladine! Pričakujemo, da bo občina tudi v bodoče pokazala razumevanje za podobne kulturne skupine in jim odstopila (če bodo zahtevale) kar prostor pri spomeniku. LAG Popoprano uradnost Med sicer resnimi pogovori na sobotnem uradnem obisku Krste Crvenkovskega, podpredsednika predsedstva SFRJ, v trebanjski občini je bilo „za po-živitev“ izrečenih več dobrih šal in domislic. Tov. Crven-kovski ima dosti smisla za humor, še posebej pa se je tokrat izkazal njegov spremljevalec Mi-renčan inž. Marko Bulc, član predsedstva. TRENUTNO AKTUALNO Krste Crvenkovski se je natančneje zanimal tudi za kmetijstvo v občini in ga primerjal z razmerami v svoji ožji domovini Makedoniji. Na vprašanje, kaj predstavlja poglavitno kmetijsko proizvodnjo, je namesto predstavnikov občine in zadruge z odgovorom vskočil Marko Bulc, ki je dejal: „Meso za izvoz in krompir za domačo porabo.** GLOBLJI VZROKI Znano je, da je nataliteta (pod-nost) in smrtnost v različnih predelih Jugoslavije zelo različna. Različni sortudi vzroki za to. Ko je pod-redsednik slišal, da je v občini rodnost nad slovenskim povprečjem, smrtnost pa pod njim, se je zanimal, če so za to kakšni posebni razlogi. Za majhno smrtnost je bilo slišati, da ima zasluge cviček, sorazmerno veliko rodnost pa je Marko Bulc komentiral takole: „Tovariš Crvenkovski naj upošteva, da se elektrifikacija v nekaterih vaseh in zaselkih šele zdaj končuje.“ „KONČNICA4 JE VAŽNA Novi direktor mirenske „Dane“ Avgust Gregorčič je gostom potarnal zaradi težav in nesmiselnega položaja na trgu, ki ga je prinesla zamrznitev cen. Dqal je tudi, daje trenutno zelo težko dobiti dober ribez za predelavo v sok. Prvovrsten pridelek gre v izvoz, mirenska tovarna pa lahko kupi le slabši ribez. „Pijača bo Si dobra,“ je pripomnil poslanec arjan Jenko (Mirenčan, op. p.). Tov. Crvenkovski, ki je ves razgovor poslušal, pa je dodal: „Prav to narediti je - umetnost**. 11 V TRŽNEM GOSPODARSTVU Dr! Gregorc, tehnolog Kolinske tovarne hranil, je gostom razkazal tovarno Za predelavo krompirja na Mirni Posebej je hvalil uporabnost stroja, ki iz kuhanega krompirja naredi tanke lističe, krompirjeve kosmiče, iz katerih je mogoče pripraviti krompirjev pire v nekaj minutah. „Na ta stroj je mogoče celo sušiti gobe,** je dejal. „Ne rečem dvakrat, da ne boste na njem začeli peči tudi hostij,“ ga je zbodel Marjan Jenko. RAZLIKA MED POLITIKO IN KEMIJO Med kosilom v zidanici Slavke Špringer v Brezovici nad Mokronogom se je dr. Gregorc, inženir kemije po poklicu, zanimal za poklic Miloša Poljanška, predsednika kul-tumo-prosvetnega zbora republiške skupščine, ki je bil tudi med gosti. „On ni kemik, je pa politik; sicer pa sta si ti dve dejavnosti blizu: povsod se meša, razlika je le v tem, da pri kemiji veš, kaj bo na koncu ,rata-lo*,“ tako je obrazložil Marko Bulc, inženir kemije. Starešina enote Roman Zupan, ki nadaljuje tradicije druge eskadrilje NOV, se zahvaljuje za bojno zastavo. Ta simbol časti in ponosa je 1. julija izročil enoti v imenu vrhovnega komandanta oboroženih sil SFRJ generalpolkovnik vojnega letalstva Milan Simović (desno). (Foto: Jožica Teppey) v 28 LET JUGOSLOVANSKEGA LETALSTVA Titovo priznanje letalcem Naprej po junaških stopinjah 2. eskadrilje, s simbolom časti, ponosa in poguma na čelu! V imenu vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ je generalpolkovnik vojnega letalstva Milan Simović v soboto, 1. julija, čestital letalski enoti, ki prenaša v sedanjost borbene tradicije druge eskadrilje narodnoosvobodilne vojske. Maršal Tito je odlikoval enoto z najvišjim priznanjem, z bojno zastavo, ki jo je v imenu enote sprejel njen starešina Roman Zupan. Prvi julij je za letalsko enoto praznik, ko obujajo spomine na junaško pot druge eskadrilje NOV. Ustanovili so jo na ta dan pred 28 leti na letališču Benina v Libiji. Bilo je'to v času, ko je na našem in evropskem nebu vladala nemška Luftvvaffe. Kmalu se je uresničila želja naših prvih pilotov po tem, da bodo svo- bodni vladarji svobodnega jugoslovanskega neba. Ob koncu vojne je štelo jugoslovansko letalstvo že 20 borbenih eskadrilj. Generalpolkovnik Simović je dejal, da letalci še danes občudujejo maršala Tita, ki je v tistih usodnih dneh izdal ukaz za ustanovitev lastne aviacije. Takrat v Evropi niso ustanavljali eskadrilj in samo pogumna narodnoosvobodilna vojska je bila deležna te izjeme. Letalcem so za njihov praznik in za visoko priznanje čestitali druž-beno-politični predstavniki ter pionirji in taborniki. Slovesnost so zaključili s strumno vojaško parado, v kateri so sodelovali vojaki in starešine in z zastavo na čelu ponosno odkorakali mimo tribune. JOŽICA TEPPEY KRATKO VESELJE: Iz zapora spet v zapor Milan šušteršiS trdi, da je bil pijan, vendar je naredil lepo barvno pokrajinsko sliko! Šele 16. marca letos je prišel iz zapora Milan Šušteršič, 33 let, z Rakitne pri Ljubljani, brez zaposlitve, invalid brez leve roke. 27. junija je spet stopil pred senat okrožnega sodišča v Novem mestu, ki mu je predsedoval sodnik Janez Pirnat. Odkar je prišel iz zapora, se je Eotikal brez stalnega bivališča, do-ler ni 16. maja letos v Luterškem selu vlomil v hišo Jožeta Klevišarja in ukradel fotoaparat, pištolo, ročno uro in sprejemno-oddajno radijsko postajo v skupni vrednosti 4000 dinarjev. Zagovarjal se je, da je to storil popolnoma pijan, a sodišče mu ni verjelo. Spominjal se je namreč, da je splezal v hišo čez balkon, ki je tri metre visoko, in da je s ploščatim železom vlomil dvojna vrata v spalnico. Spominjal seje tudi, kje so bili posamezni predmeti, ki jih je odnesel, s fotoaparatom pa je celo na- redil prav lepo barvno pokrajinsko iliko! Obsojen je bil na leto dni strožega zapora, pripor pa so mu podaljšali do pravnomočnosti.** VARJENE PLASTIKE Od 30. junija do 25. julija bo v Kočevju razstavljal varjene plastike Tone Svetina, pisatelj znane „Uka-ne“. Tema razstave bo „Upor in na-silje“. Pri otvoritvi bo Tone Svetina prebral tudi nekaj odlomkov iz svojih del. Razstava bo posvečena dnevu borca, 4. juliju, in dnevu vstaje, 22. juliju. Pokrovitelj bo predvidoma kočevsko podjetje ITAS. Kulturni načrti Na seji sveta za izobraževanje, kulturo in telesno vzgojo občine Kočevje, ki je bila 22. junija, so razpravljali o delu temeljne kulturne skupnosti lani, njenemu načrtu za letos in do leta 1975, o družbenem dogovoru za financiranje kulturne dejavnosti letos, o štipendiranju in izobraževanju delavcev in o položaju delavcev šolske svetovalne službe na osnovnih šolah. MILAN PUGELJ V „NAŠI BESEDI“ V zbirki „Naša beseda** je pri Mladinski knjigi izšlo zbrano delo pesnika in novelista Milana Puglja. Izbor najboljših pripovednih del pisatelja, ki je bil rojen v Novem mestu, je opravil dr. France Zadravec. n zvezde so, ljubica... (Nadaljevanje s 1. str.) zvrstiti na odru pevski zbori s Senovega, iz Brestanice, Koprivnice, Karlovca, Slavčki iz Trbovelj, pevci iz Doline pri Trstu, iz Ajdovščine in Ljubljane. Popoldne je združena pesem mogočno odmevala pod oblake; s sevniškega gradu, kjer je nekoč oskrbnik nasitil in napojil kmečke upornike, je plula pesem v srca množice in pod poletno nebo: Le vkup, le vkup, uboga gmajna... V soboto in nedeljo bodo spet peli: združil jih bo tabor pevskih zborov v Šentvidu. Lani se jih je zbralo 600, slovenska „druga pevska liga", kot je amaterske . zbore pred kratkim v Šentvidu opisal skladatelj in partizanski dirigent Radovan Gobec. Ljudje, ki večer za večerom po truda polnem delu prihajajo v šolske razrede, pevske sobe in razne druge, čeprav le zasilne prostore, da bi zapeli, se kaj novega naučili in z lepo melodijo razveselili sebe in druge. Žlahtnost narodne in umetne pesmi gojijo, čeprav za ceno odpovedovanja mnogim užitkom, ki jim je sicer tako (pre)rad udan sodobni tehnizirani človek. Beseda o ljubezni in trpljenju, o sreči in hrepenenju, o delu in srcu, o narodni buditvi, uporu in boju za svobodo, za staro pravdo in človekov ponos se našemu kmetu, delavcu in izobražencu najlepše, pa hkrati tudi najlaže izlije v pesmi. Ta pove to bolj preprosto, druga spet ognjevito ati premeteno; taka je pač ta naša pesem, kot so ljudje, ki jo ohranjajo in pojo kljub vsem strojem, elektroniki in silnemu napredku tehnike krog nas in v nas samih. Res je, tudi kak manj ubran akord je vmes, a to nas naj ne moti. Ne sme nam skaliti spoštovanja, ki smo ga dolžni tem nosilcem in ohranjevalcem narodne in umetne pesmi med Slovenci. Amaterizem ni njihov konjiček, je vse kaj več: je hkrati tudi politično-domo-vinska in estetska vzgoja, ki ne kloni pred prodirajočim šun-dom ali plehko, prazno popevko. Za to pošteno, trdo in pre-koristno delo smo jim, številnim neznanim pevkam in pevcem, članicam in članom naših pevskih zborov, hvaležni. Povejmo to na glas vsaj zdaj, ko prihajajo pred nas in jih, kmetov, delavcev in izobražencev, ni sram zapeti pred množico: in zvezde so, ljubica!“ Zato pozdravljeni, pevci iz Bele krajine, Spodnjega Posavja in Dolenjske! Vi vsi, ki boste peti tudi na tretjem taborupevskih zborov v nedeljo v Šentvidu! TONE GOŠNIK PASJA RADOST IN ŠE KAJ V zbirki POTA MLADIH je Mladinska knjiga konec lanskega leta dala na tig knjigo Ivanke Hergold, učiteljice iz Krškega, ki zdaj živi v Trstu. • Pisateljica pravi o sebi: „Vznemirja me problem absolutne čistosti, etike, moralni problem čistega, vznemirja me izgubljenost človeka, ki se ne znajde v mestu ..V knjigi „Pasja radost ali karkoli** je 21 zgodbic, kratkih zapisov in sličic iz usod, kakršne se dogajajo vsak dan krog nas. .Jutrišnje pero“ Ivanke Hergold obeta še marsikaj, tako piše urednik Ivan Potrč v spremni besedi zanimive zbirke MK. Sinji galeb ponuja „Rdečo kapico iz Zgornje Šiške** Braneta Dolinarja in „Planino** Draška Ščekića. Zgodbe, ki pritegnejo mladega bralca, dogajajo pa se danes, sredi tega razgibanega, velikega sveta. 1. nadaljevanje JOŽE SPLICHAL: Raje smrt kot tujino ------------------ Zakonsko prepričevanje Cigana 2. Buzuroviča Jana Poje (9 let) in njen bratec Ludvik (7 let), oba iz Lazca v kočevski občini, paseta 30 ovac iz vse vasi po okoliških pašnikih. Jana, ki hodi v drugi razred v Podpreski, je povedala, da pase ovce od spomladi do zime in dobi za to po 30 din od ovce za vse leto. Tako pase ovce že peto leto. (Foto: J. Primc) Cigan Zivorad Buzurović iz Beograda sc je z ženo Brzoslavo in 11-mesečnim sinom zarana v ponedeljek nerad vračal v inozemstvo. Ko so se že peljali z brzovlakom za Dunaj mimo Sevnice, žena pa ni hotela slišati Zivoradovih prošenj, da bi ostala doma, je stisnil sina v naročje in skočil z vlaka, ki je tačas pričel speljavati s sevniške železniške postaje. Za njim je skočila tudi žena. Vsi trije so se nato znašli v sevniškem zdravstvenem domu, vendar nihče ni bil resneje poškodovan. Cigan Živorad je zatrjeval, da se je hotel ubiti, kajti v inozemstvu je policija še hujša kot doma. Medtem so že zapustili sevniški zdravstveni dom. Najprej so se napotili na železniško postajo, saj so ostali brez vseh listin m prtljage, ki jo je odpeljal vlak. Morda bodo sedaj le ostali doma? 1920. leta je Štukelj dobil vabilo za nastop na veliki telovadni akademiji v Ljubljani. Občinstvu se je tedaj predstavil tudi novi up jugoslovanske telovadbe — Peter Šumi. Nastopili so samo na drogu, Ljubljana pa ni štedila dlani v priznanje mojstrskim vajam Sokolov. Štukelj si je že utrdil mesto v reprezentanci in zato ni bilo presenečenje, ko je dobil vabilo za trening reprezentance pred mednarodnimi tekmami FIG, ki naj bi bile v Ljubljani 1. 1922. To bi danes predstavljalo svetovno prvenstvo, ki je bilo prvič po svetovni vojni. Slovenci so dotlej štirikrat nastopili v reprezentanci, vselej v okviru Avstrije, Hrvati pa so dotlej beležili en samostojni nastop, na prvenstvu 1911 v Torinu, Ljubljana predstavlja prvi mejnik jugoslovanske telovadbe in tu se je začel meteorski Štukljev vzpon in vzpon državne vrste. Telovadci so vse do vojne vihre dosegali izredne uspehe, ki jim jih ni uspelo ponoviti nikoli pozneje, Štukelj pa je nabiral medalje in prva mesta v takem stilu, da je bilo za tedanji telovadni svet neverjetno. Slovenija je postala evropsko središče gimnastike, Štukelj pa njen najvidnejši in 'najboljši predstavnik. Njegova vitrina hrani vse te spomine, njegov spomin bržkone ne bi zmogel našteti vseh uspehov. Kajti v svoji telovadni karieri, katere začetek predstavlja Ljubljana -1922, zaključek pa olimpijske igre v Berlinu 1936 - po skoraj petletnem vmesnem obdobju, ko Štukelj zaradi poškodbe ni nastopal, je nabral devet prvih mest, dve drugi in dve tretji mesti. Številke kajpak v svoji suhoparnosti ne morejo pričarati vsega veselja, trenutkov zmagoslavja na zmagovalnih odrih, velikih priznanj, ko so ga vabili na vse strani, pa kajpak trenutke žalosti in obupa ob tragedijah, kakršno je prinesel Luksemburg ali prepoved nastopa na olimpijskih igrah v ameriškem Los Angelesu. In Če zapišem, da je tedaj zares vladal amaterizem, je razumljivo, daje ob športnih nastopih Štukelj moral najti še dovolj časa, da je v Zagrebu in Ljubljani končal pravno fakulteto in skrbel za svoj kruh — v Novem mestu, Ljubljani, Lenartu in v Mariboru. Izbirni trening za državno vrsto pred tekmami FIG v Ljubljani je za Štuklja predstavljal pravzaprav samo nepotrebno obveznost. Njegovo mesto v reprezentanci je bilo trdno zagotovljeno, kar je potem pokazal tudi na tekmah, ko je presenetil vso telovadno ehto stare celine in kar trikrat zmagal: na bradlji, na drogu in na krogih, drugi pa je bil na konju. Vse to pa je zadostovalo komaj za osmo mesto in kar trije Jugoslovani so se na koncu bolje uvrstili od njega. Ob telovadnih nastopih so na tedanjih prvenstvih nastopali tudi v teku na 100 metrov, v plavanju na 50 metrov, skoku v višino in metu krogle. Štukelj je na Loki tekel in skakal, plaval v Krki in se vadil za zahtevne nastope. A vsi njegovi upi so bili pokopani že pred tekmovanjem. Vsakomur, kdor je videl drobnega, 49 kilogramov težkega Novome-ščana, je bilo jasno, da v eliti atletsko razvitih športnikov nima kaj iskati. V metu krogle tudi ob idealnem razpoloženju ni mogel zalučati skoraj 8 kilogramov težkega orodja dlje kot za eno točko. Zaman so bili vsi napori za desetinke in stotinke na orodju, zastonj obupen sprint na atletski stezi in tudi plavalni treningi po Krki niso mogli pomagati. Met krogle je predstavljal konec sanj o svetovnem prvenstvu. Peter Šumi je zmagal med posamezniki, jugoslovanska vrsta je bila druga, Štukelj pa osmi Jugoslovansko vrsto so sestavljali Peter Šumi, Stane Derganc in Stane Vidmar ter Vlado Simončič iz Ljubljane, Slavko Hlastan iz Trbovelj in Leon Štukelj iz Novega mesta. V ekipi so bili torej sami Slovenci, ki so bili tudi sicer med seboj veliki prijatelji. Sokolsko geslo: Posameznik nič, ekipa vse — ni bilo le na papirju, predstavljalo je vrednoto, ki danes marsikdaj tako manjka našim izbranim ekipam, da bi zares dosegle tiste uspehe, ki jih od njih pričakuje športna javnost. Tisto leto je Štuklju umrl oče, s študijem je bilo torej treba kar najbolj pohiteti, telovadne načrte pa malo zapostaviti. To tiste čase ni bilo tako težko kot danes, ko se vrhunski športniki pravzaprav vse leto samo selijo s prireditve na prireditev. Med obema vojnama je bilo prav malo nastopov. Med pomembnejše bi tako lahko šteli samo svetovna prvenstva in olimpijske igre. To pa pomeni, da so bili vrhunski nastopi komaj vsako drugo leto. Odločitev zato ni bila pretežka, saj ni bilo treba izbirati med študijem in športom, pač pa je bilo potrebno samo primemo razdeliti čas, da telovadni nastopi ne bi kazali posledic pomanjkljivega treninga. Štukelj je to naredil zares mojstrsko, saj je pri študiju tako pritisnil, da je dve leti pozneje že diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, potem ko je prva dva semestra končal v Zagrebu. Tako mu je ostalo ravno še dovolj časa za priprave na osmo olimpiado v Parizu, ki se je končala s takim jugoslovanskim zmagoslavjem. y Cepidv je panska onmpiada vsekakor najuspešnejši jugoslovanski nastop za enega samega športnika, saj od takrat (v skoraj pol stoletju) ni uspelo nikomur več ponoviti Štukljevega podviga, pa kaže, da Štuklju morda celo več pomeni srebrna medalja iz zadnjih medvojnih olimpijskih iger v Berlinu, ko je na krogih na zmagovalnem odru više od njega stal samo Ceh Hudec, oba pa sta priprayila nemškim gledalcem pravi nastop obupa, ker je nemška politika za vsako ceno hotela kar