Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 CX3 časopis slovenskih delavcev Telefaks: 311-956 Naslov: CZP Enotnost. Dalmatinova 4. Ljubljana Ljubljana, 31. januarja 1996 • letnik 55 Iziava predsedstva Zveze društev upokojencev Sbveniie o Meniu ustavnih pravic upokojencev Upokojenci Slovenije, povezani v Zvezo društev upokojencev Slovenije, smo z vso pozornostjo spremljali aktivnosti Vlade v pripravah za spremembe in dopolnitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S stališči, ki smo jih oblikovali na seji upravnega odbora Zveze društev upokojencev Slovenije in uskladili na KO organizacij in strank upokojencev, smo seznanili Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Vlado ter s posebnim pismom vodje poslanskih skupin. Najbolj smo bili zainteresirani, da bi se našel ustrezen dogovor med upokojenci in Vlado predvsem pri spoštovanju zakonskih norm ter pravic, ki izhajajo iz naslova minulega dela. Usklajevanje pokojnin je bilo tudi v preteklosti vedno predmet vznemirjenja upokojencev, zato v sedanjem trenutku to vprašanje močno izstopa pri uifpkojencih, saj želimo le, da se spoštujejo naše vplačane prjflobljenepravice in da država ne posega v le-te. Upokojenci Slovenije smo bili razočardnl.ob ugotovitvi, da je Državni zbor soglašal spredlpgfVhide in usklajevanje pokojnin opredelil na drugiffosnovah, kot so bila hotenja, pravice in stališča upokpkneitv s strašno po-JrnMargumen,,. _ rredsedstvo Zveze društev up o k n; ene €VfLo vem/c na podlagi teh dejstev izraža svoje ogorčenje inptpteMproti sprejetim določbam zakor . s katerimi u 'ikin la poračun pokojnin in na novi osnovi ddloča povprečna pokojnina za polno delovno dobo. To je 0®b posegN našematenal-ne pravice, ki sta jih poslanski skupini LDSirFŠKD vzeli upokojencem v letu 1996, in sicer 5J) do 75 % mesečne pokojnine. Zakaj je bilo treba sklepe Držav branju tako usodno spremeniti s prihranki na škodo upokojence stvo? Zgodba o uspehu LDSje doi stabilizirajo gospodarstvo, m?f||g|jjg, p no trošenje državnega prorač:-‘' 1 neracionalno trošenje sred. Upokojenci obveščamo javnajd, da smo imeli korekten odnos pri usklajevanju z Vlado, Sprejeli smo besedilo, s katerim bi se pokojnine usKffijegmie z gibanjem plač. To pomeni, da smbnristali tudi na negativni poračun. Upokojencem, kiMn&Nv določenejn času leta 1991 in 1992 upokojili, se ijp pojfgjnina z^at^^tki za 10,43 oziroma 7,61 odstotka. Ne glede tta to, dd-ŠfLupokdjenci upokojeni na osnovi zakona, kbga je špfejelo najmšje zakonodajno telo, Vlada ne bi smeta posegati^ te pravice. Zveza društev upo-kojencemsiovenifepri temsiališču ne vztraja, ker upa, da bodo pmzadeti upokojenci prožili ustavni spor. Podprli smo tudi Vktdpjf da se v noverjifzakonu zagotovi celovito zava-rovampodjetn^vobjnikov in kmetov, ker je sedanje delna zafatmanje omogočalo spekulacije. Res pa je, dailifmiBlnci v usklajevalnih pogovorih nismo pristali na drugačne kriterije usklajevanja pokojnin, kot je gibanje plač, da nismo pristali na drugačne osnove izračuna povprečne pokojnine in da je kapitalski sklad v funkciji in upravljanju upokojencev. Kaj pa je Vlada popustila? Nič! Razen pri usklajevanju pokojnin s plačami, ampak na drugačnih osnovah. Zveza društev upokojencev Slovenije je Državnemu svetu dala predlog za odložilni veto zoper Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zveza društev upokojencev Slovenije se bo tudi vnaprej prizadevala, da bi bilo življenje upokojencev umirjeno ob spoštovanju pravnega reda in stabilnosti, kar je žal kršeno s posegom v naše temeljne upokojenske pravice, in stranki LDS in SKD ne moreta uživati podpore upokojencev. Starost je lepa, če je spoštovana. Vinko Gobec, predsednik ' pri drugem o. Ali bo res še gospodar- tih upokojencev ko gre za razsi-ijski čoln in drugo Kaj pa zdaj ?! Sindikalni funkcionar na straneh Delavske enotnosti ugotavlja, daje problem časopisa slovenskih delavcev v tem, da ga delavci ne dobivajo, ker njegov domet seže le do funkcionarjev in direktorjev. v Uvodno vprašanje je retorično. Če se namreč sindikalni funkcionarji končno zavedo, da med njihove dolžnosti sodi tudi to, da časopis spravijo do svojih članov, ki članarino vestno odštevajo tudi za to, da bi bili obveščeni, je delo že postorjeno. Da bi jim ga še malce olajšali, bomo v nadaljevanjih objavili študijski prispevek Damjana Križnika, v katerem preučuje razvbj slovenskega sindikalnega tiska. Med drugimi hipotezami potrjuje tudi usodno povezanost delavskega gibanja s sindikalnim glasilom in ugotavlja: »Dejstvo je, da v zadnjem obdobju Delavska enotnost dostojno in dosledno izraža ter zastopa interese slovenskega delavstva!« stran 3 RIGELNIK UKINIL SUSPENZ Modra poteza končala packarije v podjetju Avto Makar in pri Dejanu Majkiču potrdila, da se sindikalna pokončnost in strokovna doslednost vendarle poplača. stran 23 ■- Piše: Ciril Brajer Strah preti lastnim strahom lastnega shalni... Mesece in mesece so se vlekle razprave o Pravilniku o financiranju in finančno materialnem poslovanju ZSSS. Stvar lahko poenostavimo in rečemo, da so sindikati premlevali višino in delitev članarine. In še bi jo morali! Gradivo, ki bo v petek, 2. 2. 1996 prišlo na sejo Sveta ZSSS, namreč premočno spominja na kompromise, ki jih je namesto projektov sposobna spacati Drnovškova vlada. Ker pač nima vizije, seveda ne more imeti strategije, taktika pa je potem zgolj taktiziranje med komaj še verjetnimi kompromisi. Pa pustimo Drnovškove koalicijske polomije. Svobodni sindikati so vizijo imeli in na njeni osnovi so začrtali dobro strategijo. Dobro tudi zato, ker so v začetni stopnji pač izbrali edino logično in možno! Ta pa je, oziroma je, žal, bila: Zvezo svobodnih sindikatov denarno, strokovno in akcijsko usposobiti do te mere, da bo lahko učinkovito zastopala in branila interese svojih članov. Tudi tedaj, ko bodo ti prisiljeni posegati po najbolj skrajnih metodah sindikalnega boja. Vrag vedi, kaj vse se je dogajalo z dokumenti, ki so bili pisani kot edina možna pot do naštetih ciljev. Kolikor smo to dogajanje spremljali novinarji, je bilo pravzaprav kar spodbudno. Vse več je bilo tistih, ki so se zavedali, da je skrajni čas za dvig članarine in za njeno koncentracijo v namenske sklade. Brez posebnih raziskav je bilo moč celo ugotoviti, da so ti, ki upoštevajo zahteve časa in zdrav razum pa temeljno logiko sindikatov, v vse močnejši večini. Vendar je bila ta večina očitno tiha. Svoj prav je začela uveljavljati v svojih sindikatih in ni zmogla ali hotela tega »prav« utrditi s pravšnjo podporo članstva in ga potem uveljaviti na ravni Zveze. Zvezo samo je menda popadel strah pred neutemeljenimi strahovi, in upoštevajoč statut, se jih je zbala preganjati s pomočjo tihe večine, kaj šele članstva. Manjšina pa je bila glasna, trmoglava in iskanje kompromisa med njo in logiko je pač porodih dokumente, ki naj bi jih Svet potrjeval v petek. Višina članarine naj bi ostala enaka kot doslej, formulacija je »najmanj 0,6 odstotka«. Tudi ključ delitve ostaja enak, posameznim sindikatom pa je prepuščena odločitev o višji članarini (torej od 0,6 do poljubno) in logično jim pripada tudi delitev tega presežka. Območja in Zveza pa »lahko oblikujejo namenske sklade« ?! Namesto načrtovano vodenega in namensko uporabljenega dviga torej še večja zmeda. Namesto večinsko podprtega dviga, ki bi bil potemtakem splošno zavezujoč in bi bil manjšinski status quo (dovoljena ali izsiljena?) izjema, večinsko podprta volja manjšine. Manjšina je torej večino prisilila v sistem, ki ne pomeni večje enotnosti, preglednosti, solidarnosti in finančne moči, ampak obratno. Že doslej poznamo vsaj tri predloge o višini članarine, in sicer 0,6, 0,8 in 1 odstotek. Kakšna pestrost še prihaja, tudi vrag ne ve, in to že pri višini. Kakšna zmeda bo šele pri porabi!!! Eden se bo izobraževal, drug bo potoval, eden peš, drug z limuzino, tretji bo polnil namenske sklade, četrti si bo opremljal pisarne, peti bo letal po tovarnah, šesti za to ne bo imel sredstev, pa bo raje še naprej hodil na tenis. Bo ceneje... In tako naprej v dvajsetih pluralno demokratičnih inačicah! No, vse le ni tako črno. Finančna zmeda in z njo denarno in sicer šibkejši sindikati bodo na vso moč okrepili stike med funkcionarji sindikatov in njihovimi člani! Vrata pisarn na Dalmatinovi 4 bodo na stežaj odprta za množice članov, ki bodo po stavkah prihajali k svojim voditeljem v skladu z navodili dr. med. spec. spl. med. JANEZA ČAKSA: »Na osnovi stavkovnih pravil in dopisa Ministrstva glede izplačila OD za stavko, prosimo, da za vse zdravnike in zobozdravnike, ki so po evidenci OD člani sindikata FIDES, zahtevate refundacijo OD za dan 14. 12. 1995 od vodstva sindikata FIDES, kamor nakazujete tudi članarine.« Si predstavljate naval, ki ga bo po tej logiki doživel Albert Vodovnik, ko bo končno enkrat speljal resno stavko SKE1?! / / V /\ 'v \ /r / časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime:............................................. Naziv podjetjaali ustanove:................................. Naslov:..................................................... Podpis naročnika: Odprto pismo ljubljanskim poslancem in poslankam državnega zbora Spoštovani! Ljubljanski ženski klub je zelo pazljivo spremljal dosedanji potek sprejemanja nove šolske zakonodaje. S pomočjo poslanske skupine ZL je tudi pomagal uveljaviti nekaj zelo pomembnih dopolnil k predloženim zakonom. Predvsem smo se zavzemale za enake možnosti vseh otrok čTo enako kvalitetnega vrtca in enako kvalitetnega šolanja, za šolski sistem, ki bo preprečeval poglabljanje socialnih razlik med otroki, za šolo, ki bo poleg drugih demokratičnih vrednot otrokom privzgajala tudi sprejemanje civilizacijske nujnosti uveljavljanja emikih možnosti ljudi obeh spolov. S temi predlogi smo vsaj deloma uspeli. Za priloženo odprto pismo smo se odločile zato, ker tretje branje tega paketa zakonov omogoča, da poslanci popravite nekaj zelo slabih odločitev, ki se nam sicer obetajo. Predvsem si želimo, da bi tudi Vi podprli dopolnilo poslanske skupine ZL proti uvajanju obveznega zbirnega predmeta »Religije in etika«. Tako bi preprečili ločevanje otrok po svetovnonazorski pripadnosti in dosledno spoštovali ustavno načelo ločitve cerkve in države. Pričakujemo tudi, da boste glasovali za dopolnilo poslanske skupine ZL, ki bi v ustreznem členu zakona o vrtcih starše izrecno zavarovalo pred možnostjo, da bi ob krčenju socialnih pravic že samo z odločitvijo pristojnega ministra vse več staršev moralo plačevati vse višji delež stroškov za svoje malčke v jaslih in vrtcih. Poslanci ste po ustavi predstavniki vsega ljudstva in pri svojem delu niste vezani na nikakršna strankarska navodila. Obe dopolnili, za kateri Var prosimo, da glasujete v njihovo podporo, sta taki, da je bilo z javnomnenjskimi anketami neodvisnih raziskovalcev ugotovljeno, da jih podpira velika večina ljudi v Sloveniji, ne glede na strankarsko pripadnost. Z glasovanjem proti uvajanju obveznega izbirnega predmeta »Religije in etika« v javne šole in vašim glasom za največ 65 % obveznosti staršev do pokrivanja stroškov programa javnega vrtca lahko dokažete, da ste vredni zaupanja večine svojih volivcev. Potrudili se bomo obvestiti javnost, kako ste v Ljubljani izvoljeni državnozborski poslanci in poslanke glasovali v zvezi s tema dvema našima zahtevama. Veliko uspeha pri delu v parlamentu Vam želijo Ljubljanski ženski klub in vsi podpisani volivci in volivke. Opomba: Odprto pismo ljubljanskim poslancem in poslankam državnega zbora je podpisalo 187podpisnic in podpisnikov. Originalni podpisi so shranjeni v arhivu ljubljanskega ženskega kluba, Komenskega 7, Ljubljana. Na volitve s potrdilom o zdravstvenem stanju Bližajo se redne državnozborske volitve. Menda so še vedno možne tudi izredne. Priprave na volitve so že stekle v vseh strankah: parlamentarnih, izvenpar-lamentarnih in v strankah, ki so nekoč bile stranke, sedaj pa nimajo urejenega statusa. Vse stranke se, bolj ali manj glasno, zavzemajo za spremembo volilne zakonodaje. Ene bi dvignile prag vstopa v parlament, ker jim ankete dobro kažejo, druge bi prag nižale iz nasprotnega razloga. Ene bi ukinile nacionalno listo, druge ne bi. Mnenja so deljena tudi o načinu razdeljevanja ostankov glasov. Prav vsi, nasprotujoči si predlogi, so podkrepljeni z obrazložitvijo, da prinašajo več demokratičnosti, kar naj bi pomenilo več poštenosti. Vsi pa v bistvu pomenijo več možnosti za predlagatelja. Tako kot se stranke, v imenu demokratičnosti, borijo za več prostora v parlamentu, se vidni in nekoliko manj vidni člani strank borijo za lastno rit, ki ji želijo zagotoviti sedež v isti stavbi. »Naivni« so zadovoljni, če imajo zagotovljeno eno od 88 mest na strankini listi. »Manj naivni« si želijo zagotoviti še volilno enoto, v kateri stranka po pravilu dosega dobre rezultate, »brihmi« pa še prostor na nacionalni listi. Tisti, ki imajo zagotovljeno »dobro« volilno enoto, so takoj pripravljeni podpreti predlog za ukinitev nacionalnih list. Da bi si posameznik zagotovil mesto med oseminosemdesetimi, mora nekaj pomeniti v strankini hierarhiji. Zato so pretendenti na strankine liste spet zelo aktivni v delovanju stranke in njenih organov, v katerih so prej aktivno delali v glavnem manj znani »črnci«. Gre za njihovo lastno promocijo med onimi, ki bodo (naj bi) oblikovali strankino listo. V prednosti so spretni retoriki, ki znajo prodajati »muda za bubrege«, ter »zakulisni« delavci. Vse stranke imajo določene kriterije za izbiro med oseminosemdeseterico. Ti kriteriji se sprerninjajo po potrebi, od volitev do volitev. Včasih so kriteriji taki, da ne puščajo nobenega dvoma, da so prvo, v ozkem krogu, določeni kandidati, po katerih meri so potem napisani kriteriji. Pri »demokratičnem« postopku določanja strankine liste tako ne more priti do pomote. Osebno me moti, da med kriteriji za izbiro kandidatov ni zdravstvenega in še posebej psihofizičnega stanja kandidata. Zaradi tega bi se lahko zgodilo, da bi nevedni volivci v parlament pripeljali kakega kroničnega alkoholika (sodeč po novinarskih poročilih, se je to v tem mandatu že zgodilo) ali celo kakega shizofrenika. Ker je shizofrenik lahko 350 dni v letu normalen človek, celo priznan strokovnjak, ki ga krasi tudi doktorska titula ali kaj podobnega, in če s pomočjo družinskih članov ali zvestih sodelavcev preostanek dni v letu preživi v »ilegali« s predpisano dozo zdravil, se teoretično lahko prebije tudi do kakšne pomembne funkcije v državnem zboru. V določenem trenutku mu je lahko za kak dan zaupana celo država. In kaj če je to prav takrat, ko nastopi eden od petnajstih »črnih« dnevov? Ni to mogoče zadosten razlog, da od »poslanskih kandidatov« zahtevamo potrdilo o njihovem zdravstvenem stanju, ki naj jim ga napiše osebni zdravnik? Vse zgoraj napisano velja tudi za lokalne volitve, čeprav se vse dogaja na nekoliko nižjem nivoju. Menda so volivci ene večjih mestnih občin za župana izvolili pijanca. Eni pravijo, da so v prejšnjem mandatu bili enako slabe sreče. Rastko Mislej, član Delavske stranke Slovenije Gospod/ton Ciril Brajer, odgovorni urednik DE Dolgo, predolgo sem kot član ZSSS čakal, in dokaz je vendar tu. Zdaj, ko obujate spomine na dobre stare »samou-pravljalske« čase in ko govorite, kakšno (je ?) bi moralo biti informiranje in komu je le-to namenjeno, je prepozno. Ali veste, g. Brajer, kako seje končala tista zgodba o konju, ki ga je »gospodar« samo trepljal po hrbtu, češ malo potrpi, saj si priden, medtem ko je na hrano zanj pozabil, čeprav je konj na vso silo vlekel in vlekel. Sedaj, ko je prišla resnica na dan in ko je ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek dopovedal svojemu »zavezniku« mag. Kocijančiču, da se na njegove besede ne more več zanesti in seveda tudi in predvsem, ker ZLSD ni spoštovala koalicijskega dogovora (pogodbe), jo je prekršila: ne pa tako, kot je bentil tudi tajnik tovariš Kumer v Studio Citv dne 26. jan. 1996. Je morala dol, ven iz vlade, v opozicijo. Torej vse je jasno. ZLSD ni bila, ni in nikoli ne bo zvesta in zanesljiva družabnica, ker hoče biti na vsak način edina-prava-pravična. Zal je tako tudi z našim (mojim) sindikatom ZSSS. Zato predlagam trajno in takojšnje ter splošno žalovanje s tem, da delavski časopis DE nepreklicno odpravi revolucionarno (rdečo) barvo na vseh straneh (kjer se pojavlja - občasno), zlasti pa, da se logotip DE (ta je sedaj v značilni in karizmatični barvi - rdeči) zapiše z običajno barvo tiska, samo da ne bi bila ta spet (slučajno) rdeča. Če pa mislite, da s(m)o delavci toliko za bregom, da ne vedo, kdo je kdo, pa vam priporočam, da opravite tečaj iz mo-ralistike oz. vsaj kakšen trening (ne kondicijskega) komunikacij s tistimi, od katerih zahtevate in pričakujete, da bodo živeli od prodajanja megle raznih sindikalnih in sindikalnih zaupnikov. Delavci v pravem pomenu te besede vam že ne bodo več nasedli. Laž ima namreč kratke noge. Pa lep sindikalni pozdrav. Sultan II. Spoštovani! V podjetju Dan je organiziranih več različnih proizvodnih in storitvenih programov, s katerimi podjetje opravlja dejavnosti zaradi usposabljanja in zaposlovanja gluhih ter drugih invalidov. Zaradi različnih razlogov, predvsem pa likvidnostnih težav in specifične kadrovske strukture imamo v zadnjem času težave pri organizaciji proizvodnje in izdelavi izdelkov oziroma storitev. Nekateri med našimi naročniki ste imeli zato pri poslovanju z nami manjše neprijetnosti. Ponovno bi se vam radi opravičili in vas še enkrat prosili za razumevanje. Hkrati pa bi vam radi sporočili, da je rešitev in sanacija stanja v podjetju predvidena ob pomoči novega večinskega lastnika - Sklada Republike Slovenije za razvoj. Prenos na Sklad je bil izvršen s sklepi Vlade Republike Slovenije, ki se je s tem izognila možnosti, da bi Dan kot invalidsko podjetje zaradi trenutnih težav šlo v stečaj, saj zaradi socialnih razlogov zagotavljanja delovnih mest za invalide to brez njenega soglasja ni možno. Sklad bo podjetje aktivno prevzel v drugi polovici meseca januarja 1996. Izvedeno bo prestrukturiranje poslovanja podjetja, ki bo prispevalo k stabilnejšemu poslovanju in s tem tudi k zadovoljstvu naših naročnikov oziroma kupcev. Karl Destovnik, direktor podjetja Dan Izjava za javnost Dodatni protokol k Sporazumu med EGS in RS na področju prometa Leta 1993 je bil podpisan sporazum s področja prometa med RS in ES, katerega je kasneje ratificiral Državni zbor RS in evropski parlament. Tako je sporazum tudi formal- »Pravo In pravica... ... nimata nobene zveze,« je znani pravnik, dr. F. Bučar, dejal na slovenski televiziji II. I. 1996 popoldne v zaključku oddaje Pro et contra. Pred tem pa je povedal tudi to, kar že vsak vrabec ve, namreč, da v:Sloveniji pravni sistem ne deluje in ga tako rekoč niti ni. Seveda se z gospodom Bučarjem globoko strinjam. Jasno je, da pravo ne kot veda in ne kot sistem nimata nobene zveze s pravico in da tudi nista nastala zaradi zagotavljanja pravice, ampak zato, da se pravica, če slučajno še kje je, popolnoma zbriše, prežene iz vsakega najtemnejšega kotička naše demokratične dežele in tako popolnoma izniči. (Saj smo zato nekoč mimogrede in brez potrebe ustanovili tudi varuha človekovih pravic!) Oziroma: tudi s pomočjo pravice je treba dokazati, kako krivičen je bil socialistični sistem, ko je vsem ljudem poskušal zagotoviti čimveč čimbolj enakih pravic. S tem, ko je socializem odrekal nekaterim ljudem pravico do večjih pravic in ni dovolil, da bi na ta račun nekateri bili na boljšem, ko bi imeli manjše pravice, je ljudem storil največjo krivico. Ali drugače povedano, s to svojo krivičnostjo je bil socializem neverjetna pravičen. In ravno v temje njegova katastrofalno slaba stran. Tole je sicer zelo zapletena razlaga, ampak misleci, kolje g. Bučar, jo bodo vsekakor razumeli, po potrebi pa jo bodo tudi drugim razložili in pojasnili. Jasno je torej, zakaj v slovenski ustavi ni zapisana pravica do dela. To ne bi bilo pravično, posebno ne do brezposelnih, ki bi jih na osnovi take pravice morda kdo (npr. oblast) lahko celo silil, da delajo, pa čeprav dela nimajo. Pa si zdaj predstavljajte, da imate pravico do dela, da zato delati morate, dela pa nimate... Kaj storiti? (Ne vem. Priznam, da ne vem. Vsekakor pa so to dobro vedeli pisci ustave...) Seveda pa v odnosu »pravna država/pravica« prihaja do določenih anomalij. Vseh pravic namreč kljub temu, da pravo in pravica nimata nič skupnega, še vedno nismo ukinili Vsakodnevna praksa (in srečo imamo, da je res vsakodnevna!) nam kaže, da ima nešteto delavcev pravico biti odpuščenih, njihovi delodpjaki, kijih odpuščajo, pa nimajo pravice, da bi jih takoj nato spet zaposlili. Se manj: ti reveži, ki z odpuščanjem delavcev rešujejo gospodarstvo, zvišujejo delavski standard (saj je velik privilegij, če ti ni treba delati!) in nas s tem z nečloveškimi miselnimi napori silijo v boljšo kapitalistično bodočnost, odpuščenih delavcev nimajo pravice zaposliti na boljših delovnih mestih in za boljše plače. Celo tako daleč smo, da niti te pravice nimajo, da bi jih (odpuščene delavce namreč) na svojih lastnih delovnih mestih zaposlili! Ali pa drug primer: delavci imajo še vedno pravico, da za svoje delo ne dobijo plače ali pa dajo dobijo šele pa treh mesecih alipa da jo dobijo samo polovico - itd. Njihovi direktorji pa seveda - tu pa je pravna država že naredila velik korak naprej! - nimajo nobe- »» „ Uiti Irst-ntrtAisivti Ir/ni /In hi itn/zli nmvi/'/! tntni dsednikov strank in ministrov, preko predsednika vlade do poslancev. Ti so ostali praktično brez vsakih pravic, razen teh, ki pa niso pomembne, namreč, da imajo astronomske plače, da razen škode nič ne delajo in da so po naravi butasti. Ali pa bucarski... Brane Praprotnik nopravno v veljavi od septembra 1993. Od 1. I. 1995je tudi RepublikaAv-strija polnopravna članica EU. S pogodbo o pristopu k EU, ki sta jo ratificirala avstrijski in evropski parlament, je Avstrija zagotovila, da sprejema vso dotedanjo veljavno zakonodajo EU -t. i. acquis communautaire. Vendar je ena od posebnosti avstrijske pristopne pogodbe Protokol št. 9, ki govori o tranzitu preko avstrijskega ozemlja. Iz naslova varstva okolja si je Avstrija izgovorila poseben režim t. i. eko točk za ves tranzit tovornih vozil. Ta režim bo v veljavi najkasneje do leta 2003, obstaja pa možnost, da režim predčasno preneha v primeru, če bodo doseženi določeni ekološki standardi. K pristopni pogodbi spadajo tudi skupne deklaracije obeh pogodbenih strank. Skupna deklaracija št. 21 se nanaša na 6. in 76. člen pogodbe o pristopu in pravi: »RepublikuAvstrija in Skupnost potrjujeta namero, da preko pogajanj zagotovita, da od dne pristopa Avstrije k EU prevozniki iz tretjih držav, predvsem iz Slovenije in Švice, ne bodo v ugodnejšem položaju kot prevozniki iz EU glede tranzita težkih tovornih vozil preko ozemlja Avstrije.