GEOGRAFSKI OBZORNIK countries, and that our pupils can learn about each other and the places we live in, through direct contact to improve their understanding of the world. Yours in friendship Andrew Day Andrew Day International Committee (The Geographical Association) U The Meadows Cherry Burton N. Humberside HUI7 7SD UNITED KINGDOM DIPLOMANTI IN MAGISTRANTI ODDELKA ZA GEOGRAFIJO FILOZOFSKE FAKULTE- TE V LJUBLJANI V LETIH 1989, 1990 IN 1991 Valentina Brečko Diplomanti geografije kot A študijski predmet: leto 1989: BATAGELJ Marjan, DROB- NJAK Vladimir, JURINČIČ Igor, KNEZ VID- MAR Marjeta. KRIŽAJ Helena, POLC Nuša, SLAVEC Andreja, STRAIIOVNIK Vojko, TER- GLAV Barbara, TRSKAN Sonja: leto 1990: BOHINC Ivanka, DOKE Jasna, GREGORIČ Anica, KREVS Marko, MARČIČ Nataša, MAV- RIČ BRGLEZ Andreja, MEDVED Ljudmila, RADOVANOVIČ Mirjana, REMIII Ingrid, ŠERU- GA Igor. VODOPIVEC Petra; leto 1991: BER- TONCELJ Anica. BREČKO Valentina, CIGALE Dejan, DERVARIČ Marinka. HRVATIN Mauro, KUMER Brigita, LENIČ Jože, MARTINC Mari- ja, POBEG A J LO Fedja, RESNIK Tatjana, SO- VINC Klara. ŠIPEC Slavko, TOMAŽIČ Mojca, VIRANT Alenka. Maglstranti: leto 1989: BAT Marjan: Fizična geografija gorskega sveta (mentor Ivan Gams), CENCEN Marjan: Geografski problemi Nepala (mentor Marjan Klemenčič), OGORELEC Breda: Analiza agrarne pokrajine za potrebe prostorskega planiranja - prispevek geografije k načrtovanju (mentor Igor Vrišer), PERKO Drago: Vzhodna Krška kotlina s posebnim ozirom na poselitev (mentorja Ivan Gams in Vladimir Klemenčič), SLABE Tadej: Skalne obli- ke v kraških jamah in njihov pomen pri proučevanju Dimnic, Križne in Volčje jame ter Ledenice na Dolu (mentor Ivan Gams); leto 1990: BRICELJ Mitja: Problematika izra- be in degradacije na primeru izbrane sloven- ske reke (mentor Darko Radinja), GABROVEC Matej: Vloga reliefa za geografsko podobo Pol- hograjskega hribovja (mentor Ivan Gams), UMEK Maja: Metodične smernice za geografski pouk v tretjem letniku usmerjenega izobraže- vanja: geografija domače pokrajine (mentor Jurij Kunaver); leto 1991: HORVAT Uroš: Vred- notenje primernosti pokrajine za turizem in rekreacijo (mentor Matjaž Jeršič), MIHEVC Andrej: Morfološke značilnosti ponornega kon- taktnega krasa - izbrani primeri slovenskega krasa (mentor Ivan Gams), OGRIN Darko: Klimatska pogojenost drevesnega prirastka v Sloveniji (mentor Ivan Gams), PAVLIN Branko: Sodobne spremembe kmetijske izrabe tal v obmejnih pokrajinah primorske Slovenije (men- tor Marjan Klemenčič), POŽEŠ Mirjam: Razvoj podeželskih naselij v občini Koper (mentor Igor Vrišer), TOPOLE PLEMELJ Maja: Fizična geografija Mirnske doline (mentor Ivan Gams). OBISK NA MONTANI3TIČNI UNIVERZI V LEOBNU Marko Krevs V drugi polovici marca 1992 sva s sodelavcem Igorjem Jurinčičem obiskala Mon- tanistično Univerzo v Leobnu na Avstrijskem Štajerskem. Namen obiska je bil seznanjanje z uporabo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pri praktičnem in raziskovalnem delu na tej instituciji ter iskanje možnosti za sode- lovanje z geografskimi ustanovami v Sloveniji. Z delom ter tehnično (računalniško) in programsko opremo naju je seznanila La- dlca Hobenreich. diplomirana inženirka geo- dezije, "naše gore list", ki skrbi za uporabo in razvoj GIS ter sodeluje pri posredovanju tovr- stnega znanja študentom njihove univerze. Razgovori so pokazali na vrsto mož- nosti sodelovanja, zlasti v skupnih projektih na področju varstva okolja. Pripravljeni so