največ zmag. Prav v telovadbi so se hoteli še posebej postaviti, a to jim je uspelo le delno. Hudec je namreč telovadil v velikem stilu in s svojim navdihom nedvomno zasenčil nemški nastop, čeprav v skupni razvrstitvi ni zmagal. Nič čudnega ni zato, da ima Štukelj na častnem mestu v svoji vitrini prav sliko o podelitvi medalj za vajo na krogih v Berlinu. Takole mladostno se je pred nekaj leti zavihtel Leon Štukelj na bradljo. Mnoge mlajše je brez težav dal v koš ... (Foto: arhiv DL) KONFERENCA ZK O SOCIALNEM RAZLIKOVANJU V BREŽICAH Najprej stanovanje, potem vikend Komunisti zahtevajo več spodbude in več pomoči za nakup stanovanj Dosedanja stanovanjska politika je poglabljala socialne razlike med občani, zato so komunisti na konferenci 30. junija v Brežicah postavili vrsto spreminjevalnih zahtev. Od občinske skupščine pričakujejo čimprej odlok o ustanovitvi sklada za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, odlok o obveznem prispevku v ta sklad, odlok o stanarinah, odlok o pogojih za prodajo družbenih stanovanj ter odlok o nadomestitvi dela stanarine tistim občanom, ki bi jim povečana najemnina ogrozila življenjski obstoj. NOVO V BREŽICAH V SOBOTO ZJUTRAJ je odpotovala v Savudrijo prva izmena dopustnikov. Na letovanje so se odpeljali tudi šolarji iz Cerkelj, Mrzlave vasi, Brežic in Skopic. Letos je prejela občinska Zveza prijateljev mladine izredno veliko prijav in ni mogla ugoditi vsem željam. KOPALIŠČA OB KRKI bo začelo urejati Turistično društvo iz Brežic. Iz občinskega sklada za turizem so za te namene dodelili društvu 6000 din dotacije. V kratkem si lahko obetamo boljši dostop do reke na levem bregu Krke. SREDI JULIJA bo Agraria slavila otvoritev polnilnice brezalkoholnih osvežilnih pijač z dodatkom kinina. V njej bodo polnili Excorado tonic in Bitter lemon. Obrat bo zaposloval okoli 30 delavcev in delo je predvideno v dveh izmenah. MINULI ČETRTEK so se v Brežicah dokončno odločili, da bo otvoritev novega mostu čez Savo 22. julija. Most bo izročil prometu predsednik gospodarske zbornice Leopold Krese. V kulturnem sporedu bodo sodelovali pevski zbori in kapelska godba. V TRGOVINI s sadjem in zelenjavo smo v soboto zabeležili tele cene: stročji fižol 7din, grah v stročju 7, novi krompir 2,60, kumare 6, paradižnik 5, paprika 13, berivka 5,40, hruške, marelice in sveže slive 10, limone 10,90, jabolka 7,60 din kilogram ter jajca po 70 in 75 par. BREŽIŠKE VESTI Več denarja zahtevajo komunisti v skladu za graditev družbenih stanovanj in več spodbude ter pomoči interesentom za nakup stanovanj v blokih, kakor tudi bodočim graditeljem stanovanjskih hiš. S tem bi se prej ali slej sprostilo več stanovanj v občini in dobili bi jih ljudje iz revnejših slojev. Republiški skupščini predlagajo družbenopolitične organizacije in občinska skupščina črtanje zakonskega določila, po katerem je mogoče odvzeti stanovanje ie tistemu uporabniku, ki v njem ne prebiva neprekinjeno šest mesecev. Šele tako bo mogoče izpeljati zahtevo po odvzemu družbenih stanovanj ljudem, ki bivajo v njih le začasno. Kaže, da je tudi v brežiški občini več takih primerov. Konferenca ZK zahteva, naj pristojna upravna služba pripravi seznam začasnih uporabnikov družbenih stanovanj,, sproti zasleduje njihovo uporabo in po možnosti stanovanja odvzame, če ljudje v njih pretežni del leta ne bivajo. Komunisti želijo doseči tudi to, da ne bi več izdajah dovoljenj za vikende interesentom, ki žive v družbenih stanovanjih za simbolično najemnino. j. T. Zmaga Pisec V počastitev letošnjega dneva borca je mladinska organizacija iz Pisec pripravila 25. junija turnir v malem nogometu, na katerem je igralo sedem mladinskih ekip, med njimi tudi Kraljevec na Sutli iz sosednje Hrvaške. Rezultati: Sromlje : Obrež 0:4, Kraljevec : Pišece II 0:3, Dobova : Globoko 4:2, Obrež : Pišece 1:2, Pišece II : Dobova 1:2, Pišece 1 : Dobova 3:1. Zmagala je ekipa Pišec, pred Dobovo, najboljši igralec je bil Vučajnk z Dobove, najboljši strelec pa Zagmajster iz ekipe Pišece II. Turnir bo postal tradicionalen. S. OSTRELlC Popravek V zadnji številki Dolenjskega lista je bil pod naslovom „Mokrice, kam? “ objavljen članek o razgovoru o pripojitvi k ljubljanski Emoni. To je bila pomota, sestanek je bil namreč s predstavniki novomeške „Krke“ za pripojitev k temu podjetju, ne. pa k ljubljanski Emoni. Sporočamo tudi, da so se te dni razgovori nadaljevali, da so bili uspešni in da se bo tudi problem termalne vode, ki je bil doslej glavna ovira, kot kaže, rešil v korist Mokric. IVAN UREK, upravnik V Breganskem selu so imeli v nedeljo praznik. Odkrili so spomenik padlim in odprli vrata novega doma Zveze borcev NOV, kjer se bodo poslej lahko srečevali. V domu so si gostje in domačini ogledali razstavo del akademskega slikarja Ivana Bogovčiča, ki je njihov rojak. (Foto: J. Teppey) KDO BO KRIVEC? Zavrženi milijoni PO VSEH POSTAVAH JIM PRIPADA Prostor pod soncem Ce odgovorni, se pravi KZ Treb nje in Ljubljanske mlekarne, skupaj s kmeti ne bodo poskrbeli za bolj higiensko proizvodnjo . in odkup mleka, bo v letošnjem letu kmetijstvo trebanjske občine ob 60 starih milijonov premij. Tako opozarja veterinarski inšpektor Cvetko Bunc, ki je po svoji službeni dolžnosti dolžan upoštevati zaostrena merila za kakovost mleka. Z večjo premijo, ki znaša od litra odkupljenega mleka 20 par in še 10 par v sklad za kreditiranje nakupa plemenske živine, so poostrene tudi higienske zahteve, ena najvažnejših celo za sto odstotkov. Mleko, ki je bilo lani dobro in je imelo pravico do premije, letos več ne ustreza. Mleko je zelo pokvarljivo blago. Zlasti poletna toplota množiv njem milijarde drobnoživk, zato se je zdaj problem še bolj zaostril. Od 72 zbiralnic, ki bodo letos v občini zbrale blizu 3 milijone litrov mleka, jih le 6 do 7 nekako ustreza, vse druge pa so neurejene in higiensko slabšajo mleko tem bolj, kolikor dlje čaka na prevoz v mlekarno, da o neznanju tistih, ki molzejo, niti ne govorimo! Lanska preiskava, ko higienske zahteve še niso bile tako hude, je pokazala, da je polovica mleka imela slabo higiensko kakovost. To pomeni, da je imelo več kot 5 milijonov bakterij v enem mililitru mleka. Vse to dokazuje, da smo povečan odkup mleka dočakali premalo pripravljeni. Ne gre samo za to, da ni hladilnic in da so zbiralnice zasilne in neustrezne, s higieno je treba začeti že v hlevu pri molži, treba je podučiti ljudi, kolikšna nevarnost preti mleku in kako skrbno je treba ravnati z njim. Kratki tečaji, to je najmanj, kar je treba čimprej organizirati, hkrati pa poskrbeti, da bodo zbiralnice ustrezale vsaj najnujnejšim zahtevam. Tako poziva veterinarska inšpekcija. m. LEGAN PRIPIS. Odbornik inž. Lojze Metelko je na četrtkovi seji občinske skupščine obrazložil objektivne težave, ki jih ima KZ Trebnje pri odkupu mleka. Skupščina je zatem sklenila, da bo pristojnim republiškim organom predlagala, naj bi dopolnili pravilnik o higienskih zahtevah za mleko ter določili prehodno obdobje, v katerem bo mogoče postopno zadostiti strogim zahtevam pravilnika. To pa ne bi smelo biti potuha zadrugi in mlekarni, posebno še, ker KZ Trebnje in podjetje Ljubljanske mlekarne veže dogovor, da bosta poskrbela za ureditev zbiralnic in kar najbolj higiensko proizvodnjo mleka. Skupščina Trebnje je kljub odporom posameznikov odobrila lokacije za naselitev Ciganov „Ne le kot člani skupščine, marveč kot ljudje, če hočete kot kristjani ali komunisti, smo dolžni nekaj narediti za prevzgojo Romov. Ne govoriti o tem, kako bi jih uničili, taka razprava ni v čast ne posameznikom ne občinski skupščini, ki je na eni prejšnjih sej sprejela program prevzgoje in gaje dolžna uresničevati.” S temi besedami je predsednik ObS Ciril Pevec na četrtkovem zasedanju presekal razpravo, ki je šla v napačno smer, v znano obtoževanje Ciganov, v zahteve po izselitvi v nekakšna koncentracijska taborišča ter v še nekatere, za našo družbeno ureditev povsem nesprejemljive predloge. Cigane je treba zaposliti, ciganske otroke pa šolati, to sta dve temeljni nalogi. Da bi ju uresničili, je treba Cigane razseliti, približati delovnemu mestu in šoli. V ta namen je posebna komisija pripravila predlog za naselitev Ciganov v bližini Velikega Gabra, Velike Loke, Mirne, Mokronoga, Šentruperta, kamor bi se postopno, v skladu z možnostmi zaposlitve preselile družine iz velikega ciganskega naselja v Hudejah, kjer bo ostalo le nekaj družin. Izbrana so taka družbena zemljišča, da se bodo Cigani lahko postopno civilizirah in stapljali z drugim prebivalstvom. Kot povedano v začetku, so se nekateri odborniki upirali taki rešitvi, ki pa je, če stvari natanko pretehtamo, edino sprejemljiva. Upamo, da bo čas s praktičnimi rezultati potrdil, daje tako. M. L. POMOČ ZA VODO Občinska skupščina Trebnje je ustregla prošnji svetov krajevnih skupnosti Dobrnič, Svetinje in Sela — Sumberk ter jim iz rezervnega sklada dodelila 3899 dinarjev, kar je polovica stroškov, ki so jih te krajevne skupnosti imele z dovozom vode ob suši v minuli zimi. DODATEK KMEČKIM OTROKOM Kot smo že poročali, bodo po sklepu republiške skupnosti otroškega varstva prvič dobivah otroške dodatke tudi socialno ogroženi kmečki otroci. Priporočila je, naj bi dobivah po 80 dinarjev na mesec, od tega bi večji del prispevala republiška skupnost. manjši pa občina. Za trebanj- sko občino je republika dala po 65 dinarjev na mesec za 128 socialno ogroženih otrok, razliko do 80 dinarjev pa bo prispevala občina. Postopek za dodelitev te pomoči mora biti končan do konca avgusta. V občini bo gotovo odkril, da tako družbeno pomoč potrebuje še več otrok. Otroške dodatke bodo izplačali za obdobje od prvega januaija 1972 naprej. TREBANJSKE IVERI AVTOBUSNA POSTAJA. Konec je'stiske in obračanja pred občinsko stavbo. Trebnje je dobilo pri stari šoli novo asfaltirano postajališče. Uredih bodo še čakalnico in zasad ih drevesa. Trebnje je dobilo tudi nekaj obnovljenih pločnikov m parkirišč, asfaltirajo pa tudi cesto proti Cvib-ljam. OB ZELENICO. Podjetje TRIMO je zelenico, ki jo je nasproti stare osnovne šole, ob samem vhodu v kraj, uredila krajevna skupnost, spremenilo v skladišče svojih izdelkov. Ljudje sprašujejo, kdo je to dovolil, saj bi bilo drugje mogoče dobiti primernejši prostor za skladiščenje, na primer kje v bližini železniške postaje. SAMI PA POZABILI. Trebnje je lepo pričakalo goste in prireditve ob koncu tedna. K temu je gotovo pomagal tudi poziv, naslovljen na občane, ki pravi: OK SZDL Trebnje poziva vse občane, da v petek, 30. junija, izobesijo zastave in poskrbe za ureditev ter okrasitev hiš. Lepa poteza. Še lepše pa bi bilo, če bi zastave izobesili tudi na domu družbenopolitičnih organizacij, kjer so napisah pozive. (Resnici na ljubo: v ponedeljek, 3. julija, so jih vendarle obesili tudi tam.) TREBANJSKE NOVICE DOBER ZBOR VADI V SLABIH PROSTORIH Pesem druži mlade ljudi Glas hribovskih vasi so ponesli daleč naokoli 45 jih, je, mladih idealistov. Včasih več, drugič spet manj. Šele leto dni vadijo, vestno, vsak teden dvakrat, pod vodstovm učitelja Adolfa Moškona. Mladi so, od 18 do 25 let. Prihajajo tudi iz naselij v sosednji brežiški in šmarski občini Prijetna, družabna skupina je to: polovica fantov, polovica deklet. Za zbor sicer ne najidealnejše razmerje, za prijeten pomenek po vaji pa najprimernejše. Mladina se rada sestaja, in če ji to drugače ni možno, pač v pevskem zboru. V Koprivnici je zbor pravzaprav tudi „mladinski aktiv", ki ga podpira domače prosvetno društvo „Anton Aškerc”.________________ KRŠKE NOVICE NOVA CVETLIČARNA. Na desnem savksem bregu v Krškem je kmetijsko in trgovsko podjetje Agrari: odprlo sodobno prodajalno cvetja. Krčani se odslej ne bodo mogli pritoževati nad oskrbo s cvetjem, saj je to že tretja cvetličarna v starem delu mesta. KRŠKI FILATELISTI so v počastitev občinskega praznika razstavili del svojih zbirk v dvorani zavoda za socialno zavarovanje. Polovico znamk je izbranih na tematiko predsednika Tita in društvo je s tem izborom počastilo njegov življenjski jubilej. Udeleženci plavalne šoie so v soboto opravili zaključno preizkušnjo. Izmed več kot sto tečajnikov jih je, žal do konca vztrajala le slaba polovica. Vsi, ki so se naučili plavalne veščine, so prejeli priznanja. V MATERADI pri Poreču letuje ta čas prva izmed petih izmen osnovnošolskih otrok iz krške občine. Poceni počitnice ob morju so jim tudi letos omogočili občinska Zveza prijateljev mladine, Rdeči križ, občinska skupščina in nekatera podjetja. V PETEK so slovesno razdelili spričevala letošnjim maturantom. Med njimi je bilo 33 dijakov tehniške srednje šole, 40 učencev poklicne kovinarske šole ter 22 slušateljev delo vod ske šole. KRŠKI TEDNIK Vaje, ki trajajo tudi po tri ure in so pred nastopi pogostejše kot običajno, so zboru prinesle že velik napredek. To priznajo vsi, ki so spremljali rast pevcev: strokovnjaki, ki so jih ocenjevali na republiški reviji v Zagorju, pa tudi „nestrokovna4* ušesa vseh ljubiteljev slovenskega petja, ki so jih poslušali na dosedanjih nastopih. Zavidanja vreden uspeh zbora je še toliko pomembnejši, če povemo, da delovni pogoji niso najboljši. Neustrezni prostori v stari Šoli in delo nekaterih pevcev v izmenah še vedno onemogočajo, da bi pevci zapeli tako, kot bi lahko. Mladina koprivniškega zbora računa v bodoče na popolnejše razumevanje, saj bo le tako še uspešneje izvrševala svoje pomembno poslanstvo. Ž. ŠEBEK 700 JIH JE V Avto-moto društvo v Krškem vstopajo številni novi ljubitelji tega športa. Že 700 članov imajo. Društvo je od leta 1957 dalje organiziralo 32 specdway dirk. Šestrat so imeli Krčani državenga prvaka in dvakrat mladinskega državnega prvaka. Zares lep uspeh. ČESTITKE Komandant cerkljanske garnizije Stane Primožič je na slavnostni seji krške občinske skupščine izročil predsedniku Jožetu Radeju maketo letala kot priznanje za plodno sodelovanje. Ob tej priložnosti je udeležencem čestital za občinski praznik. Predstavnik Rudnika na Senovem pa je poklonil predsedniku simbolično darilo za trud in uspeh pri preusmerjanju premogovnika. OČITKI NEDELAVNOSTI V Kostanjevici se je na nedavni razširjeni seji Zveze komunistov obravnavala nedelavnost organizacij v mestu, zlasti pa krajevne skupnosti. Zadnje čase je v Kostanjevici nastalo več perečih problemov. Urejanje kanalizacije se nikamor ne premakne in cesta skozi mesto je popolnoma uničena. Turistična sezona je pred vrati, denarja za asfaltiranje pa krajevna skupnost nima. Kosta-njevičani so opozorili na potrebo po vrtcu, po telo/adišlu, po ureditvi bencinske črpihte. gostinskih obratov in boljši z«lo*e.iGsti trgovin. Sklenili so izvolil. o/e predstavnike v krajevno skupnost, pritegniti k delu več meščanov. Valvasorjeve medalje Na slavnostni seji družbenopolitičnega zbora so 3. julija na Senovem podelili štiri častna priznanja z medaljo Janeza Vajkar-da Valvasorja. Prejel ga je kolektiv Tovarne celuloze in papirja kot priznanje za napore pri rasti podjetja, za posluh in podporo pri reševanju komunalnih vprašanj in pogumno odločitev za rekonstrukcijo tovarne, ki jo bo kolektiv sam financiral. Med letošnjimi nagrajenci sta še moški pevski zbor iz Brestanice in Avto-moto društvo Krško, oba za dolgoletno prizadevno delo na svojih področjih. Valvasorjevo medaljo je prejel še začetnik sodobnega plantažnega sadjarstva v občini Gvidon Vesel. Vsem prisrčne čestitke, kaj ^več o njih pa prihodnjič. ^ Voda na Zdolah Sobotna otvoritev vodovoda na Zdolah je bila doslej največji praznik te krajevne skupnosti. Vodovod bo napajal Zdole, Pleterje, Ravne in Anovec.- Dolg je 22 kilometrov, vreden pa milijon dinarjev. Lani juhja so se prebivalci zagrizli v delo in oktobra je že pritekla voda do črpališča na Ravnah, kjer je bila slovesnost in kjer so zapisah na transparent „Dobrodošli v zidanici naših vasi!