« Razlog za takšno skupno deklaracijo je med drugim 12.72. člen Sporazuma s področja prometa med EGS in RS, ki pravi, da bo od dne, ko začne veljati ta sporazum, Skupnost pridobila pravico do neomejenega tranzitnega prometa čez ozemlje Slovenije, slovenski tranzitni promet pa bo lahko neovirano potekal čez ozemlje Skupnosti, pri čemer po 3. členu tranzitni promet Skupnosti pomeni tranzitni prevoz blaga čez ozemlje Slovenije v državo članico Skupnosti ali iz nje, ki ga opravlja prevoznik s sedežem v Skupnosti, slovenski tranzitni promet pa tranzitni prevoz blaga iz Slovenije čez ozemlje Skupnosti do namembne tretje države ali blaga iz kakšne tretje države do cilja v Slovenijo, ki ga opravlja prevoznik s sedežem v Sloveniji. S tem je prišlo do neskladja med Sporazumom s področja prometa in Protokolom št. 9 in do kršitve enega od temeljnih imčelprava EU, načela diskriminacije. Bistvo tega načela je, da tretja država ne sme biti nasproti eni državi članici v boljšem položaju kol ostale države članice. V konkretnem primeru to pomeni, da bi slovenski prevozniki lahko prosto tranzitirali preko ozemlja Avstrije, ki je članica EU, ostale države članice EU pa so za tovrstni tranzit podrejene režimu eko točk. Ministrstvo za promet in zveze je na podlagi pravnega mnenja preučilo možnosti Republike Slovenije, da uveljavi pravico prostega tranzita čez ozemlje Avstrije, ki izhaja iz Sporazuma. Na podlagi tega mnenja, ki ugotavlja, da lahko Slovenija svoje interese ščiti le preko pogajanj ali postopka mednarodne arbitraže in mnenj Ministrstva za zunanje zadeve in Službe Vlade RS za zakonodajo, ki sta oba podprla začetek pogajanj, je bilo ugotovljeno, da so za Republike Slovenijo s pravnega stališča pogajanja edini način zaščite pravic slovenskih prevoznikov, saj bo le s sklenitvijo Dodatnega protokola pravno-formalno odpravljeno neskladje med določbami Sporazuma med RS in EGS na področju prometa, ki določa pravico prostega tranzita, in Protokolom št. 9, ki to pravico omejuje. Zato je komisija ES, kateri predseduje g. Neli Kinnock, pripravila osnutek Dodatnega protokola k Sporazumu s področja prometa med ES in RS, ki se nanaša na njegov 12. člen. Predlagani osnutek je bil osnova za pogajanja s ciljem, da se formalnopravno uskladita oba pravna akta. Dejstvo je, da mora Slovenija neodvisno od pogajanj, na podlagi že obstoječega Sporazuma med RS in EGS na področju prometa, vsem prevoznikom iz držav članic EU zagotoviti prost tranzit čez svoje ozemlje. Gre za pravico prevoznikov iz držav Skupnosti, katere uveljavitev pa je do sedaj zahtevala le Republika Avstrija. Z uveljavitvijo te pravice so avstrijski prevozniki izenačeni z vsemi prevozniki EU pri prehodu čez Slovenijo, slovenski prevozniki pa so s tem izenačeni z vsemi prevozniki držav članic EU pri prehodu čez Avstrijo. Razlika med slovenskimi in ostalimi prevozniki je le v tem, da slovenski prevozniki tranzitirajo čez ozemlje Avstrije na podlagi sistema dovolilnic, ostali prevozniki držav članic EU pa na podlagi sistema ekoloških točk. Usklajeni zapisnik s pogajanj o Dodatnem protokolu našim prevoznikom omogoča boljši položaj, saj jim zagotavlja dodatno kvoto 3500 dovolilnic. Sedanji režim položaja naših prevoznikov ne poslabšuje, saj je režim, ki veljtt za tranzit preko Avstrije, samo začasen in bo veljal do leta 1997 oziroma najkasneje do leta 2003, potem pa bo prehod avstrijskega ozemlja za vse prevoznike prost. Ministrstvo za promet in zveze se je ves čas pogajanj konzultiralo z obema zbornicama - GZS in OZS, pred zadnjim kmgompogajanj paje 15.12.1995opravilo tudi sestanek s predstavniki obeh-Na tem sestanku je bila s strani obeh zbornic dana podpora predlogom, ki so zajeti v besedilu Dodatnega protokolu. Ministrstvo za promet in zveze ti), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942,132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 230 SIT • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Cml Urek, Mira Videčnik. IE ir 31. januarja 1996 ir Razvoj slovenskega sindikalnega tiska (I.) ■ZE NA$I PRADEDJE SO VEDELI: CESAB H V ČASOPISU. SE H ZfiDDID Kot pove že nadnaslov, bo v središču tega študijskega prispevka sindikalni tisk, ki je v razvoju strokovnega oziroma sindikalnega gibanja na Slovenskem vselej igral pomembno mobilizacijsko, povezovalno, informativno in izobraževalno vlogo. Spremljam ga skozi tri obdobja - od prvih številk prvih časopisov konec prejšnjega stoletja in množice glasil med obema svetovnima vojnama do nastanka časopisa Delavska enotnost, ki je po osvoboditvi (p)ostalo glasilo Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev, kasneje preimenovanih v Zvezo sindikatov Slovenije. Pod lupo jemljem predvsem to zadnje obdobje, v katerem Zveza sindikatov Slovenije niti praktično niti teoretično ni opravljala klasičnih sindikalnih funkcij s področja boja za pravice delojemalcev proti delodajalcem. V sistemu, v katerem so delavci bili hkrati lastniki in upravljalci, je pač morala biti tudi sindikalna funkcija drugačna. Tako kot v drugih socialističnih državah Vzhodne-Srednje Evrope so namreč tudi pri nas imperativi komunistične oblasti določali družbo kot celoto: družbene vloge so bile determinirane z ideološkimi dogmami, ki so bile vezane na zakonodajno, izvršno in sodno oblast komunistične partije. Po tem organizacijskem principu se je konstituirala družba kot celota. Ker je bila komunistična partija vitalna vez, ki je povezovala celoto, so bili predstavniki partije prisotni pri vseh institucionaliziranih družbenih aktivnostih -na sodiščih, v skupščinah, v šolah, pri znanstvenih projektih, v sindikatih... - in v medijih. Takšna organizacija družbe je preprečila konstituiranje javnosti v modernem smislu (Andrej Škerlep: Poročilo o delu za leto 1990: Materiali za analizo transformacije slovenskega komunikacijskega prostora, strani 39-43; Ljubljana 1990, RI FSPN.) Ko obravnavam krizna osemdeseta leta, na podlagi objavljenih člankov ugotavljam, kako zelo seje sindikat oddaljil od svoje “baze". S pomočjo mednarodne raziskave dokazujem, daje njegove klasične zaščitniške funkcije marsikje prevzel v svoje roke menedžment, torej sloj vodilnih, kije bil v prejšnjem režimu sicer največkrat na udaru. “Menedžment se je pojavljal predvsem kot zaščitnik delavstva pred državno-partijsko politokracijo. Imel je pač več moči kot sindikat, poleg tega pa je bil tudi bolj neodvisen od tedanje politokracije, zato je razumljivo, da je bil bliže delavcem kot sindikati in druge družbenopolitične organizacije." (Veljko Rus, DE, 28. aprila 1994) S takim odnosom do svojega poslanstva pa ZSS ni izgubljala le ugleda med članstvom, temveč je s prihodom politične demokracije naravnost spodbujala k nastanku novih sindikatov.. Na podlagi časnikarske prakse iz tega obdobja lahko trdim, da so posamezni novinarji Delavske enotnosti to spremenjeno razpoloženje sicer zaznavali in skušali drugačno razmišljanje spraviti v svoj časopis, vendar je bil njihov trud večkrat kot ne -zaman. Od ustanoviteljev imenovani uredniki so dosledno vztrajali pri konceptu, ki je bil zgolj praktična izvedba partijskega in sindikalnega programa. Kot se je izkazalo, so bile posledice hude - prepolovljena naklada! Zavoljo tega in zaradi a) nevestnega gospodarjenja, b) ponarejanja poslovnih listin in c) kršitev samoupravnih pravic delavcev se je podjetje CZP Delavska enotnost (tozd v CGP Delo) z vsemi svojimi poslovnimi enotami znašla v dramatični krizi, k katere se je uspelo rešiti le redakciji DE. Študijski prispevek zaključujem z ugotovitvijo, da se razdrobljenost sindikatov kot posledica novodobnega pluralizma kaže tudi na straneh Delavske enotnosti, ki se je po osamosvojitvi razglasila za “časopis slovenskih delavcev". Čeprav je bilo uredništvo novim sindikatom vedno pripravljeno odstopiti del časopisnega prostora, ga večkrat nočejo ali ne smejo izkoristiti za promocijo svojih stališč. Kljub temu pa kaže, da Delavska enotnost v zadnjem obdobju dostojno in dosledno izraža in Zastopa interese slovenskega delavstva. Od potreb k dejanjem Z razvojem socialdemokratskega strokovnega gibanja v devetdesetih letih 19. stoletja, v naslednjem desetletju pa še krščanskosocialnih in narodnosocialnih strokovnih organizacij, seje pojavila tudi potreba po posebnem strokovnem - sindikalnem časopisju, ki bi skrbelo zlasti za pridobivanje in povezovanje delavcev v strokovne organizacije, podrobneje pisalo o različnih oblikah njihovega delovanja ter opravljalo druge informativne in izobraževalne naloge za sindikalno organizirano delavstvo. V začetnem obdobju nastajanja strokovnih organizacij so te naloge opravljali politični listi1,ki seveda sindikalni problematiki glede na svoj značaj niso mogli posvetiti ustrezne pozornosti in ji odmeriti dovolj prostora. Za uspešen nadaljnji razvoj strokovnega -sindikalnega gibanja je bilo izdajanje posebnih strokovnih - sindikalnih listov eden temeljnih pogojev. Izdajanje slovenskega strokovnega -sindikalnega časopisja lahko razdelimo v tri velika obdobja: Prvo obdobje - od leta 1895, ko je socialnodemokratska strokovna organizacija železničarjev prevzela izdajanje lista Delavec, in nato do konca prve svetovne vojne. V prvem obdobju so svoja glasila začele izdajati socialnodemokratske2krščanskosocialne3 in narodnosocialne4 strokovne organizacije ter tudi nekatera prva društva javnih in zasebnih nameščencev5. Dejstvo, da so bile socialnodemokratske strokovne organizacije najmočnejše, seje odražalo tudi v številnem razrednem strokovnem časopisju. Izjemna zakonodaja o tisku in cenzuri po izbruhu prve svetovne vojne in začasna prekinitev oziroma zmanjšanje delovanja večine strokovnih organizacij v začetnem obdobju vojne so hudd prizadeli tudi strokovno časopisje, saj je večina glasil strokovnih organizacij prenehala izhajati. Drugo obdobje- čas od nastankajugoslovanske države leta 1918 do fašističnega napada na Jugoslavijo leta 1941. To je obdobje največjega razmaha strokovnega časopisja6, v katerem se kaže tudi velika razcepljenost strokovnega gibanja7. Mimo pomembnih glasil osrednjih strokovnih organizacij* so v obravnavanem obdobju krajši ali daljši čas izhajala tudi številna glasila manjših strokovnih zvez9 z nizko naklado. Kot posebnost moramo poudariti, da so oblasti z zakonodajo o tisku posebej prizadele komunistično sindikalno časopisje10. Fašistična okupacija aprila 1941 pa je hkrati s prepovedjo delovanja slovenskih strokovnih organizacij prekinila tudi izhajanje njihovih glasil. TVetje obdobje - z Delavsko enotnostjo kot vestnikom Glavnega odbora Delavske enotnosti, ki je začela izhajati 15. novembra 1942, je slovensko delavstvo v Osvobodilni fronti (OF) dobilo svoje osrednje glasilo, posebne izdaje pa so tiskali oziroma razmnoževali tudi v ilegalnih tiskarnah in tehnikah na Primorskem in na Gorenjskem. List Delavska enotnost je v pogojih okupacije utrjeval enotnost slovenskega delavskega razreda in krepil njegovo vlogo v narodnoosvobodilni vojni. Organizacija Delavska enotnost v OFje bila tudi predhodnica enotnih sindikatov in list Delavska enotnost je postal po osvoboditvi s prvo številko 21. maja 1945 glasilo Enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Slovenije. Delavska enotnost je nato ostala osrednje slovensko sindikalno glasilo vse do danes. Vsak sije prizadeval za svoj časopis Po množici teh listov sodeč si najbrž lahko zamišljamo, da si je vsaka strokovna centrala ali večja strokovna zveza prizadevala izdajati svoje glasilo. Večina strokovnih organizacij je s članstvom povezovala tudi naročilo strokovnega lista, kar od začetka posebej velja za razredne sindikate. V finančnih proračunih strokovnih organizacij je bilo običajno izdajanje glasila ob stroških za tajništvo največji izdatek. Velik del članarine so torej strokovne centrale porabile za tiskanje časopisja, nekatere pa prav zaradi slabega gmotnega stanja niso mogle izdajati svojih glasil. Te so zato objavljale organizacijske informacije in poročila o delovanju v političnih listih svoje idejne usmeritve, ki so imeli tako tudi značaj sindikalnega glasila ki. I. V l^sbljanf, fetrUk ?. m>r*r»br» 1889. ■•4‘ln I.. CndtllM* H IV M M m »mN* fetter um im NOVI CAS UV*)* ptri u t!*)4 • m—mm trn m At* 'Ofttvato r* p*** » ttit Mt I «U ## kr. „ Ati* pttttMiM hittlkkt Sodjal-demokratlčen liat slovenskih delavcev. HMtfsMt M tak AtAtit Milk# •#*. ktr M«*fk (NAA^Sttak Mj M Utf«t.4» ftAUiA —Alf« 4tU*«> »S prtAMti. r^4mm m rMiifj—k Iti« M—» ptAUlM Pri 4». ZS (a ttovHko »topimo v vrsto borilcev n pr*- vice fetrtcg* »tenu. Nalog* nam j«, nailm eaaUtbn tHatcIjm v*p6rctL po katerem bodemo delovali, naznaniti Pred vsem bodemo skrbeli, da predsodke narodnosti), rojstva In posesitva razkropimo; na-dalje bodemo akrbeli. da ec izroMjcnjc (Au.d»'u-tangi deta roke moči na mojnamden način popre«, nič manj vatna nam ni naloga, ecdnnji krivični volilni monopol uničiti, katerega do eedaj samo imoviti ljudje v svojo korist uporabljajo, torej bodemo vstopili za enako pravno volilno pravico. in to pričenai nd one dobe. ko sc prične krvni davek (vnjntčinn) Danainje druttvene In zborov,lino poMtavc tudi naiim potrebam ne zadostujejo ter Ac celo nato organizacijo in agitacijo zadržujejo, zategadelj bodemo zahtevali neskrajiano društveno in zborovalno pravico Da korist delavskega ljudstva Se nadalje krivice ne trpi, zahtevati je proste potovalne in na-aelnitke pravice ter da se odpravijo klatelke (Va-gabunden), odgonake (Schub) In razne druge iz-vanredn« postave; da »o delavcem omogoči, svojo otroke ne le v ljudsko *o|p, marveč v vse druge izobraževalne zavode po*ltjatl, zahtevali bodemo brezplač -n Šolski pouk na vseh izobralcvnlličlh, kateri so dandanes monopol ali predpravice bogatinov. Sodrugi I Ako a* ozremo po timom svetu, po natem cesarstvu sli po Inozemstvu, vidimo, kako te delavstvo giblje, kako sc bori za svoje pravice, kako sl ustanovlja časnike, kateri je zastopajo, tako da Imajo delavci le skoro vsakega naroda svoje časopise, ker so rpoznali da^J« v časopisju velika moč, brez katere so tudi delavci z uspehom boriti ne morejo. Kgj se je pri nas v tem oziru do sedaj storilo? Tako rekoč nič. AU hočemo ts nadalje roke Sodrugi, delavci! I križem držati in mimo gledati, kako ec nam leto za letom zaslužek zmanjkuje in delavni dan po-daljtujc. pri tem ko sta živež in stanovnlna vodno j dražja, ko mora pri nas ne le samo mož In žena, ! dostikrat že tudi otroci v delavnico aH tovarno (Fabrik). v katerej je v svojem času mpt toliko prislužil, da je mogel svojo družino pre-živili. Ali naj sam« gledamo In drug drugemu svoje zlo tožimo' Ne. s tem nam ne bode po-'mapano' Sodrugi' Pomislimo, knj bude iz nabiti (Arok, ako lx> llo tak« naprej. — polnili bodo razne ječe - in prisilno delavnice (Zsvangsarlvitshauser) in kdo bo tega kriv’ V mem oziru tudi mi sami ker se mirno pustimo guliti in izrabljevati, ker se Se za ono malo ne brigamo, kar nam postava zagAavlja Poglejmo nato lepo Oorenjsko, kjer je žrob-Ijarska Industrija; Dolenjsko, kjer je lesna, ali kako izglodajo te domače industrije? kako Izglodajo oni sužnji delavci, kateri so včasih vsaj človeiki živež zaslužiti; kako je pa danes? Danes del« mož. žena in otroci od raiv-ga Jutra do pozne noči. in kaj zaslužijo? Toliko, da jim ni živeti in ne poginiti, čeravno otroci v onih letih po magati pričnejo, ko še komaj orodje vzdigovati za morejo Kakošna je izrrjn otrok, umevno jo samo ob sebi. če mora mati težko kruh služiti, ni JI mogoče otrok izrejati in (»olilAtva opravljati, kakor bi bik- treba, kakovo ima delavec tlornačijo, ko mo žena. trudna od dela in skrbi zvečer opravljati ne more? Da je pouin vse narobe, umevno je samo 'ob sebi In to Je večinoma p> naši deželi posebno kjer je ona zveličavna domača industrija. Zatorej, delavci! da nam bo mogoOo ta pogubonosrt razvoj vsaj omejiti moramo mišljenj« •voj« na zgoraj navedeni vspored obračati in sl Ukorih časnikov naročiti kateri se a naitmi tež- Takole je izgledala naslovnica Novega časa, prvega »Socijal-demokratičnega lista slovenskih delavcev«, ki je prvič (in zadnjič!) ugledal luč sveta 7. novembra 1889. Uredil ga je ljubljanski krojač Ivan Brozovič, kasneje tudi urednik Delavskega lista in Zarje. Poudariti pa moramo, da so delavski in tudi številni meščanski politični listi, mnogi tudi v posebnih rubrikah, pisali o razvoju in delovanju strokovnih organizacij, s katerimi so bile posamezne stranke povezane, negativno pa so pisali tudi o nasprotnih strokovnih organizacijah. Politični listi so bili običajno dnevniki in so torej izhajali pogosteje kot strokovna glasila, ki so bila največkrat mesečnik ali polmesečnik, redkeje pa tednik. Tako so strokovne organizacije v glasilih političnih strank, s katerimi so tesno sodelovale, objavljale zlasti vesti o sestankih, shodih, poteku mezdnih gibanj in stavk ter druge informacije, ki so jih morale hitro posredovati članom. Glasila političnih strank so spremljala vse pomembne akcije z njimi povezanih strokovnih organizacij. Glede na stališče o enotnosti političnega in sindikalnega gibanja so zlasti partijski politični Ijsti zelo obsežno pisali o sindikalnih organizacijah in njihovi aktivnosti. O vseh velikih akcijah strokovnih organizacij, zlasti o stavkah, ki niso imele le ekonomskega, ampak tudi politični značaj, je pisalo vse delavsko in meščansko časopisje, ki jih je iz svojih idejnopolitičnih izhodišč različno ocenjevalo. Pripravlja: Damjan Križnik (Se nadaljuje) 1 "Strokovno organizirano delavstvo je z naročilom Delavca - Rdečega prapora omogočilo izhajanje tega osrednjega slovenskega socialističnega lista, kije ves čas svojega izhajanja (i898r 1911) objavljal tudi članke o razvoju in delovanju strokovnih organizacij... Strokovno organizirani delavci so torej v začenem obdobju dejansko omogočali izhajanje skupnih strankarsko-strokovnih listov in so torej tehtno prispevali k razmahu socialnodemokratskega časopisja” (Stiplovšek 1990,48-49). 