sprejeti katerega izmed mladih raziskovalcev - geografov na krajše izpopolnjevanje v prak- tičnem delu z GIS na njihovi ustanovi. V primeru sodelovanja na morebitnem skupnem projektu pa nam celo ponujajo možnost upo- rabe njihove najsodobnejše strojne in program- ske opreme. Nenazadnje so svojo dobro voljo poka- zali tudi s sprejemom vabila, da vsaj del svo- jih bogatih izkušenj in dosežkov predstavijo slovenskim geografom na Zborovanju sloven- skih geografov v Celju naslednje leto. Ponujene možnosti so še posebej do- brodošle mlajšim geografom, ki pri svojem delu uporabljajo ali razvijajo GIS, saj je ne le na geografskih ustanovah, ampak tudi nas- ploh v Sloveniji tovrstnih izkušenj zelo malo. Ustrezna oprema in šolanje sta namreč na splošno nedosegljivo draga, prav tolikšen pro- blem pa predstavljajo organizacijske in kadrov- ske zahteve, ki jih resno delo z GIS zastavlja geografskim ustanovam. Morda se še nikoli tako, kot z uvajanjem GIS v naše delo, izraža potreba po operativnem povezovanju geograf- skih inštitucij med seboj. Še posebej izrazito bi se to lahko pokazalo ob poskusu predloga skupnega projekta z omenjenim inštitutom iz Leobna. Potegovanje za finančno podporo iz posebnega "ekološkega fonda" na Dunaju pos- tavlja namreč visoke strokovne, kadrovske in tehnične zahteve, ki jim po moji oceni ni zmožna zadostiti nobena izmed naših geograf- skih ustanov sama. Tovrstno sodelovanje z ustanovami doma in v tujini lahko nedvomno zelo veliko pripomore k razvoju geografije, še posebej s pospeševanjem uvajanju in razvoja sodobnih raziskovalnih, planerskih in pedagoških oro- 37 GEOGRAFSKI OBZORNIK dij, ki temeljijo na GIS. Še prav posebno ko- ristne posledice pa lahko prinesejo "stranski" učinki tega povezovanja: intenzivnejše medse- bojno sodelovanje med našimi geografskimi ustanovami. PROGRAM EKSKURZIJ LJUBLJANSKEGA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA V DRUGI POLOVOCI LETA 1992 Jernej Zupančič Na vse ekskurzije se morate prijaviti vsaj deset dni pred odhodom. Prijavite se lahko osebno v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 med 9.00 in 19.00 ob sobotah med 8.00 in 13.00 (tel. (061) 213-537), ali pa na isti naslov pošljete prijavnico (objavljena je bila v prvi številki za leto 1991), ki ji priložite ček ali kopijo položnice. Prijava brez hkratnega vplačila ni veljavna. Vse informacije lahko dobite v Zem- ljepisnem muzeju. Vsi udeleženci ekskurzije dobijo kratek vodnik poti. V primeru podražit- ve prevozov ali povišanja drugih realnih stro- škov bomo primorani podražiti tudi ekskurzi- je. Če se odjavite več kot deset dni pred ekskurzijo, vam vrnemo 90 % vplačanega denarja, kasneje pa le 50 %. Če se ne odjavite vsaj dan pred ekskurzijo, vplačila ne vrača- mo. Udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Objavljamo številko žiro računa: 50100-620-133 05 1010115-1620908. • DVODNEVNA EKSKURZIJA V SLOVENSKE GORICE, PREKMURJE IN PORABJE (12. in 13. 9. 1992). Namen: Regionalna geografija Severovzhodne Slovenije in Porabja s poseb- nim ozirom na vprašanjih vinogradništva, slabo razvitih obmejnih območij; madžarska manjšina v Prekmurju in slovenska manjšina v Porabju. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Maribora. Nato prečenje Slovenskih goric po nekoliko manj znanem osrednjem delu, ogled vinskih kleti, slatine ipd. Prenočevanje v Murski Soboti. Naslednji dan vožnja po Prekmurju in preko Lendave na Madžarsko. Ob meji v Porabje ter nato preko Avstrije nazaj v Slovenijo in preko Maribora domov. Strokovno vodstvo: prof. Lu- dvik Olas, Igor Žiberna. Cena: 35 DEM člani, 39 DEM nečlani (prevoz, prenočišče; vstopnine niso vštete) na dan vplačila po tečaju BS (v tolarski protivrednosti). Pogoji: primerna oble- ka in obutev, potni list. • ENODNEVNA EKSKURZIJA V ZGORNJE SOTELSKO IN NA KOZJANSKO (10. 10. 1992). Namen: Ogled nekaterih pokrajinskih značil- nosti in ovrednotenje razvojnih možnosti po- krajine. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 ter vožnja do Šmarja pri Jelšah. Peš si bomo ogledali pokrajino med Olimjem in Virštanjem ter na poti obiskali še Atomske Toplice, Podsredo, Kozje, Sotelsko in Slivniško jezero. Povratek iz Šentjurja pri Celju v Ljub- ljano. Strokovno vodstvo: Igor Bahar. Cena: 10 DEM člani in 12 DEM nečlani v tolarski protivrednosti na dan vplačila (po tečaju BS). Vstopnine niso vštete. Pogoji: za teren primer- na obleka in obutev. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA BREŽIŠKO POLJE (7. 11. 1992). Namen: Vprašanja razvo- ja kmetijstva, izvajanje melioracij ter njihova uspešnost. Novi pogoji obmejne lege: prednosti in slabosti. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Brežic. Peš si bomo ogledali meliorirana območja ob potoku Ga- brnici. Vožnja po obmejnem območju s Hrvaš- ko. Preko Bizeljskega nazaj v Ljubljano. Cena: 10 DEM člani in 12 DEM nečlani v tolarski protivrednosti na dan vplačila po tečaju NBS. Strokovno vodstvo: Marjeta Natek s sodelav- ci. Pogoji: primerna obleka in obutev za hojo po terenu. JESENSKA PREDAVANJA LJUBLJANSKE- GA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA Brane Pavlin Predavanja bodo, kot običajno, vsak tretji torek v mesecu ob 19. uri v predaval- nici 233 na Filozofski fakulteti - Oddelek za geografijo. Vstop na predavanja je prost. Ob- vestila o predavanjih bodo objavljena tudi v dnevnem časopisju (sobotne številke) ter na teletekstu TV Slovenije na strani 360: • 20. oktober 1992: Kras v Italiji (dr. Ivan Gams), • 17. november 1992: Naravne znamenitosti Zgornjega Posočja (Danijel Rojšek), • 15. december 1992: S prvomajske ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva na Sardi- nijo (več predavateljev). MITJA BRICELJ: REKA IN ČLOVEK - SAVA Drago Perko Ker so samostojne knjige slovenskih geografov zelo redke, smo lahko še posebej veseli, da je mag. Mitja Bricelj priredil svoje magistrsko delo za tisk in knjižici, ki jo je izdala Državna založba Slovenije in uredil dr. Edvard Kobal, dal naslov Reka in člo- vek - Sava. Vsebina je razdeljena na deset poglavij: v prvih predstavlja nekatere geograf- ske značilnosti Save in njeno rabo, v srednjih analizira vpliv gospodarskih in drugih dejav- nosti na kakovost savske vode in podtalnice, v zadnjih pa opozarja na geografski pomen Save, na njen potencial v okviru Slovenije in še posebej na nasprotja, do katerih prihaja zaradi degradacije okolja in potrebe po njegovi rabi. Knjižica ima 68 strani dvobarvnega tiska, na koncu pa je v prilogi na 8 straneh dodanih 23 barvnih fotografij, ki jih je po- snel avtor, in 2 črnobeli slrki. Med besedilom je 1 1 kart in drugih grafičnih ponazoritev, razen tega pa še 13 preglednic. Prostor je nekoliko nesmotrno izkoriščen, saj so 3 strani v celoti prazne, na dobrih desetih straneh pa besedilo ne zavzema niti polovice strani. Zato bi bilo smiselno, da avtor v morebitnem pona- tisu, kjer je to mogoče, doda še nekaj zanimi- 38