“ Trdo delo imajo ljudje za seboj, zato so tohko bolj veseh uspeha. Vodovod je ponekod speljan skozi skalnati svet in zemljo so morah nositi v brentah, da so jo nasuli v jarke in položili vanjo cevi. Hišne priključke je dobilo letos 150 gospodinjstev, kakih dvajset pa se jih bo pridružilo še naknadno. V denarju so prebivalci prispevali 386.600 din, v delu 420 tisočakov, občinska skupščina pa je dodala 161.800 din. Krajevni skupnosti je ponudila roko tudi tovarna celuloze in papirja s tem, da ji je dala na voljo cisterno za vodo in voznika, kajti večji del vode so morali med gradnjo dovažati iz Krškega. Z radostjo, ki jo je težko popisati, so se prebivalci Zdol, Pleterj, Raven in Anovca poslovili od kapnice in od brent, v katerih so prinašali vodo iz Studencev. V sušnih dneh, ko so ostali brez kaplje vode doma, so jo dovažali zase in za živino iz dveh potokov iz Močnika v Pohanci in iz Brestanice. To je zdaj preteklost. J. TEPPEY LOŠKI GASILCI Tudi mi delamo! Govori predsednik Slavko Hočevar V samem kraju je večkrat slišati, da loški gasilci ne delajo, da dom zamaka, da je avto zanič, pri tem pa kažejo s prstom na obnovo prosvetnega doma čez cesto. Je v tem kaj resnice? „Tako govorijo le tisti, ki ne poznajo ah nočejo poznati naše dejavnosti. Lani je na občinskem ocenjevanju vaških društev Loka zasedla prvo mesto. Pozimi in spomladi smo sami izvedli ] 38-urni tečaj za izprašane gasilce pod vodstvom domačina inž. Srpčiča. Občinska komisija je izprašala slušatelje. Tako smo pridobili 11 izprašanih gasilcev. Končno nam ie le uspelo pridobiti zemljišče poleg doma. Tam bi radi uredili park.“ „Naš dom je res videti betežen. Vsa leta po vojni nismo dobili za obnovo in vzdrževanje pare pomoč L Vzdrževali smoga, kolikor smo mogh. Potreben je temeljite obnove. Prihodnje leto bomo slavili 90-letnico obstoja društva. Upam, da ne bo tako kot ob 8CMetnici, ko sem dom sam prepleskal. Občinski sklad nam obljublja 5.000 din pomoči. In avto? Prvi avto je bil iztrošen poltovornjak, sedaj imamo kombi, kupljen za 4.000 di-naijev. Takrat je prevozil že nad 100.000 kilometrov. To je bila šola za vse. Tudi v gasilskem skladu je prevladalo prepričanje, da za gasilce ne kaže kupovati starih avtomobilov, saj niso zanesljivi. Potrebovali bi nov kombi Želim kis da bi nam pomagala tudi krajevna skupnost. A. ŽELEZNIK NA MORJE 196 OTROK Končno — razveseljiv odziv V občini še nobeno lelo niso zbrali toliko otrok, kot so imeli prostora. Kaj se je zgodilo letos? Vodja kolonije Anka Slapšek iz Boštanja je našla v razgovorih s starši preprost odgovor: dopust na morju ali kje drugje je postal že tako razkošje, da si ga družina s poprečnimi dohodki ne more privoščiti! Kdo potem ne bi omogočil letovanja vsaj otrokom za borih 350 dinarjev? Samoplačnikov bi bilo več, vendar so jih izbrali le 38, ker bi sicer zmanjkalo prostora za najrevnejše, katerim plačajo letovanje z družbenim denarjem. Občina je morala letos plačati za znano prestavitev kolonije iz Rovinja v Izolo kar 60 tisočakov, kako podpirajo letovanje otrok delovne organizacije? Včasih so starši poleg določenega povračila za oddih dobili poseben denar tudi za otroke. Sedaj ni enotnega ključa, vse je odvisno od delovne organizacije. Stilles prispeva letos za otroke svojih delavcev polovico oskrbe ne glede na socialne razmere v družini. Lisca plača letovanje otrokom mater samo- KDOR HITRO DA - DVAKRAT DA Služba za socialno skrbstvo pri občinski skupščini je pred mesecem dni naslovila na krajevne skupnosti in družbeno-politične organizacije na sedežih krajevnih uradov dopis, s katerim zahteva, da proučijo problematiko socialnih podpirancev, mnenja pa naj bi poslali na občino. Do ponedeljka so dobih na občino le 3 zapisnike, manjka jih torej še vedno šest! Kje se je zataknilo? Na občini pravijo, da bodo denar nakazali, brž ko dobijo poročila s terena. Ko prenašamo vse več pristojnosti na krajevne organe, bi morali biti le-ti učinkoviti ob vsakem času, neglede na letni čas in opravila. Gre za človeka! ZAHVALA Odbor za proslavo kmečkih puntov v Sevnici se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je prireditev tako lepo uspela. Posebno se zahvaljujejo gradbenima podjetjema „Zasavje" iz Trbovelj in „Beton" iz Zagorja za pomoč pri postavitvi spomenika in ostalih delih. Zahvala gre tudi tistim Sevničanom, ki so sprejeli pod streho pevce primorskega okteta „Gallus" in učiteljem osnovne šole „Savo Kladnik4*, ki so bili vodniki gostujočih skupin, kot tudi članom postaje milice v Sevnici. hranilk, pomaga pa tudi v drugih težavnih primerih. Obrat Konus plača celotno oskrbo tistim otrokom, kjer imajo v družini le 600 dinarjev dohodka na družinskega člana. V številnih primerih je večja težava od denarja miselnost, saj nekateri starši niso pustih otrok v kolonije, čeprav so jim plačah vso oskrbo, hkrati pa so nudili otrokom še obleko. Kakšna je kolonija? Starši so lahko brez skrbi. Otroke zdravniško pregledajo, sanitarije so urejene, v jedilnici je prostora za 150 otrok v eni izmeni Izolska občina nam gre izredno na roke. Ker se na razpis za vzgojitelje ni prijavilo dovolj prosvetnih delavcev, bodo priskočili na pomoč študenti z vzgojiteljskimi izkušnjami. A zeleznik SEVIMIŠKI PABERKI NOVI DELOVODJE - Občinski sindikalni svet Sevnica je ob pomoči tehnične srednje šole iz Krškega pred 2 letoma ustanovil delovodsko šolo strojne smeri v Sevnici. Pred dnevi jih je od 28 slušateljev diplomiralo 22. Večina slušateljev iz vrst mladih iz krmeljske Metalne in sev-niške tovarne konstrukcij je prihajala na predavanja po trikrat na teden po šest ur, seveda po delovnem času. Občinski sindikalni svet sc zahvaljuje tehnični srednji šoli iz Krškega za pomoč. ZAMAŠILO BO KANALIZACIJO - Na strmo asfaltno cestišče v ostrem ovinku na Cesti na Dobravo v Sevnici se z neurejene stranske poti ob deževju valijo velike količine peska. Le-ta se potem odlaga na cestišču v pravcatih kupih, obstaja pa tudi nevarnost, da bo zamašil kanalizacijo. Slednje sc bo verjetno slej ko prej zgodilo. GLASBILA SE NE PRAŠIJO -Ob razpadu sevniškega beat ansambla je draga oprema obležala neizkoriščena v gasilskem domu. Člani orkestra Martina Jamška so se včlanili v kulturno skupino gasilskega društva, sedaj pa 7-članski ansambel uporablja tudi preostala glasbila. : > ' = Produktivnost gor, rentabilnost dol Po narodnem dohodku na prebivalca na 20. mestu v republiki - še čakajo na odgovore na vprašalnik o predlogih za bodoči razvoj občine Promet je gospodarski in politični problem - Nezaposlenih skoraj ni -11 300.000 din za preusmerjanje kmetij - Asfalt skozi vasi bo veljal 7,5 milijona din - IDEK v Osilnico? - Železnica pripravlja nove tarife Predsednika občinske skupščine Kočevje Mira Heglerja smo zaprosili za razgovor o nekaterih najbolj perečih nalogah v občini do jeseni in o trenutnem položaju na nekaterih področjih. hitrejši napredek v teh in ostalih panogah. K izdelavi srednjeročnega programa smo želeli pritegniti čimveč gospodarstvenikov in ostalih občanov, ker bo le tako načrt odraz naših potreb, želja in možnosti. Rasposlali. smo prek 140 posebnih vprašalnikov, žal pa smo doslej dobili le četr-' tino vrnjenih z odgovori. Odgovori še niso obdelani oziroma analizirani, ker čakamo, da bodo tudi ostali še odgovorili nanj, se pravi, povedali svoja mnenja, stališča in predloge za nadaljnji razvoj občine. - Kako je v občini z zaposlenostjo oziroma nezaposlenostjo? - Zaposlenost je v primerjavi s prejšnjim letom lani porasla v industriji za 4,6 odstotka. Trenutno prijavljene na Zavodu za zaposlovanje je mogoče zaposliti v „Vezeninah4* ali v ostalih gospodarskih organizacijah. V obratu VEZENIN, ki bo - Lansko in letošnje gospodarjenje posebno zanima občane. O ukrepih za hitrejši razvoj gospodarstva v občini, ki v zadnjem obdobju vedno bolj zaostaja za republiškim poprečjem, govori tudi nedavno sprejeti občinski partijski program. Kakšni so bili torej gospodarski rezultati lani in v prvem četrtletju letos? - Ob zaključku polletja bomo ugotavljali, v kakšnem položaju je naše gospodarstvo. O analizi, ki je že pripravljena, bo kmalu razpravljal tudi zbor delovnih skupnosti občinske skupščine. V primeijavi z letom 1970 smo lani dosegli v občini za 25 odstotkov večji celotni dohodek (lani je znašal 727,8 milijona dinarjev), za 21 odstotkov večji dohodek (lani 219.6 milijona), za 23 odstotkov več izplačanih osebnih dohodkov (146 milijonov), za 4,6 več zaposlenih v industriji, za 19,9 odstotka večji čisti poprečni mesečni osebni dohodek (1640 din - podatek velja le za industrijo) itd. Ekonomičnost gospodarjenja je lani padla za 1,4 odstotka, produktivnost je narastla za 16 odstotkov, rentabilnost je padla za 20,4 odstotka. Gospodarstvo se je otepalo s pomanjkanjem obratnih sredstev in nelikvidnostjo. Splošna izravnava dolgov (multilateralna kompenza-, cija) našega gospodarstva ni resila težav. Po narodnem dohodku na prebivalca je bila lani naša občina na 20. mestu v republiki, vendar tudi ta uspeh ne zagotavlja primerne rešitve problemov na obširnem ozemlju naše občine, ki je po velikosti druga v Sloveniji, vendar zelo redko naseljena. PREDNOST: KOVINSKA, KEMIČNA IN LESNA INDUSTRIJA - Kaj pa letošnje gospodarjenje? V primerjavi z istim obdobjem lani je bila v prvem četrtletju indu*-strijska proizvodnja v občini za 17,6 odstotka večja. Porasla je povsod, razen pri Rudniku, kjer je bila zaradi postopnega preusmerjanja za četrtino manjša. Največji porast so dosegla podjetja: Kemična tovarna za 36,8 odstotka več, TEKSTI-LANA za 35,2 odstotka, TRIKON za 29,4 odstotka, INKOP za 29,3 odstotka itd. Letni proizvodni načrt je bil do 30. aprila izpolnjen s 30,5 odstotka, kar pomeni, da so podjetja proizvedla za 2,8 odstotka manj, kot je bilo za to obdobje predvideno. Najugodneje izpolnjujejo letni načrt Rudnik, ki ga je dosegel 48,9-od-stotno, TEKSTILANA (38,6), INKOP (27,2), MELAMIN (36,2) itd. V aprilu pa so v primeijavi z istim mescem lani zabeležili največji porast proizvodnje v MELAMINU (36,7 odstotka) in ITAS (36,2 odstotka), padec pa v Rudniku (za 53.6 odstotka) in LIK (za 4,8 odstotka). - Katere bodo značilnosti nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini? S srednjročnim programom, ki je v izdelavi, bo treba jasno opredeliti nadaljnji razvoj industrije. Po sedanjih predlogih naj bi v občini pospeševali predvsem kovinsko, kemično in lesnopredelovalno industrijo. Naložbe, ki so bile letos vložene v te panoge, dajejo stvarne možnosti za urejen v dvorani množičnih organizacij, bo zaposlenih preko 50 deklet in žena. Denar za obnovo zgradbe je zagotovljen. Urejanje obrata se bo kmalu začelo. Nekaj težav z zaposlovanjem je na podeželju, predvsem v nekaterih središčih, kot je na primer tudi v Osilnici. - V nekaterih podeželskih središčih res vedno bolj zahtevajo obrate za zaposlitev, med drugim tudi v Osilnici in Strugah. Kakšne so možnosti za nastanitev obratov v teh središčih? - Z območja Fare se ljudje lahko zaposle v Brodu na Kolpi, kjer obrat DIP Delnice trenutno potrebuje 30 ljudi Z območja Poljanske doline se zaposluje precej žensk v novem obratu KOMETA v Starem trgu. Dragarska dolina ima obrat LIK v Podpreski, ki mu manjka delavcev. V Strugah še nismo preučevali možnosti za ustanovitev obrata. Za to območje bomo skušali poiskati rešitev skupaj z grosupeljsko občino. Za ustanovitev obrata v Osilnici so se zanimali Kovinska galanterija iz Ljubljane, ELMA iz Črnuč in ljubljanski LIBIS, a vsi ugotavljajo, da je kraj zelo odmaknjen od prometnih poti in da je neugoden kvalifikacijski sestav občanov, ki bi se radi zaposlili Zdaj se z IDEK iz Kočevja pogovarjamo, da bi v Osilnico prestavili obrat manjših varilnih transformatorjev. Ta proizvodnja je take narave, da se je zanjo lahko priučiti. Menim pa, da moramo vsako investicijo zelo pretehtati. Ne bi se smeli zaleteti in s politično investicijo ustvariti na vasi še več problemov, kot jih je že. Podeželju bo treba pomagati predvsem s hitrejšim razvojem zasebnega kmetijstva, za kar je izdelan program. Letos bo zagotovljenih 300.000 din za dajanje posojil zasebnim kmetom, ki imajo možnosti, da bi v kratkem času preusmerili svoje kmetije oziroma uredili vzorne kmetije. OHRANITI ŽELEZNICO -ALI UNIĆITI CESTO - Prometne zveze so slaba stran Kočevske. Kako je z železnico in posodobljanjem cest? - Z ukinitvijo Rudnika bomo soočeni z obstojem progre Grosup-lje-Kočevje. Z ukinitvijo republiške dotacije (letno znaša 700.000 din) za pokrivanje izgub na železnici bodo nastopile velike težave, ker skoraj gotovo gospodarstvo občine ne bo moglo prevzeti nase tega bremena in še drugih. Ukinitev tovornega prometa na železnici pomeni, da bosta morala gozdarstvo in lesna industrija prevažati tovore po cesti. Posledica tega bodo velike prometne težave na cesti, predvsem pa bo cesta na nekaterih odsekih hitro uničena, Posodobljanje cest v občini je eno najpomembnejših vprašanj, ki dobiva svoj odraz tudi že v političnem razpoloženju prebivalstva. S posodobljanjem ceste proti Brodu na Kolpi smo ?ačeli lani. V obliki samoprispevka so občani prispevali za ta dela 3,5 milijona din, celotna investicija pa bo veljala okoli 60 milijonov din. Z izvajalcem del na tej cesti nismo zadovoljni. Zlasti lani so dela potekala s precejšnjo zamudo. Zato smo posredovali pri republiškem cestnem skladu in dobili zagotovilo, da bomo pri izbiri izvajalca del na naslednjih cestnih odsekih sodelovali kot soinvestitor tudi mi. Izdelali smo tudi program za postopno asfaltiranje cest skozi vasi in zaselke. V kratkem bo dan v obravnavo občinski skupščini Za asfaltiranje teh odsekov v skupni dolžini 15 km je potrebnih okoli 7,5 milijona dinarjev. V zvezi z železnico pa naj omenim še, da ŽTP izdeluje nove tarifne postavke, ki bodo temeljile na zmanjšanem prevozu tovora, se pravi brez premoga. Ko bodo te tarife izdelane, bomo morali skupno s predstavniki gospodarstva ugotoviti, če so sprejemljive. j. primc ŽE EVIDENTIRAJO Začelo se je evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance oziroma delegate, tako so ugotovili na nedavni seji volilne in kadrovske komisije pri občinski konferenci SZDL Kočevje. Trajalo bo predvidoma do februarja. Na seji so tudi potrdili že uveljavljeno prakso, da je treba vse oblike zborovanj (od sestankov društev in krajevnih skupnosti do sestankov političnih organizacij itd.) izkoristiti za evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance. Menili so tudi, daje treba čimprej napraviti analizo, katera programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev so bila izpolnjena in katera ne (zakaj ne? ) ter na podlagi tega izdelati nova programska izhodišča, ki bodo osnova za kandidiranje odbornikov in poslancev oziroma delegatov. j p Nedavnega seminarja za vodstva krajevnih skupnosti v občini Kočevje se je udeležilo 18 predstavnikov 16 KS. Na njem so se seznanili z vlogo KS, s srednjeročnim programom razvoja občine, pripravami na volitve in delom krajevnih odborov za SLO. (Foto: Primc) K0ČEUSKE NOVICE AKCIJA RK Nad 300 kg raznih oblačil so nabrali v Kočevju v nedavni akciji RK. Na 11 zbirnih mestih je delalo 15 aktivistk mestnega odbora RK in še več mladih članov RK iz osnovne šole Kočevje. Več kot 50 let so bili stebri mimopeškega gasilskega društva, ki je 2. julija proslavilo 70-letnico ustanovitve, veterani v klobukih: Ignac Rajer, Franc Meden, Jernej Zupančič, Ivan Huč in Anton Krevs. Dobili so priznanja, čestital pa jim ie tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar (prvi na desni), pokrovitelj jubileja. (Foto: Ivan Zoran) OBČINSKA KONFERENCA ZKS UGOTAVLJA: Tu in tam še ne gre Akcijski programi in članarina posebej pod drobnogledom - Ustavna dopolnila: prepočasi Za pravkar končano prvo poletje je v novomeški občini značilno razvejeno, vsebinsko obogateno in tudi samoniklo partijsko delo. Akcijski program občinske konference ZKS je tudi spodbudil osnovne organizacije in aktive, da so našli tire za delovanje. Po mnenju namestnika sekretarja občinskega komiteja ZKS Janeza Slapnika pa le ne velja biti z vsem zadovoljen. Na tretji seji občinske konference ZKS 30. junija je med drugim navedel, da najbolj skrbi to, ker nekatere osnovne organizacije še •vedno nimajo svojih akcijskih programov. (Iz gradiva pozvemamo, da takih programov ni sprejelo pet krajevnih organizacij, ena tovarniška in trije aktivi ZK.) Pomanjkanje akcijskih programov ni brez posledic. Člani občinske konference so ugotovili, da se komunisti v takih organizacijah ne sestajajo in da ne izpolnjujejo niti osnovnih dolžnosti, kakor je plačevanje članarine. Revizijska komisija je prišla na dan s podatki, da nekatere podeželske osnovne organizacije že pol leta niso odvedle članarine. Očitno je, da brez reda ne bo šlo, zato je sekretar komiteja Franci Šali zahteval, da se morajo organizacije sestati vsak mesec, njihovi sekretariati pa lahko tudi večkrat. Gospodarjenje in odnose v lanskem letu in letošnjem prvem četrtletju so komunisti na splošno ugodno ocenili, vse to pa kaže, da novomeška občina ne zanemarja stabilizacijskih ukrepov. Precejšnje zaostajanje je pri uresničevanju ustavnih dopolnil, kar je ugotovila komisija za samoupravljanje in politični sistem med obiskom v osemnajstih gospodarskih organizacijah. Med Upokojenci -izletniki 11. 