2 O socialnodemokratskem stavkovnem gibanju do konca prve svetovne vojne so največ pisali naslednji listi: Delavec (Svoboda) 1893-1898, katerega izdajanje je leta 1895 prevzela železničarska strokovna organizacija, Delavec - Rdeči prapor (1898-1911) s prilogo Železničar, revija Naši zapiski (1902-1922), Naprej (1903-1911), International (1906-1915),Tobačni delavec (1906-1917), Železničar (1908-1923), Rudar (1910-1914), Stavbinski delavec (1911 -1914), Zarja (1911 -1915), Kamnarski delavec (1912-1914), Rudniški delavec in Kovinar (1914) ter Delavec (1914-1941), ki je bil strokovni list z najdaljšo dobo izhajanja. Med veliko januarsko stavko 1918 je vTrstu izhajal list Sporočilo delavskega sveta. (Stiplovšek 1989, 102-103). ' Razvoj krščanskosocialnega strokovnega gibanja od začetkov do konca prve svetovne vojne je ves čas spremljal politični časnik Slovenec, zlasti pa naslednji delavski listi: Glasnik (1894-1898), Slovenski list (1896-1903), Delavski prijatelj (1898-1900), Naša moč (1905-1922), Glasnik avstrijske tobačne delavske zveze (1908-1918) in Železničarski glasnik (1913-1914). (Stiplovšek 1989, 103). 4 Razvoj narodnosocialističnega strokovnega gibanja sta spremljala politična časnika Edinost in Slovenski narod ter delavski listi: Narodni delavec (1909-1911), Svoboda (1912), Jugoslovanski železničar (1911-1931),Tabor narodnega delavstva (1909-1910) in Narodni socijalist (1911). (Stiplovšek 1989,103). 5 Začetek delovanja prvih stanovskih organizacij zasebnih in javnih nameščencev je spremljalo meščansko časopisje ter posebni listi: Pisarna (1899, od 1908 Slovenska pisarna), Naša zveza (1906-1907), Avstrijski poštni rog (1909-1913) in Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov (1911-1914). (Stiplovšek 1989, 103). ft Do konca prve svetovne vojne je izhajalo 35 strokovnih glasil in takih političnih listov, ki so imeli posebne strokovne rubrike oziroma so stalno objavljali članke o sindikalnem gibanju; v obdobju od 1918 do 1941 pa seje njihovo število povečalo na okoli 80. (Stiplovšek 1989, 102). 7 Razvoj in delovanje razrednih strokovnih organizacij so od razcepa leta 1920 prikazovali posebej socialistični in kofnunistični politični in strokovni listi. Od socialističnih političnih listov, ki imajo precej podatkov o strokovnem gibanju, naj navedemo naslednja: Naprej (1917-1929), Ljudski glas (1919-1921), Enakost(1920-1923), Socialist (1923-1925), Zarja (1922-1923), Rdeči prapor (1923), Delavska polilika(1926-1941) in Ljudski glas (1935-1941), v Mariboru pa so p strokovnem gibanju pisali socialistični list Volkstimme in drugo nemško časopisje. Ves čas med svetovnima vojnama je bil osrednje glasilo SK Delavec, z izhajanjem je do leta 1923 nadaljeval Železničar, drugi socialistični strokovni listi pa so bili še: Organizirani železničar (1924r 1925), Ujedinjeni železničar (1924-1941) in Lesni delavec (1922-1925). O revolucionarnih strokovnih organizacijah in delovanju komunistov v SK oziroma v Ursovih sindikatih v Sloveniji je bogato gradivo zlasti v naslednjih listih: Ujedinjenje in Rdeči prapor (1920), Novi železničar in Delo (1921), Delavske novice (1921-1924), Strokovna borba (1922-1924), Glas svobode (1923-1924), Delavsko-kmetski list (1924-1926), Enotnost (1926-1929), ilegalna Rdeči prapor (1932-1934) in Celica (1933-1934), Ljudska pravica (1934-1936), Delavski obzornik (1935-1936), Delavski list (1937), Glas delavca (1937-1938) in Ljudska pravica (1941). (Stiplovšek 1989, 103). * Razvoj in delovanje krščanskosocialističnih in režimskih klerikalnih strokovnih organizacij je spremljal Slovenec, osrednje glasilo SLS, in: Naša moč, kije s prekinitvami izhajala do leta 1922, Večerni list (1919-1920), Novi čas (1921-1922, revija Socialna misel (1922-1927), Pravi- ca (1922-1928), Delavska pravica (1928-1941), Železničarski vestnik (1926- 1927) , Gospodinjska pomočnica (1931-1940), Naš kovinar (1938-1939), Mladi plamen (1930-1934), Vestnik krščanske delavske mladine (1937-1938) in Delavska mladina (1939). Za razvoj in delovanje režimske ZZD pa so temeljni časopisni viri Delavska fronta (1936-1937), Slovenski delavec (1937-1941) in Slovenski železničar (1939-1941). O narodnosocialističnih in demokratskih delavskih strokovnih organizacijah sta objavljala članke vodilna demokratska politična lista Slovenski narod in Jutro (od leta 1920 dalje), narodnosocialistični politični listi Jugoslavija (1918-1922), Narodni socijalist (1919) in Nova pravda (1920-1927), kije imela za NSZ posebno rubriko. Ta strokovna centrala pa je izdajala Delo (1928-1931), Borbo (1933-1935) in Novo pravdo (1937-1941). Demokratska SSDU je izdajala Delavski list (1922-1923) in Unijo (1923). ZJŽ je do konca leta 1931 izdajala list Jugoslovanski železničar, nato je prevzela skupno glasilo UJNŽBJ. O poskusih prodora Samostojne kmetijske stranke v strokovno gibanje je pisal Kmetijski list (od leta 1919 dalje). (Stiplovšek 1989, 104). v Zaposleni na železnici na primer glasila Strojevodja (1923, 1924, 1928) , Prometnik (1924-1926), Sprevodnik (1924-1925), Strojni kurjač (1925-1927), Profesijonist (1926-1927) in Strojniški glasnik (1941 ).Temeljni list strokovno organiziranih javnih nameščencev je bil Naš glas (1919-1942); pedagoškim delavcem sta bila na voljo demokratski Učiteljski tovariš in klerikalni Slovenski učitelj. Itd. (Stiplovšek 1989, 104). 10Omeniti velja Obznano in Zakon o zaščiti države, ki sta vplivala na pisanje (cenzura) in distribucijo (zaplembe). Tako npr. časopisje ni smelo pisati o vlogi partije v velikih akcijah slovenskega strokovno organiziranega delavstva v tridesetih letih. Vendar pa seje v obdobju šestojanuarske diktature zaradi velike gospodarske krize čedalje močneje uveljavljalo spoznanje o nujnosti akcijskega in pozneje tudi organizacijskega povezovanja delavcev. (Ivanič, Kresal, Prunk, Stiplovšek 1982, 100). KDO ZELI RAZMERE VTAMU PRIKAZATI ŠE BOU ČRNE. KOT SO? Predstavniki Sindikata kovinske in elektroindustrije v Tamu so na začetku tedna sklicali tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznanili s svojimi stališči do aktualnih vprašanj, povezanih s sanacijo Tama. Na tiskovni konferenci so poleg predsednika Skei v Tamu Draga Gajzerja sodelovali še predsednik Skei Slovenije Albert Vodovnik ter predsednik in sekretar območnega odbora Skei za Podravje Branko Medik in Edi Ozimič. Neresnična informacija o stečaju Tama Drago Gajzer je povedal, da so netočne informacije v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, češ da v upravnem odboru Sklada Republike Slovenije za razvoj razmišljajo o stečajuTama, povzročile med delavci veliko nezadovoljstva in zaskrbljenosti, hkrati pa so škodovale tudi prizadevanjem za sanacijo Tama in poslovanju podjetja. Dodatno so delavce vznemirile neresnične informacije, da bodo vsi zaposleni vTamu za december dobili izplačane samo zajamčene plače. Revolt med delavci v Tamu je bil še toliko večji, ker do 26. januarja niso dobili decembrskih plač, čeprav je po sporazumu med sindikati in (bivšo) upravo šestindvajseti dan v mesecu določen kot zadnji dan za izplačilo plač za pretekli mesec. Predstavniki Skeija so se pozanimali, kako je potekala seja upravnega odbora republiškega razvojnega sklada. Po besedah Draga Gajzerjaje upravni odbor res razpravljal o predlogu za stečaj Tama, vendar pa gaje zavrnil. V zvezi s plačami seje upravni odbor samo strinjal s predlogom vodstva sklada, da le-to sklene s sindikatom dogovor o izplačevanju minimalnih zajamčenih plač, vendar pa doslej vodstvo Skeija v Tamu ni prejelo od nikogar nobenega predloga dogovora za odstopanje od izplačevanja plač po podjetniški kolektivni pogodbi. Ob tem je Gajzer dejal, da plač vTamu pravzaprav ni mogoče več znižati, saj prejemajo delavci maksimalno zmanjšane plače po kolektivni pogodbi, hkrati pa je povprečna plača v Tamu za 26,7 odstotka manjša od povprečne plače v slovenskem gospodarstvu. Decembrske plače do 31. januarja Predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti in upravnega odboraTama so vodstvu Skei v podjetju zagotovili, da ostajajo plače do nadaljnjega nespremenjene in da bodo decembrske plače izplačane 31. januarja. Glede na to je vodstvo Skei v Tamu dalo vsem, ki so odgovorni za sanacijo Tama, še tri delovne dni časa, da zagotovijo sredstva za izplačilo decembrskih plač, čeprav bi lahko glede na po- dpisani dogovor med sindikati in upravo podjetja delavci Tama napovedali stavko (Neodvisni sindikat vTamu je konec prejšnjega tedna že napovedal stavko, vendar jo je v ponedeljek preklical, da bi deloval usklajeno s Skei, ki je večinski sindikat v podjetju). Po Gajzeijevih besedah s tem delavci in sindikalisti v Tamu še enkrat dokazujejo, da imajo ne- delavcemTama, pa se tamovcem zastavlja več vprašanj? Kdo je želel med delavce v tej že tako in tako težki situaciji vnesti še več nezadovoljstva in zaskrbljenosti za socialno varnost? Alije želel kdo še dodatno podžgati radikalizem med delavci vTamu in celotnem Mariboru, ki velja za “socialno bombo”? V čigavem interesu so bile neresnične informacije pla- sirane? “Zagotovo ne v interesu tistih, ki si prizadevajo za sana-cijoTama, v katerem z delom zagotavlja socialno varnost sebi in svojim družinam 2999 delavcev,” pravi Drago Gajzer. Dodal je, da Skei zavrača stečaj kot eno od možnih rešitev za Tam, zato si bodo Skeievci tudi prizadevali, dado njega nebi prišlo. “Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da Tam ohranimo!” “Tudi za nas v republiškem odboru Skei je predstavljala informacija o stečajuTama šok,” je dejal Albert Vodovnik. Po njegovem mnenju je Tam žrtev neusklajene gospodarske politike v Sloveniji. Zavzel seje za učinkovito uresničevanje zakona o sanaciji Tama ter poudaril, da je Tamu potrebna nova uprava, saj ima sedaj samo predsednika uprave. Kriza vodenja v mariborski industriji Branko Medik je dejal, daje informacija o stečajuTama razburila tudi druge kovinaije v Podravju, saj bi stečajTama potegnil za seboj tudi številna druga kovinskopredelovalna podjetja v regiji, ki jih je gospodarska kriza že tako Branko Medik je dejal, da postajajo razmere v mariborski industriji nevzdržne. Po njegovem mnenju je krivda za takšno stanje tudi na gospodarski zbornici in različnih združenjih, pa tudi na mariborski univerzi, ki daje gospodarstvu neuporabne nasvete namesto dobrih kadrov. Ravno kadri, ki bi bili sposobni voditi firme, so največji problem mariborskega gospodarstva. O vseh teh vprašanji namerava Medik vspo-dbuditi razpravo tudi v mestnem svetu, saj je njegov član. Stečaj - najslabša rešitev za podjetje, delavce in upnike Tudi Edi Ozimič je dejal, da štečaj zaTam ne more biti rešitev, saj imajo kovinarji v Podravju s stečaji v zadnjih letih mnogo grenkih izkušenj. “StečajTama bi bil najslabša rešitev za podjetje, delavce in upnike.” Ozimič je prav tako opozoril, da so delavci v kovinski in elektro industriji v Podravju čedalje bolj nezadovoljni Več kot 80 odstotkov kovlnariev v državi le za splošno stavko Predsednik Skei Slovenije Albert Vodovnik je na tiskovni konferenci vTamu med drugim seznanil javnost, da seje več kot 80 odstotkov kovinarjev v državi izreklo za izvedbo splošne stavke. Tako bo sredi februarja Skei organiziral stavko 105 tisoč kovinarjev v Sloveniji, če do začetka februaija ne bo prišlo do resnih pogajanj o novi panožni kolektivni pogodbi, ki mora biti usklajena z zakoni in ki mora prinesti kovinarjem pravičnejše plače. Albert Vodovnik se je zavzel tudi za to, da bi delavcem in sindikatom država vrnila sindikalne domove in druge nepremičnine in kapital. Za to je že vložena ustrezna zakonska pobuda. “Delavcem oziroma sindikatom je treba vrniti v upravljanje vse. kar so zgradili iz sredstev skupne porabe, pa tudi vse, s čimer so sindikati razpolagali pred drugo svetovno vojno. Tisti, ki govorijo samo o vračanju oziroma razdeljevanju pisarn za sindikalno delo, poskušajo vnašati samo razdor med že tako in tako zbegane delavce,” je dejal Vodovnik. Vodstvo tiskovne konference Skei o Tamu. in tako zdesetkala. Pred petimi leti je bilo v Podravju zaposlenih še 33.000 kovinarjev, danes pajih je samo še 12.700. Med brezposelnimi delavci v regiji je tretjina kovinarjev. nehno pred očmi prizadevanja za sanacijo podjetja in da so pripravljeni odgovorno sodelovati pri reševanju problemov. Vodstvo Skei je že konec prejšnjega tedna pozvalo vse delavce v Tamu, naj upoštevajo stališča in usmeritve Skei ter kljub nezadovoljstvu normalno delajo in ne ukrepajo na svojo roko. “Če pa pogajalski skupini Skeia ne bo uspelo doseči dogovora in izplačila plač do konca tega meseca, bomo prisiljeni decembrsko plačo izterjati z radikalnimi sredstvi,” je dejal predsednik Skei v Tamu. Komu je v interesu prilivanje “olja na ogenj”? V zvezi z neresničnimi vestmi v nekaterih sredstvih javnega obveščanja, ki so prejšnji teden povzročile veliko sivih las vodstvu in Uredniki glasil sindikatov kovinarjev iz številnih evropskih držav, povezanih v Mednarodno organizacijo kovinarjev (IMF), so se konec prejšnjega tedna na povabilo Skei srečali na Bledu. Predsedniki kovinarskih sindikatov Makedonije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Slovenije, ki so se srečanja tudi udeležili, sojih seznanili z gospodarskimi in političnimi razmerami v svojih državah. Misel, ki smo jo zapisali v naslovu, povzema odgovore sindikalnih predsednikov na vprašanja urednikov, ki vojne sami niso doživeli. Povedali so jim tudi, da njihovi evropski sindikati niso dovolj pritisnili na agresorje in da ob grški blokadi Makedoncem niso nudili nobene pomoči. Aleksa Kiprovski, predsednik makedonskih kovinaijev, je med drugim povedal, da jim v času, ko so doživljali grško blokado in ko so bili oškodovani tudi zaradi blokade ostanka bivše Jugoslavije, Evropa ni pomagala. Menil je, da se sindikalno gibanje ni potrdilo kot internacionalno. Kiprovski je urednike opozoril, da kapitalisti, ki iščejo le profit, lahko ogrozijo enotnost Evrope. Kovinska Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih! Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participa-cijski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del - Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del - Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta delavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del - Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona. Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev dragih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij). Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana. industrija Makedonije je zaradi blokade povsem obstala, proizvodnja se je zmanjšala za 80 odstotkov. Politiki in gospodarstveniki so govorili o tehnoloških presežkih delovne sile, kijih sindikat ni priznaval, saj ni šlo za nove tehnologije, ampak le za opuščanje proizvodnje. V takšnem položaju so delavci začeli množično stavkati. Kritizirali sojih, da stavkajo iz političnih, ne pa iz gospodarskih in socialnih razlogov. Ker ni bilo dela, ni bilo niti plač. Dvajsetim tisočem delavcev dolgujejo podjetniki tudi po šest plač. Ker ni plač, ni dotoka članarine in sindikat je zato zelo siromašen. Kljub temu živijo le od članarine, veliko dela opravijo volonterji. Na cesto je morala polovica kovinarjev. V Makedoniji deluje velika množica strank, prav vse pa gradijo na nacionalnih čustvih, za obnovo gospodarstva se ne briga nobena. Prav v takšnih razmerah seje sindikat moral preobraziti in naučiti dela v novih razmerah. Pomagali so mu predavatelji iz švedskih in nemških sindikatov. Ob vsem hudem jih je doletela še privatizacija. Delavcem so najprej rekli, da jim od nekdaj njihovih tovarn ne pripada niti ena opeka. Kasneje so jim dopustili drobtinice. Pravico do 30-odstotnega deleža bodo plačali šele po dveh letih s popustom, kije odvisen od delovne dobe. Večinskega deleža podjetij so se brez plačila polastili tisti, ki so ob spremembi ureditve pokradli velik del nekdanjega družbenega premoženja. Za delavske pravice nove »gazde« slišijo zelo neradi. Sindikatu v podjetjih so načelno dovolili le nadzor nad pogoji dela. Na državni ravni so se dogovorili tudi za najnižjo ceno dela. Kolektivne pogodbe pa podpisujejo le v podjetjih. Hrvaški kovinarji niso veliko na boljšem od makedonskih, je povedal nj ihov predsednik Ivica Jakopčevič. Po ustanovitvi hrvaške države so podpisali dve kolektivni pogodbi. Lani so hoteli še tretjo, pa niso mogli, saj niso imeli več partnerja.Takšen položaj na delodajalski strani je posledica privatizacije. Kar 90 odstotkov podjetij je v lasti države, le desetina ima prave lastnike. Vlada seje odločila za zadrževanje plač na decembrski ravni. V tem položaju so se hrvaški kovinarji odločili za pritisk na poslovodstva podjetij, podjetniške pogodbe so že podpisali v 50 od 400 podjetij. Sindikat kovinarjev je povezan v Zvezo samostojnih sindikatov Hrvaške, ki združuje veliko večino delavstva. Zaradi nerazumevanja vlade za težave zaposlenih se pripravljajo na množični protestni shod, po potrebi bodo organizirali tudi splošno stavko. S shodi paimajo tudi slabe izkušnje, saj jih je politika praviloma označevala za protidržavne in na ta način velik del delavstva od njih odvrnila. Množično bodo skušali protestirati tudi proti novemu zakonu o delu, ki je poslabšal položaj zaposlenih in otežil delo sindikata Po zakonu lahko sindikati v podjetjih nastopajo le s soglasjem.To pa je težko doseči, saj ima skupina desetih delavcev načelno enake pravice kot večinski sindikat. Dragi sindikati, teh je kar precej, se do oblasti ne obnašajo opozicijsko. Jakopčevič ocenjuje, da skuša oblast sindikat izriniti iz podjetij. Zdaj potekajo priprave za ustanovitev svetov s plačami ter razmerami, v katerih delajo in živijo. Zato seje 87,4 odstotka kovinarjev na območju Podravja izreklo za izvedbo splošne stavke. Tomaž Kšela KO PRIDE VOJNA, $0 SINDIKATI NEMOČNI zaposlenih. Zaradi slabih izkušenj s samoupravljanjem so delavci do nove oblike zelo nezaupljivi. Tudi predsednik hrvaških kovinarjev je očital evropskim sindikatom, da mu v najtežjem obdobju niso pomagali. Na več pisem ni dobil nobenega odgovora. Izjema je bil le CGIL, konfederacija kovinarjev Italije. Urednike sindikalnih glasil je prosil, naj pomagajo pritisniti na hrvaške oblasti in medije. Slednji sindikat povsem ignorirajo, tudi plačane oglase neradi objavljajo. Ismet Bajramovič, predsednik kovinaijev Bosne in Hercegovine, je orisal delo sindikata med dolgotrajno vojno. Ves čas so delali volontersko, saj delavci niso delali in niso dobi-vdi plač. Zdaj skušajo zgraditi nov sindikat, ki ne bo politično vezan na nobeno stranko. Pričakujejo pomoč kolegov iz držav, nastalih iz bivše Jugoslavije, in tudi od IME Državljani in zaposleni prebivalci te države -Bosni in Hercegovini po podpisanem mirovnem sporazumu ni podobna nobena draga - bodo še najmanj pet let lahko preživeli le od zunanje pomoči. Tudi Bajramovič seje pritožil nad neodzivnostjo uradnikov iz evropske in mednarodne sindikalne centrale. Na eno od pisem so mu odgovorili, naj priskrbi še za prevod. Predstavnike IMFje prosil za takojšnji sprejem v to organizacijo, enako bo predlagal tudi konfederaciji evropskih kovinarjev (IMF). Obe sindikalni centrali naj bi bosanskim kovinarjem pomagali obnoviti zaradi vojne prekinjene zveze s podjetji v dragih državah. Albert Vodovnik je predstavil šestletno zgodovino Skei in njegovo sedanjo politiko. Ker o tem v DE redno poročimo, smo tokrat dali prednost gostom iz drugih držav bivše Jugoslavije. Kot nam je povedal moderator srečanja Len Powell iz IMF, so se prav zaradi njih odločili za srečanje na Bledu, po katerem so si ogledali še železarno v Sisku, ki jo je vojna krepko prizadela. Franček Kavčič j POMURSKIM GRADBENIKOM SE OBETAJO BOUŠI ČASI V Križevskih opekarnah v Križevcih pri Ljutomeru se je konec minulega tedna sestal območni odbor Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti v Pomurju, ki mu predseduje Jure Alač. Člani odbora so se namreč na pobudo sekretarke odbora Zdenke Bobovec že pred časom dogovorili, da se bodo sestajali v gradbenih podjetjih in se tako na kraju samem prepričali, s kakšnimi problemi se srečujejo pomurski gradbinci. Na tokratni seji so člani odbora pretresli aktualne razmere v gradbenih podjetjih v regiji in se dogovorili, kaj bodo storili za ureničevanje pravic delavcev. Križevske opekarne - prva olastninjena opekarna v Sloveniji Pred sejo je direktor Križevskih opekamBranko Zidar zbranim predstavil edino opekamo v Pomurju, kije začela obratovati že 1909. leta, sedaj pa letno proizvede okoli 11 milijonov kosov opeke, zlasti strešnikov. Ker so v Križevskih opekarnah v minulih letih skrbeli za razvoj ter vložili nemala sredstva v tehnološko prenovo in modernizacijo proizvodnje, dosegajo sedaj pozitivne poslovne rezultate. Po zaslugi tega imajo delavci plače nad kolektivno pogodbo. Križevske opekarne so že olastninjene. Delavci, bivši zaposleni in upokojenci imajo v rokah 48 odstotkov delnic, v naslednjih letih pa bodo z odkupom delnic od sklada postali večinski lastniki. V podjetju si sedaj prizadevajo, da bi dosegli čim večjo kakovost svojih proizvodov, kar zahteva velike napore od celotnega 145-članskega kolektiva. Zato da v razvoju ne bi zastali, pa nameravajo še naprej investirati v najsodobnejšo tehnološko opremo. “Tudi v našem podjetju prejemamo delavci plače malo nad kolektivno pogodbo,” je dejal Jure Alač iz SGP Pongrad - Nizke gradnje iz Murske Sobote. “Plače dobivamo redno 18. v mesecu, kakor to določa kolektivna pogodba. Regres za lansko leto smo dobili v celoti izplačan, sedaj pa čakamo, kako bo z obljubljeno božičnico’. Vodstvo podjetja nam je namreč za konec poslovnega leta obljubilo še manjšo nagrado, vendar pa se podjetja v holdingu v zvezi s tem doslej še niso uspela med seboj uskladiti.” V SGP Pongrad - Nizke gradnje pa imajo probleme s lastninjenjem, saj med drugim denimo ne morejo lastniniti gramoznic, ki so v lasti zemljiške skupnosti. Po informacijah, s katerimi razpolagajo delavci, podjetje ni dobilo še niti prvega soglasja. Agencija namreč kar naprej zahteva dodatne informacije. Sicer pa so delavci o tem, kaj se dogaja v zvezi z lastninjenjem podjetja, slabo obveščeni. Delavci Dekorja so slabo informirani O vseh vprašanjih v zvezi z lastninjenjem podjetja so zelo slabo informirani tudi delavci v podjetju Dekor Steklarstvo iz Murske Sobote. Po besedah Jožeta Prgiča je sicer povprečna plača v podjetju blizu povprečni plači v slovenskem gospodarstvu, vendar pa so delavci lani dobili le polovico regresa.Tudi sicer razmere v podjetju niso rožnate. Da bi jih izboljšali, so delavci pred dvema mesecema organizirali v podjetju podružnico Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. Ker je podjetje jih bodo v glavnem bližnji sorodniki zaposlenih, zato se delavci Varisa ne bojijo, da bi o njihovi usodi odločali drugi. Viktor Baša iz podjetja SGP PomgradABl Lipovci je povedal, da v tem podjetju delavci prejemajo plače po kolektivni pogodbi, lanskoletni regres so prejeli v celoti, zelo malo pa vedo o tem, kako se bo podjetje lastninsko preoblikovalo in kako naj bi pri tem sodelovali sami. Delavci ne bodo večinski lastniki lendavskega Purlena “Plače sicer dobivamo redno, zato pa so tako nizke, da lahko z njimi samo životarimo,” je povedal Franc Vida iz lendavskega Purlena. V tem podjetju so delavci lani dobili 50 tisoč tolarjev regresa. Ker je vrednost podjetja zelo visoko ocenjena, delavci ne bodo mogli postati njegovi Jure Alač in Zdenka Bobovec, predsednik in sekretarka območnega odbora gradbincev za Pomurje. v lasti treh zasebnih družbenikov in družbenega podjetja v stečaju, je še vedno odprto vprašanje, kako se bo do konca olastninilo. Mfarjan Litlop iz lendavskega Varisa je povedal, da prejemajo delavci plače redno in po kolektivni pogodbi (povprečna neto plača znaša okoli 75 tisoč tolarjev), regres v celoti so dobili že maja lani. Sedaj poteka javna prodaja delnic tega uspešnega podjetja, ki ima dela in naročil več kot preveč. Zaposleni načrtujejo, da bodo postali 44-od-stotni lastniki Varisa ( za potrebe lastninjenja so del sredstev od svojih plač že dalj časa zbirali na posebnem računu), 36 odstotkov delnic bodo imeli skladi, 20 odstotkov delnic pa je v javni prodaji. Odkupili večinski lastniki, temveč bo večji del podjetja prešel v last republiškega razvojnega sklada. Delavci PGP iz Ljutomera pa bodo po besedah Martina Paniča kmalu postali 65-odstotni lastniki podjetja, saj pričakujejo, da bodo od Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo dobili že drugo soglasje. Sicer pa dobivajo v tem podjetju delavci plače in druge prejemke, vključno z regresom, po kolektivni pogodbi. Podjetje ima dovolj dela. “Plače v Križevskih opekarnah so nad kolektivno pogodbo. Lani je bila povprečna neto plača v podjetju 70.494 tolarjev, letos pa planiramo realno rast plač za en do dva odstotka. Delavci smo dobili v celoti izplačan regres, ob koncu leta pa smo dobili še za 25 tisoč tolarjev bonov,” pravi MilanAntolin iz Križevskih opekam. Lastninska preobrazba podjetja je končana. Z delnicami podjetja razpolaga tudi 213 delevcev podjetja, bivših zaposlenih in upokojencev. Sicer pa so v Križevskih opekarnah po dolgem času ponovno začeli zaposlovati delavce: lani sta dobila delo dva nova delavca. Kako bo z lastninjenjem gramoznic? Tudi v ljutomerskem Segrapu prejemajo delavci plače redno in po kolektivni pogodbi, lanskoletni regres pa so v celoti prejeli že maja meseca. Po besedah Janka Horvata imajo v Segrapu težave le z lastninskim preoblikovanjem, saj ne morejo postati lastniki gramoznic, ki so v lasti zemljiškega sklada. Sicer pa bi delavci s certifikati in notranjim odkupom radi postali večinski lastniki v podjetju. Več težav imajo v lendavskem Gradbeniku. Po besedah Zdenke Bobovec je to podjetje od 20. januarja v lasti republiškega razvojnega sklada zaradi domnevnega oškodovanja dmžbene lastnine. Pred leti je namreč v Lendavi morala v stečaj Logistična oprema, kije ustanovila hčerinsko podjetje Logo. Gradbenik je takrat izpeljal prisilno poravnavo in prevzel obe podjetji in s tem tudi njihove probleme. Sicer pa Gradbenik ni v težavah: delavci prejemajo plače redno in po kolektivni pogodbi, podjetje pa ima dovolj dela. Razmere se izboljšujejo “Razmere v pomurskem gradbeništvu se izboljšujejo. Gradbeniki v Pomurju imajo manj težav kot gradbeniki v številnih drugih slovenskih regijah. Direktorji v nekaterih pomurskih gradbenih podjetjih se celo pritožujejo, da so plače po kolektivni pogodbi prenizke in zato za delavce premalo stimulativne, zato jih sami povečujejo. Območni odbor Sindikata gradbenih dejavnosti v Pomurju si bo zato med drugim prizadeval, da bi se kolektivna pogodba spremenila in da bi bili delavci v gradbeništvu za svoje težko in zahtevno delo bolj pošteno plačani,” je sklenila sejo sekretarka odbora Zdenka Bobovec. “Hrati pa se bo območni odbor boril za pravice delavcev v vseh tistih gradbenih podjetjih v Pomurju, kjer jih še ne spoštujejo v celoti.” Tomaž Kšela RAVNANJE Z DELAVCI V POSMEH PRAVNI DRŽAVI “Tako kot povsod po Sloveniji se tudi v Mariboru in Podravju tekstilne tovarne srečujejo s čedalje večjimi Problemi,” pravi sekretar območnega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije v Podravju Stanislav Šajn. “Zdi se, kakor da želi vlada s svojo ekonomsko politiko, ki ni naklonjena fekstilni in usnjarsko-predelovalni industriji, zmanjšati fizični obseg proizvodnje in število zaposlenih v tej panogi. Kreatorji naše ekonomske Politike očitno ocenjujejo, daje tekstilna industrija delovno preveč intenzivna in da prinaša premalo zaslužka, zato jo želijo slačiti. Za delavce in sindikaliste pa je pri tem boleče, da zmanjševanja obsega proizvodnje v tekstilni industriji ne spre-•uljajo ustrezni socialni programi. Prav tako delavcem nihče ne ponudi možnosti prekvalifikacije in zaposlitve v novih in tržno zanimivih proizvodnih programih. Zaradi tega je zavladala v številnih tekstilnih podjetjih v Podravju že prava agonija.” “Podjetja in podjetniki v tekstilni industriji se želijo na vse mogoče načine obdržati nad vodo, zato zelo Pogosto tudi grobo kršijo pravice delavcev,” opozarja Stanislav Šajn. V zvezi s tem je po Šajnovih besedah zelo zgovoren primer Merinke, ki ima štiri družbe. V Merinki Me- lindi so se oktobra lani odločili za likvidacijo. Potem ko so delavci prijavili svoje terjatve, so v podjetju ugotovili, da jih ne morejo poplačati, zato je za Melindo stekel stečajni postopek. Okoli 200 delavcev seje čez noč znašlo (seveda brez odpravnine) na zavodu za zaposlovanje. Ker pa je inozemski partner pokazal interes za nadaljevanje proizvodnje, so del dejavnosti Melinde prenesli na družbo Matajir. Ta družba je z bivšimi delavci Melinde sklenila normalno pogodbo o zaposlitvi, hkrati pa še aneks k pogodbi (pravniki pravijo, daje nečedne stvari vedno pametneje zapisati v aneks kot v osnovno pogodbo). In kaj piše v aneksu k pogodbi o zaposlitvi, ki gaje “za ljubi kruhek” hočeš nočeš moralo podpisati 200 delavk in delavcev? Citiramo: “Delavci se morajo strinjati s sledečimi pogoji: 1. Delovno razmerje se sklene za določen čas glede na proizvodni in na prodajni program. 2. Uvede se plačevanje po komadu. Cena izdelanega komada se izračuna iz norme in cene, ki jo prizna inozemski partner. Ceno dela lahko vodstvo spremeni ob koncu meseca na plus ali minus 5 odstotkov glede na probleme tekočega meseca. 3. V ceni dela na komad je zajeto: osebni dohodki; regres; prevoz; pre- Stanislav Šajn, sekretar območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije za Podravje. hrana; dopust; zastojne ure; bolniška in dodatki na delo (delovna doba, kvalifikacija, norma, nadure). 4. Slaba kvaliteta preko normativa se posebej obračuna in odbije od osebnega dohodka.” Zanimiva je še osma točka aneksa: “Netočno število izgotovljenih komadov ima za posledico takojšnje prenehanje delovnega razmerja.” Še prav posebej zgovoren pa je tretji člen aneksa, ki pravi: “Če so s tem aneksom k pogodbi o zaposlitvi posamezna vprašanja drugače urejena kot v pogodbi o zaposlitvi, velja ureditev po tem aneksu.” “Gre za zgodnje kapitalistično delo na akord na katerega kot sindikalist, ki zagovarja tudi humane odose pri delu, ne morem pristajati. Prvega maja 1882 leta so se delavci v Chicagu uprli ravno takšnemu režimu dela, zato še danes povsod po svetu delavci 1. maj praznujejo kot svoj praznik. Pri nas pa nekateri kot najnovejši dosežek sodobnega podjetništva ponovno uvajajo odnose med delodajalci in delavci, ki sojih v razvitem svetu že pred več kot sto leti odložili na smetišče zgodovine,” pravi Stanislav Šajn. “Omenjeni aneks je tudi v posmeh kolektivni pogodbi in naši delovnopravni zakonodaji. O tem, kakšne zlorabe dopušča takšen aneks, pa niti pomisliti ne smem. Delavci so dejansko potisnjeni dobesedno v suženjski položaj!” “Sedanja ekonomska politika vlade Slovenije nas očitno ne vrača nazaj samo za nekaj desetletij, pač pa jo potiska v odnose iz časov zgodnjega kapitalizma, ki sojih v razviti Evropi presegli že v prejšnjem stoletju,” je prepričan Stanislav Šajn. Tomaž Kšela Pravi čas za sindikalno delitveno ofenzivo Piše: Franček Kavčič SvetZSSS bo konec tega tedna razpravljal o socialnem sporazumu in plačni politiki v letošnjem letu. Soglasje Svobodnih sindikatov o novem sporazumu je odvisno zlasti od sprostitve plačne politike, ki ne sme ovirati uspešnih podjetij. Marsikaj pa je odvisno tudi od že začetih pogajanj o novih kolektivnih pogodbah dejavnosti, o katerih smo pisali v lanskoletni zadnji številki. Svobodni sindikati enotno zahtevajo zlasti polno veljavo kolektivnih pogodb dejavnosti, ki naj bi določale tudi plačno politiko. Načelna stališča o gibanju plač bi po njihovih predlogih lahko zapisali v Socialni sporazum, ki bi na ta način poleg deklaracij vseboval tudi politiko, s čimer bi pri veljavi le pridobil. Če bi sprejeli takšnen socialni sporazum, bi dogovor o gibanju plač postal povsem nepotreben. Dogovor, ki so ga sindikati sklepali z delodajalci in vlado, je nekakšen relikt iz obdobja družbene lastine, ko je bilo samoupravljalce treba odvračati od pretirane delitve. V zadnjih letih je bila ta listina utemeljena zlasti z makroekonomskimi cilji države. Ker je parlament zaradi nadzora izplačil vsako leto dogovor uzakonil, so ga zaposleni občutili kot kruto omejitev in so zato začenjali izgubljati zaupanje v sindikat. Že lansko leto se je podpisu dogovora Pergam izognil, sajje ocenil, da bo prizadel uspešna podjetja, ki jih jev grafični dejavnosti kar nekaj. Prizadel je tudi podjetja, ki so se lani izkopala iz težav in niso mogla stimulirati zaposlenih, ki so ustvarili boljše rezultate. Prav vse, kar je bilo za sindikate sporno že lani, je vprašljivo tudi letos. Dogovor objektivno negira kolektivne pogodbe dejavnosti in vpliva na njihovo nespoštovanje. Za Svobodne sindikate je letos sprejemljiva rast plač, ki bo upoštevala povečanje produktivnosti dela in 80 odstotkov povečanih Življenjskih stroškov. Pomembnoje tudi pravo razmerje med najvišjimi in najnižjimi plačami. Če se bodo najnižje plače povečale za okroglih deset odstotkov ali celo na 55 tisoč tolarjev, kot razmišljajo v Svobodnih sindikatih, se bodo za toliko lahko povečale tudi najvišje plače. Predlagano povišanje najnižjih plač ne bi smelo biti sporno, saj so se socialni parmerji že Umi dogovorili za postopno približevanje evropskim razmerjem med najvišjimi in najnižjimi plačami. Višino najnižjih plač pa naj bi uredil povsem nov zakon, pripravljen po evropskih vzorih, ki bo nadomestil sedanje zastarele predpise o minimalnih osebnih dohodkih. Vlada je sindikatom veliko dolžna še iz socialnega sporazuma za lansko leto. Mislimo zlasti na poenotenje nekaterih materialnih stroškov, kot so dnevnice in regres za prehrano med delom. Sindikati negospodarstva upravičeno terjajo odpravo različnih sistemov plačevanja, saj so državni uslužbenci plačani po najmanj treh sistemih. Skei že tri leta zahteva novo ali vsaj temeljito obnovljeno kolektivno pogodbo za kovinsko in elektroindustrijo, metalurgijo in livarne. Ker vsi dosedanji poizkusi niso bili uspešni, je vodstvo tega sindikata anketiralo članstvo o pripravljenosti, da pogodbo izsilijo tudi s splošno stavko. Rezultat je za Alberta Vodovnika zelo ohrabrujoč, hkrati pa zavezujoč, saj članstvo množično podpira tudi takšno skrajno obliko boja. Od vodstva pa zahteva, naj prej izkoristi druge možne oblike pritiska. Na javno napovedano splošno stavko so se delodajalci odzvali nekoliko tišje. Objavljen je le uvodnik v januarski številki Našega gospodarstva. Avtor, Valter Drozg, podpredsednik gospodarske zbornice, piše, da nova kolektivna pogodba ne more mimo veljavnega sistema delovnih razmerij v naši državi. Če ga prav razumemo, je nova kolektivna pogodba odvisna od nove zakonodaje in zakona o kolektivnih pogodbah. Ker vsega tega še nimamo, Skei nima možnosti za novo pogodbo. Drozg pravi, da delodajalci ne bodo vztrajali na zmanjševanju že pridobljenih pravic za zaposlene, ampak le na usklajevanju z evropskimi standardi. Konkurenčnost slovenskih podjetij na svetovnih trgih narekuje spremembe v kolektivnih pogodbah in nekoliko drugačno oblikovanje nekaterih delovnopravnih institutov. Zahteva Skei za 36-urni delovnik za Drozga ni povsem razumljiva, saj imajo v ZDA, na Japonskem in Švedskem 40-urnega. Avtor omenja tudi ekonomske in tehnološke težave kovinske industrije, ki ne izvirajo iz slabe kolektivne pogodbe in delovnopravne zakonodaje. Opozarja tudi na makroekonomske okvire, ki so za podjetja prevelika obremenitev. Ta skrajšani povzetek Drozgovega uvodnika kaže, da za dosedanje zavlačevanje delodajalci iščejo zgolj opravičila. Opozorilo na 36-urni delovnik je povsem iz trte izvito, saj ga Skei dejansko ni zahteval. Albert Vodovnik je ob pomoči kolegov iz IG Metali opozarjal samo na pozitivne nemške izkušnje s skrajševanjem delovnega časa. Položaj pri sklepanju drugih kolektivnih pogodb dejavnosti se letos ni prav v ničemer spremenil. Večina pogodb je torej krepko zastarelih, nekatere veljajo le toliko, kot veljata splošna kolektivna pogodba in njena tarifna priloga. Najbolj pereče je verjetno v energetiki, saj ministrstvo za delo opozarja SDE, da nove tarifne priloge še ni niti na papirju. Po naših infomacijahje to stanje posledica neskladnosti izplačil z dogovori o plačni politiki v zadnjih letih. Sindikati se zavedajo morebitnih hudih posledic nepodpisa novega dogovora o plačni politiki. Po najslabših scenarijih lahko izgubijo dogovorno in zakonsko opredelitev o 45 tisočakov visokih najnižjih plačah, saj obe listini veljata le do konca marca. Sporočila različnih sindikatov kažejo, da so njihova stališča o teh vprašanjih enotnejša kot kdajkoli. Prav sindikalna neenotnost je v zadnjih letih dajala vladi in delodajalcem veliko prednost na pogajanjih. Po seji Sveta ZSSS, ko bo določil jasno platformo za pogajanja o letošnji plačni politiki, bo torej pravi čas za sindikalno ofenzivo za začetek pogajanj. Nadaljevanje sedanje pasivnosti in čakanje na pozive predsednika vlade je le voda na mlin velikega kombinatorika, ki mora zdaj zapolnjevati luknje, nastale po odločitvi koalicijskega partnerja, ki je pokrival tudi delitveno in socialno področje. 31. januarja 1996 Sindikalna lista februar 1996 Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 1.218,00 2. Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje) 23,00 3. Ločeno življenje 42.422,00 4. Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano 10.605,00 Drugi del V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje avgust-oktober 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 68.128 SIT. 1. Jubilejne nagrade -za 10 let 34.064,00 -za20 let 51.096,00 -za 30 let 68.128,00 2. Nagrada ob upokojitvi 204.384,00 3. Solidarnostne pomoči 68.128,00 Vir: Zavod RS za statistiko Strokovna služba ZSSS Opomba: Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS. KAJ DELAJO V republiških odborih Sindikat obrtnih delavcev Plača po KP med delavci in zasebnimi delodajalci Skladno s 35. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. list RS, št. 39/93 in 23/94) in tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995 ter skladno s 46. členom Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci Republike Slovenije znaša izhodiščna plača (IOD) od 1. januarja 1996 naprej: Skupina Indeks Bruto IOD za polni delovni čas I. 1,00 44.060 II. 1,12 49.347 III. 1,25 55.075 IV. 1,50 66.090 V. 1,65 72.699 VI. 1,90 83.714 VII/1 2,15 94.729 VII/2 2,52 111.03 f Plača po KP med delavci in podjetji drobnega gospodarstva Skladno s 35. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. list RS, št. 39/93 in 23/94) in tarifno prilogo k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1995, ter skladno s 35. členom Kolektivne pogodbe med delavci in podjetji drobnega gospodarstva RS, znaša izhodiščna plača (IOD) od 1. januarja 1996 naprej: . Skupina Indeks Bruto IOD za polni delovni čas I. 1,00 44.060 II. 1,20 52.872 III. 1,40 61.684 IV. 1,60 70.496 V. 1,80 79.308 VI. 2,00 88.120 VII. 2,30 101.338 VIII. 2,70 118.962 IX. 3,20 140.992 V razpredelnicah navedenim zneskom je treba prišteti dodatek zaskupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe) in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela. Ne glede na omejitev sredstev za plače, ki izhaja iz dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu (Ur. list RS, št.22/95), najnižja plača za polni delovni čas ob doseganju predvidenih delovnih rezultatov, ne more biti nižja od 47.147 tolarjev bruto. Vanjo pa ni vključeno izplačilo za delo prek polnega delovnega časa. - Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Včasih so zaslužili več Seje izvršnega odbora sindikata Komunale Novo mesto sva se udeležila sekretar območne organizacije Jožetom Miklič in podpisani. Iz podjetja soji prisostvovali direktor in strokovni sodelavci. V središču obravnave je bila problematika plač in pogajanj o tarifnem delu kolektivne pogodbe. Delavci so namreč precej nezadovoljni s plačami, saj so v preteklosti imeli že relativno boljše in še vedno veljajo za eno najboljših in dobro organiziranih organizacij. Žal jim zakonska omejitev mase skupnih sredstev ne omogoča boljših izplačil, čeprav je čutititi pripravljenost vodstva za to, saj imajo tudi bistveno boljšo kvalifikacijsko strukturo. Zato zahtevajo, naj si v pogajanjih izborimo tako izhodišče, kot smo ga že imeli, in nasprotujejo sprejemu dogovora o politiki plač, sajdosedanji ne upošteva plačilnih razredov, stimulacije in podobnega. Dogovorili smo se za sklic zbora delavcev, na katerem jim bo pojasnjena plačna stimulacija, možnosti za izboljšanje ter perspektive podjetja in zaposlenih. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat poklicnih gasilcev Bodite pozorni na januarske plače! Vse sindikalne zaupnike opozarjam, daje v Uradnem listu RS št. 2/96 objavljen tale ugotovitveni sklep odbora za spremljanje KP za negospodarske dejavnosti: “Na podlagi določil 4. člena aneksa h kolektivni pogodbi izhodiščna plača za prvi tarifni razred (količnik 1,00) za negospodarske dejavnosti za prvo tromesečje leta 1996 znaša 34.170 SIT.” Na osnovi navedene izhodiščne plače mora biti obračunana januarska plača. Bodite pozorni. Konec decembra seje sestal svet Sindikata poklicnih gasilcev in sprejel dva pomembna sklepa. Z novim letom prehajamo na 1-odstotno članarino, rok uveljavitve pa je tri mesece. Podrobno obrazložitev in navodila bodo zaupniki še prejeli. Drugi sklep pa se nanaša na morebitno potrebnost sprememb kolektivne pogodbe za poklicne gasilce. Skladno s tem pozivamo organizacije, naj nam pošljejo predloge ali pobude, kaj naj pri novelaciji upoštevamo. Miloš Mikolič, sekretar illlllll sindikalni mil "l| .........I| |IM|| "H JI,,M Ill| ji ROS delavcev v tekstilni in usnjarski industriji je imel minuli torek zanimiv sestanek. Poslanka Mateja Kožuh Novak, ki je že pred časom z dvema kolegicama obiskala nekaj podjetij iz teh dveh dejavnosti, je sindikatu predlagala srečanje s poslankami državnega zbora. Na njem naj bi se poslanke seznanile z gospodarskim in socialnim položajem v obeh dejavnostih in s predlaganimi ukrepi ter povedale, ali lahko kaj pripomorejo k hitremu sprejetju pravih, učinkovitih ukrepov. Vabilu Mateje Kožuh Novak sta se od dvanajstih vabljenih poslank odzvali le Danica Simšič in Breda Pečan. Vse tri so se potem, ko so imele kaj slišati o položaju v teh dejavnostih ter o pravnem, socialnem in maerialnem položaju v njih zaposlenih, močno ogrele, da bi s svojih poslanskih sedežev in na podlagi članstva v raznih odborih in komisijah državnega zbora lobirale v korist tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije. POSLANKE ROS pa je priporočila, naj hodnjih volitvah pomagajo v državni zbor več žensk. 2 POMAGAJO TEKSTILKAM so ženske bolj realistične moskij zato, ker je ogrozi družina, kadar je prizadel ska, in zato, ker se bo bo-, dilo tudi moškim, če bo palj bolj čvrsto na realnih tleh.| Simšič je sindikatu ponudit možnosti, saj je v državnetf tudi članica nekaterih odb komisij, ki se uk vatjajo s tet blemi, denimo komisije 2 sko politiko, komisije za vp1 Poslanke so veliko slišale: o gospodarskem položaju v panogah, o dolgoletnem prizadevanju sindikata, da bi oblast prepričal o nujnosti obstoja obeh dejavnosti in zato upravičenosti do pomoči države, o nizkih plačah, o protizakonitem metanju delavk na cesto, o deset urnem in še daljšem delovniku, o kmtih delovnih normah in tako naprej. Zvedele so na primer, da imajo delavke v tekstilni industriji na leto še vedno 90 ur daljši delovnik (42-urni delovni teden) kot drugod, in to za nič večjo plačo, in 18 dnevni najnižji dopust, čeprav je drugod v kolektivnih pogodbah že zapisan 20-dnevni najnižji dopust. Ana Križanič, pravnica, jim je razložila, kako delodajalci izkoriščajo pravno praznino in mečejo zaposlene na cesto brez odpravnin ali izpolnitve drugih pravic. Povedala je, kako so izkoriščani delovni invalidi, za katerih težave vodstva podjetij ne kažejo veliko posluha. O višini plač v teh dejavnostih je morda še največ povedal medklic »To je pa veliko, huuu!«, ki gaje bilo deležno mnenje FortaTurka z območnega sindikata Celje, češ da imajo tekstilci na njegovem območju slabe plače, 36 do 45000 tolaijev neto. V nekaterih podjetjih so plače v resnici tudi pol nižje... Alojz Omejc, predsednik ROS in sekretarka ROS Branka Novak sta poslankam posredovala bistvene podatke o položaju v dejavnostih, o slabih obetih v prihodnje, če se nič ne bo zgodilo, ter dosedanjih poteh sindikata, da bi oblast prepričal, daje pomoč potrebna. Če bi bile poslanke med svojimi obiski v tekstilnih tovarnah priče tudi takim prizorom, kot je vračanje ^ knjižic (slika je iz pokojne Pletenine), bi bil njihov vtis o razmerah gotovo še grozljivejši... Skrattka, poslanke so poslušale žalostno zgodbo o usihanju dejavnosti, ki imata trg, imata na tem trgu ime, imata blagovne znamke, poleg tega pa zagotavljata ta hip številna delovna mesta v nerazvitih krajih in državi prinašata nekaj sto milijonov dolarjev neto deviznega priliva. Poslanke so pokazale pravo žensko odločnost, ko je bilo treba konkretno reševati položaj. Podprle so sindikalne zamisli o reševanju dejavnosti, Breda Pečan pa je dejala, da so pripravljene v državnem zboru sprožiti postopke, če vlada ne bo primemo ukrepala. Potreben pa je dogovor z Združenjem tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pri zbornici za prodor teh stališč v državni zbor: vlado in državni zbor daje treba prisiliti, da popravita tiste zakone, ki bi lahko olajšali položaj tekstilcev in usnjarjev ter čevljarjev. Gre za zakone o dokapitalizaciji Izvozne družbe, zakon o delovnih razmerjih, zakon o prisilni poravnavi in stečaju podjetij, zakon o nadomestilu prispevkov za socialno varnost, zakon o subvencioniranju obrestnih mer in še katerega. Matejo Kožuh Novak kot zdravnico po izobrazbi in dolgoletni praksi najbolj skrbi izčrpavanje žensk zaradi dolgega delovnika in trdih delovnih norm. Ker delovna sposobnost proti koncu delovnika pada, seji 15 ur dolg delovnik ne zdi produktiven. Kaj ukreniti zdaj, koje ministrstvo za gospodarske dejavnosti kot glavni tvorec ukrepov »obglavljeno«? Morda bi veljalo izkoristiti delovni zalet, ki traja še nekaj časa tudi po odhodu šefa. Morda bi bilo mogoče izkoristiti tudi trenutno šibkost vlade, saj si premier še enega podobnega primera, kot je bilTamov, ta trenutek verjetno ne more privoščiti. Na končuje Mateja Kožuh Novak sindikatom priporočila, naj se bolj povežejo s tistimi političnimi strankami v parlamentu, ki bra-. nijo delavske pravice. Članicam delovnih invalidov, odbora vstvo, dom in družino. P° pa kajpak dobro gradivo/ rim bi lahko še pravi ^ volitvami prodrla na za^ državnega zbora. Sindikat je bil ponuj{ moči vesel, saj naj bi vl> ta četrtek končno razpU' ukrepih za pomoč teki1' usnjarsko predelovalni m ki jih je pripravilo minisl1! gospodarske dejavnosti 1 tobra in ki sojih ministf^ naj bi še sodelovala čevanju ukrepov, dobila' dinacijo pred štirinajsti1: vi. Premier dr. Janez Dr je pred dnevi navedel sbj pravljene ukrepe za po#: dvema dej avnostima mer za svoje nezadovoljstvo2, ministra za gospodarsk2 nosti dr. Maksa Tajnik^ bodo po Drnovškovo spre' r ukrepi kaj bolj primerni'j koviti, bomo pisali pril11. Boi KORAK NAPREJ Po uspešno končanih pogajanjih smo 22. januarja v Kopru naposled le podpisali tarifno prilogo h kolektivni pogodbi za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost. Pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe smo začeli že maja lani, vendar so bila neuspešna, ker so sindikati vztrajali pri izhodiščnih plačah vsaj v razmerju do SKP za gospodarstvo, doseženem ob sklenitvi panožne pogodbe. Delodajalci na to niso pristali, zato so bila pogajanja prekinjena. Ponovno smo se sestali v novembru, ko smo obra- vnavali vsa odprta vprašanja, ki so se pojavila ob izvajanju kolektivne pogodbe. Takrat smo bili sindikati “postavljeni ob zid”, naj pristanemo na spremembe, kijih predlagajo delodajalci, ali pa bodo odpovedali kolektivno pogodbo. Po temeljitem premisleku smo na predlagane spremembe pristali z zahtevo za dogovor tudi o novi tarifni prilo- gi, pri kateri smo vztrajali na 15 odstotkov višjih izhodiščnih plačah, kot so v SKP za gospodarstvo. To nam je v pogajanjih, ki so temeljila zlasti na analizi obstoječih plač, končno uspelo. Izhodiščne bruto plače za polni delovni čas, ki se izplačujejo od l.januarja letos, so takšne: Tarifni razred Izhodiščna bruto plača v SIT I. 50.669 II. 55.736 in. 62.323 IV. 69.416 v. 78.537 VI. 93.738 VII. 106.405 VIII. 126.673 In kakšne novosti dpisali z aneksom? - V 25. členu se črtJj ca do dveh dni dopustu no delo na računalni*! pravico, ki smo jo sij opravičevali z zdravju-vim delom, se praktik dobi s tretjo alinejo,[| pravico do dveh doda1 dopusta za delo v zdrs' dljivem okolju). -V 84. in 89. členu ladu z odredbo vlade f, čilih stroškov v zvezi2 dopolnjeno, dci je osn^t plača, kar prej ni bil1 opredeljeno in so olj dileme ali bruto ali n2. HiA sekreto^ NEUSKLAJENOST V DRNOVŠKOVI VLADI JE VIR MNOGIH TFZAV V DRŽAVI “Pozvali smo tudi vlado, da ne bi vsa priprava teh ukrepov obtiSala samo na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki pokriva to branžo, ampak naj se v to vključijo tudi drugi resorji. Tudi druga ministrstva imajo namreč škarje in platno, imajo tudi v proračunu določena sredstva za te namene, zato mora priti do 4mm 11 alr-la-SaTm ** prve »lekti »vina »čemi »jev | »je z Halja |tse ■ Heksi N ta »Hko Nbi. ‘jstva lej n iabša da veljakom zlezeš do dvanajsternika, potem si dober. Tisti pa, ki so izgubili oblast, so se pa navadili postati oblastniki, se bodo morali navaditi zdaj postati opozicija. Ta opozicija, ki sedaj nastopa, se bo močno okrepila in bo nova mnogo hujša, kot je bila prejšnja. Odslej bo za vse kriv Peterlovšek, ne več posamezni ministri, kajti oni bodo samo tehnično orodje stroke. Gospod bo nazadnje pokazal, kaj zna. Ah zna vladati? Zna povzdigniti glas nad svojimi ministri in tudi nad ljudstvom? ljudstvo čaka in ugiba, treba bo kaj delati in ne samo govoriti in interpretirati makroekonomske kazalce. V samem vrhu vladne oblasti bodo primti na križ. Drty na srednjega, in že smo tam, ko ni več pomembno, kateri popredsed-nik bo levo ali desno od njega. Če sledimo svetopisemskim markacijam, je bil desni razbojnik boljši od levega, ki mu je bilo ime Baraba. Stanje in razmere zadnjih let pri nas so pokazale, da gre za veliko svetopisemsko zmoto - vsaj v našem slovenskem primeru. Zato je vprašanje, kdo bo jutri desni in boljši na levi? Na treh križih dva odrešenika (Lojz in Drty)? Sta res pripravljena umreti za nas? Ahjima je samo všeč, da sta razpeta in izpostavljena? To bomo kmalu videli. Sultan Ko feljs «rgl »Ha tečaj dvei teča »L Nil ^var hi ■Na 'dboi Ne Minister je del vlade in je del neke stranke, obenem pa je uradnik. Pri nobenem ministru se vse troje ne posreči. Tudi če je minister samo uradnik, je tisto, kan počne, prejkoslej politika. Če bi bila vsa vlada tehnična, bi morda človek lahko še verjel, daje sestavljena iz tehničnih ministrov. Vendar prej bi rekel: če ena od strank zapusti vlado, v vladi pa ostaneta dve od prejšnjih članic koalicije, potem ministri, ki ostanejo, pa če so njihovi nazori in delovarje še tako v smislu stranke, ki jih je postavila, postanejo pač člani vlade drugačne koalicije. No, ker govorim o konkretnem problemu in ker so ministri odstopili in so torej samo ministri v odstopu, oziroma samo še vršilci dolžnosti, oziroma so samo ministri v tehničnem smislu, se nam prikažejo trye problemi. Prvi: ostalih dveh članic koalicije kultura, znanost in sociala takoahtako ne zanimaj o, zato sta preprosto zato, da ta področja pokrijejo apolitični vršilci dolžnosti. Druga možnost: LDS in SKD imata toliko idej, kako Franček Rudolf: Praktični fundamentalizem Kaj ie to minister? ta področja urediti, da se bodo njuni kandidati takoj spopadli za ta mesta. Tretja možnost: Združena lista socialnih demokratov meni, da se na teh področjih v sistemu, kakršen je, ne da ničesar narediti, in upa, da si bo kaka nova stranka s kulturo, znanostjo in socialo nakopalajezo volivcev. Četrta možnost: Združena lista je odšla iz vlada, ker v pragmatično tržno usmerjeni vladi ni bilo prostora za njene optimistične socialne opcije. Likerje začela stranka svoje lastne ministre doživljati kot tuje politične akterje, spremenjene in utopljene v kontekstu vlade, se jih je pač znebila. Vendar, tu postane zabavno! LDS in SKD menita, da sta že tako socialni in demokratični, zakaj bi skrivali izraz, tako komunistični, daje čisto vseeno, če so ministri Združene liste kar lepo njuni ministri. Ker stranke v slovenskem parlamentu že preizkušajo, kako je, če si med sabo prevzemajo poslance. Zakaj bi bilo tako nezanimivo prevzemati si ministre? Končno smo vsi Slovenci. In vsi otroci so- cializma in samoupravljanja. Kar je po mojem mnenju potrebno vsakdan vsakomur ponoviti. In Neevropejci. Kar si tudi moramo vsak dan ponavljati. Po letu devetdeset se je sistem dramatično menjal. Hierarhičen in dovolj avtoritaren model uprave je to. Minister ima ogromne pristojnosti. Kot seje pokazalo v primeru Tajnikar. Ne sicer tako ogromne, da bi lahko brez težav posloval z rusko mafijo. Vendar, kot se je pokazalo v mnogih drugih primerih v zadnjih treh vladah, dovolj velike, da spravi ljudi iz svoje stranke na ustrezna mesta in da o svojem področju razmišlja na specifičen način svoje stranke. Povedati si moramo, ravno ob dogodkih zadnjega tedna, da je naš sistem strankarski, da so stranke izrazito pohtične grupacije, pa če so se že dovolj razvile ali ne, in da so ministri izrazito politične figure in da ravno kot izrazito pohtične figure lahko učinkujejo mnogo ostreje in hitreje, kot bi sicer. Ne preostane mi drugega kot ugotoviti, daje koalicija, ki vseeno pred rokom razpade, pa če po zaslugi katerekoli strani, bila torej vseeno preheteroge-na, preveč sestavljena v smislu pomirjevanja, v smislu začasnega premirja med izredno razklanimi strankarskimi ah še bolj ideološkimi opcijami. Če je Združena lista začela sedem mesecev pred volitvami zatrjevati, da z LDS-jem in SKDjem nima nič skupnega, je vprašanje, ah je pri tem zatrjevanju lahko vsaj minimalno prepričljiva. SKD že tri leta zagotavlja svoji volilni bazi, da nima nič z Združeno listo. Vendar če res ni imela nič z Združeno listo, zakaj bi potem zdaj Združena lista bila nezadovoljna.in zakaj bi odšla? Kaj pa, če je stvar veliko hujša in med SKD in ZLSD sploh ni dovolj velike razlike? Kaj bodo potem rekli eni in drugi volivci? LDS je vsa tri leta in več deloval kot stranka, kije pač potrpežljiva z ZLSD in SKD. Kije pač primerna za različne koktejle. Kije pač dovolj liberalna, da prenese tudi manj liberalne partnerje. Vendar če je stranka tako liberalna,d a ima, lahko ministre tudi iz stranke, ki je ne more več prenašati, potem se nam razkrije kot zgolj pragmatična združba kakršnihkoli politik. Če je katerakoli stranka lahko z LDS in SKD v koaliciji, potem nikjer ni rečeno, da ne bi katerakoli stranka tudi zatavala v koalicijo, se pravi v aktualno vlado. Naslednje vprašanje: ah se splača biti minister, pa tudi za štirinajst dni? febit Odgovor je jasen. jadn Tudi vlada za nekaj me- i aVg secev je lahko učinkovita vlada, kaj šele minister za S °t0[ nekaj tednov. Ah celo za tev štirinajst dni. Kljub temu, ^ da so pravila igre v razhčnih ,i;0v' državah različna, 'ofji menim, daje najbolj važ-no, da imamo državo, kjer prcc bo vlada vedno morala izra- !us. žati naj večji tisti hip možni L(, politični naboj parlamenta. ^ Z drugimi besedami: kaj naj ^ mi pomagajo ministri, če so ^ nevtralni. Tehnični. Prha- arje godljivi. Ministerje zato mi- nejr nister, da nosi s sabo svoj ieka, pohtičen koncept, predvsem e|„ pa idejo, kako ga bo vsaj emi deloma in vsaj postopoma >ik I udejanjil. Nfi V treh slovenskih vladah ^go' so ministri postajah bolj in 5% Vu-VH rzej -nooliitri 'P-noGeviatrarnP PKftf bolj zanesljivi. Presejavanje “Ko( v »»Os ministrov j e prineslo rezultat: so primernejši za tisto, ^ kar počnejo. Čeprav se da ip0^ prav gotovo vedno najti še Hij, primernejše. Z vsako stran- :okra ko, ki zapušča koalicijo in Lovj vladno orbito, pa se občins- Hans tvu jasno prikazuje, kako »Iste se število pohtičnih možnosti 'dgo v Sloveniji hitro in zane- 'j^h sljivo krči. Obetamo si lahko manj strank. Vendar močnejših. |fe ZDAJ m DO KONCA! —»urne pogouDe, Doflonovinarji ceioine ivi \ aioveiuja v iuick, ..... - 'Trilarja, opolnoči začeli stavko, ki bo trajala do uresničitve spnsjela,uporabljatipanajbijihzačela avkovnih zahtev. z marcem. Na predlog sindikata naj bi delež sredstev za nagrajevanje ^aj pravzaprav zahtevajo? »Nič kolege, ki sodelujejo z RTVS. Vo- delovne uspešnosti novinaijev v masi ^8ega, da ne bo kakšne pomote, dstvu predlagajo, da bi tem do konca za novinarske plače znašal najmanj ! zgolj in samo spoštovanje ko- januaija ponudili pogodbe o rednem 5 odstotkov. FtlVne pogodbe za poklicne no- sodelovanju, v katerih bi bile njihove »S temi zahtevami smo skušali pjo!« nam je povedala predse- pravice urejene na isti ravni kot pra- prvič prodreti 22. januarja, torej ^ sindikata radijskih novinaijev vice zaposlenih tudi glede rednega že dan pred napovedano stavko no- Ljubljani) in članica stavkovnega dopusta in regresa za letni dopust, vinarjev Radia Slovenija. Ker pa 'bora RTVS AlenkaTerlep, ki jo študijskega dopusta in nadomesti- so se naša pogajanja z vodstvom PluŠalci Radia Slovenija poznajo la plače za čas odsotnosti zaradi bo- znašla v slepi ulici in ker naše Specialistko za področja sindika- lezni. Dalje mu predlagajo, naj za- zahteve živo zadevajo tudi kole- f'n Plačne politike. prosi inšpekcijo zadelo pri ministr- Med stavkovnimi zahtevami so Prvem mpRhi Ič-ainaV nlnrp. »Po la plače za čas cxlsotnosti zaradi bo- znašla v slepi ulici in ker nase lezni. Dalje mu predlagajo, naj za- zahteve živo zadevajo tudi kole-prosi inšpekcijo zadelo pri ministr- ge s televizije, smo se na pobudo V? • Vi ■ v stavkovnimi zahtevami so Prvem mestu kajpak plače. »Po cktivni pogodbi za poklicne Jtnaijeje bila izhodiščna plača J:embralani .vredna’ 53.723 to-J,ev bruto, na celotnem RTVS lJe znašala 43.782. No, resni-JJ3 ljubo ta razlika ni tako očitna, Se zdi na prvi pogled, ker so eksna razmerja med posamezni tarifnimi razredi pri nas ne-. 'ko višja kot v kolektivni po-1. '• Vendar to ne spremeni •Jsjva, da sodijo novinarji RTVS I b najmanj cenjene v državi. P Sese menda godi le še kole-i. "a Slovencu,« jeTerlepova iiprej s konkretnimi podatki gazirala položaj, nato pa zao- ■§ rZila: »Zato poleg izplačevanja ^ ^ m skladno z izhodiščno plačo g___________________________________________________J tde^ /a*ltevamo tutli uskladitev Radijska novinarka Alenka Terlep (desno) bo v teh dneh spet pred hudi-s-sne razvrstitve novinarjev s mi preizkušnjami. Njena kolegica s TVS Jasna Krljič (levo), kije na f n>mi razmeiji iz44. členako- porodniškem dopustu, ji gotovo ne zavida... f tvne pogodbe za poklicne no- paije. Da bo enkrat za vselej red stvu za delo, dmžino in socialne za- izvršnega odbora Sindikata novici batem področju, skratka...« deve za mnenje o upravičenosti vna- narjev Slovenije 23. januarja so- S tretjo stavkovno zahtevo - za- šanja konkurenčne klavzule v orne- glasno odločili za stavko celotnega lovitev pravic samostojnih novi- njene pogodbe; dotlej pa konku- RTVS,« je pogovor zaključila ^ev v skladu z drugi m odstavkom renčne klavzule naj nebi veljale. AlenkaTerlep, mimogrede pa Jena kolektivne pogodbe za po- Začetrto.zadnjozahtevo—obliko- dodala, da bi predsednik SNS Crte novinaije-, so se zavzeli za vanje normativov za normalno no- Venčeslav Japelj odstopil, če (M POTEZI SO SODNIKI Kot kaže, se bo po dobrem poldrugem mesecu natezanj črno-.^Jska »tragikomedija zmešnjav« le začela razpletati: delavcem !*?Usa je namreč do prejšnjega petka uspelo prepričati vse tri ' ^tnike podjetja, da so se podpisali na njihov predlog za začetek ,cajnega postopka. Dokument so kajpak takoj odnesli k svojemu j ^niku, ki bo zdaj na novomeškem sodišču predlagal začetek eeajnega postopka. ["Le tako bomo lahko prišli do !, °Jih pravic na zavodu za zapo-j. v3nje,«je to potezo znova opra-k'1 Franc Panjan, predsednik .bfa delavcev in stavkovnega ^ °raTergusa, in pojasnil: »Za leto edini izhod, saj smo brez ' lte Pare in do vratu v dolgovih, pbjo plačo smo namreč dobi-avgusta lani...« J* Pridobitvijo teh podpisov . ®rej odpadli vsi zapleti okoli aja. Dolenjska banka kot ^bečja upnica Tergusa je sta-^vpemu odboru namreč spo-|( p. da ne namerava začeti Rajnega postopka za Obrt ijphodnie0Tergusa), zaTer- L Pa le pod pogojem, če ga 0 družno predlagali oboji - sprva naprtiti na pleča delavcev, češ »saj so vendar oni zainteresirani za stečaj«; v petek pa so se le premislili in pristali na plačilo. Zakaj tolikšen preobrat? Najbrž zaradi razmišljanj lastnikov Tergusa, da bi prodano delavci in solastniki. Potrebno je bilo zbrati le še denar, potreben za uvedbo postopka. Lastniki so nameravali to breme Obrt (predhodnicoTergusa), ki je last Dolenjske banke, nekako spet oživili in nadaljevali proizvodnjo v istih prostorih... “^ašim trgovcem je več do to-iJ'6'! d° časti; zlasti na ob-Jnih področjih so imeli pre-. ateri svoje prodajalne odprte a °b dnevu državnosti!