7. 1972 ob 4.30 krenemo na izlet izpred novomeškega hotela Metropol preko Škofje Loke - Žiri - TOlmin - Vršiča na Bled in nazaj v Novo mesto. Cena prevoza brez prehrane znaša 62 din. Prijave sprejema Lado Stibrič v podružnici Dnevnika od 3. do 8. julija 1972 vsako dopoldne A drugim so udeleženci seje slišali, da so le malokje razmislili o temeljnih organizacijah združenega dela, tam, kjer so o tem že razpravljali, pa se ne morejo odločiti za načela, po katerih naj bi take organizacije ustanovili. Nov mladinski aktiv V sredo, 28. junija zvečer, so se mladi delavci in učenci, zaposleni v zdravilišču Dolenjske Toplice, zbrali na ustanovni konferenci Zveze mladine. Veliko so govorili o samoupravljanju v podjetju, o vlogi mladih v kolektivu, in o modernizaciji poslovanja zdravilišča. Povedali so, da se hočejo aktivno vključiti v vse pomembnejše naloge v kolektivu. Konference so se udeležili tudi predstavniki Dragomir Milojevič in sekretar osnovne organizacije ZK v Dolenjskih Toplicah Franc Markovič, ki je obljubil novemu aktivu vso pomoč pri delu. Aktiv zdravilišča je prvi aktiv ZM na širšem območju Dolenjskih Toplic, kjer mladi do zdaj niso znali najti v družbi mesta, ki jim pripada. ZVONE KOKALJ PRVINOVOMEŠČANI Na nedeljskem avtorallyju v počastitev 70-letnice mimopeškega gasilskega društva so se moštva uvrstila takole: 1. Novo mesto, 2. Šmarjeta, 3. Šentjernej, 4. Dolenjske Toplice, 5. Dvor, 6. Mirna peč, 7. Vavta vas, 8. Bela cerkev, 9. Šmihel pri Novem mestu, 10. Stopiče, 11. Reber, 12. Dolnja Straža, 13. do 14. Uršna sela in Mokro polje, 15. Žužemberk. Moštva so dobila pokale in priznanja. KAJ V PREČNI? Odbornik Anton Mežnaršič je na eni letošnjih sej občinske skupščine vprašal, ali je v izpraznjeni podružnični šoli v Prečni možno urediti trgovino in bife. Prejšnji teden je dobil odgovor, da bi to lahko uredili. Predloge so poslali podjetjema Mercator in Dolenjka. V NOVEM MESTU: »Tapecirana« kultura 300 novih sedežev v Domu kulture - čez poletje v njem samo redne kino predstave Julija in avgusta bo Dom kulture na Prešernovem trgu zaprt za »vse gledališke, glasbene, baletne, zabavne in druge kulturne prireditve, razen za kino predstave. Ob tolikšni kulturni suši si po mnenju direktorja Lojzeta Kastelca Zavod za kulturno dejavnost iz dveh razlogov ne more in ne sme privoščiti, da bi začasno črtal vrtenje filmov: zaradi denaija in zaradi ljudi, ki jim gledanje filma pomeni edino kulturno razvedrilo. Zakaj kar dvomesečna zapora kulturnega žarišča? V zavodu pojasnjujejo, da potrebujejo toliko časa za obnovitvena dela v dvorani in na odru. Novega bo marsikaj, dvorana bo naposled tako izboljšana, da prirediteljem gledaliških predstav poslej ne bo treba trepetati pred okvarami, ki so spričo dotrajanosti rekvizitov nenehno grozile jzza kulis in zastorov. Po mnenju Lojzeta Kastelca bo izboljšava tolikšna, da bo prostor res tak, kot so Številne dobre.gledališke dvorane v slovenskih kulturnih središčih. Obnovitvena dela bodo veljala več kot 260.000 din, kijih izkazuje predračun. Več kot 300 lesenih in od zlikovcev z noži poškodovanih in popackanih stolov se bo poslovilo. Nadomestili jih bodo sodobni, udobnejši tapecirani sedeži. Zanimivo je pripomniti, da priklopnikov, ki se jih je zdaj ob polni dvorani razveselil marsikak zamudni obiskovalec, poslej ne bo več. Povsem nova bo tudi električna napeljava z vsem potrebnim kabelskim ožiljem, nova bodo zvočna oprema in vsa svetila, potrebna za sodobno izvedbo gledališke predstave. ~ '\ BRUSNICE: Blok julija Zemljišče ni ovira „Ne bom šel na dopust prej, dokler ne bo obrnjena prva krpa zemlje za učiteljski blok v Brusnicah oziroma dokler se v resnici ne bo začelo/* zatrjuje Ivan Grašič, tajnik novomeške izobraževalne skupnosti. S to, pol zasebno, pol uradno izjavo uradni predstavnik izobraževalne skupnosti ni presenetil, saj je tudi vse do zdaj vztrajal, da je treba učiteljem v tej podgor-janski vasi omogočiti vsaj taksno bivanje, kot je zagotovljeno njihovim kolegom v Škocjanu, v Žužemberku in še kje. Blok s štirimi družinskimi stanovanji in dvema garsonjerama bo stal nedaleč od starega poštnega poslopja, na zemljišču, ki so ga pridobili nedavno. To je že druga lokacija, ki so jo izbrali potem, ko se je zataknilo pri zemljišču, ki so ga prvotno predvideli za gradnjo. Denar za blok je zagotovljen, tako je edina ovira za začetek del v Brusnicah samo še čas, do katerega bodo končani novi načrti v > Novomeška kronika NOVE CENE - Ob zadnji izravnavi cen so tudi v novomeških lokalih hitro popravili „števce1*. Še najmanj razburjanja je zaradi podražitve ekspresne kave, ki jo zdaj to-čjjo po 1,5 din. KALJENJE MIRU - Stanovalci v Kandiji prej niso mogU spati zaradi kruljenja in mukanja živine v bližnji klavnici, zdaj pa zaradi „glasbe14, ki zavija ob koncu tedna pozno v noč s hotelskega vrta. PREDNOST OVIRA - Odkar je Partizanska cesta prednostna, se vrste zastoji v jutranjih in zgodnjih popoldanskih prometnih konicah. Predvidevajo, da bi problem ublažili, če bi v podjetjih, ki imajo največ motoriziranih delavcev, spremenili začetek dela. TRŽNICA - Ob bogato založeni tržnici se cene tudi ta ponedeljek niso bistveno spremenile. Jajca so šla v denar po 80 do 100 par, češnje po 8 din kilogram, gobe po 30 din, paradižnik po 6, breskve po 10 do 14, krompir po 4 do 5 din, paprika po 20, rdeča pesa po 8, čebula po 8, kumarice po 9, hniške po 11 do 12 din itd. ROJSTVA — Rodile so: Ana Ga-šperič iz Vrhovčeve 2 - Boštjana, Ljerka Ilič iz Jerebove 8 - Violeto, Vanja Šobot iz Ulice Mirana Jarca 16 - Sabino, Slavica Mandič iz Ulice Milana Majcna 1 - dečka, Slavka Jeriček, Na tratah 5-2 deklici in Angela Fink iz Ragovske 9 - deklico. POGREBI - Umrl je Štefan Zupančič, 58, upokojenec iz Regerče vasi 77. - Ena gospa je rekla, da jo zanima, ali štejejo kontrolorji prekrške, pri parkiranju zaradi evidence ali za sodnika za prekrške. Sodeč po tem, koliko je bilo že zapisanih, bi morali imeti posebnega sodnika. čevapčiči NA KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV V ČRNOMLJU Najprej stanovanje, potem vikend Med komunisti se je delavnost povečala, ni pa še zajela vseh - Večji del razprave posvečen dogodkom v sosednji občini Najslabše pri matematiki Letos učni uspeh za 4,71 odstotka boljši „Delo komiteja je bilo zadnje čase usmerjeno v politično akcijo na področju prosvete in kulture ter občinske uprave, pa tudi v kadrovske in politične priprave za uresničitev ustavnih dopolnil," je v delovnem poročilu navedel sekretar Jože Vajs. Ocenil je, daje bila po II. konferenci ZK tudi med članstvom večja delavnost. Pokazali so več discipline, najbolj uspešna pa so bila prizadevanja komunistov v gospodarstvu. V letu 1972 se črnomaljska ČRNOMALJSKI DROBIR POHVALJENI NA KONFERENCI - Jože Vajs, sekretar občinske konference ZK je pretekli teden na zasedanju konference javno pohvalil več prosvetnih delavcev komunistov, ki so dobili družbena priznanja, ter vse, ki so pionirskemu odredu na šoli pomagali do uspeha, zaradi katerega je dobil odred občinsko priznanje OF. KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ je v Vel. Laščah nabavila 10 plemenskih telic in krav za kmete, ki se bodo ukvarjali z živinorejo in mlečno proizvodnjo. Ker je plemenska živina draga, bo del sredstev kril občinski sklad za pospeševanje kmetijstva. STOPANJE NA KOLPO -Pred hotelom že v dopoldanskih urah stoji cela vrsta mladine ter z dvignjenim palcem prosi voznike motornih vozil, da bi jih odpeljali do Podzemlja. Tak način prevoza je sicer brezplačen, toda za male šolarje ni primeren. Kdo ve, na kakšnega voznika lahko naletijo? ! NA STOJNICAH imajo vsakovrstno zelenjavo in sadje, cene pa so bile v četrtek naslednje: limone 12 din, slive 10 din, paprika 15 din, paradižnik 4 din, breskve 9 din. UMRL JE Alojz Jurajevčič iz Cerkvišč, star 72 let. občina kot gospodarsko manj razvito območje podaja v investicije, ki presegajo 86 milijonov dinarjev. To pomeni nekaj sto novih delovnih mest. Razprava je bolj nazorno pokazala tudi slabosti. Kot je rekel Lojze Šterk, so se zadnje čase izoblikovale 3 vrste komunistov: del povsod aktivnega članstva; del komunistov je učinkovit samo v besedah na sestankih, medtem ko dela po starem; tretji del predstavljajo tisti, ki so se zaprli vase in čakajo, da bo „ne-vihta“ mimo. Će seje organov konference niso sklepčne, potem je to najboljši dokaz, da nekaj ni v redu. Večkrat je bilo tudi že sklenjeno, da bodo nedelavni in nedisciplinirani kaznovani, toda do tega (razen v izjemnih primerih) ni prišlo. Vzrok je premajhna odločnost in slabo razvita samokritika. Pri obravnavi pojavov, o katerih je po mnenju več govornikov dolžna izreči svoje mnenje občinska konferenca ZK, so načeli tudi dogodke v metliški občini. Ime Petra Vujčiča je bilo v kritiki večkrat omenjeno, prav tako so izražali skrb BLOK V DRAGATUŠU Po večletnih prošnjah, kritikah in pošiljanju delegacij na občino se je prebivalcem Dragatuša le izpolnila želja, da bi v vasi začeli graditi stanovanjski blok za učitelje. Načrti so narejeni, denar zagotovljen, pogodba s podjetjem BEGRAD je podpisana, tako da bodo stanovanjski blok še letos začeli graditi. OTAVA JE LEPA Pretekli teden so kmetje začeli drugič kositi. Kot pravijo, je otava lepa, kot že dolgo ne. Na manjših travnikih je krma odlična, medtem ko so košenice zanič. Nihče jih ne gnoji, zato nič ne dajejo. za pravilno samoupravljanje v kolektivu tovarne BETI Na konferenci so prvič tudi javno spregovorili o nesoglasjih med posameznimi vodilnimi ljudmi iz obeh belokranjskih občin, o čemer se je doslej govorilo samo na uho. Črnomaljci vidijo v tem pojave nezdravega delovanja sil v Metliki, ki so šegah čez meje domače občine. R. B. gpifpf Še veliko bo treba narediti, da bo mesto Črnomelj prijetnejše. Poglejmo eno glavnih mestnih ulic, kako pusta je videti brez cvetja na oknih! Podobno pa je še drugod. Akcija za olepšavo, kot kaže, do glavne turistične sezone ne bo dala večjih rezultatov. (Foto: R. BACER) Zaradi stalnih stikov z vodilnimi konfekcijskimi in tekstilnimi tovarnami smo vas pripravljeni vsak čas zadovoljivo postreči. V posezonsko prodajo prejemamo stalno tudi blago po občutno znižanih cenah. OeleieksUl" Črnomelj Kočevsko osemletko je v preteklem šolskem letu obiskovalo 1558 učencev. Uspešno je izdelalo 93,07 odstotka šolarjev, in sicer 98,75 odstotka na nižji in 89,1 odstotka na višji stopnji. Ta uspeh je za 4,71 odstotka boljši, kot je bil ob zaključku preteklega šolskega leta. Brez slabe ocene so bili učenci naslednjih oddelkov: 8. a in e, 5. e, vsi 4. razredi, 3. c in d, 2. a, b, c, in 1, a, b, d in f. Tudi učenci šol Mo-zelj, Predgrad in Trava niso dobili ,cvekov“. Novice iz Fare BRODARSKO TEKMOVANJE -V prvi polovici junija je bilo pri nas občinsko brodarsko tekmovanje. Organizirali so ga ZPM, DPM Vas-Fara in osnovna šola Vas-Fara, vodil pa ga je Jože Jakšič. Zmagala je ekipa sole Vas-Fara. Rezultati: 1. Stanko Štimec, 6. razred, 2. Tonček Obranovič, 7. razred, in 3. Zlatko Frbežar, 8. razred, vsi iz šole Vas-Fara. IZLETI - Učenci osnovne šole Vas-Fara so tudi letošnje šolsko leto zaključili z mnogimi izleti. Nižji razredi so obiskali Bazo 20 na Kočevskem Rogu, Dolenjske in Šmarješke Toplice, Novo mesto in Vinico. Peti razred in otroci iz Osilnice so bili v Kumrovcu in se ustavili v Čateških Toplicah ter si nazadnje ogledali še živalski vrt v Zagrebu. Sesti in sedmi razred sta si ogledala med drugim Brežice in znameniti grad, Kumrovec in živalski vrt v Zagrebu, osmi razred pa je zaključil svoje šolanje z dvodnevnim izletom po Gorenjski, Primorski in Notranjski. Pri organizaciji izletov smo dobili pri podjetju SAP Ljubljana največjo podporo, zato se jim v imenu učencev naj-iskreneje zahvaljujemo. USPEŠNI STRELCI - Na osnovni šoli Vas-Fara uspešno deluje tudi strelski krožek, ki je v pravkar minulem šolskem letu dosegel odlične rezultate: v dvoboju z ekipo šole z Broda na Kolpi je naša moška ekipa zmagala, na medobčinskem tekmovanju v Delnicah pa sta zmagali moška in ženska ekipa naše šole. Krožek uspešno vodi Boris Ožbolt. ZA KONEC - 25. junija je bila v Fari slovesnost ob koncu solskega leta. To je bil sestanek staršev, učencev in učiteljev. Razdelili so spričevala in nagrade najboljšim ter organizirali razstavo izdelkov. Učenci so nastopili z izbranim kulturnim programom. MARIJA VOLF Popravne izpite ima 70 šolarjev, 38 pa jih bo razred ponavljalo, ker niso izdelali ali pa niso bili ocenjeni. Največ slabih ocen je bilo pri matematiki (37) in nemščini (27). Na šoli je bilo organiziranih 23 raznih prostovoljnih dejavnosti, v katerihqe sodelovalo 1432 učencev. J. P. ELEKTRIFIKACIJA ELEKTRO Kočevje bo začelo v Ribnici polagati kabel za javno razsvetljavo, in sicer na Prijateljevem trgu, Kurirski poti in Mlaki. Dela je naročil sklad za urejanje mestnega zemljišča, ki je v ta namen dobil tudi 100.000 din posojUa pri Ljubljanski banki. Samo kot zanimivost naj povemo, da v Kočevju zaradi varčevanja gori le vsaka tretja svetilka javne razsvetljave, ker bi sicer morala krajevna skupnost preveč plačevati za njeno vzdrževanje in za elektriko. - Zakaj so tvoji lepe vijoličaste barve? . -k* - Ker mesarji prodajajo sano meso, reči pa jim ne sme$ m sar, da ne bi še tega izvozili. DROBNE M KOČEVJA PREVEC MRTVIH - Sjg vrstno, žalostno izpolnitev 1 njega načrta je dosegel Pogrej vod Kočevje, ki je za letos nacn okroglo 30 pogrebov. NekajMJj redne okolnosti v tem le.tu. metne nesreče, samomori, umrljivost mladih ljudi, posebn ^ radi kapi, so prispevale, daje bi do konca junija 41 pogrebov. *■ ^ novo pokopališče zelo šin, s ^ delali zanj ureditveni načrt, P ^ terem bodo v bodoče urejali P steze, nasade in grobišča. ^ PO MESTNIH CESTAH so 0*j čili prehode za pešce (zebre)-mo, da bo barva vsaj vzdržala in da bodo šoferji up ^ vali prednost pešcev. Hudo .4 občani pravijo: „Spet so kje te smrt lahko najhitreje si ^ PODALJŠEVANJE SfcAjj ob Rinži za osnovno šolo ni« preduje. Od zore do mraka do ^ potrebni material. Izpustit1 s f rali tudi vodo, da se je pokazaj. jj snaga v vsej svoji veličini- ■ lahko očistili vsaj glavna . snage- , „ila pr NOVE ZASTAVE je kupijo jevna skupnost Kočevje. TaKO zamenjali sedanje, ki so dotraj ^ NIC IZPITOV - KorniJP^ vozniške izpite ne bo delala dine avgusta. ..pftffl HOJA JE PRIČELA tudi v naših hostah, tako zauj 'j čebelarji. Žnidaršičev poikusn* pokaže 1,5 do 2 kg dnevneg* nosa medu. .