« S .j, 'besedamijepodpredsed-. , Rožič začel tiskovno "terenco Sindikata delavcev rj®vme Slovenije (SDT), na Sli 50 Podstavili »problema-0 obratovalnega časa v dejali trgovine« Ker smo omenjeni dokument Pobudami in sklepi vred obja-L,1 v Prejšnji številki DE, naj , rat ponovimo le nekaj poda-1|°v'z ankete, ki jo je med svojim •anstvom izvedel SDT: kar 63 1 stoti;OV tistih, ki so doslej že ( ®°v°rili na vprašalnik (27% ihr!* naPr°i>enih), je za ukinitev L . valnega časa ob nedeljah in (12 odstotkov jih je proti. 25 odstotkov pa je neopredeljenih); še več pa jih soglaša z mnenjem, da nered in anarhija na tem področju zahtevata odločnejše ukrepe oblasti, delodajalcev in sindikatov. »Nič čudnega, če vemo, da v dejavnosti trgovine ta čas posluje nekaj več kot 12.800 pravnih subjektov, ki zaposlujejo že čez 56.000 delavcev - pretežno žensk, med katerimi je tudi veliko mater z majhnimi otroki,« je rezultate ankete analiziral sekretar Sandi Bartol in dodal: »V SDT seveda ne nasprotujemo dežurstvom ob sobotnih popoldnevih in nedeljskih dopoldnevih. Nedopustno do delavk in delavcev pa se nam zdi, da so lahko odprte prav vse prodajalne, če se tako odločijo njihovi lastniki. Zdaj veljavni pravilnik jim to namreč omogoča.« Zato je SDT sklenil predlagati združenju za trgovino pri GZS, Zvezi potrošnikov Slovenije in ministrstvu za gospodarske dejavnosti, naj družno z njimi oblikujejo posebno »delovno skupino zainteresiranih partneijev«, ki bi pripravila zasnove novega pravilnika o obratovalnem času, hkrati pa natančno opredelila, kaj je pravzaprav -dežurstvo. Kot smo zvedeli, je državni sekretar za trgovino v ministrstvu za gospodarske dejavnosti DavorValentinčič z zadovoljstvom Stavko, ki naj bi jo 23. januarja začeli novinarji Radia Slovenija, so med prvimi podprli Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov 90, Fides in Sindikat cestnega prometa Slovenije (Pergam) ter sindikata novinarjev Dela in Delavske enotnosti. »Znotraj RTVS pa nas, zanimivo, id podprl noben drug sindikat, čeprav smo jih s pismom o dobrih namerah obvestili, da se nikakor ne bomo pogajali na njihov račun,« je povedala Terlepova. Solidarnost s kolegi z RTVS je v imenu 400.000-članske Mednarodne novinarske federacije (IFJ) izrazila tudi namestnica generalnega sekretarja Bettl-ne Peters iz Bruslja, ki je pozvala vodstvo RTVS, naj spoštuje dogovor o novinarskih plačah in se o tem pogajaš sindikatom. Predsednik Društva novinarjev Slovenije Marjan Sedmak pa je v pismu podpore opozoril na odgovornost vodstvo RTVS, »kije s svojo večmesečno pasivno držo v veliki meri prispevalo k naraščanju konfliktnosti v odnosih med obema socialnima partnerjema. Vendar pa v tej zvezi ne moremo spregledati prav nič manjše odgovornosti slovenske vlade zaradi njene pasivne drže, ko gre za reševanje eksistenčnih vprašanj javne radiodifuzije in ko gre za oblikovanje občih parametrov medijske politike v Sloveniji Se posebej pa DNS opozarja na dejstvo, da je novinarski poklic v Sloveniji pod tako hudimi pritiski pavperizadje, da pomeni to stanje že spodkopavanje svobode tiska kot človekove pra-vice In kot enega od osrednjih temeljev delujoče demokracije.« se ne bi odločili za ta korak. Stavka novinarjev celotnega RTV S - od Kopra do Maribora -se bo torej začela 6. t. m. ob 00.00, trajala pa bo do uresničitve omenjenih stavkovnih zahtev. D. K. »Kaj takega bi se morda res “ lahko zgodilo, vendar šele potem, ko bomo dobili zaostale plače in polovico regresa, kar znese povprečno po 300 tisočakov na zaposlenega,« nam je povedal Franc Panjan, zraven pa podvomil, da bi lahko do tega denarja prišli iz stečajne mase Tergusa, saj je praktično brez premoženja; če pa gaje že kaj, je gotovo pod bančno hipoteko. »Dokler pa nam tega dolga ne bodo poravnali, v teh prostorih ne bo proizvodnje ne pod firmo Tergus ne pod firmo Obrt, ker v njih pač stavkamo...« Kot smo zvedeli ob zaključku redakcije (sreda, 31. januarja), delavci še vedno zasedajo prostore Tergusa. »Dokler nam banka ne bo sporočila, kolikšna bo kupnina, in dokler je potem naš advokat ne bo dobil, bo stavka pač še trajala,« nam je sporočil predsednik Območne organizacije ZSSS Bele krajine Jožef Kočevar, kije ves čas z delavci in je šel z njimi iskat podpis enega od solastnikov Tergusa celo v Borovnico. »Upamo pa, da bo v roku desetih dni .zadeva Tergus’ že ad acta...« D. K. KAJ DELAJO KONEC ANARHIJE? sprejel pobudo SDT in napovedal skorajšnji začetek priprav za oblikovanje novega pravilnika o obratovalnem času. »Da bo tudi pri nas naposled tako, kot je v zahodnih državah običajno,« bi dodal podpredsednik SDT Lado Rožič in argumentiral: »Med našim obiskom v Furlaniji-Julijski krajini so nam naši gostitelji povedali naslednje: pri njih določa obratovalni čas župan, kontrolira pa ga policija; in če še tretjič zaloti kakšnega kršitelja, ta ne v tem kraju ne v tej občini nikoli več ne bo mogel imeti svoje trgovine...« D. K. V republiških odborih Sindikat gozdarstva Po čem smo Količnik možne rasti plač v skladu s 3. točko Dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu (Ur. 1. RS, št. 22/95), ugotovljen na podlagi podatkov o rasti cen na drobno v obdobju oktober-december 1995, znaša 1,020 (Ur. 1. RS, št. 2/96). Upoštevaje ta količnik, so izhodiščne plače po kolektivni pogodbi za gospodarstvo v obdobju januar-marec 1996 takšne: Tarifni razred Izhodiščna bruto plača A B li I. 53.957 53.957 li n. 59.353 78.777 ll m. 66.367 90.108 | IV. 73.921 96.043 ij V. 83.633 98.741 11 VI. 99.820 104.137 i VII. 113.310 129.497 ■ VIII. 134.893 153.777 1 IX. 161.871 184.533 Marjan Ferčec, sekretar SINLES - Sindikat lesarstva Izhodiščne plače januar-marec 1996 Tarifni razred Izhodiščna bruto plača 1. 44.060 II. 48.466 III. 54.194 IV. 60.362 V. 68.293 VI. 81.511 VII. 92.256 VIII. 110.150 IX. 132.180 Količnik možne rasti plač v skladu s 3. točko Dogovora o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu (Ur. 1. RS, št. 22/95), ugotovljen na podlagi podatkov o rasti cen na drobno v obdobju oktober-december 1995, znaša 1,020 (Ur. 1. RS, št. 2/96). Upoštevaje ta količnik, so izhodiščne plače po kolektivni pogodbi za gospodarstvo v obdobju januar-marec 1996 takšne: Marjan Ferčec, sekretar Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Gremo smučat! Komisija za šport in rekreacijo pri SDGD in sindikat SGPZasavjeTrbovlje-obema predseduje neutrudni RudiTomše - bosta v sodelovanju z Ingradom, gostinstvo Celje, 24. februarja na Rogli organizirala tradicionalne, letos že 33. zimske športne igre SDGD Slovenije - SIG 96. Na sporedu bosta veleslalom in smučarski tek. Prijave za ŠIG 96, na katerih smejo sodelovati vsi člani SDGD, pošljitenajkasneje do 10. februarja 1996 na naslov: Splošno gradbeno podjetje Zasavje, 61.420 TVbovlje, Savinjska cesta 15 (RudiTomše). Hkrati s prijavo morate nažiro račun SGP Zasavje Trbovlje, OO ZS, št.: 52700-678-60132 položiti še Startnino, ki znaša 1.000 tolarjev na tekmovalca. Če bi radi izvedeli še kakšno »podrobnost«, pokličite RudijaTomšeta na številko (0601) 27-055. Pa nikar se ne obotavljajte... D. K. SODO - Sindikat državnih in družbenih organov Podpisali pogodbo o pogojih dela sindikata v UIKS Na konferenci sindikata Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) so bili poleg predsednikov sindikata prisotni vsi upravniki in direktorica UIKS pri Ministrstvu za pravosodje. Po več kot enoletnih prizadevanjih je bila podpisana pogodba o pogojih delasindikata v UIKS, kar bo omogočalo tvomejše sodelovanje med njim in vodstvom. Direktorica je v obširni informaciji sindikat seznanila s sklepi Računskega sodišča RS glede obračunavanja dodatka na podlagi zavarovalne dobe s povečanjem, jubilejnih nagrad, boleznin, odpravnin, dodatka za posebne pogoje dela. Sindikat je ocenil, da bo potrebno od Računskega sodišča zahtevati sklepe z obrazložitvijo in ugotovitvijo, kakšno vlogo ima lahko sindikat pri oblikovanju pripomb na poročilo Računskega soidšča - neposredno ali preko posameznega delodajalca. Bistvo sklepov Računskega sodišča je v tem, da bodo delavci od februarja prejemali za nekaj odstotkov nižje plače. Čigav bo Barbat? ROS je 31 .januaija prejel sporočilo generalnega sekretarja vlade, da bo pogovor o lastniškem statusu, gospodarjenju in upravljanju počitniškega objekta Barbat na Rabu, ki je bil do leta 1980 lastnina SDDO, organiziran z direktorjem Servisa skupnih služb vlade. Pogovor s predstavniki vlade o pismu ROS 12. 12. 1995 pa bo prihodnji teden. Drago Ščernjavič, sekretar V drugih sindikatih KOSINUS - Konfederacija sindikatov uslužbencev Slovenije Rojstvo nove sindikalne konfederacije V »Vrtnici« hotela Holiday Inn v Ljublajni sta predsednik Konfederacije sindikatov delavcev zavodov Slovenije (SI ZA) Janez Crikvenčič (v sredini levo) in predsednik Sindikata delavcev bank in hranilnic Slovenije (SBS) Drago Jurenec (v sredini desno) svečano podpisala akt o ustanovitvi Konfederacijesindikatov uslužbencev Slovenije (KOSINUS), ki naj bi »znotraj sindikalnega pluralizma« učinkoviteje uveljavljala temeljne interese skoraj 8.000 uslužbencev bank, hranilnic, inštitutov, zavodov in drugih ustanov. »Podpis akta o ustanovitvi Kosinusa je plod dolgoletnega sodelovanja med obema sindikatoma,« sta domala v en glas povedala predsednika obeh sindikatov, ki bosta navznoter delovala avtonomno, navzven pa dmžno. Na vprašanje, ali se nam po zdražitvi obeh sindikatov v Kosinus v Sloveniji obeta še peta sindikalna centrala, nista odgovorila nikalno. »Vsekakor pa si bomo prizadevali za pridobitev reprezentativnosti, s čimer bi si lahko utrli pot v ekonomsko-socialni svet...« Ustanovna skupščina nove sindikalne konfederacije naj bi bila čez mesec dni. D. K. Delodajalci debatirali o plačni politiki v DOBIČEK IN RAZVOJ IMATA PREDNOST Dva meseca pred iztekom veljavnosti sedanjemu dogovoru o plačah partnerji v socialnem dogovarjanju, vlada, delodajalci in sindikati, še nimajo skupnega odgovora na vprašanje, kakšna naj bo letošnja politika plač in kakšen naj bo socialni sporazum. Glede na dosedanja razhajanja v stališčih bi se celo lahko zgodilo, da bi dogovor o plačah sploh ne bil sklenjen, in to bi dalo vladi možnost, da vnovič poseže po zakonski prisili uravnavanja plač. Da se vlada ne namerava in menda tudi ne more odreči vplivu na politiko plač, pa je dal njen predsednik jasno vedeti ob več priložnostih. Pred kratkim je združenje delodajalcev izkoristilo svojo skupščino, na kateri so obravnavali nekatera statutarna in kadrovska vprašanja svojega združenja, tudi za razpravo o letošnjih pogajanjih o socialnem miru ter o dogovarjanju o politiki plač. Združenje meni, da letos plače ne bi smele realno rasti, z izjemo uspešnih podjetij. Prihranek bi morali uporabiti za produktivne naložbe. Kolektivne pogodbe pa terjajo korenite popravke tudi v normativnem delu in dogovor o tem bo treba doseči s sindikati še letos! Uvodoma velja povedati, da so se delodajalci okrepili: za člane upravnega odbora so pridobili znanega raziskovalca socialnega partnerstva dr. Igoija Lukšiča, docenta na Fakulteti za družbene vede, predsednika Združenja Manager Jakoba Piskernika in predsednika Združenja podjetnikov Franca Zavodnika. Neposredna povezava med temi tremi združenji bo nedvomno okrepila pogajalsko moč delodajalcev v pogajanjih o socialnem miru v celoti in o njegovih delih, denimo o politiki plač. Dobre pogajalske sposobnosti in tudi močne argumente bo združenje delodajalcev potrebovalo, kajti razhajanja v stališčih med socialnimi partnerji so za zdaj kar velika. Poleg tega želijo delodajalci vnesti zlasti v kolektivne pogodbe in v dogovor o plačah precej sprememb, ki pa vse niso všeč drugima dvema partnerjema, vladi in sindikatom. Vlada in delodajalci so enotni pri stališču, da je treba obvladovati globalna gibanja plač, se pravi predvsem preprečiti prekomerno rast realnih plač. Sicer pa poglejmo, kako je na skupščini združenja za zdaj še nedo-končna in torej neuradna stališča delodajalcev »osvetlil« njegov predsednik Miran Goslar. Goslar se je dotaknil predvsem tistih vprašanj, ki so za zdaj v po-gajajnjih so socialnem paktu in plačni politiki najbolj odprta. Poudaril je, daje normativni del splošne kolektivne pogodbe potreben bistvenih popravkov in da seje treba s sindikati še letos sporazumeti o njih. Pri tem je opozoril, naj delodajalci počakajo na spremembe v splošni kolektivni pogodbi, ker je le-ta okvir za oblikovanje panožnih in naj v panogah pogodbe spreminjajo le v primeru bistveno spremenjenih razmer. Med najbolj odprtimi vprašanji pri pogajanjih je omenil višino minimalne plače in težnje sindikatov za povečanje izhodiščnih plač za posamezne razrede. Sindikati zahtevajo dvig minimalne plače na 55.000 do 60.000 tolarjev bruto s sedaj veljavnih dobrih 47.000, češ daje še ta vsota prenizka, da bi pokrila življenjske stroške. Delodajalci se s tem argumentom strinjajo, vendar pa takoj položijo na mizo svojega: če bi se izhodiščne plače povečale na zahtevane vsote, bi gospodarstvo ta strošek sila težko preneslo. V nekaterih panogah pa najnižje plače tako že presegajo dogovorjeno raven. Podoben argument uporabljajo delodajalci proti zahtevam sindikatov za dvig izhodiščnih plač za posamezne, zlasti najnižje razrede, ki se zdaj sučejo v bruto zneskih od dobrih 44.000 tolarjev za prvi razred pa do dobrih 132.000 tolarjev za devetega. Delodajalci trdijo, da ni razlogov za povečevanje izhodiščnih plač preko eskalacijske lestvice in kot posledico takega početja omenjajo večje število podjetij v prisilni poravnavi, v stečajih, izgubo delovnih mest... Previdnost jim narekuje tudi iztožljivost izhodiščnih plač. »Mi moramo skrbeti za konkurenčnost in dobičkonosnost podjetij,« je dejal Miran Goslar. »Stroški dela morajo pasti, obenem se morata povečati produktivnost in kakovost. Zato umih postavk nika-korne smemo dvigovati. Delodajalci seveda nismo za zniževanje plač, smo za to, da rastejo in da so motivirajoči dejavnik.Toda rasti morajo v okviru zmožnosti!« Za razliko od sindikatov delodajalci ne menijo, da bi dogovor o plačah kakorkoli omejeval ali oviral uresničevanje kolektivnih pogodb. Delodajalci menijo, da bo vsa ta odprta vprašanja laže urejati, ko bo sistem plač upošteval dejanske plače namesto izhodiščnih, najnižje plače pa bo določal zakon. Delodajalci pa imajo različne poglede tudi od vladinih, zlasti ko gre za vprašanje, katera podjetja naj sporazum zaobseže, in pri orne- jevanju plač. Vlada bi bila rada bolj restriktivna: dogovor o politki plač naj bi veljal za vsa podjetja, razen za tista, ki imajo manj kakor tri zaposlene; uspešna podjetja naj bi izplačevala dodatno manjši del dobička, kakor meni združenje delodajalcev. Delodajalci bi veljavo zakona o plačah omejili na podjetja, ki imajo več kot 11 zaposlenih, izvzeli bi tudi družinska podjetja. Ljudem, ki so svoj denar vložili v kako dejavnost in so življenjsko odvisni od ustvarjenega dobička, pač ni treba predpisovati zgornjega roba plač. S takim sistemom bi tudi močno poenostavili in pocenili administracijo. . Vlada meni, naj bi uspešna podjetja letos izplačevala kot dodatek kvečjemu pol mesečne plače iz dobička. Kdor bi izplačal več, bi bil obdavčen s stoodstotnim davkom. Goslarje povedal, da bi bilo prav, če bi uspešna podjetja smela izplačevati na račun dobička vsaj njegovo četrtino ali pa denimo 13. in 14. plačo. Uspešna podjetja naj imajo pri oblikovanju mase plač več svobo- Miran Goslar: Delodajalci moramo skrbeti za konkurenčnost in dobičkonosnost podjetij. Zato smo za to, da bi plače spodbujevalno vplivale, vendar v okviru zmožnosti gospodarstva. de. Na celotno maso plač to ne bo močno vplivalo. Od novembra lani- A ko je vlada dovolila uspešnim po- |" djetjem izplačati za 10 odsotkov ve! —. kot drugim, je to možnost izkorij stilo le 240 podjetij. To po prepričanju Goslača kaže, da ali ni več pri uspešnih podjetij ali pa da druga- Jat ki bi plače smela dvigniti, tega niso či> storila, ker že imajo višje plače- Še Delodajalci se zavzemajo, da plače na menedžerjev ne bi bile izvzete h za skupne mase plač v podjetjih, in ps če seveda, da zakon ne bi omejeval čj, menedžerskih plač. Lastniki podjetij da bodo to sami dovolj uspešno; 'storili. ^ Skratka, delodajalci so za po- , gajanjao socialnem mim in o plačah-Bo pa treba letos na tem področja 1 ustrezneje ravnati, da bi kaj osta- 1 lo tudi za razvoj gospodarstva. Plače bi zato morale capljati za inflacijo- nt izjeme bi bila uspešna in neuspešna pt podjetja (izgubarji). Izgubarji ne bi ve smeli dvigovati plač nominalno- sp razen pri najnižjih izhodiščnih po- je stavkah in pri minimalnih plačah- sp Boris Rugelj SF til Brskamo po statistiki v P' ALI PROIZVAJALCEM ZMANJKUJE SAPE? Proizvodnja v slovenski industriji upada že od avgusta in decembra je bila je bila celo najskromnejša v vsem lanskem letu. Prazniki pač, kot avgusta dopusti, bi dejali mnogi in prav bi imeli. Le da tolikšnega upada, za dobrih 9 odstotkov je bila nižja od lanskega povprečja ter za 5,6 odstotka od ravni v novembru, niso povzročili le prazniki, ki sojih mnogi podaljšali še v dopust. Zaradi decembrskega zmanjšanja seje na letni ravni obseg proizvodnje v industriji znižal na 2-od-stotno rast, čeprav je bila po enajstih mesecih še 2,6-odstotna. Statistični urad sporoča, da padca proizvodnje ni kriva slabša založenost s surovinami. S preskrbo je bilo zadovoljnih 86 odstotkov podjetij, to je 3 odstotke več kakor novembra in največ v zadnjih dveh letih. Slabše je z naročili. Novembraje bilo še 55 odstotkov podjetij zadovoljnih z naročili iz tujine, decembra le še 51 odsotkov. S prodajo doma je bila zadovoljna polovica podjetij in 8 odstotkov s prodajo v nekdanjo Jugoslavijo. Ob tem je zanimivo, da seje zmanjšalo število podjetij, ki so bila povsem nezadovoljna s prodajo: z ene četrtine se je delež le-teh zmanjšal na 22 odstotkov. Na proizvo- dnjo vpliva tudi pretok denarja. Lani le 26 odstotkov podjetij ni imelo težav s poplačilom terjatev, kar 15 odstotkov pa je v anketi Statističnega urada zapisalo-daje plačevanje kritično. Če ne dobiš pravočasno plačanih izdelkov, moraš v banko po kredit.Toda kar 43 odstotkov podjetij ni bilo zadovoljnih z možnostmi najemanja posojil za obratna sredstva v bankah, 8 odstotkov podjetij je možnost pridobitve kredita opisalo kot kritično. Preostala so bila zadovoljna. Vpliva spremembe tečajne politika v začetku decembra pa seveda še ni bilo mogoče pričakovati, ta bo svoje dobre in slabe strani pokazal letos. Bi pa dodali, da seje tečaj tolarja približeval realni vrednosti vso drugo polovico lanskega leta in da so mnogi izvozniki še pred decembrsko spremembo tečaja trdili, da tečaj tolarja ni več glavna ovira pri izvozu. Skratka obseg industrijske proizvodnje je lani usihal in vzrokov je bilo več. Kako bo letos? Če sledimo dr. Jožetu Mencingerju, češ da za tako majhno gospodarstvo petodstotna rast družbenega proizvoda, kot smo ga skoraj dosegli lani, ni nič kaj izjemen dosežek, potem S6 mu tudi letos ne bi smelo biti pretežko približati. Izšla je nova knjiga o soupravljanju v KAKO USPESN0 SOUPRAVLJATI V založbi ČZP Enotnost je te dni izšla knjižica »Učinkovito soupravljanje«. Napisali sojo Lučka Bohm, Vekoslava Krašovec, Metka Roksandič, Ciril Urek in Milan Utroša, gradivo zanjo pa je nastajalo na seminarjih in v avtorski delavnici o delavskem soupravljanju, ki jih je lani organizirala ZSSS, sofinanciral pa Pharov program za demokracijo. Na seminarjih in avtorski delavnici so pomagali strokovnjaki iz Zveze sindikatov Nemčije. Avtorji knjige so za strokovno pomoč hvaležni tudi fondaciji Hans-Bockler Stiftung iz Diisseldorfa in dr. Heribertu Kohlu iz Biroja za znanstveno publicistiko iz Erkrahta. O knjigi nam je Milan Utroša, kije v predsedstvu ZSSS zadolžen za področje soupravljanja, povedal tole: »Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju podjetij zdaj že dobri dve leti uresničujemo in ugotavljamo, da ga člani svetov delavcev in sindikalni zaupniki sicer poznajo, niso pa dovolj usposobljeni za njegovo uresničevanje. Zato smo pripravili strokovno literaturo, ki je drugačna od dose- danje, sicer že kar številne literature. Ta knjiga predvsem uči delavce in sindikalne zaupnike, kako uspešno soupravljati. Če želi biti svet delavcev uspešen, morajo biti člani podkovani predvsem z znanjem iz ekonomike, delovnega prava ter taktike in strategije načrtovanja delovanja sveta delavcev. Knjiga vsebuje naše relevantne predpise in nemško prakso s področja soupravljanja. Tiskovna konferenca ob izidu knjige »Učinkovito soupravljanje*: predsednik ZSSS Dušan Semolič in član predsedstva Milan Utroša predstavljata priročnik o strategiji in taktiki soupravljanja Razdeljena je na pet tem. V prvi je obdelano sodelovanje delavcev pri upravljanju (soupravljalske pravice od delovnega mesta pa do sveta delavcev, vključno s pogoji za delovanje in strategijo delovanja) s po-trebnimi informacijami v okviru tistih štirih skupin pristojnosti, ki jih svet delavcev po zakonu ima. Druga tema obdeluje soupravljanje in varnost ter zdravje pri delu. Svet delavcev ima določene pristojnosti iz varstva pri delu in knjiga obravnava predvsem soupravljalske pravice delavcev ter obenem še vse predpise in prakso za zagotavljanje čim višje ravni varnosti in zdravja na delovnem mestu. V tretjem poglavju je zajeta vloga delavcev v svetu na področju plač in drugih prejemkov delavcev, s poudarkom na vlogi sveta pri obravnavi rezultatov gospodarske družbe. Če hoče svet uspešno delovati, morajo člani poznati predpise s področja gospodarstva. V četrtem delu obravnavamo kolektivne pogodbe, pravice delavcev iz njih in taktiko pogajanja z delodajalci. Zakon določa, da se svet delavcev in delodajalec o določenih vprašanjih s tega področja dogovaijata, in pomembno je, daje svet delavcev usposobljen za ta dialog. Svet je po zakonu tudi pristojen za nadziranje uresničevanja kolektivnih pogodb. To je sicer podvajanje nalog s sindikatom, čeprav sta delokroga na drugi strani razmejena. Peto poglavje obravnava uspešno pripravo in vodenje sej sveta delavcev, uresničevanje sklepov in odnose med svetom in delodajal- cem.