«$0 AVTOMATSKO KEGL" ^ NAME v Gaju je rešilo kegljaj stavljanja kegljev. Vendar so ^ avtomatih nevšečnosti, če p p kake manjše okvare ali ce z toka. REZKA BERLAN 25. junija smo na kočevskem pokopališču pokopali Rezko Berlan. Pokojnica seje rodila 1924 v Hribarjevi družini v Podbočju pri Kostanjevici. Že mlada je spoznala krutost življenja, saj ji je umrl oče, ko ji je bilo komaj pet let. Spomladi 1942. leta je že delala za partizane kot aktivistka. Bila je zelo iznajdljiva, vendar so jo končno odkrili in že postavljali vislice, dajo bodo obesili. Večino povojnih let je preživela v Kočevju, kjer je delala na raznih odgovornih mestih, nazadnje na okraju in občini Kočevje, kjer je bila tudi upokojena. Do zadnjega pa je delala v raznih organizacijah in društvih, predvsem v ZZB. Pokojna Rezka je bila med ljudmi zelo priljubljena, predvsem zato, ker je vedno povedala vsakemu vse, kar je mislila. Dokaz njene priljubljenosti med ljudmi je tudi izredno velika udeležba na pogrebu. Za svoje delo je bila Rezka odlikovana tudi z medaljo zasluge za narod in ordnom zaslug za narod II. stopnje. J. P. KOČEVSKE rr dnov* NELIKVIDNOST SE POJAVLJA KOT Stara, a še hujša bolezen Vse bolje in lepSe kaže metliško gospodarstvo v letu 1971, toda letos bo slabSe „Nelikvidnost je glavna težava metliškega gospodarstva. Podjetja imajo premalo obratnih sredstev, prizadela jih je lanska devalvacija, Kredite pa so morali najemati pod neugodnimi pogoji." V skopih in preprostih besah so tako oceno gospodarskim organizacijam metliške občine pripisali odborniki na seji 29. junija, ko so tehtali lanske uspehe in poslovanje v prvem letošnjem trimesečju. Celotni dohodek podjetij se je od leta 1970, vključno z obratoma IMV na Suhorju in Novoteks lani povečal za 53 odst., amortizacija je SPREHOD PO METLIKI STOPNICE, KI VODIJO od Mež-naišičeve gostilne do Mercatorjeve trgovine na Cesti bratstva in enotnosti, so zelo nesnažne. Kdo jih bo očistil? TOVARIŠEVI MATURANTJE iz Škofje Loke so se na krožnem potovanju po Sloveniji ustavili tudi v Metliki. Pri nas so se dobro počutili. V ZELENJAVNI TRGOVINI je letos premalo izbire sadja. Gospodinje kupujejo sadje nasproti bifeja, kjer je zasebnik postavil dobro založeno stojnico. OB SOBOTAH bo na kopališču ob Kolpi ples, ki ga mladi težko pričakujejo. Igral bo Silvester Mihelčič. ODDELEK ČRNOMALJSKE glaibene šole v Metliki je pred kratkim / kino dvorani pripravil lep glasbeni večer, namenjen staršem otrok, pa tudi drugemu občinstvu. CESTA DO ROSALN1C je po mnenju več občanov slabo narejena. Napake bo podjetje ,,Gradnja“ iz O ijeka odstranilo, ko bo polagalo vrhnjo plast cestišča v avgustu. UMRLI SO: Janko Popovič iz Škemljevca, star 65 let; Terezija Suklje iz Dragomlje vasi, stara 69 let; Janez Slobodnik iz Bojanje vasi, star 65 let, in Anton Pečarič iz Dra-šič,star 60 let. bila za 32 odst. večja, dohodek pa ie znašal kar dobrih 50 milijonov dinarjev ali 61 odst. več kot leto dni ^ (^e upoštevamo, da so skladi pri podjetjih v preteklem letu postali še enkrat večji in da je 370 ljudi na novo dobilo zaposlitev, že zaposlenim pa so se občutno povečali osebni dohodki, potem poslovnim uspehom ni kaj zabavljati. Prav tako pa ni razloga, da bi si delali utvare o enakem vzponu v letošnjem letu. Stabilizacijski ukrepi, sprejeti konec 1971, se bodo dejansko poznali šele letos, po drugi strani pa se tudi stara bolezen nelikvidnost še nadalje pojavlja, toda v hujši obliki. Metliška podjetja imajo veliko več dolžnikov kot upnikov; dokazala so, da pametno in dobro gospodarijo, toda ker dolžniki ne plačujejo, so v večini podjetij brez gotovine. Metlika-trans je že začel s povračilnimi ukrepi: prekinil je poslovanje z nekaterimi partnerji, ki niso redno in hitro plačevali uslug. Po tem zgledu se bodo morali ravnati še drugi, sicer se bo stiska za denar še stopnjevala. Tega, da pred plačilnim dnem telefonirajo in tudi osebno prosijo za plačila na vse strani, so se že povsod navadili. Žalostno je, da kolektivi, ki veliko in dobro delajo, ustvarjajo precejšnje dobičke, pridejo v tako hude škripce, da nastajajo težave z izplačilom plač. f------------------------------s »Bom pa odstopil...« „Kot odbornik in vodilni v krajevni skupnosti dam ostavko, če do prihodnje občinske seje ne bo odstranjena svinjarija s Špitalskih drag, ‘ je na občinski seji 29. junija V Metliki odločno povedal odbornik Stanko Nemanič iz Grabrovca. Ob glavni cesti med vasjo Grabrovec in Metliko je nastalo smetišče, kamor vozijo odpadke z metliške „komunale*1. Papirji, nesnaga, živalski odpadki itd. povzročajo smrad in nevarnost za bolezni v vročini, kakršna je. Grabrovčani že tri leta zahtevajo ureditev tega vprašanja, toda brez uspeha. Občina je v bližini že odkupila zemljišče za mestno smetišče, toda tja odpadkov nihče ne vozi. Odbornik Nemanič je zahteval tudi sanitarno inšpekcijo in pa sliko v časopisu. To pa drugič. R. B. List za vsakogar »Dolenjski list« Metličani prvaki Košarkarji „Beti" so po spomladanskem delu prvenstva v drugi slovenski ligi - center prvi in imajo najboljše možnosti, da bodo prihodnje leto igrali v prvi slovenski B ligi.-V zadnjem kolu so v Kamniku premagali neposredne tekmece 78:69 (41:24), Koše za Beti so dali: Guštin 2, Vergot 20, Jezerinac 32, Ar-butina 18 in Medek 6. Predlog: Ortnek prizadetim V njem naj bi ustanovili zavod za delovno usposabljanje duševno manj razvitih otrok občan vprašuj Predlog, naj bi ortneški grad oziroma dom preuredili v Zavod za delovno usposabljanje duševno nezadostno razvitih otrok s tega dela Slovenije, je naletel na razumevanje Društva za ponToč duševno nezadostno razvitim otrokom občin Ribnica in Kočevje, občinske skupščine Ribnica in republiških organov in organizacij, ki se ukvarjajo s pomočjo prizadetim otrokom. V novem zavodu, ki bi sprejel okoli 130 gojencev, odprli pa bi ga po nekaterih predlogih morda že naslednjo jesen, bi se duševno manj razviti otroci privajali za razna dela. Tako bi ne bili ti otroci v večno breme staršev, sorodnikov in družbe. Izučili bi se poklica in nato nekateri v celoti, drugi pa vsaj delno zaslužili za svoje življenje. Ortneški dom je trenutno prazen in prav imajo starsi prizadetih otrok, ki se zavzemajo, da bi izkoristili to edinstveno priložnost in dom odstopili tistim, ki so ga najbolj potrebni, se pravi duševno manj razvitim otrokom. O brezplačnem odstopu doma zavodu pa mora reči svoje seveda občinska skupščina Ribnica, pa tudi mestni odbor ZZB Ljubljana, ki ima pri tem domu nekatere pogodbene pravice. Dom ni samo v prijetnem in zdravem okolju, ampak tudi blizu Ljubljane, Ribnice in Kočevja ter tako lahko dostopen tistemu strokovnemu osebju zavoda, ki morda ne bi stanovalo v Ortneku, pa tudi staršem otrok, ki bodo v zavodu. Tudi oskrba s prehrano ne bi bila težavna. J. PRIMC Letos manj »cvekov« Na ribniški osemletki so podelili spričevala 27. junija. Brez „cvekov“ je bilo kar 94,7 odstotka učencev, in sicer 97,9 odstotka na nižji, 91,5 odstotka pa na višji stopnji. Na podružničnih šolah v Dolenji vasi je bilo brez enojk 98 odstotkov učencev, v Sušju 97,6 odstotka in Poljanah 92,8 odstotka. V višjih razredih ribniške šole, ki so jo obiskovali 303 učcnci, je bil uspeh tak: 5. r - 92,4 odstotka, 6. r - 91,1 odstotka, 7. r - 90,3 odstotka in 8. r - 92,3 odstotka. Poprečje je 91,5 odstotka ali za 3,4 odstotka bolje od lanskega. Kolpa je bila konec junija „prava mlakuža“, kot so se o njej izražali kopalci. Posnetek je z metliškega kopališča, kjer otročad že zgodaj dopoldne leze v vodo. (Foto: R. Bačer) Trgovina KRIM V konfekcijskem obratu KRIM v Sodražici zaposlujejo žc 60 ljudi, večino žensk. Prostih je še 40 delovnih mest, ki jih bodo postopoma izpopolnili. Obrat ima dela dovolj. Izdelujejo ženske letne in zimske obleke. Blizu 70 odstotkov izdelkov izvozijo na tržišče v Zahodno Nemčijo in Švico. Tudi zaslužek zaposlenih delavk je zadovoljiv. V juliju bodo v prostorih obrata KRIM odprli trgovski lokal s konfekcijskim blagom. Tu bodo prodajali vse konfekcijske izdelke, kijih izdelujejo v podjetju KRIM, od otroških in ženskih oblek do moških oblek in drugega. Vsekakor bo to za Sodražico in okolico lepa pridobitev. -r Popravne izpite ima 36 učencev (lani 49), padlo jih je 5 (lani 23), neocenjena sta bila 2 (lani 9). Negativne ocene: nemščina 30, matematika 18, fizika 4, zemljepis 3, slovenščina, kemija, zgodovina po 2 in srbohrvaščina, spoznavanje družbe, biologija po ena slaba ocena. O uspehih ribniških učencev na raznih področjih smo med letom sproti poročali. Tokrat naj omenimo le se, da je učenec 8. r. Miran Gorše dobil na republiškem tekmovanju mladih matematikov zlato Vegovo priznanje, ki sta ga podelila Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS in Zavod za šolstvo SRS. J. P. Danica Andoljšek 29. junija so z Ortneka k Sv. Gregorju pospremili na zadnji poti Danico Andoljšek, ki je tragično preminila v prometni nesreči. Svojo mladost je preživela v Ortneku. Od delavke na žagi in uslužbenke pri železnici so jo pridnost, vztrajnost in razum ter veselje do trgovske stroke pripeljali do^lepega družbenega položaja. Ortnek takega pogreba še ni doživel, to dokazuje, kako so jo vsi cenili. Podjetje Emona, kjer je bila zaposlena, je poslalo na pogreb šte-Vilno zastopstvo. v. PREZELJ - Zakaj pa na seznamu j$|| jalcev ni nobenega občinske? -jr benca ali uslužbenca zdravst staje? .. ;0l9rol - Prvi sami raje kri pUeJ f ; jo pa potrebujejo. . RIBNIŠKI ZOBOTREBCI M Sole je konec - tuJ J; ski šolarji so srečno dok°n jpvr sko leto, v katerem so bil* slIW v dveh šolah: v domači čslir ski. Začeli so v Poljanah, K v Sušju. Kako bo prihodnje ^ ' PULJSKI DOM PRESBjJzin Ob desetletnici letovanja vanja v Ortneku so puljs* ^ S naselili na Velikih Blokan-^ preuredili veliko stavbo. r J| bomo vsakoletni živžav. GOBE, MALINE, BORJ\0 tj IN KOSTANJ - Kaže, df GflJ gozdnih sadežev lctosvobuJ. ^ v kakšnem položaju je gospodarstvo. O analizi, ki je že tovljena, bo kmalu razpravljal jj^^delovnih skupnosti občin- ^ Primerjavi z letom 1970 smo bv v občini za 25 odstot-i ce^otn* dohodek (lani je '27,8 milijona dinarjev), za stotkov večji dohodek (lani milijona), za 23 odstotkov (1^1 ^Plačanih osebnih dohodkov ^ bilijonov), za 4,6 več zaposleni lndustriji, za 19,9 odstotka k ,lsti poprečni mesečni osebni It,., k (1640 din — podatek velja ^dustrijo) itd. ta Ol\°mičnost gospodarjenja je ♦ -a Za 1)4 odstotka, produk-K,.?. J® narastla za 16 odstotkov, l^oilnost je padla za 20,4 od-to,,,1 Gospodarstvo se je otepalo s iem obranih sredstev in ' ‘dnostjo. Splošna izravnava tjjj {(multilateralna kompenza-a^ga gospodarstva ni resila te- ^ ^a59<^nem dohodku na prebi-k®* na^a občina na 20. W v republiki, vendar tudi ta ft0bi„ne zagotavlja primerne rešitve 5^ J^ov na obširnem ozemlju 1 ki je po velikosti druga "*ii» vendar zelo redko nase- hitrejši napredek v teh in ostalih panogah. K izdelavi srednjeročnega programa smo želeli pritegniti čimveč gospodarstvenikov in ostalih občanov, ker bo le tako načrt odraz naših potreb, želja in možnosti. Rasposlali smo prek 140 posebnih vprašalnikov, žal pa smo doslej dobili le četrtino vrnjenih z odgovori. Odgovori še niso obdelani oziroma analizirani, ker čakamo, da bodo tudi ostali še odgovorili nanj, se pravi, povedali svoja mnenja, stališča in predloge za nadaljnji razvoj občine. - Kako je v občini z zaposlenostjo oziroma nezaposlenostjo? - Zaposlenost je v primeijavi s prejšnjim letom lani porasla v industriji za 4,6 Odstotka. Trenutno prijavljene na Zavodu za zaposlovanje je mogoče zaposliti v „Vezeninah*4 ali v ostalih gospodarskih organizacijah. V obratu VEZENIN, ki bo Krw PREDNOST: ^°TVINSKA, KEMIČNA IN LESNA INDUSTRIJA *nje?^ Iet0^nJe gospodarsku?61^ z istim obdobjem ^b“a v prvem četrtletju indu-Un Proizvodnja v občini za 17,6 ^i, . Večja. Porasla je povsod, 'Vij Rudniku, kjer je bila za- :ttftiL0^0Pnega preusmerjanja za ^sm!0 manjša. Največji porast so Ji v 0P°djetja: Kemična tovarna l^AD>8 odstotka več, TEKSTI-\ 29/a 35,2 odstotka, TRIKON ?dstotka, INKOP za 29,3 4nJ. Proizvodni načrt je bil do ^ DoHf Spolnjen s 30,5 odstotka, Mla » da s0 podjetja proiz-t odstotka manj, kot je ta*0 obdobje predvideno. Najeta?6 izpolnjujejo letni načrt Sto ’ ** ga je dosegel 48,9-od-50p TEKSTILANA (38,6), \ (2?.2), MELAMIN (36,2) !^irMU pa so v primerjavi z istim ‘^i zabeležili največji po- 5«,7 podnje v MELAMINU Jftka'i °tka) in ITAS (36,2 od-;.6 o!, Padec pa v Rudniku (za tka) in LIK (za 4,8 od- ^jnie tere ^odo značilnosti na-°bži^jfa razvoja gospodarstva v programom, ki je bo treba jasno opredeliti Jjih r,rJ,azv°j industrije. Po se-Slogih naj bi v občini po-? |PPredvscm kovinsko, kemič-2^be {J?Predelovalno industrijo. °8e ‘J • ^ bile letos vložene v te ’ °ajejo stvarne možnosti za urejen v dvorani množičnih organizacij, bo zaposlenih preko 50 deklet in žena. Denar za obnovo zgradbe je zagotovljen. Urejanje obrata se bo kmalu začelo. Nekaj težav z zaposlovanjem je na podeželju, predvsem v nekaterih središčih, kot je na primer tudi v Osilnici. - V nekaterih podeželskih središčih res vedno bolj zahtevajo obrate za zaposlitev, med drugim tudi v Osilnici in Strugah. Kakšne so možnosti .za nastanitev obratov v teh središčih? - Z območja Fare se ljudje lahko zaposle v Brodu na Kolpi, kjer obrat DIP Delnice trenutno potrebuje 30 ljudi Z območja Poljanske doline se zaposluje precej žensk v novem obratu KOMETA v Starem trgu. Dragarska dolina ima obrat LIK v Podpreski, ki mu manjka delavcev. V Strugah še nismo preučevali možnosti za ustanovitev obrata. Za to območje bomo skušali poiskati rešitev skupaj z grosupeljsko občino. Za ustanovitev obrata v Osilnici so se zanimali Kovinska galanterija iz Ljubljane, ELMA iz Črnuč in ljubljanski LIBIS, a vsi ugotavljajo, da je kraj zelo odmaknjen od prometnih poti in da je neugoden kvalifikacijski sestav občanov, ki bi se radi zaposlili. Zdaj se z IDEK iz Kočevja pogovaijamo, da bi v Osilnico prestavili obrat manjših varilnih transformatorjev. Ta proizvodnja je take narave, da se je zanjo lahko priučiti Menim pa, da moramo vsako investicijo zelo pretehtati. Ne bi se smeli zleteti in s politično investicijo ustvariti na vasi še več problemov, kot jih je že. Podeželju bo treba pomagati predvsem s hitrejšim razvojem zasebnega kmetijstva, za kar je izdelan program. Letos bo zagotovljenih 300.000 din za dajanje posojil zasebnim kmetom, ki imajo možnosti, da bi v kratkem času preusmerili svoje kmetije oziroma uredili vzorne kmetije. OHRANITI ŽELEZNICO ALI UNIČITI CESTO - Prometne zveze so slaba stran Kočevske. Kako je z železnico in posodobljanjem cest? - Z ukinitvijo Rudnika bomo soočeni z obstojem progre Grosup-lje-Kočevje. Z ukinitvijo republiške dotacije (letno znaša 700.000 din) za pokrivanje izgub na železnici bodo nastopile velike težave, ker skoraj gotovo gospodarstvo občine ne bo moglo prevzeti nase tega bremena in še drugih. Ukinitev tovornega prometa na železnici pomeni, da bosta morala gozdarstvo in lesna industrija prevažati tovore po cesti Posledica tega bodo velike prometne težave na cesti, predvsem pa bo cesta na nekaterih odsekih hitro uničena, Posodobljanje cest v občini je eno najpomembnejših vprašanj, ki dobiva svoj odraz tudi že v političnem razpoloženju prebivalstva. S posodobljanjem ceste proti Brodu na Kolpi smo začeli lani. V obliki samoprispevka so občani prispevali za ta dela 3,5 milijona din, celotna investicija pa bo veljala okoli 60 milijonov din. Z izvajalcem del na tej cesti nismo zadovoljni. Zlasti lani so dela potekala s precejšnjo zamudo. Zato smo posredovali pri republiškem cestnem skladu in dobili zagotovilo, da bomo pri izbiri izvajalca del na naslednjih cestnih odsekih sodelovali kot soinvestitor tudi mi. Izdelali smo tudi program za postopno asfaltiranje cest skozi vasi in zaselke. V kratkem bo dan v obravnavo občinski skupščini. Za asfaltiranje teh odsekov v skupni dolžini 15 km je potrebnih okoli 7,5 milijona dinarjev. V zvezi z železnico pa naj omenim še, da ŽTP izdeluje nove tarifne postavke, ki bodo temeljile na zmanjšanem prevozu tovora, se pravi brez premoga. Ko bodo te tarife izdelane, bomo morali skupno s predstavniki gospodarstva ugotoviti, Če so sprejemljive. j. PRIMC ŽE EVIDENTIRAJO Začelo se je evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance oziroma delegate, tako so ugotovili na nedavni seji volilne in kadrovske komisije pri občinski konferenci SZDL Kočevje. Trajalo bo predvidoma do februarja. Na seji so tudi potrdili že uveljavljeno prakso, da je treba vse oblike zborovanj (od sestankov društev in krajevnih skupnosti do sestankov političnih organizacij itd.) izkoristiti za evidentiranje možnih kandidatov za odbornike in poslance. Menili so tudi, daje treba čimprej napraviti analizo, katera programska izhodišča za kandidiranje odbornikov in poslancev so bila izpolnjena in katera ne (zakaj ne? ) ter na podlagi tega izdelati nova programska izhodišča, ki bodo osnova za kandidiranje odbornikov in poslancev oziroma delegatov. j p vi* 8em»naija za vodstva krajevnih skupnosti v občini Kočevje se je udeležilo 18 predstavnikov V i nJem so se seznanili z vlogo KS, s srednjeročnim programom razvoja občine, pripravami na ^delom krajevnih odborov za SLO. (Foto: Primc) Bevske novice AKCIJA RK Nad 300 kg raznih oblačil so nabrali v Kočevju v nedavni akciji RK. Na 11 zbirnih mestih jc delalo 15 aktivistk mestnega odbora RK in še več mladih članov RK iz osnovne šole Kočevje. Več kot 50 let so bili stebri mimopeškega gasilskega društva, ki je 2. julija proslavilo 70-letnico ustanovitve, veterani v klobukih: Ignac Rajer, Franc Meden, Jernej Zupančič, Ivan Huč in Anton Krevs. Dobili so priznanja, čestital pa jim ie tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar (prvi na desni), pokrovitelj jubileja. (Foto: Ivan Zoran) OBČINSKA KONFERENCA ZKS UGOTAVLJA: Tu in tam še ne gre Akcijski programi in članarina posebej pod drobnogledom - Ustavna dopolnila: prepočasi Za pravkar končano prvo poletje je v novomeški občini značilno razvejeno, vsebinsko obogateno in tudi samoniklo partijsko delo. Akcijski program občinske konference ZKS je tudi spodbudil osnovne organizacije in aktive, da so našli tire za delovanje. Po mnenju namestnika sekretarja občinskega komiteja ZKS Janeza Slapnika pa le ne velja biti z vsem zadovoljen. Na tretji seji občinske konference ZKS 30. junija je med drugim navedel, da najbolj skrbi to, ker nekatere osnovne organizacije še •vedno nimajo svojih akcijskih programov. (Iz gradiva pozvemamo, da takih programov ni sprejelo pet krajevnih organizacij, ena tovarniška in trije aktivi ZK.) Pomanjkanje akcijskih programov ni brez posledic. Člani občinske konference so ugotovili, da se komunisti v takih organizacijah ne sestajajo in da ne izpolnjujejo niti osnovnih dolžnosti, kakor je plačevanje članarine. Revizijska komisija je prišla na dan s podatki, da nekatere podeželske osnovne organizacije že pol leta niso odvedle članarine. Očitno je, da brez reda ne bo šlo, zato je sekretar komiteja Franci Šali zahteval, da se morajo organizacije sestati vsak mesec, njihovi sekretariati pa lahko tudi večkrat. Gospodarjenje in odnose v lanskem letu in letošnjem prvem četrtletju so komunisti na splošno ugodno ocenili, vse to pa kaže, da novomeška občina ne zanemarja stabilizacijskih ukrepov. Precejšnje zaostajanje je pri uresničevanju ustavnih dopolnil, kar je ugotovila komisija za samoupravljanje in politični sistem med obiskom v osemnajstih gospodarskih organizacijah. Med Upokojenci -izletniki 11. 7. 1972 ob 4.30 krenemo na izlet izpred novomeškega hotela Metropol preko Škofie Loke - Žiri - TOlmin - Vršiča na Bled in nazaj v Novo mesto. Cena prevoza brez prehrane znaša o2 din. Prijave sprejema Lado Stibrič v podružnici Dnevnika od 3. do 8. julija 1972 vsako dopoldne drugim so udeleženci seje slišali, da so le malokje razmislili o temeljnih organizacijah združenega dela, tam, kjer so o tem že razpravljali, pa se ne morejo odločiti za načela, po katerih naj bi take organizacije ustanovili Nov mladinski aktiv V sredo, 28. junija zvečer, so se mladi delavci in učenci, zaposleni v zdravilišču Dolenjske Toplice, zbrali na ustanovni konJferenci Zveze mladine. Veliko so govorili o samoupravljanju v podjetju, o vlogi mladih v kolektivu, in o modernizaciji poslovanja zdravilišča. Povedali so, da se hočejo aktivno vključiti v vse pomembnejše naloge v kolektivu. Konference so se udeležili tudi predstavniki Dragomir Milojevič in sekretar osnovne organizacije ZK v Dolenjskih Toplicah Franc Markovič, kije obljubil novemu aktivu vso pomoč pri delu. Aktiv zdravilišča je prvi aktiv ZM na širšem območju Dolenjskih Toplic, kjer mladi do zdaj niso znali najti y družbi mesta, ki jim pripada. ZVONE KOKALJ PRVI NOVOMEŠČANI Na nedeljskem avtorallyju v počastitev 70-letnice mirnopeškega gasilskega društva so se moštva uvrstila takole: 1. Novo mesto, 2. Šmarje ta, 3. Šentjernej, 4. Dolenjske Toplice, 5. Dvor, 6. Mirna peč, 7. Vavta vas, 8. Bela cerkev, 9. Šmihel pri Novem mestu, 10. Stopiče, 11. Reber, 12. Dolnja Straža, 13. do 14. Uršna sela in Mokro polje, 15. Žužemberk. Moštva so dobila pokale in priznanja. KAJ V PREČNI? Odbornik Anton Mežnaršič je na eni letošnjih sej občinske skupščine vprašal, ali je V izpraznjeni podružnični šoli v Prečni možno urediti trgovino in bife. Prejšnji teden je dobil odgovor, da bi to lahko uredili. Predloge so poslali podjetjema Mercator in Dolenjka. V NOVEM MESTU: »Tapecirana« kultura 300 novih sedežev v Domu kulture - čez poletje v njem samo redne kino predstave Julija in avgusta bo Dom kulture na Prešernovem trgu zaprt za vse gledališke, glasbene, baletne, zabavne in druge kulturne prireditve, razen za kino predstave. Ob tolikšni kulturni suši si po mnenju direktorja Lojzeta Kastelca Zavod za kulturno dejavnost iz dveh razlogov ne more in ne sme privoščiti, da bi začasno črtal vrtenje filmovr zaradi denaija in zaradi ljudi, ki jim gledanje filma pomeni edino kulturno razvedrilo. Zakaj kar dvomesečna zapora kulturnega žarišča? V zavodu pojasnjujejo, da potrebujejo toliko časa za obnovitvena dela v dvorani in na odru. Novega bo marsikaj, dvorana bo naposled tako izboljšana, da prirediteljem gledaliških predstav poslej ne bo treba trepetati pred okvarami, ki so spričo dotrajanosti rekvizitov nenehno grozile izza kulis in zastorov. Po mnenju Lojzeta Kastelca bo izboljšava tolikšna, da bo prostor res tak, kot so številne dobre gledališke dvorane v slovenskih kulturnih središčih. Obnovitvena dela bodo veljala več kot 260.000 din, ki jih izkazuje predračun. Več kot 300 lesenih in od zlikovcev z noži poškodovanih in Bopackanih stolov se bo poslovilo, [adomestili jih bodo sodobni, udobnejši tapecirani sedeži. Zanimivo je pripomniti, da priklopnikov, ki se jih je zdaj ob polni dvorani razveselil marsikak zamudni obiskovalec, poslej ne bo več. Povsem nova bo tudi električna napeljava z vsem Eotrcbnim kabelskim ožiljem, nova odo zvočna oprema in vsa svetila, potrebna za sodobno izvedbo gledališke predstave. BRUSNICE: Blok julija Zemljišče ni ovira „Ne bom šel na dopust prej, dokler ne bo obrnjena prva krpa zemlje za učiteljski blok v Brusnicah oziroma dokler se v resnici ne bo začelo," zatrjuje Ivan Grašič, tajnik novomeške izobraževalne skupnosti. S to, pol zasebno, pol uradno izjavo uradni predstavnik izobraževalne skupnosti ni presenetil, saj je tudi vse do zdaj vztrajal, da je treba učiteljem v tej podgor-janski vasi omogočiti vsaj takšno bivanje, kot je zagotovljeno njihovim kolegom v Škocjanu, v Žužemberku in še kje. Blok s štirimi družinskimi stanovanji in dvema garsonjerama bo stal nedaleč od starega pošt-' nega poslopja, na zemljišču, ki so ga pridobili nedavno. To je že druga lokacija, ki so jo izbrali potem, ko se je zataknilo pii zemljišču, ki so ga prvotno predvideli za gradnjo. Denar za blok je zagotovljen, tako je edina ovira za začetek del v Brusnicah samo še čas, do katerega bodo končani novi načrti Novomeška kronika NOVE CENE - Ob zadnji izravnavi cen so tudi v novomeških lokalih hitro popravili „števce”. Še najmanj razburjanja je zaradi podražitve ekspresne kave, ki jo zdaj točijo po 1,5 din. KALJENJE MIRU - Stanovalci v Kandiji prej niso mogli spati zaradi kruljenja in mukanja živine v bližnji klavnici, zdaj pa zaradi „glasbe", ki zavija ob koncu tedna pozno v noč s hotelskega vrta. PREDNOST OVIRA - Odkar je Partizanska cesta prednostna, se vrste zastoji v jutranjih in zgodnjih popoldanskih prometnih konicah. Predvidevajo, da bi problem ublažili, če bi v podjetjih, ki imajo največ motoriziranih delavcev, spremenili začetek dela. TRŽNICA - Ob bogato založeni tržnici se cene tudi ta ponedeljek niso bistveno spremenile. Jajca so šla v denar po 80 do 100 par, češnje po 8 din kilogram, gobe po 30 din, paradižnik po 6, breskve po 10 do 14, krompir po 4 do 5 din, paprika po 20, rdeča pesa po 8, čebula po 8, kumarice po 9, hniške po 11 do 12 din itd. ROJSTVA — Rodile so: Ana Ga-šperič iz Vrhovčeve 2 - Boštjana, Ljerka Ilič iz Jerebove 8 - Violeto, Vanja Sobot iz Ulice Mirana Jarca 16 - Sabino, Slavica Mandič iz Ulice Milana Majcna 1 - dečka, Slavka Jeriček, Na tratah 5-2 deklici in Angela Fink iz Ragovske 9 - deklico. POGREBI - Umrl je Štefan Zupančič, 58, upokojenec iz Regerče vasi 77. - Ena gospa je rekla, da jo zanima, ali štejejo kontrolorji prekrške pri parkiranju zaradi evidence ali za sodnika za prekrške. Sodeč po tein, koliko je bilo že zapisanih, bi morali imeti posebnega sodnika. m f mm U H ^ wm y M 11 *1 M lH f 0 > š %Mlu § ■, %\ % % f #*11 TEDENS Petek', 7. julija - Manica Sobota, 8. julija - Špela Nedelja, 9. julija - Veronika Ponedeljek, 10. julija - Ljubica Torek, 11. julija - Olga Sreda, 12. julija - Mohor Četrtek, l3. julija - Dragan BREŽICE: 7. in 8. 7. ameriški barvni film „Z glavo skozi zid“. 9. in 10. 7. zahodnonemški barvni film „Sirota s čudežnim glasom44. II. in 12. 7. ameriški barvni film „Panika v parku mamil44. WM SLUŽBO DOBI IŠČEM starejšo žensko ali dve dekleti, ki bi delali v izmeni, za do- eoldansko varstvo dveh otrok, 'udim plačilo oziroma hrano in stanovanje po dogovoru. Gazvoda, Brod 50, Novo mesto. IŠČEM ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu in nego dojenčka od avgusta dalje. Štrukelj, Heroja Ravbarja 3, Ljubljana-Čmuče. FANTA IN DEKLE sprejme za pri-učitev pekovske stroke »'okama Omerzel, Krško. Vsa oskrba je v hiši! SPREJMEM dva vajenca mizarske stroke. Hrana in stanovanje preskrbljena. Mizarstvo Črtalič, Dobrava pri Kostanjevici. SAMOSTOJEN MIZARSKI pomočnik dobi stalno zaposlitev z dobrim osebnim dohodkom. Mizarstvo Črtalič, Dobrava pri Kostanjevici VINKO NOVAK, parketarstvo in plastika, Podturn 3, Dolenjske Toplice, sprejme v uk učenca za navedeno stroko. Nagrada 600 dinarjev mesečno. DIMNIKARSKEGA VAJENCA sprejmem. Pogoj: starost od 15 do 18 let in najmanj šest razredov osnovne šole. Stanovanje in delna 1 irana preskrbljena, ostali pogoji ugodni Oglasite se na naslov: Alojz Žinkovič, dimnikarstvo, Velike Lašče. SPREJMEM V UK vajenca za avto-kleparsko stroko. Stanovanje zagotovljeno. Franc Volč, Milana Majcna 29, Ljubljana-Šiška. SOBOSLIKARJA, tudi priučenega, in vajenca sprejmem takoj. Pogoji ugodni Stane Ostanek, Zvezda 18, 61000 Ljubljana - tel. 51-335. VAJENKO za pletilstvo sprejmem. Oskrba lahko pri meni Pletilstvo Kovačič, Gabrje pri Stični, Ivančna gorica. ČRNOMELJ: 7. 7.. ameriški barvni film „Črni panterji v harlemu44. 9. 7. ameriški barvni film „Samson in Dalila44. 12. 7. italijansko-španski barvni film „Legija prekletih44. METLIKA: Od 7. do 9. 7. ameriški barvni film „Mesto v temi44. Od 7. do 9. 7. italijansko-španski barvni film „Tepepa44. 12. in 13. 7. francoski barvni film „No, pa posodi ženo prijatelju44. MIRNA: 8. in 9. 7. „Bulit“. NOVO MESTO: Od 7. do 10. 7. francoski barvni film ,,Podlež“. Od 11. do 13. 7. ameriški barvni film „Ne draži kavboja, ko ljubi41. RIBNICA: 8. in 9. 7. švedski barvni film „Ole in Julija44. ŠENTJERNEJ: 8. in 9. 7. „Zakon nezakonitosti44. TREBNJE: 8. in 9. 7. ameriški barvni kavbojski film „Dvoboj pri Diablu“. O,g PRODAM televizor znamke Kastel. Naslov v upravi lista (1530/72). PRODAM KOZOLEC dvojnik na 4 okna. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo, 9. julija in 16. julija, od 10. do 12. ure pri Pavlu Plešku, Kristanova 48, Novo mesto. PRODAM MLATILNICO Venus 4 nemške znamke, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Frančiška Stariha, Osojnik 8; Semič. PRODAM^ stabilni motor ARAR, skoraj nov. Franc Struna, Potov vrh 23, Novo mesto. PRODAM električni varilni aparat. Dostava na dom. Jože Plut, Društvena 16, Ljubljana. PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Verbič, Ljubljanska 15, Novo mesto. PRODAM 6 kub. m stesanega smrekovega lesa za gradnjo hiše. Naslov v upravi lista (1563/72). UGODNO PRODAM 300 kosov opeke monta Kikinda ^16 mm). Ogled vsako popoldne v Muzejski ul 1, Novo mesto. P O S E S T j STANOVANJA UČENKA trgovske šole, skromna, poštena, išče stanovanje z oskrbo v Brežicah ali bližnji okolici (delno plača, delno odsluži) s l. septembrom 1972. Takojšne ponudbe prosi: Dragica Luzar, Novo mesto, Glavni trg 6. ODDAM opremljeno sobo moškemu. Naslov v upravi lista (1556/72). SAMSKA ŽENSKA išče opremljeno sobo. Plača vnaprej. V prostem času delno pomaga v gospodinjstvu. Angelina Jotanovič, Splošna bolnica, interni oddelek, Novo mesto. V BLIŽINI Dolenjskih Toplic dam sobo, kuhinjo in drva brezplačno ter plačilo po dogovoru mlajši upokojenki ki bi skrbela za starejšo onemoglo žensko. Naslov v upravi lista (1558/72). Motorna vozila POCENI PRODAM avto Opel karavan - 01ympia. Ogled od 14. ure dalje. Štefan Kramer,-Podgorska 3, Kočevje. PRODAM FIAT 750, letnik 1969. Naslov v upravi lista (1566/72). PRODAM PO UGODNI CENI PRODAM dobro ohranjeno pohištvo za dnevno sobo. Leopold Pečarič, Prečna 45, Novo mesto. PRODAM nov aparat „Meteror“ za pripravo ekspres kave ali čaja. Poizve se v slaščičarni BrŠlin, Novo mesto. PRODAM novo štirivrstno harmoniko, fis, Ha, e, a. Martin Živič, Ilija Gregoriča 13, Krško. PRODAM večjo delavniško stavbo s pokritim dvoriščem, v večjem kraju na Dolenjskem. Prostori so primerni za avtomehanično, ličarsko in drugo obrt. Telefon priključen. Plačilni pogoji po dogovoru. Informacije na tel 21-292, - Novo mesto. UGODNO PRODAM novo visoko-pritlično hišo s tremi sobami in vrtom, blizu železniške postaje Ponikve na Dolenjskem in blizu ceste. Od Novega mesta oddaljeno 17 km. Naslov v upravi lista (1534/72). KUPIM HIŠO ali stanovanje v okolici Brežic ali Krškega. Cena do 100.000 N-din. Pišite na naslov: Frank Oštir, 4 rue Bernard Brun-bes, 63100 Clermont-Ferrand, France PRODAM 1 ha 25 a gozda v Porto-valdu, Novo mesto, Partizanska - 20. UGODNO PRODAM majhno hišo z vrtom v Mokronogu. Slavko Žnidaršič, Mokronog 105. PRODAM GOZD „Grmada*4 na Grč vrhu in gozd pri Jablanu. Saje, Daljni vrh 22, Novo mesto. PRODAM manjšo stanovanjsko hišo, primerno za manjšo družino ali vikend, v Podgori pri Straži. Sončna in lepa lega, lep razgled. Informacije dobite vsak dan v Prečni št. 11. KUPIM parcelo z urejeno lokacijo ali že začeto gradnjo ali staro hišo - v okolici Novega mesta. Ponudbe pod „Lepa lega". RAZNO POROČNI PRSTANI: - Najlepše darilo za vašo nevesto vam pripravi zlatar v Ljubljani Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! UGODNO ODSTOPIM tovarniško novo kosilnico BCS, Pajk, Andreaševa 7, Ljubljana (nasproti glavnega vhoda v Litostroj). V SOBOTO, 1. julija, smo našli mla- dega psička Črne barve z rjavimi lisami, na Glavnem trgu. Lastnik naj sejavi. Dimitrič, Glavni trg 9. POGREŠAM psičko „Riko“; lovski terier, črna, noge in smrček rjav, 30 em visoka, stara 14 mesecev. Kdor karkoli zve o njej, dobi lepo nagrado. Roman Zorko, Družinska vas, Šmarješke Toplice. Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! ZAHVALE Ob boleči izgubi našega predragega moža, očeta, sina, brata in strica JOŽETA ROPARJA iz Križa se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, vsem darovalcem vencev in cvetja. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo GO Sevnica, osnovni šoli Telče, g. duhovniku za poslovilne besede in in obred ter tov. Alojzu Liscu za poslovilni govor ob odprtem grobu. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: mama Neža, žena Antonija, sinovi Jože, Franci Valentin, hčerka Tonika ter drugo sorodstvo Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi dragega moža, ljubega očeta, dedka in brata ŠTEFANA ZUPANČIČA iz Regerče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu zasuli njegov mnogo prerani grob s cvetjem in venci Posebno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za iskreno in nesebično izkazano pomoč v najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi podjetju IMV iz Novega mesta ip ZB za vence ter g. župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Ob nenadni in prerani izgubi nadvse dobre žene in mame ALOJZIJE PUCEU iz Gruče 6 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam na-kakršenkoli način pomagali v teh težkih trenutkih, jo v tako velikem številu spremili k njenemu prezgodnjemu počitku ter zasuli njen grob z venci in cvetjem. Posebna hvala gospodu župniku za obred in spremstvo. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Žalujoči: mož Janez, hčerki Anica in Pepca ter drugo sorodstvo Ob težki izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta in brata FRANCETA CESARJA iz Prečne št. 31 ki nas je v 78. letu starosti za vedno zapustil se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so dragega pokojnika spremljali na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu za nesebično in požrtvovalno pomoč in skrb v času težke in dolge bolezni. Prav tako izredna zahvala čč. duhovščini za poslovilni obred, delovnemu kolektivu tovarne Novoteks iz Metlike za darovani venec in kolektivu tovarne Novoteks iz Novega mesta za darovani venec in udeležbo na pogrebu ter delovni skupnosti osnovne šole I. Murska Sobota za darovanje denarnega prispevka bolnici namesto venca na grob. Vsem še enkrat iskrena zahvala. Prečna, 28. junija 1972 Žalujoči: žena in otroci: Jože in Filip ter France, Lojzka, Mici in Anica z družinami Ob tragični izgubi * naše drage mame in stare mame MARIJE MATOH iz Vrhpeči pri Mimi peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili v tihi dom, ji darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Posebno se zahvaljujemo znancem iz njenega rojstnega doma, dr. Vilfanovi in gospodu župniku za obred. Žalujoči otroci Micka, Ani, Rezka, Slavka, Ivan, Nace in Ludvik z družinami ter drugo sorodstvo Franc Medle, Sela pri Ratežu, se zahvaljujem Antonu Gačniku, da sva spor mirno rešila. Dragemu Jožetu Anderliču, ki služi .vojaški rok v Valjevu, vse lepo za 19. rojstni dan ter da bi se dobro počutil v vojaški suknji in se zdrav vrnil domov, iz srca želijo: mama, brat Tone, stric Francelj s Pepco in Angelca Markelc. Ivan Zagrajšek in Slava Radenšek iz Boštanja prepovedujeva vožnjo, hojo in pašo kokoši na travniku in njivi za pokopališčem. Kdor opozorila ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala. Tone Žmavc, delavec v Dramljah pri Bizeljskem, razglašam klevete, ki sem jih izrekel o Anici Škoranji iz Vitnje vasi št. 9 in Francu Ureku iz Dobove, za neresnične in se obema zahvaljujem, da sta odstopila od kazenskega pregona. Franc Palčič, Rumanja vas 16, Straža, prepovedujem parkiranje in vožnjo po moji njivi v Dol. Straži. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Gostilna Turk, Stopiče, obvešča cenjene goste, da bo lokal od 10. do 31. julija zaprt. Za nadaljnji obisk se toplo priporočamo! Gasilsko društvo Mokro polje priredi 16. julija veliko vrtno veselico z bogatini srečelovom. Za jedačo, pijačo in domačo glasbo preskrbljeno. Vabljeni! Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Emilija Ivanšek iz Krške vasi - dečka; Brigita Slakonja iz Čateža - Katarino; Slavica Žibert iz Gaja - Romano; Marija Ogorevc iz Dednje vasi - Melito; Anica Praznik iz Sevnice - dečka; Štefica Fau-kovič iz Bedra - dečka; Berta Gru-bič iz Celja - Iztoka; Bariča Ivanu-ševič iz Jarušja - Predraga; Ana Ključarič iz Javorja - deklico; Ivanka Cizelj iz Zg. Pohance - Brigito; Milka Kostanjšek z Bizeljskega - Simono; Irena Balon iz Trške gore -Tatjano; Cvetka Kožar iz Črnca -Bogdana; Veronika Perše iz Sel -Vlasto; Breda Cesar iz Sevnice — Damjana. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Zorana Kosa je povozil avto in mu poškodoval glavo; Stanislav Kržan je padel na poti in si poškodoval levo nogo; Franc Razpotnik je padel v stanovanju in si poškodoval desno nogo; Franc Cvetkovič se je poškodoval pri nalaganju sena; Barbara Goršič je padla v stanovanju in si poškodovala glavo; Franc Sikošek si je poškodoval koleno, ko mu je spodrsnilo na kamenju; Vjafcoslav Kralj si je poškodoval glavo pri prometni nesreči; Marija Omerzel je Eadla v stanovanju in si poškodovala ljučnico; Angela Sterle seje zbodla na grabljah; Terezija Travnikar je padla na poti in si poškodovala desno nogo; Draga Žmavčiča je nekdo udaril po glavi; Josip Trajbar je padel s hleva in si poškodoval rebra; Danici Jančič je sel traktor preko leve noge; 4 Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Pretekli teden so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: Ivan Zoran, član Komunalnega podjetja, Novo mesto; Martin Mohar, Tomaž Potočar, Bojan Florjančič, Lela Mažibrada, Alojz Kavšek, Slavka Čeh, Rozalija Osolnik, Marjeta Klemenčič, Marija Povše, Martina Fink, Ludva Novak, Rezka Avsec, Matija Gazvoda, Ivanka Šmalc, Jožefa Ljubi^ Jože Šmajdek, Alojz Hočevar, Franc Luzar, Milka Smolič, Pepca Setina, Milka Zupančič, Cecilija Lamut, Milena Žitnik, Štefan Žur, Alojz Turk, Mirko Bajec in Dušan Žibert, člano Novoteksa, Novo mesto; Ivan Šiška, Jože Gnidovec, člana Novolesa, Straža; Stanko Kopar, Ivan Turk, Milan Vrščaj, Franc Koncilja in Anton Povše, člani IMV Novo mesto; Ivan Šimec, član Gozdnega gospodarstva, Novo mesto; Andrej Senica, član kolektiva Javna skladišča, Novo mesto; Avgust Bobič in Franc Antončič, člana Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Franc Krašovec, član Elektra, Novo mesto; Sonja Petrič, Slavka Žagar, Anica Matoh, Marija Mohar, Valči Kralj, Milena Gašper, Marija Kajič in Jelka Sitar, članice Laboda, Novo mesto; Majda Gnidovec, gospodinja iz Dolnje Straže; Ciril Hudoklin, član Splošne bolnice, Novo mesto; Franja Kraševec, Anica Tucič, Marija Klenovšek in Marija Plut, članice Krima, Novo mesto; Pavla Jorda, upokojenka iz Irče vasi; Ivan Kopina, Ljubo Kašček in Franc Markovič, člani Goijancev, Straža; Franc Avbar, delavec iz Dolnje Straže. S * * 5 S 5 S * * S ¥ \ N S * S 5 ! H VSAK DAN Sl UTRGAJTE VSAJ BORIH 15 MINUT IN % JmlŽ- JIH POSVETITE BRANJU. TA-KO BOSTE V ENEM LETU PREBRALI VSE KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE IN ŠE KATERO POVRH Pletilje! Kvalitetne ščetke za vse, pletilne stroje nabavite pri Slavku Armiču, Tržaška 52, Ljubljana. NOVO MESTO: IZGUBIL RAVNOTEŽJE IN PADEL - 2. julija zvečer je Mehmed Kovačevič, zidar pri SGP Pionir, vozil kolo s pomožnim motorjem po Cesti komandanta Staneta. Pri križišču z Ulico talcev je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na cesto. Vzrok je neznan. Pri padcu si je poškodoval obe roki in glavo, tako da so ga morali odpeljati v novomeško bolnišnico. .MIGOLICA: SPOLZKA CESTA - Marjan Lah iz Migolice je zadnjega junija dopoldne vozil fička z Mirne proti Trebnjemu. Na mokri in spolzki cesti na Mimi je avto najprej zaneslo v živo mejo, od tam pa se je prekucnil na cesto. Škode je za 0.000 din. Voznik si je lažje poškodoval levo nogo. ČRNOMELJ: NI POGLEDAL - 1. julija je Črnomaljčan Alojz Grabrijan peljal osebni avto po ulici Mirana Jarca v Črnomlju, medtem pa je s parkirnega prostora nenadoma vzvratno pripeljal osebni avto Franc Štukelj iz Ljubljane. Trčenje je bilo neizbežno. Gmotne škode je za 5.000 din. SEVNICA: NA KUPU GRAMOZA - V Sevnici je Ivan Tomažič 27. junija zvečer zapeljal z mopedom na kup gramoza, se prevrnil in se pri tem hudo poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Vozil je brez vozniškega izpita. DOL. BOŠTANJ: NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI: 29. junija se je pripetila prometna nesreča na bo-stanjskem mostu čez Mimo, ki je prava past za voznike. Šofer tovornega avtomobila Rudi Prašnikar iz Trbovelj je vozil iz Radeč proti Krškemu. Na most je zapeljal, ne da bi upošteval prometni znak, ki določa prednost za naproti vozeča vozila. V tem trenutku je naproti pripeljal tovorni avto Anton Kerkuc iz Vrhovega. Vozili sta zadeli, tako da je bilo za približno 9.000 dinaijev škode. KRONOVO: NEPRAVILNO PREHITEVANJE - Zagrebčan Santo Šegon je 29. junija vozil avtobus Slavnik iz Kopra proti Zagrebu. Pri Kronovem je dohitel tovornjak s prikolico, ga začel prehitevati pred nepreglednim ovinkom in ob neprekinjeni beli črti. Tedaj sta mu na-protf pripeljala dva osebna avtomobila. Pivi voznik, Jože Dule iz Stranj, je kljub močnemu zaviranju trčil v levi del avtobusa. Ko je njegov avto odbilo nazaj, je vanj trčil še Roman Klinac s Spodnje Libne. Na vseh treh avtomobilih je za 30.000 din škode. POLJANE: NEOZNAČEN TOVOR — 30. junija malo pred polnočjo je Ljubljančan Mehmed Jusić vozil tovornjak po klancu navzgor v Poljanah. Dohitel je tovornjak - cisterno in zmanjšal hitrost. Za njim je pripeljal tovornjak Anton Kukovičič s Senovega in trčil v tovor, smrekovo hlodovino, ki je segala dobrih 5 metrov z avtomobila. Tovor ni bil označen. Gmotne škode je za 5.000 din. Obvestilo naroCnikora V zadnjih dveh in pol letih nismo spreminjali letne naročnine in maloprodajne cene za naš domači časnik. V tem času so se dovključn,o 31. maja 1972 povečali proizvodni stroški za redno izdajanje lista za 65 odst. V zvezi s sproščenimi cenami izdelkov grafične industrije in s. stanjem gospodarjenja pri našem listu bomo od 1. julija 1972 dalje obračunavali novo naročnino in maloprodajno ceno za naš tednik: polletna naročnina za 1972 se poveča za 15 dinarjev, v drobni prodaji pa stane izvod našega lista od danes dalje 2 dinarja. UPRAVA LISTA PORODHiŠNiCE^vifl DOLENJSKI LIST Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Martina Štefanič iz Gornje Lokvice - Boštjana, Ana Kapele iz Velikega sela - Jožeta, Marija Ivančič iz Cegelnice - Andreja, Ana Novak iz Črnomlja -Elviro, Draga Badovinac iz Šilkov Ranka, Ana Kramarič iz Črnomlja - Polonco, Ana Brili iz Dobrave -Majdo, Tilka Košir iz Cegelnice -Lilijano, Rozalija Petrovič iz Krškega - Aleša, Saša Pucelj iz Otočca -Damjano, Ana Juvančič iz Sela pri Dragatušu - Matjaža, Rozalija Zu- F»ančič iz Dolnjega Gradišča - Me-ito, Štefka Šuštar iz Vrhovega -Marjeto, Bernarda Starc iz Metlike - Antona, Angela Drenik iz Velikega Podljubna - Franca, Lojzka Mavrič iz Brezovice - deklico, Vera Trampuš iz Gorenje vasi - deklico, Štefka Kosec iz Gotne vasi - Henčka, Ana Štimpfel iz Sela - dečka, Tončka Vidmar iz Meglenika - deklico, Martina Majcen iz Hinc -dečka in Ana Bale iz Glinka -dečka. - Čestitamo! • USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Goft-nik, Jože Jeke, Tone Klenovšek, Franc Lapajne, Tine Molek, Lojzka Potrč (predsednica sveta), Slavko Smerdel. Franc Staj-dohar in Ivan Živič. UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Marjan Legan, Jože Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. — Tehnični urednik: Marjan Moškon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 2 dinarja — Letna naročnina 79 dinarjev (za 1972 : 64 din), polletna naročnina 39,50 dinarja, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 160 dinarjev ali 10 ameriških dolarjev ozir. 30 DM (ali ustrezna druga valuta v vrednosti 10 ZDA dolarjev) — Devizni račun 521-620-1-32002-10-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu (45 mm ozir. 10 cicero) 40 din, lem na določeni strani 55 din, lem na prvi, srednji in zadnji strani lista 80 din. — Vsak mali oglas do 10 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din. Za vse ostale oglase in oglase v barvi velja do prckllca cenik št. 5 od 1. 7. 1972. — Za oglase odgovarja Mirko Vesel. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: 68001 No 8-°°. iO.00, 12.00, £•<», 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi-qUglasbeni spored od 4.30 do 8.00. fETEK, 7. JULIJA: 8.05 Operna „K* - 10.20 Pri vas doma -•Ul) Poročila - Turistični napotki g* goste iz tujine - 12.30 Kme-mui nasvet^ ~ Lojze Kastelic: Po-'SSf6 7 ^beljih družin v juliju -ftvi • domačimi ansambli in 14 Uii 13.30 Priporočajo vam ... . •tu Mali koncert za mlade poslu-~ 14.30 Naši poslušalci česti-2® m pozdravljajo - 15.30 Na-^ za turiste - 16.00 „Vrtiljak" Operni koncert - 18.15 ci! *iq ~ *9.00 Lahko noč, otro-2ftnn » ^ Glasbene razglednice -W ,,Naj narodi P°j°“ - 20.30 iu £P0PS — 21.15 Oddaja o mor- in7v^?niorščakih ~ 22-15 Besede L?z logov domačih. bena ’ 8- JULIJA: 8.10 Glas-orkpeJtlatnifja ~ 9-35 S Pihalnim Pri RTV Ljubljana - 10.20 Turi^A oma ~ 11 -00 Poročila -tuiina'1, napotki za naše goste iz Inž t Kmetijski nasveti - ga ®.erlič: Ocena letošnje- I2 4nn j J3 v poljedelstvu -Čaio va domače - 13.30 Priporo-nih awi' ’ • ~ 14-30 Paleta zabav-•nez7n ^ ~ 15.30 Glasbeni inter-Gremo v ~ 17-10 obisti,,.- 18-15 Dobimo se ci! __ -19.00 Lahko noč, otro- Loizeta ci . Minute-z ansamblom ZvečW« .K? ~ 20.00 „V soboto zvečer« ^°-00 »V t0 seljence ~ Oddaja za naše iz- JULUA: 4.30 do za ? Jutro! - 8.05 Radijska »Tartinnpv ? ~ Brane Dohnar: Popevki ^ček44 - 9.05 Iščemo 10-05 Se pom-Prvi nartiS| ■ v-.Jovan Maksimovič: dnevom oklopniki (pred S?081*") - 10.25 P?smi Poslušalci S ~ 10.45—13.00 Naši " 11 00 t£estJtaj° pozdravljajo Potki za ~ Turistični na- ^edeliska « g0ste “ - 13.30 rnačimi an?^2 ~ 13.50 Z do-reska tepTSbh “ 14-30 Humo-tey - 15 nc o.na ~ M- Walser: Seli-® be^n; enslca zemlja v pes-" Peter » 16.00 Radijska igra ^ovca v Zgodba starega Oljsko L*£ ‘«37 - 17.05 Ne-. no? 2. Popolne - 19.00 h** *az^HV OC“ " 19-J5 Glas-^ečer “ 20.00 V nedeljo ®0Č., ••^0 Godala za lahko 8-1^(^!:LJEK». 10. JULIJA: '[»jskim 0:,epna matineja - 9.40 Z re- i0-20 Pri va?^0m Andre ~ ^ ~ Turkf50rna ~ H.00 Poro-^ste iz Sčni “S>otki za naše J^eti _ |nž vin h m0 kmetijski P°2(lxavliai' Poslušalci čestitajo in £>ez20 - 15.30 Glasbeni inter- io Meliki6-00 »Vrtiljak44 - 17.10 i 8.15 ^onp?u8lasbeno popoldne -19.°° jgPevke in plesni ritmi -?*utezaJ° "oč, otroci! - 19.15 'cp„ °-00 StpJT !0m Milana Križana V22lS7°Ifonski operni kon- «Moltkau ,^9 z orkestrom Poti-'00 Porodi Pri vas doma -- Turistični na- Mdii' 14403-? *#<««3» dan^r'?0. ..Vrtiliak'^ P®*> s kitaro" Vt« ^mfoni^n-I ~ 17-10 Popol-icei^nasvido ^Onoert ~ 1815 ko tom Pe^t n^' ~ 18.45 S pev-trio^. otrocp6136^' ^-00 Lah-^ VitaS0?: - 19.15 Minute s AhaJiea - 20.00 Pro- ^DlO BREŽICE 1 TRtc wj{5 .^apov^p^LlJA: 16.00 do ^ 17 ftfttUfističnI ma’ P°ročila. »o« ,°0 Nove ni vnxaPotki - 16.15 l’ 0o?na - Sfifc RTB A1^tual- bralildo 18.00 rf.,?a in rekIa™ - SOBnSami- benaoddaja: Iz- l®'30(iPo,AUre zaUJA: 16 00 do ^ 16 d°c l6-45 Snk p0p Slasbo -Ostati do 17 nn tni° *°am|janje ^V,Ja - 17 nn . ugoton vam zvoki nido 17-15 Med J^lajSe .17.15 do n j?Jn0bvestfl* re’ f^^SE•A.vi!?is“■00N"ro,,■ A^ice - 7- a starešin ob-SiiT^z Circ kmetovalce: «*«** v>nocradiK ce v sadov-:0UČlnske £r ~ Poročilo s reklamIenCC ZK Kr^o in,0°do ffnn1" Mmski pre- Sk&AJp P°zdravlii? 0bčani česti-D0 TORKOVE ^AI)Hjo. K°NCA oktobra Porn"PreprOSt0' L Ca kratko qleimjski jv ust dajalna melodij - 20.30 Radijska igra - Vladimir Majakovski: „Stenica44 - 22.15 S popevkami po svetu. SREDA, 12. JULIJA: 8.10 Glasbena matineja - 9.25 Popevke in zabavni zvoki iz studia 14 - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Dr. France Adamič: Povsod bodo koristna sadjarska in vrtnarska društva - 12.40 .Od vasi do vasi - 13.30 Priporočajo vam .,. - 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Glasbeni intermezzo -16.00 Vrtiljak - 17.10 Poletno glasbeno popotovanje - 18.15 Igramo za vlas — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice -20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 13. julija: 8.10 Glasbena matineja - 9.20 Z orkestrom Antonio Carlos Jobim -10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milan Rovan: Spremljanje pojava njivskih bolezni v Sloveniji - 12.40 Igrajo pihalne godbe - 13.30 Priporočajo vam... - 14.30 Z ansamblom Silva Štingla - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak44 - 17.10 Koncert po željah poslušalcev - 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 9. JULIJA 8.50 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec)(Bg) 9.40 Po domače s Slavkom Žnidaršičem in oktetom Jelovica (Lj) - 10.12 Kmetijska oddaja (Zg) — 10.55 Mozaik (Lj) - 11.00 Otroška matineja: Sebastijan in Mary Morgane, Boj za obstanek - serijska barvna filma (Lj) - 11.50 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 12.40 TV kažipot (do 13.00) (Lj) — Nedeljsko popoldne: Državno prvenstvo v tenisu (Bg) - Motodirke za prvenstvo Jugoslavije (Sa) - Aachen: Konjske dirke (Zg) - Igre brez meja (Lj) - 18.15 Ujeto mesto — celovečerni film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.30 Ko nisem bil več vojak - humoristična oddaja (Bg) - 21.15 Stih in pesem - zabavno glasbena oddaja (Zg) — 21.30 Športni pregled (JRT) - 21.55 Brazilija: Malo svetovno prvenstvo v nogometu - prenos finalne tekme (EVR) ... Poročila (Lj) PONEDELJEK, 10. JULIJA » 16.25 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.40 (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Kre-menčkovi — serijski barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Maksi-meter (Bg) - 19.45 Kratek film (Lj) - 19.50 Cikcak (tj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) -20.30 Concertino za orkester -barvna oddaja s festivala Bled 72 (Lj) - 20.45 Dubrovniške poletne prireditve - prenos slovesnega začetka do 21.35 (Zg) - 21.35 Diagonale (Lj) - 22.20 Poročila (Lj) -22.25 Šahovski komentar (Lj) TOREK, 11. JULIJA 17.15 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.30 (Bg) - 18.15 Obzronik (Lj) - 18.30 Tik-tak: Marija Jezernik - Medvedov ; godmjavček - I. del (Lj) - 18.45 Risanka (Lj) - 18.50 Mozaik (Lj) -18.55 Moški zbor iz Ribnice (Lj) - 19.20 Industrijsko oblikovanje -Sedanjost in prihodnost oblikovanja (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Do ponedeljka se že prebijemo - čelov, film (Lj) - 22.Z5 Likovni nokturno: Kiar Meško (Lj) - 22.35 Poročila (Lj) SREDA, 12. JULIJA 16.25 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.40 (Bg) - 18.20 Obzornik (Lj) - 18.35 Sebastijan in Mary Morgane - serijski barv. film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naši operni Sebastijan in Mary Morgane - serijski barv. film (Lj) - 19.00 Mozaik (Lj) - 19.05 Naši operni pevci: Friderik Lupša (Lj) - 19.25 Na sedmi stezi (Lj) -19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-21 (Lj) - 20.35 Moliere: Scapinove zvijače, predstava Drame SNG Ljubljana (Lj) - 21.35 Zakaj Belfast? - dokumentarna oddaja iz cikla Odiseja miru (Lj) - 22.05 Jazz na ekranu: Kvartet Boone Dre2 - II. del (Lj) - 22.35 Poročila (Lj) — 22.40 Šahovski komentar (Lj) Četrtek, 13. julija 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Bg) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Boj za obstanek - serijski barvni film (Lj) RADIO SEVNICA Nedelja, 2. julija Ob 10.30 Reklame in oglasi - Po domače - Franc Bukovinsky: Razvojne možnosti in integracijski proces v Posavju - Zabavna glasba z uganko - Čestitke ob dnevu borcev - Mladinci pričeli pohod „PO POTEH KOZJANSKEGA ODREDA" (reportažni zapis s proslavljanja • dneva borca in 30 obletnice partizanske vojske na Slovenskem v sev-niški občini) - Za vsakogar nekaj Ob 12.30 Poročila - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev Ob 15. uri Zaključek sporeda Sreda, 5. julija Ob 16. uri Poročila - Reklame in oglasi - Po domače - Kakšni so konjički naših občanov - Disco klub brez imena - Nasveti za gospodinje - 15 minut z Verdijevimi arijami Ob 18. uri Zaključek sporeda - 18.55 Mozaik (Lj) - 19.00 Čaščenje narave — oddaja iz cikla Civi-lizacija (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.35 Boš skozi pekel - japonska nadaljevanka (Lj) -21.25 Sodobniki: Piccasso (Lj) -22.10 Vohuni, agenti, vojaki -Norsk - Hydro (Lj) - 22.35 Poročila PETEK, 14. JULIJA . 16.25 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec do 16.40) (Bg) -18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Veseli tobogan - Idrija - 2. del (Lj) - 19.00 Mestece Peyton - serijski film (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 Zaznamovana -celovečerni film (Lj) - 22.20 Košarka Jugoslavijaa : ZRN - posnetek iz Umaga (Lj) -.23.35 Poročila (Lj) -23.40 Šahovski komentar (Lj) SOBOTA, 15. JULIJA 17.10 Obzornik .(Lj) - 17.25 Atletika za skokov memorial - prenos iz Celja (Lj) - 18.55 Po domače z ansamblom Maksa Kumra in z vaško godbo (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Usodno nebo - 3. del (Lj) - 19.45 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Lice ob licu - zabavno glasbena oddaja (Lj) - 21.20 Na poti k zvezdam - barvna oddaja (Lj) - 21.45 Moj prijatelj Tony -barvna serija (Lj) - 20.35 TV kažipot (Lj) - 22.55 Poročila (Lj) G i o E o in ■n 0 e* TRGOVSKO PODJETJE »NOVO TE H N A« vam nudi v svoji prodajalni št. 9 v BUČNI VASI ves gradbeni material, ki ga potrebujete pri gradnji svoje hiše: cement opeko: zidake, votlake za zunanje stene in prezide, modularne bloke, stropno opeko monto, Heraklit, dimne tuljave betonsko železo vseh dimenzij izolacijske materiale: lepenko, bitumen, ibitol, tervol, perlit, kombi plošče, stiropor, stekleno volno stavbno pohištvo: vrata, okna, vhodna in garažna vrata, okna s polkni, balkonska vrata in druge izdelke INLES betonske in salonitne cevi za kanalizacijo in zračenje kritino: salonitne valovite plošče, strešno opeko Kikinda, velo-plast plošče za pristreške in terase obložne in podne ploščice, teraco ploščice, parket vodovodni material, kopalne kadi, stavbno okovje, drobni material panel plošče in iverice pralne stroje, hladilnike, štedilnike Gorenje tudi na kredit NOVO: v kratkem ves material za centralne kurjave MATERIAL PRODAJAMO TUDI ZA REPRODUKCIJO Pokličite prodajalno po telefonu: 21-434 (AB) /4*i4*4ii*Ui ^— 'BREŽICE Ste v zadregi za darilo? Šopek nagelj čkov ali vrtnic je primerno darilo za vsako priložnost. Naša dnevna proizvodnja je več tisoč cvetov v 6 barvah. Zahtevajte v najbližji cvetličarni nageljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! KVALITETEN OPEČNI MATERIAL JE OSNOVA ZA B0D0CI OBJEKT * PRODAJA SPECIALIZIRANO TRGOVSKO PODJETJE Z GRADBENIM MATERIALOM » G R A M E X » ŠENTVID PRI STIČNI (pri postaji) Blago prodajamo tudi za reprodukcijo! ttsmsfakS' Novo mesto razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednje ŠTIPENDIJE: 1. FNT oddelek za tekstilno tehnologijo - 1 štipendijo 2. EKONOMSKA FAKULTETA - 1 štipendijo 3. FILOZOFSKA FAKULTETA (agleščina ali nemščina In italijanščina) - t štipendijo 4. VIŠJA TEHNIŠKA ŠOLA, oddelek za konfekcijo -1 Štipendijo 5. TEHNIŠKA TEKSTILNA ŠOLA: a) pretfilski oddelek - 3 štipendije b) tkalski oddelek - 3 štipendije c) kemijski oddelek - 1 štipendijo d) konfekcijski oddelek - 10 štipendij 6. TEHNIŠKA ŠOLA ZA STROJNO STROKO - 1 štipendijo 7. TEHNIŠKA ELEKTR0 ŠOLA, oddelek za jaki tok - 1 štipendijo 8. EKONOMSKA ŠOLA - 1 štipendijo 9. UPRAVNO-ADMINISTRATIVNA ŠOLA - 4 štipendije Pod točkami 5 a, 5 b, 5 c, 6 in 7 imajo prednost moški kandidati. Pogoji za dodelitev štipendije: — kandidati za visokošolski Študij morajo imeti v četrtem razredu srednje šole in pri zaključnem izpitu vsaj dober učni uspeh; — kandidati, ki že študirajo na fakulteti, se lahko udeležijo razpisa, če bodo imeli pogoje za vpis v višji letnik in če so pri dosedanjih izpitih dosegli v poprečju vsaj dobro oceno; — kandidati za srednje šole morajo imeti v zadnjem obiskovalnem razredu najmanj prav dober uspeh in odlično oceno v vedenju. Prosilci naj prošnji priložijo zaključno spričevalo ali potrdilo o dosedaj opravljenih izpitih z ocenami in kratek življenjepis. Prošnje sprejema kadrovski oddelek tekstilne tovarne NOVOTEKS, Novo mesto, do 25. julija 1072. Višina štipendij je določena po pravilniku o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju. „... in dela še pa še, da nimam časa misliti nase, kaj šele na publiciteto. Priznam, našli ste me nepripravljenega, a pri volji Odgovorov iz rokava kajpak ne bo, pa nič ne de. Včasih malce improvizacije ne škodi “ Res je, dr. Josip Pavlovič, kar ste rekli o improvizaciji Če se ne bi pogovarjala takole - nevezano, o vas kot človeku in predstojniku dispanzerja za medicino dela pri zdravstvenem domu v Jenkovi ulici ne bi več vedel, kakor do tega srečanja z vami Ko ste mi razlagali, kaj pomeni dispanzer za Dolenjsko in kakšne so njegove naloge, ste hote ali nehote pristavili še kaj o sebi Tega vam kajpak ne štejem v zlo. Nasprotno: prav vesel sem, da je bilo tako, bom vsaj tale portret tedna malce zasukal, da bosta iz njega hkrati spregovorila ČLOVEK in njegovo DELO. V gorečnosti, ki ni tu ju ljudem, ki imajo radi svoj poklic in delo, ste razgrnili načrte novomeškega dispanzerja. Ni še tako, kot naj bi bilo, marsikaj' še manjka, tudi prostorov - ste rekli Radi bi še nove strokovnjake. Zdaj ste prvi in edini specialist za medicino dela na Dolenjskem. A bo, ste dejali, kmalu boljše. Trije zdravniki gredo po poti, ki ste jo morali vi prehoditi Postdiplomski študij in upiti - najverjetneje v Zagrebu. Tam so z medicino dela dlje kot v Sloveniji Potem bi odprli še tak dispanzer v Beli krajini in podobnega v Krškem. „Kakšna je glavna naloga dispanzerja? “ ste me ponovili trNo, potrebno je vedeti, da je medicina dela izrazito preventivna služba. Preventivna v tem smislu, da odkriva bolezni, ki se širijo med industrijskimi delavci. Predvsem poklicne bolezni Vsak delavec naj bi bil dvakrat pregledan: ob vstopu na delo in kasneje med zaposlitvijo. “ Vsakdo ni sposoben za delovno mesto, za katerega se poteguje. Povedali ste, da veste za primer, ko so v nekem podjetju sprejeli delavca brez prstov na eni roki Razhudili ste se, češ, le kam so gledali, da so ga razporedili na delo, kjer je treba nenehno delati s prsti! In'podjetja? Kajpak upoštevajo mnenja strokovnjakov in premestijo delavca tja, kjer delo lahko opravlja. Naj ponovim vaše besede: .Medicina dela si prizadeva, da dobi vsakdo delo, ki ga lahko opravlja. “ Dela je dovolj - tudi v novomeškem dispanzerju. „Sam ne zmorem. Poleg tega moram nenehno študirati Poglejte te knjige, to literaturo. Eh, ko bi vedel tudi pravi recept za zatiranje alkoholizma/“ To, o alkoholizmu, ste pa precej zagrenjeno povedali, tovariš doktor! IVANZORAN Jutri ob 19. uri bo reprezentanca Brazilije (na sliki) igrala na Loki s košarkarji Novoteksa, ki jih bo, če bo šlo po sreči — okrepi ^ slavni Ivo Daneu! KOŠARKARSKA PAŠA ZA Oti: »IMovoteks« proti Braziliji! V petek ob 19. url no novomeški Loki košarkarsko sreCanje med Novome« Siani in reprezentanco brazilskih mladincev - Tudi Daneu? Ne gre za tekmo v izdelovanju hlač ali diolena, v katerem so novomeški tekstilci neprekosljivi mojstri. Tudi ne gre za tekmo v Pridelovanju kave, kjer so plantažeiji z južnoameriške Brazilije naj-oljši. Gre za košarkarski obračun med Novomeščani, ki dosegajo letos pod pokroviteljstvom Novoteksa lepe uspehe tudi v slovenski ligi, in Brazilijo, deželo kave, sambe in rumbe, nogometa v Peleje-vem stilu in košarke, ki je vredna tudi naslova svetovnih prvakov. V Novem mestu se bodo jutri ob 19. uri ustavili reprezentance brazilskih mladincev, naslednikov Ubirataija, Vlamiija in dmgih neprekosljivih mojstrov košarke. Njihovo igro odlikujejo temperament, odlični skoki pod obema košema, improvizacija v igri, akcije za gledalce. Take košarkarske predstave na Dolenjskem še ni bilo, tudi tako kvali- Rezervisti na Bazi 20 „Smo v gozdu, kjer se je rodila slovenska partizanska vojska.11 Te besede je med drugim izrekel Avgust Avb ar, predsednik novomeške občinske skupščine, ko ie v ponedeljek, 3. julija, na Bazi 20 pozdravil udeležence spominskega pohoda na Rog: 180 rezervnih onclrjev in podoficirjev iz petih republik, udeležence posebnega pohoda domicilne VDV brigade in druge. O roških ofenzivah je več kot uro govoril Slavko Bavčar, član občinskega odbora ZRVS iz Novega mesta, v kulturnem sporedu pa so sodelovali pevci DPD Dušan Jereb in člani novomeškega amaterskega gledališča. Predtem so rezerviste in bratskih republik prisrčno sprejeli v Žužemberku po slavju pri spomeniku na Cviblju. „Nič novega nismo slišali, ker to poznamo iz zgodovine, hvala pa vam, da ste nas tako lepo sprejeh in vse razkazali,44 se je v imenu vseh na Rogu zahvalil udeleženec iz Srbije. > tetnih gostov na Loki še nihče ni imel priložnosti videti. Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta in občinske skupščine Novo mesto bo ob 19. uri šla v zrak prva žoga na tekmi, za katero menijo, da je zmagovalec vnaprej znan. Je morebiti kdo drugačnega mnenja? In še posebna negotovost za košarkarske sladokusce: polo- Smrt pod prikolico Otroci in kmetijski stroji: nikoli dovolj previdnosti! Večkrat vidimo majhne otroke na traktorjih, prikolicah, marsikdaj celo upravljajo težke motorne kosilnice. Takšno početje je očitno v ve* sel je otrokom, pa tudi staršem, je pa izredno nevarno, naj bo človek se tako previden. V petek je peljal iz trgovine proti domu na Studencu pri Sevnici Kristijan Janc na enoosni traktorski prikolici tri sinove. Na praznih zabojih je na desni strani sedel 12-letni Kristijan, v sredini 11-letni Darko, najmlajši, 8-letni Danilo, pa je sedel ob levi stranici. Mali Danilo je med vožnjo vstal, izgubil ravnotežje in omahnil tako nesrečno, da je padel pod dvojno’ kolo prikolice. Oče je sicer zaradi otroškega krika traktor ustavil, vendar je bilo prepozno. Vzel je Danila v naročje in ga nesel proti domu, vendar je otrok zaradi težkih poškodb že med potjo izdihnil. Pri otrocih človek ni nikoli dovolj previden. Kmetijskih delovnih stro- jev je na vasi vse več, lajšajo delo, terjajo pa podvojeno budnost, zlasti zaradi tega, ker tako privlačujejo otroke. Tragični dogodek na Studencu je najresnejše opozorilo. A. 2. NEMIREN KONJ V nedeljo se je srečal s* konjsko vprego Ivana Vidriha z Blance Franc Vidmajer iz Presladola, ki se je z avtom peljal po cesti Poklck-Blan-ca. Ker je bil konj nemiren, je bil avtomobilist pozoren na vprego, z desno stranjo pa ie trčil v hrib ob cesti. Škode je za 3000 dinarjev. STRAŠKI RIBICI Me dajo jezu Zaradi rib in turizma Jez v Rumanji vasi propada. Dve leti še, pa ga bo vzelo, ugotavljajo. Že dolgo ga nihče ne popravlja. Po neki študiji o ureditvi Krke bi moral v nekaj letih celo izginiti. Podobno usodo pišejo sosedu v Vavti vasi. „Jezov ne damo. Le kaj bo Krka brez njih? Zaradi rib in zaradi turizma ne bomo dovolili, da bi jih vzelo,“ pravijo odločno Straški ribiči. Na seji upravnega odbora so sklenili: jez bomo sami popravili. Zahtevajo posvet krajevnih dejavnikov, na katerem bi se dogovorili, kdo vse naj bi jim pomagal. Z združenimi močmi bi šlo. „Umiranja mlinov nismo mogli ustaviti, propadanje jezov pa bomo. lahko. Ljudje nas bodo podprli, saj jim bomo ohranili, s čimer so stoletja živeli v tej dolini.4* vični Novomeščan, še p1 kaj leti najboljši košai*^. Evropi, Ivo Daneu, kije poslen v ljubljanskempre # ništvu novomeške IMV, Lj bo utegnil, jutri zai^1 v oVj|! dresu Novoteksa. O “JjLob-izjemnih košarkarskih s? ^ nostih tudi danes ne g* miti! Dvajset let kasn®l? j V soboto, 3. junija, se je v fjff Ijani zbralo 34 od skupno ' rantov nekdanje Srednje (t rižem in gostinstvo, dva Dolenjca, ki so mati®1 . 19S2- ■ nrilO^ Majhna anketa ob tej P.. je pokazala, da jih 20 jj# stotkov) dela izven med temi sta tudi oba Doll #|0:l ostalih 14 pa je zaposlen«1 turističnih organizacija« > benem sektorj gostinstva * . ne gostilne pa imajo trije. #'■ Anketa je zajela tu&jH,11, ali bolj pomembna itd-JL zakonski stan, število otrOj ^ izmed Dolenjcev je do mesto le pri številu ottofc-ostali pa manj. Poprečje J otroka na enega udeležen ob 20-letnici mature. DO NOVOTEKS Na jubilejnih de?2j?^ jjžf nih delavcev W*fS3jb gflg, valo okrog 30 tek epubl£’ vseh jugoslovanski bile v bosanskem mt-djJ „olg pl - v kraju, kjer seJ Ivo Andrič - zast JLkaj 1.000 tekmovalci- P ^ j zastopstvo novomep0tn^ (e£ kije stelo manj k je odlično odreži y sJcUpn vj, J stilci so bili nam ,,cn«n iz vi tretji /-a TBtefcjJ^ domačini. Razen^8 y od H vomeščani prva 1m«e*" *,0* moških in ženskah m - miznem tenisu. Bo bazen «k> n* ^ Skoda i'j JJjh ToP'iAfeS zen v Smarješkin ^etn'^^je kopalcev pa Je biaaju ** Brežicah. Po P jn I&ejljjttffAeii» ! tudi v Catcških ih3ja %jenj ^ • cah. Sicer pa PJitUf zona že * je to naJlaf®jh kainPlffo po«1® J; 5« stah iti poln*" prc-m^0, n0yie b° ' tel ih, ki jeprijf^ \ govorimo. I' .na lep j bo do koncajed j noV ^ bržko^n^,pUcah,g’u Šmarjeških Top^vij,SC>* sredo zjutraj »Poiskal bom očeta...« Mihec bi rad imel očeta, velikega in močnega. Saj ga ima le daleč v drugem mestu živi, z drugo. Zadnjič so mu sošolci spet nagajali. ,JVo, kdaj nam boš pokazal očeta? “ ,Nekam dolgo hodi ta tvoj ata!" ,Mihec pa se ni dal: „Tiho, reve, pripeljal vam ga bom, velikega in močnega. Če ti bo položil roko na rame, boš kar počenil. “ ,J)aj no, daj. Sama hvala te je. Moja mama pa pravi, da te sploh ne mara," se je obregnil Jožek, jezikav deček. „Ti pa tiho bodi! Kaj boš zabavljal. Svojega očeta poglej, kakšen je. Misliš, da je močan? Figo je močan,"se je postavil Mihec. „Kaj pa se ti postavljaš, a? Poglej našo hišo. Velika je, mi smo bogati,“ mu je vrnil Jožek. „Bogati, ja. Tvoj ata ima dolge prste, pravijo, moja mama pa pošteno zasluži denar,11 se je čedalje bolj razvnemal Mihec. „Hm, tvoja mama, prava reč, če šiva. K nam pa pride šivilja kar na dom. Mi lahko plačamo, vi pa... “ Jožek ni končal. Mihec ga je zgrabil za lase in v hipu so bili vsi v ognju. Z Mihcem sta potegnila še Tonček in Branko, obdelovali so se s pestmi in torbami. Nekomu se je pocedila kri. „Učiteljica/“ je kriknila ena izmed deklic, ki so opazovale boj. Živ klobčič razgretih fantov se je razmotal, zdkadUi so se po hribu navzdol, kot bi jih podil veter. ,Mihec, spet si se tepel, “ mu je žalostno rekla mama, ko je stopil v hišo razgret in umazan. „Kdaj bo prišel moj ata? Sošolci mi nagajajo, ker ga ni. Pravijo, da ga ne bo, ker me ne mara," je bruhnilo iz njega in na jok mu je šlo. „Zakaj ima drugo? “ Teh besed se je Mihčeva mama vedno bala. , Mihec, prišel bo, premajhen si še in vsega še ne razumeš, “ mu je prigovarjala. Mihec je začutil, da njen glas ni bil prepričevalen. Ponoči dolgo ni mogel zaspati. Ko je zamižal, je bil pri njem ata. Spominja se ga, videl gi je dvakrat, .fote bom prišel ali pa ti pridi k meni, “ mu je dejal zadnjič. To noč mu je bilo tako hudo, da je pomislil na smrt. Nenadoma ga je prešinila misel: „Sel bom, poiskal očeta. Pobegnil bom in se vrnil z. njim. Pokazal ga bom sošolcem ANICA ZIDAR Dr. Josip Pavlovič, vse v eni osebi: zdravnik, specialist za medicino dela, predstojnik dispanzerja - prvega na Dolenjskem Prvi in (še) edini