« Knjiga je namenjena predvsem za seminarsko gradivo na sindikalnih izobraževalnih seminaijih, kasneje pa bo morda dostopna tudi drugim zainteresiranim. B. R. KDO PLAČUJE PRISPEVKE Vemo, daje upokojencev okroglo 445.000 in da so kljub nizkim pokojninam, večina ne sprejema stoodstotnih, hudo finančno breme za državo. Ker v pokojninski sklad vplačujejo aktivni prebivalci, se pravi tisti, ki so zaposleni, bi bilo kajpak zelo dobro, če bi število le-teh raslo. Pa žal že nekaj let ne in tudi letos seje njihovo število, po ustavitvi upadanja konec lanskega leta, spet zmanjševalo. Tako je bilo konec lanskega novembra po podatkih Urada za statistiko aktivnih 875.123 prebivalcev, od tegajih je bilo 51.607 zaposlenih pri zasebnikih, 109.146 pa samozaposlenih. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo zaposlenih 588.759 prebivalcev. Novembra seje število zaposlenih v primerjavi z oktobrom zmanjšalo za desetinko odstotka: v gospodarstvu seje znižalo za dve desetinki, v negospodarstvu pa seje zaposlenost za dve desetinki povečala. V letu dni pa seje število zaposlenih zmanjšalo za 2,3 odstotka: v gospodarstvu je padlo za 3,5, v negospodarstvu pa seje povečalo za 1,7 odstotka. Število registriranih nezaposlenih se tako že nekaj časa vrti med 125 in 126 tisoč, vendar se počasi, a vztrajno oddaljuje od števila 125.000. Novembra jih je bilo 125.611, deseti nko odstotka manj kakor oktobra. Stopnja registrirane brezposelnosti se že dolgo vrti okoli 14,4 odstotka delazmožnih oseb, vendar pa narašča, predvsem na račun najmanj izobraženih in delavcev, starejših od 40 let. Brezposelnost seje v minulem letu najbolj povečala na področju Ribnice, za 14,8 odstotka. V 32 upravnih enotah se je zmanjšalai najbolj v enoti Slovenj Gradec, z« 6,3 odstotka. Zavod za zaposlovanje pa zaposlenost ugotavlja p° svojih območnih enotah, ki se nf ujemajo z aktualnimi občinskimi mejami, in po teh podatkih se je 1 nezaposlenost najbolj povečalav enoti Murska Sobota, za 3,8 od; stotka, najbolj upadla pa v enoti ; Velenje, za 1,6 odstotka. ^ - meč Cerkvijo in družbo. , Dodatek v Protestantskem katekizmu prinaša; - vse predgovore v delih slovenskih protestantskih piscev v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku 1 (Trubar, Dalmatin in prekmurski protestantski esej), - fotografije vseh slovenskih evangeličanskih cerkva s temeljnimi zgodovinopisnimi podatki. Založnika sta ČZP Enotnost in Evangeličanska cerkev v Sloveniji. Cena knjige je 10.000 SIT. Možnost plačila v dveh obrokih; prvi ob prevzemu knjige in drugi s položnico naslednji mesec. Naročilo pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4. Knjigo naročite lahko tudi po telefonu 061/321 -255,061/1310-033 in po faksu 311-956. 31. januarja 1996 TE NAJSLABŠE SO PUČANI ČEVLJARJI :oV 15 ilo, nit1 cov ojil iie nla ike )ri- le- :al- [SO aja te ro- etu iet- iO- se Statistiki pravijo, da so se povprečne kosmate plače v Sloveniji tani povečale za dva odstotka. Pri čistih plačah so na vrhu lestvice vedno zaposleni v skladih, na najbolj nezavidljivem, to je na zadnjem mestu pa so delavci v čevljarski industriji. Povprečna čista plača v Sloveniji pa je bila lani novembra 73.232 tolarjev. Po podatkih slovenskega statističnega zavoda je bila povprečna kosmata plača, ki sojo zaposle-tiv podjetjih in drugih organiza-cijah zaslužili oktobra lani, 115.132 tolarjev. To je nominal-110 za 11,6 odstotka več, kot je bila Povprečna kosmata plača v Stotniji pred letom dni. Plača v gospodarstvu, zaslužena lani oktobra, je bila 107.410 tolarjev, v negospodarstvu pa 138.278 tolarjev. Kajpak so bile največje plače spet v financah in poslovnih storitvah, kjer so oktobra lani zaslužili v povprečju 158.808 tolarjev. Zaposleni v javni upravi, skladih, združenjih in organizacijah so zaslužili po 154.145 tolarjev, v izobraževanju in kulturi po 137.021, v gozdarstvu 136.188, v zdravstvu in socialnem varstvu 127.244, v Prometu in zvezah 124.803, v kmetijstvu in ribištvu 120.454, v vodnem gospodarstvu 119.520, v bgovini in gostinstvu 113.038 in v gostinstvu in turizmu 112.831 lolaijev. Precej na dnu je industrija s kosmato plačo v 96.995 tolaijev, iie nižja pa je bila plača v obrti in storitvah - le 90.957 tolaijev. Sodeč po statističnih podatkih, so največje čiste plače, zaslužene lanskega oktobra in izplačane novembra, imeli v skladih. V povprečju so zaposleni v tej dejavnosti Zaslužili 125.550 tolaijev. Pri repu so tekstilci s 47.594 tolarji, na samem dnu lestvice pa so pristali delavci v čevljarski industriji, saj so v povprečju prejeli za svoje celomesečno garanje le 45.055 tolarjev. Če primerjamo lanske oktobrske kosmate plače s tistimi pred letom dni, vidimo, da so se realno povečale za dva odstotka. V gospodarstvu za dobre štiri, v negospodarstvu pa za nekaj manj kot štiri odstotke. V nekaterih panogah pa so se realne plače zmanjšale. V gostinstvu, denimo, za 6,8 odstotka, v zdravstvu in socialnem varstvu pa kar za 9,5 odstotka. Sicer pa so imeli lani oktobra spet naj večje čiste plače v Upravni enoti Ljubljana Center-92.063 tolaijev. Marsikje na obrobju države so bile povprečne čiste plače bistveno manjše. Tako so na območju Dra- vograda zaposleni zaslužili tisti mesec v povprečju le 58.543, v stari občini Radlje ob Dravi pa 57.117 tolarjev. No, vse to so zgolj statistična povprečja. Ta žal ne povedo, koliko dejansko zaslužijo zaposleni za tekočimi trakovi, na zidarskih odrih, gozdaiji, medicinske sestre, poštarji in drugi ljudje v »neposredni proizvodnji« in koliko si privoščijo njihovi delodajalci. Razlike med najnižjimi in najviš-jimi plačami so namreč v preneka-terih primerih astronomske. Zato bi bilo dobro, če bi imeli poleg povprečij še druge podatke. Ne le zaradi »čistega vina«, predvsem zato, da bi natačno vedeli, pri čem pravzaprav smo. A. U. Krvavi tolarji slovenskih čevljarjev: za celomesečno garanje v povprečju le 45.000 tolarjev. Z ODLIČNOSTJO DO (ŠE) VEČJEGA KOSA POGAČE Gospodarska dejavnost, kiji pravimo turizem, postaja iz leta v leto bolj donosna »industrija«.To velja tako za razvite turistične države, kot so denimo Francija, Španija, Avstrija, Italija..., kot tudi za mnoge »na novo« odkrite dežele, kjer ljudje pred leti niso niti slutili, da lahko žive od turistične dejavnosti. Ja, svetovna pogača, ki je rezultat turističnega gospodarstva, je kljub naraščajočemu številu brezposelnih vsako leto zajetnejša. In nikakršnega dvoma ni o tem, da’možnosti na tem področju še zdaleč niso izkoriščene. Kajpak velja to tudi za Slovenijo. Lansko leto nam je turizem prinesel debelo milijardo ameriških dolarjev. To je celo malce več, kot smo načrtovali, kar je v primerjavi z dosedanjimi izkuš-najmi, ko je bil rezultat praviloma skromnejši od napovedi, zelo razveseljivo. Še najbolj spodbudna pa je ugotovitev oziroma spoz- nanje ljudi, ki delajo v turizmu, da nam ta gospodarska dejavnost lahko prinese še veliko več. Ne samo več tujih gostov in večji izkupiček, temveč tudi precej več novih delovnih mest. In to je pri vsej tej »zgodbi o uspehu« še najbolj vredno pozornosti. Zelo zelo malo je namreč gospodarskih dejavnosti, za katere bi lahko s tolikšnim optimizmom trdili, da imajo možnosti za nadaljni razcvet, kot to velja prav za naš turizem. Zato so napovedi, da nam bo letos prinesla ta »industrija« še nekaj sto milijonov dolarjev več kot lansko leto, povsem uresničljive. Še posebno, če ne bomo dremali na lovorikah in bomo svojo razmeroma kakovostno ponudbo še bolj prilagodili povpraševanju. V tem, to je v ponudbi in v posluhu za pričakovanja in želje gostov, je pravzaprav vsa doktrina uspešnega turističnega gospodarstva. Ob vprašanju, kako naprej, bi kazalo znova spomniti na stvari, na katere v bistvu opozarjamo že od nekdaj. Eden izmed vedno aktualnih problemov je vsekakor predstavitev naše države in celovite njene turistične ponudbe. Za mnoge je to sicer precej obrabljena puhlica, v resnici pa je prav od strokovno zastavljene promocije v veliki meri odvisna izkoriščenost turističnih zmogljivosti. Na dlani je, da smo dolga leta to področje zapostavljali, saj smo bili prepričani, da bodo gostje kar sami od sebe množično drli na naše moije. Včasih se v tej svoji samovšečnosti niti nismo preveč ušteli, pozabljali pa smo, da morajo biti zmogljivosti izkoriščene najmanj 40- do 50-odsotno, ne pa le julija in avgusta in še nekaj dni v pred- in posezoni. Skratka, prav na področju predstavitve svoje turistične ponudbe še vedno zaostajamo za turistično razvitimi deželami. Predvsem zato, ker promocijo še vedno jemljemo z levo roko. Vanjo tudi premalo vlagamo. Premalo denarja, pa tudi premalo znanja in strokovnosti. Kajpak bomo tej zahtevni nalogi kos šele takrat, ko bomo spremenili miselnost in spoznali, da so temelji »zgodbe o uspehu« v znanju in visoki strokovni usposobljenosti. Le z zagnanostjo, dobro voljo in priučenostjo tudi v turizmu ne gre več. To z drugimi besedami pomeni, da bomo morali prav na področju izobraževanja še visoko zavihati rokave. Sicer pa spoznanje, da brez visoke strokovnosti ne gre več na nobenem področju, ni ni-kakšna posebna modrost. Problem je predvsem v tem,' daje pot do tega spoznanja marsikje, žal tudi pri nas, precej dolga. Prav zaradi omenjenih slabosti, ki so sopotnik našega turističnega gospodarstva, so zmogljivosti na tem področju nezadostno izkoriščene. Poznamo sicer izjeme, to so v prvi vrsti naša naravna zdravilišča, ki pa bi, kljub relativno dobri izkoriščenosti, lahko iztržila še precej več. Seveda to velja še za mnoge naše hotele in turistične centre, pa tudi za naš turizem na vasi oziroma kme-tijah. Skoraj povsod je zgodba enaka. Na prvi pogled je vse v najlepšem redu, letni zaključni računi pa dokazujejo, da ni tako. Zmogljivosti so namreč slabo izkoriščene, zato so v prenakaterih primerih tudi predrage in ne prinašajo pravega zaslužka. In kako iz »začaranega kroga«? Le s perfekcionizmom in odličnostjo, kot pravijo pri novogoriškem Hitu. Korak od povprečnosti do odličnosti, to je od povprečne do izvirne in brezhibne ponudbe, pa terja precej truda. Vendar, kot dobro vemo, velja visoko zavihati rokave. Svetovna turistična pogača je iz leta v leto zajetnejša. Vse več je namreč ljudi, ki raje kot v drage avtomobile in nepremičnine vlagajo v kakovost življenja. Andrej Ulaga anj me uti nih etn iin ez- ;tu Ri- 32 ila, ,za lo- P° ne mi ■j« av id; oti J ■f! a r. »* c. Bona sindikalnegaturizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 4 ATRIS- BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384,385,061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO L BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb - tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 80 DEM. Termini od 12. 2. do 16. 2. 2. ROGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC. •Cena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena. VELIKE BLOKE-počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. Cena polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine. Nekaj prostih ležišč za šolske počitnice v februarju. ' BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo. Popolnoma obnovljeni del hotela omogoča bogat sprostitveni in rekreacijski program za najzahtevnejše goste. 5- ROGLA-garsonjera, 65 DEM dnevno - posamezni termini v marcu 1996. KOPE-garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno-termini v marcu 1996. 2' KRANJSKA GORA- garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema 65 DEM. K RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi. KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM. 10' ČATEŽ - POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, termini v mesecu marcu 1996, cena cca. 72 DEM dnevno. 11. MORAVSKE TOPLICE-bungalov za 4 osebe, v času po 12. januarju, enotedenski paketi - cena 54 DEM na dan. 12. MORAVSKE TOPLICE -zasebna hiša, 2- 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev zzajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion 3.150 SIT. 13. PODČETRTEK - Atomske toplice - apartma za 4 osebe, prosto v marcu. Cena najema 65 DEM (vključuje 2 vstopa v bazen). !4. POKLJUKA- DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 70 DEM. 15. POKLJUKA - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, kopalnica , 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.Prosto v mesecu marcu. 16. BOVEC - Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 55 oz. 72 DEM. 17. KRVAVEC-garsonjera, dnevni najem 60 DEM, ali apartma za 5 oseb, najem SODEM. 18. RATEČE - PLANICA- počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. 19. NOVIGRAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb, cena 45 DEM. 20. MOST NA SOČI - možnost najema apartmaja za 4 osebe, smučanje na Črnem vrhu nad Idrijo ali na Kaninu. Cena 60 DEM. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 1. Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja. 2. Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe za leto 1996. Možnost sovlaganja pri ureditvi objektov za sezono. B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. 1. ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerpvcu. Idealno za 45 oseb. 2. OTOČEC- hotel Šport- posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM. 3. VIPAVA-ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza. 4. KOČEVSKA REKA- prijazen izletna nekdaj zaprto območje. Program oblikujemo po želji skupine. Neokrnjena okolica omogoča posebne programe za sindikalne skupine - pikniki in družabna srečanja, lovcem, ribičem, športnikom - kajakašem, rafting. Posebej priporočamo obisk gostišča Travljansko v idilični vasici Trava. Ponudba domačih kulinaričnih dobrot. 5. GOSTILNA PRI TONETU - Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinska ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376. 6. LETUŠ - Šmartno ob Paki - gostišče PIRNAT- ugodni meniji za izletniške skupine. Telefon 063/885-143. 7. ŠPANIJA za mlade - LLORET DE MAR - cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah. 8. KOČEVJE- MOTEL JEZERO - 7 apartmajev, restavraciji za po 25 oseb, primerno za slavnostne dogodke in zabavo. 9. DOLINA SOČE - Kosovid, Dantejev Pekel, vožnja z ladjico Lucijo - kosilo, cena 1.700 tolarjev. C. ORGANIZACIJA SEMINARJEV Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno-ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena. D. SEJMI 1. DUSELDORF - EUROSHOP - oprema trgovin, oprema skladišč, displeji, varovalni sistemi, blagajne. Od 24. do 28. februarja - cena tridnevnega ogleda je 1.130 DEM. 2. ŽENEVA - AVTOMOBILSKI SEJEM - od 7. do 10. marca. 3. MILANO - MODIT- mednarodni modni sejem - od 1. do 5. marca 1996. Avtobusni prevoz, tridnevni ogled sejma, cena 380 DEM. 4. BERLIN - ITB- največja svetovna turistična borza - od 9. do 13. marca 1996. Odhod 9. marca. Cena tridnevnega ogleda je 870 DEM . 5. KOLN - mednarodni sejem - železnina, od 3. do 6. marca 1996 - orodja, ključavnice, alarmne naprave, gradbena oprema za notranjo izgradnjo, sanitarije. 6. MUNCHEN - IHM - mednarodni obrtni sejem - od 9. do 17. marca 1996. Dvodnevni ogled, potovanje z avtobusom, cena 199 DEM. 7. LONDON - KNJIŽNI SEJEM - OD 17. DO 19. marca 1996. Odhod 16. marca - cena 5 dnevnega ogleda je 1195 DEM. 8. BOLOGNA - RAZSTAVA GRADBENIŠTVA - od 20. do 24. marca - tlaki, talne obloge, vzdrževanje in obnavljanje stavb, pripomočki za športne in rekreacijske dejavnosti. 9. ESSEN - mednarodni sejem klimatskih naprav in sanitarij - od 5. do 9. marca. Štiridnevni ogled stane 1.390 DEM. 10. HANNOVER - CEBIT- največji računalniški sejem, programi 2,3 ali 4 dni. Cena od 870 do 1690 DEM. E. NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE 1. Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu. 2. Prodamo počitniški dom v Crikvenici - 50 ležišč. 3. Kupimo garsonjero v Kranjski gori - ČIČARE. 4. Prodamo 5 objektov na otoku Cresu v Stari Gavzi, kličite 063/702-211, g. Rak. F. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC G. VELIKA POTOVANJA (Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika) 1. AVSTRALIJA in NOVA ZELANDIJA - petnajstdnevno potovanje z vsakodnevnimi ogledi prečudovite narave. Odhodi vfebruarju, marcu in aprilu. Cena 4980 do 5400 DEM. 2. NEW YORK-šestdnevni ogled mestnih znamenitosti in za doplačilo VVashin-cjtona, West Pointa, Niagarskih slapov itd. Cena 1.399 DEM. 3. SRILANKA-desetdnevni obisk čudovite dežele za skupine, cena 2.300 DEM. H. POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA Organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa. I. PUSTOVANJE 1. BENEŠKI KARNEVAL-17. februarja, avtobusni prevoz, cena 39 DEM. Skupine bodo nagrajene. 2. PUST V MADŽARSKI PUSTINJI - dvodnevni izlet z šemarijo na tipično madžarsko kmetijo. Odhod 17. februarja, cena 165 DEM. K. ŠOLSKE POČITNICE 1. Od 16, februarja do3. marca 1996. Sprejemamo inf. prijave za smučarska središča in toplice. Prosti termini: Kope - garsonjera od 16.2. do 23.2.; Atomska vas - garsonjera za 4 osebe, termini od .10. 2. do 17. 2.1996. Počitnice v Bohinjski Bistrici, počitniški dom za 23 oseb-tri in štiriposteljne sobe. Polpenzion 32 DEM.Termini od 16. do 23. februarja.Pokljuka, app za 2 osebi, termin od 17. do 24.2., cepa 580 DEM. 2. Počitnice v Tuniziji, od 17. do 24. februarja. Poipenzionska in penzionska storitev, hoteli od treh do pet zvezdic v Hammametu. Cena za en teden od 740 do 895 DEM. 3. Smučarski paket v Bohinju - tri, štiri, pet, šest ali sedem dni. Cena do 9. februarja od 242 do 548 DEM, pp tem terminu pa od 271 do 613 DEM. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le Za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete 7 dni pred odhodom, nas nujno pokličite. Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača. Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste. Metod Zalar, direktor borze Zavarovalnica Adriatic, prva zavarovalna delniška družba v Sloveniji, je nastala konec leta 1990. Ustanovljena je bila z delniškim kapitalom najuspešnejših primorskih podjetij (Istrabenza, Luke Koper, Intereurope in drugih) kot univerzalna zavarovalnica, torej zavarovalnica s kompletno ponudbo zavarovanj, ki so na voljo v Sloveniji. V nekaj letih razvoja je s 4,5- odstotnega tržnega deleža povečala število zavarovanj na približno 15 odstotkov zavarovanj na slovenskem trgu in zgradila sodobno mrežo poslovnih enot in agencij po vsej državi ter s tem svojim zavarovancem omogočila dostopnost zavarovanj in reševanja škod. Zdaj v poslovnem sistemuAdri-atica deluje okrog tisoč ljudi. Svoje poslovne enote ima v vseh regijskih središčih (Ljubljana, Kranj, Postojna, Nova Gorica, Novo mesto, Koper, Murska Sobota, Celje, Maribor), njegove pooblaščene agencije, okrog 50 jih je, pa sklepajo izključno Adriaticova zavarovanja. O zavarovalni družbi Adiatic in o sistemu prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja smo se pogovaijali z Janijem Gracarjem, vodjem tega zavarovanja. - Na začetku bi prosila, da pojasnite trenutne težave, v katerih se je znašla zavarovalnica Adriatic. V javnosti se je namreč pisalo, da je vrednost delnic padla za 40-krat, da se govori o nujni dokapitalizaciji, nekateri pa so omenjali celo nevarnost stečaja. »Adriatic je imel ob osamosvojitvi samo eno možnost uspešnega razvoja-intenzivenprodor na slovenski zavarovalni trg. Razvoj poslovnih enot in agencij po vsej Sloveniji je terjal izredno velika vlaganja. Stroški so lahko bremenili le tekoče prihodke, in ko seje moral Adriatic uskladiti z novo zavarovalno zakonodajo, ki zavarovalnice zavezuje k zagotavljanju večjih obveznih rezerv, je moral za to zagotoviti svež kapital. Poleg tega jeAdriaticov italijanski partner dobil novega lastnika, ki seje odrekel prodoru na slovenski zavarovalni trg in seje zato odločil odprodati svoj delež delnic. Ker je Adriatic že olastninjena zavarovalnica, so naj večji delničarji sklenili stroške iz preteklih let pokriti v breme kapitala in hkrati zavarovalnico dokapitalizirali s svežim kapitalom. To bo sicer pomembno vplivalo na lastniško strukturo med delničarji, na zavarovance in njihov položaj pa prav nič. Vrednost zavarovalnice ostaja praktično na isti ravni, saj je obseg dokapitalizacije domala povsem enak odpisanemu premoženju. Iz tekočega poslovanja zavarovalnica nima izgube, nasprotno, posluje z dobičkom.« - Kako resno bi te težave lahko ogrozile prihodnje poslovanje zavarovalnice? Ali bi lahko tudi potegnile za sabo spremenjene pogoje zavarovanja? »Prihodnje poslovanje zavarovalnice bo potekalo skladno z že oblikovano strategijo njenega razvoja in sprejeto poslovno politiko za leto 1996.Ta temelji na notranji reorganizaciji in prestrukturiranju zavarovalnih vrst. Dokapitalizacija bo omogočila pospešen razvoj zlasti v tistih zavarovalnih vrstah, ki so najdonosnejše. Zavarovalni pogoji se ne bodo spreminjali. Varnost zavarovancev se ne samo ohranja, temveč se z razrešitvijo kapitalske ustreznosti celo dodatno povečuje.« - Kako to, da kljub težki finančni situaciji, letos niste povišali premij prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, medtem ko jih je državna zavarovalnica pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povišala za 11 odstotkov? »Naj še enkrat poudarim, daje tekoče poslovanje zavarovalnice pozitivno. Zdravstveno zava- NOV VETER NA ZAVAROVALNEM TRGU Zdravstvena zakonodaja iz leta 1992 je prinesla bistvene novosti na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja. Celoten sistem se v osnovi deli na OBVEZNO (povsem v pristojnosti države oziroma Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije) in PROSTOVOLJNO zdravstveno zavarovanje. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1992 predvideva na področju PROSTOVOLJNIH ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ TRI SKLOPE ZAVAROVANJ: 1. zavarovanja za razliko do polne vrednosti standardnih storitev, ali na kratko rečeno, zdravstvena zavarovanja za doplačila; 2. zavarovanja za večji obseg pravic ali višji standard; 3. dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju. rovanje, ki ga vodimo ločeno, je v pogledu prihodka iz premij in plačevanja škod vsa leta uravnoteženo. Obseg doplačil je praktično dosegel z zakonom določeno višino in se razen pri nekaterih pravicah ne bo nič spreminjal. Ocenili smo, da se cene zdravstvenih storitev v letošnjem letu ne bodo bistveno povečevale. Zaradi tega smo se na podlagi čisto ekonomsko-komercialnih in poslovnih izhodišč odločili, da premij zaenkrat ne povečamo, ker za to trenutno ni argumentiranih razlogov.« -Alipomeni takšno zniževanje cen tudi razbijanje monopola tako imenovane državne zavarovalnice, kjer je zavarovanih največ ljudi oziroma podjetij? »Adriatic je s prvim januaijem leta 1993 kot edina komercialna zavarovalnica ponudil trgu zdravstvenega zavarovanja za doplačila oziroma zavarovanja do polnih vrednosti standardnih storitev in Jani Gracar- vodja zdravstvenih zavarovanj pri Adriaticu prostovoljnih zavarovanj pa do danes kažejo, daje bila poslovna odločitev Adriatica pravilna.« - Koliko ljudi je danes zavarovanih pri Adriaticu ? s tem vnesel na slovenski trg konkurenčnost tudi na tem področju. Ker obvezna zdravstvena zavarovanja, ki so v domeni države, ne pokrivajo polnih vrednosti cene zdravstvenih storitev, seje s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem večina Slovencev zavarovala za doplačila in se s tem izognila doplačevanju standardnih zdravstvenih storitev. Vendar pa morajo ljudje tu in tam pri obisku zdravnika še nekaj denarja doplačati, kljub temu, da so zavarovani za doplačila. To pomeni, da so bili ti ljudje pri zdravniku deležni storitve, kije presegla standardno storitev. Že 1.1.1993 je zavarovalna družba Adiatic kot edina komercialna zavarovalnica poleg državne ustanove ponudila slovenskemu trgu zdravstvena zavarovanja, ali kot temu bolj strokovno rečemo, zavarovanja do polne vrednosti standardnih storitev. Poslovni rezultati vse od uvedbe »Danes je pri Adriaticu zavarovanih 162.000 Slovencev, kar je približno 15 odstotkov slovenskega tržnega deleža. Omenjena zavarovalna vrsta sicer ne ustvaija velikih dobičkov, vendar je vseskozi pozitivna. Takšnemu rezultatu botruje ugodna strukturaAd-riaticovega portfelja in izjemno dodelan in korekten način poslovanja z nadzorovanimi stroški ter natančno vodenje škod pri zavarovancih, kar zaenkrat opravlja samo naša zavarovalnica. To je izredno pomembno za nadzorovanje gibanja škod in prav na tej osnovi se določa višina premije.« -Ali gre za dumpinške cene, da bi si povečali tržni delež? »Nikakor ne gre za kaj takega, temveč zgolj za ohranjanje siceršnje komercialne usmeritve zavarovalnice, ki ima iz pozitivnega poslovanja te zavarovalne vrste še vedno možnosti nuditi zavarovancem za doplačila zdravstvenih zavarovanj nekoliko ugodnejše in konkurenčnejše cene zavarovanja kot državna ustanova. Povečevanje tržnega dela praktično ni možno, kajti domala vsi zavarovanci za doplačila so se že zavarovali bodisi pri nas, bodisi pri konkurenčnem Žavodu. Prehod zavarovancev pa je zlasti v kolektivnih oblikah sklepanja PZZ za doplačila v večini podjetij skoraj povsem onemogočen s krovnimi pogodbami, ki v bistvu pomenijo blokado tržišča.« - Kakšne so prednosti vašega dodatnega prostovoljnega zavarovanja? »Za enake pravice je naše zavarovanje cenejše. KarticaAdriatic seje uveljavila kot pomemben člen v postopkih uveljavljanja zavarovalnih pravic, saj imamo sklenjenih preko 800 pogodb z izvajalci. Zavarovanci imajo z njeno uporabo zagotovljen poenostavljen postopek pri uporabi zdravstvenih storitev. Vsi naši zavarovanci za doplačila imajo pomembne popuste pri drugih vrstah zavarovanj, kijih izvaja naša zavarovalnica, kar je prednost, kije v Sloveniji ne more zagotoviti nihče drug. Vsi zavarovanci za doplačila imajo možnost skleniti tako imenovana nadstandardna zdravstvena zavarovanja pod ugodnejšimi pogoji.Toje pomembno zlasti z ozirom na predvidene spremembe v slovenskem zdravstvenem zavarovanju, ko se bodo pravice obveznega zavarovanja neizbežno krčile. Doseženo raven zdravstvenega varstva si bo moč zagotoviti samo z dodatnim prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem pogledu imamo ponudbo, ki trenutno v Sloveniji nima konkurence.« -Ali lahko čim krajše poveste, kaj vsebuje vaša ponudba za doplačila, za večji obseg pravic ali višji standard? »Zavarovanje za doplačila (imamo štiri različne možnosti zavarovanj) zagotavlja zavarovancu v okviru standardnih storitev uporabo pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja brez stroškov zakonsko predpisanih doplačil. Zavarovanja za večji obseg pravic oziroma višji standard storitev in dodatne pravice v pogovornem jeziku imenujemo tudi nadstandardna zdravstvena zavarovanja. Naša ponudba obsega 15 vrst novih zavarovanj: 8 je takšnih, ki že obstoječe pravice še povečujejo ali pa zagotavljajo višji standard storitev, medtem ko preostalih 7 zavarovanj pokriva povsem nove pravice, kijih obvezno zavarovanje ne pozna. Zavarovanec lahko sklepa vsako od navedenih dodatnih zavarovanj posamično, lahko pa zavarovanja poljubno kombinira in jih sestavlja v pakete. Zavarovanje v paketih je za zavarovanca cenejše. V paket štejemo tudi zavarovanje za doplačila. Ponujamo 66 različic zavarovalnih paketov v osmih skupinah z različno višino zavarovalne vsote. Premije omenjenih zavarovanj so različn glede na vstopno starost zavarovanca. Toje doslej v Sloveniji prvi in edini primer na področju zdravstvenih zavarovanj. Ponudba je preobsežna, da bi jo bilo mogoče v celoti predstaviti ob tej priložnosti. Naj omenimo samo dvoje zavarovanj. Zavarovanje za zdravila krije zavarovancu stroške zdravil vedno, kadar je zanje samoplačnik. Sa- moplačnik paje vselej takrat, kadar pri zdravniku prejme tako imenovani »beli« recept. Zavarovanec se izkazuje z našo »srebrno« kartico in v lekarni mu za zdravila ni potrebno plačati v gotovini ter kasneje terjati povračilo stroškov od zavarovalnice. Le-ta bo stroške lekarni poravnala na podlagi računa. V večini lekarn je uveden poseben računalniški program, ki omogoča tako poslovanje. Drugo zavarovanje, ki je zelo zanimivo, pa krije samoplačniške stroške specialističnega ambulantnega zdravljenja. Omogoča uporabo storitev pri kateremkoli specialistu, tudi pri zasebnikih, in zagotavlja brezplačne storitve v tako imenovanih samoplačniških ambulantah, ki nimajo dolgih čakalnih dob.« - Če bi denimo Zveza svobodnih sindikatov izstopila iz državne zavarovalnice, kakšne ugodnosti ponujate organizaciji kot celoti in kakšne posameznim članom? »Prenos krovne pogodbe z ene na drugo institucijo ne rešuje ničesar. Svobodni sindikati bi za svoje članstvo storili največ, če bi se z obema nosilcema zdravstvenih zavarovanj dogovorili za kar najboljše pogoje ter sindikalnim organizacijam predstavili obe ponudbi z ustreznim priporočilom. Svobodni sindikati naj krovno pogo- ! dbo z ZZZS najprej odpovedo, potem pa pozovejo oba izvajalca tega zavarovanja, naj ponudita svoje pogoje. Pogajanja naj vodijo Svobodni sindikati, ki bodo tako nesporno realizirali svojo pomembno vlogo do članstva, saj bodo omogočili sklenitev tega zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. Vsekakor se bomo potrudili pripraviti ponudbo, ki bo konkurenčna in tako za sindikalno organizacijo kot za njene člane kar se da ugodna.« Marija Frančeškin \ Politika prek hriitov upokojencev _ , Čeprav gre po novem za več manjših sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je v najširšijavnosti dvignila največ prahu tista, ki govori o drugačnem usklajevanju pokojnin. Gre za zakonsko dopolnilo, o katerem so se prek hrbtov upokojencev lomili strankarski interesi in predvolilne igre strank vladne koalicije, ki je zaradi tega celo razpadla. Tako Drnovšek kot Kocijančič sta drug drugemu očitala, da so ju pri tem vodili račmi v predvolilni kampanji, ki seje praktično Že začela. Pri tem je pr\'i računal na dela vce, ko je govoril, da je nemogoče, da pokojnine rastejo hitreje od plač, drugi pa na upokojence, ko seje zavzemal, naj sejim tu; zmanjšajo pridobljene pravice. Očitki o tem, kdo si s pokojninami pridobiva volivce, kdo je kriv za zavožen pokojninski sistem in kdo bo nosil breme v preteklosti narejenih napak, so leteli na vse strani. Že dolgo je znano, da je sedanji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja potreben korenitih sprememb. O tem je narejena že kopica analiz. Najhujši je očitek, daje sedanja država brezposelnost in socialne napetosti po osamosvojitvi reševala na najdražji možni način, to je s prezgodnjim upokojevanjem. Zdajšnja vlada je predolgo odlašala ne le s temeljito pripravo dolgoročne reforme, temveč tudi s hitrimi popravki »lepotnih« mpak v sedanjem pokojninskem sistemu. Tako seje sedanji predlog sprememb in dopolnil zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju valjal v parlamentarnem postopku domala dve leti. K temu je prispeval tudi pokojninski lobi, ki je dosedaj uspešno kljuboval drugačnemu usklajevanju pokojnin. Do sprememb zakona je prišlo v zvezi s sprjemom novega proračuna’, ko se je pojavila nemarnost, da bo v pokojninski blagajni zazijal še večji primanjkljaj kot v preteklosti. Finančno ministrstvoje trdilo, da bi zodpravo poračuna pokojnin za nazaj prihranili več kot sedem milijard tolarjev. Pri tem je mahalo Z argumenti, da se same pokojnine ne bodo zmanjšale, le poračunov za nazaj ne bo. Vlada je svoje predloge spreminjala. Najprej se je dogovorila z upokojenci za negativne in pozitivne poračune za nazaj, potem pa je sama umaknila ta predlog in prišla na dan z novim, po katerem bi se pokojnine samo sproti usklajevale z rastjo plač. Ko so upokojenci temu ostro nasprotovali, je vlada prišla pred parlament z novim kompromisnim predlogom, po katerem bi sicer pokojnine še naprej usklajevali na podlagi gibanja plač, toda brez dvomesečnih poračunov in z drugačno uskladitvijo (znižanje osnove za nadaljnje usklajevanje) vsako leto v februarju. Na kratko povedano to pomeni, da bodo realno pokojnine še naraščale j plačami, vendar bolj umirjeno kot doslej. Izračunali so, da bodo upokojenci z novim načinom usklajevanja v letu dni izgubili 31 do 32 odstotkov ene mesečne pokojnine, kar je v povprečju okrog 1500 tolarjev na upokojenca. Ta predlog je bil potem sprejet v državnem zboru, čeprav mu je poleg opozicije nasprotovala tudi Združena lista, kije poleg zamenjave svojega ministra to tudi izrabila za svoj odhod v opozicijo. Marija Frančeškin i i ( j i ( 1 ( i 1 t TE Primer Majkič kaže, da v Autocom-mercu ne znajo slovenskemu kupcu ponudili samo dobrih avtomobilov in kakovostnega servisa, temveč da v njem dajo nekaj tudi na zakonodajo države, v kateri živimo. Dejan Majkič iz podjetja Auto Makar le ni ostal na cesti RIGELNIK UKINIL SUSPENZ Dejan Majkič, delavec podjetjaAuto Makar, ni več v suspenzu in začne 1. februarja bolj ali manj normalno °Pravljati svoje delo. Kot se boste nekateri najbrž še spomnili, smo lani maja v našem časniku pisali o anarhiji na slovenskem avtomobilskem trgu. V člankuTujec v lastni državi smo razgalili (stran)poti slovenskih avtomobilskih trgovcev. Majkič nam je pripovedoval o ponižujočem odnosu italijanskih lastnikov do delavcev, o goljufanju kupcev in mahinacijah, ki so sijih s homologacijami in drugimi predpisi dovoli-li v tej firmi. Takrat smo se spraševali, ali bo njegov javni nastop dosegel svoje ali pa se bo vnovič potrdila stara resnica, daje kriv tisti, kije o umazanijah govoril, ne pa oni, ki jih je povzročil. Potem je kar nekaj časa kazalo, da se bo vnovič potrdila stara resnica, dokler... No, dokler podjetje Auto Makar ni kupilAutocommerce d. d., v katerem si predpise razlagajo malce drugače od bivših italijanskih lastnikov. Majkičevo golgoto je presekal generalni direktor Autocommerca Herman Rigelnik osebno, ki se vst'nno zaveda, daje Majkič v mnogočem plačeval faČUn za gnilobo slovenske države. Hkrati podedovani sPor med Majkičem in Auto Makarjem tudi nikakor ne gre v kontekst Rigelnikove strategije graditve Rejenega poslovnega sistema, ki sloni na sposob-n'h kadrih in znanju, ne pa na intrigah, komolčarstvu, skratka na recidivnih principih tako imenovane negativne kadrovske selekcije. Majkičeva zgodba je zelo poučna v mnogih pogledih, zato najbrž ne bo odveč, če iz nje izluščimo nekaj poglavitnih ugotovitev. Lahko bi samo rekli: konec srečen, vse srečno. A pri tem vendarle ne moremo mimo nekaterih temnih senc, ki opozatjajo na kopico neurejenih reči in tudi na določene lastnosti Slovencev, na katere ne moremo biti ravno ponosni. . Najprej se ustavimo pri odnosih slovenske države do tujega kapitala, kije zanjo prav sramoten. Delavec, v tem primeru Dejan Majkič, naje lani dejal: “Nekateri prodajalci avtomobilov, ki so prepredli naš trg, poslujejo v slogu kolonialistov in se požvižgajo na spoštovanje predpisov. Auto Makar mimmmmmmkmmmmmsmmmmmmmmmmimimmmimmmmmmmmmtimss Pri CZ P Enotnost je izšlo obsežno delo znanega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Šola, morala, cerkev«. Gre za del obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega, moralnega in družboslovnega pouka na Slovenskem od začetka do danes. Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956 -J d. o. o., generalni zastopnik italijanskega Fiata, Alfa Romea in Lancie, ki z nespoštovanjem homologa-cijskih predpisov služi na račun tehnično nepodkovanih slovenskih kupcev, uspeva tudi zaradi slabega nadzora države.” In potem seje zgodilo: namesto, da bi inšpekcije, davkarija in druge pristojne državne službe na javne zapise in konkretne prijave reagirale tako, kot se za resno državo spodobi, seje iz vsega skupaj izcimil zgolj disciplinski postopek zoper Majkiča.Ta naj bi zaradi “neresničnih izjav v tisku” kajpak huje kršil delovne obveznosti, za kar se lahko izreče prenehanje delovnega razmerja. In seje potem izrekel suspenz. Na drugi strani se ni kajpak zgodilo nič. Edina, ki sta reagirala tako, kot se spodobi, sta bila ZSSS in republiški odbor sindikata delavcev trgovine, ki sta poleg nudenja konkretne pravne pomoči Majkiču zahtevala tudi konkretno ukrepanje državnih organov. In potem smo, denimo, lahko brali dopis republiškega inšpektorja za delo, da “pregleda na podlagi vašega zaprosila še nismo opravili, ker družba ni bila v stanju zagotoviti inšpektorja rednega pregleda”. Me prav zanima, ali je inšpekcija uspela opraviti pregled, preden so Italijani prodali podjetje in zaprli “štacuno”. Popolnoma enako velja za davčno inšpekcijo, kar samo pomeni, da tujci pri nas lahko naredijo lep poslič, ne meneč se kajpak za predpise te države, in še preden kdo ukrepa, mimo lahko Herman Rigelnik: “Delavcu je treba dati možnost!” pobašejo napolnjene vreče z denarjem in se izgubijo za mejo. Seveda do danes prav od nikogar nismo dobili niti enega odgovora najavno spraševanje o pravi lih igre, ki jih slovenska država postavlj a tujemu kapitalu. Prav tako ne tudi o tem, ali ta država lahko dopušča šikane delavcev, ki so podobno kot Majkič bolj lojalni do njenih predpisov kot pa tujih __________________________ delodajalcev, ki jim Dejan Majkič, delavec, ki se je gre kajpak izključno postavil po robu mafijskemu za profit. Majkičeva odnosu do slovenskega avto- ____ mobilskega kupca. zg°dba mlm0 tega navrže tudi ne prav čedno lastnost Slovencev, da znamo v krizi za prgišče Judeževega c venka brž sebično pozabiti na sodelavca, s tem pa tudi na lastni ponos, če smo ga seveda kdaj imeli. Ima kdo slabo vest? Drugače si pač me znamo tolmačiti velikih Majkičevih javnih in drugih zaveznikov, da ne rečemo pismoukov, dokler so v tem njegovem početju seveda videli koristi zase. In narobe, ko so na tak ali drugačen način spoznali, da jim Majkič lahko škodi ali dajim je že koristil pri njihovih lastnih ciljih, so nanj brž pozabili. In da bi bila moralna mera polna, so mu tu in tam v njegovem prizadevanju, da bi dobil službo vAutocommercu, za nameček vrgli pod noge še kakšno poleno. Na tej točki je začarani krog, v katerem delavec, kot je Majkič, po pravilu potegne kratek konec palice, kot rečeno, presekalo vodstvo Autocommerca. Sonja Klemenc, direktorica strokovnih služb v tem podjetju, nam je dejala, da so že posneli stanje vAuto Makarju, na podlagi katerega naj bi se to podjetje znotraj Autocommerca popolnoma konsolidiralo. Ena od stvari, ki jih je treba urediti, je tudi kadrovsko področje, na katerem se morajo odnosi med delavci urediti na novo. V tem kontekstu pa so ukinili tudi Majkičev suspenz, kar samo zase pove dovolj. V nasprotju s prakso v podjetju Auto Makar pod italijanskim lastništvom se po besedah Sonje Klemenc vAutocommercu trudijo, da bi bili odnosi med delavci produktivni in da bi imel znotraj sistema vsak delavec priložnost pokazati svoje znanje. Tako bodo imeli vsi delavci iz podjetjaAuto Makar neke vrste poizkusno delovno dobo, kar velja tu za Majkiča. Od njega še posebej pričakujejo, da bo izkoristil možnost in izpolnil pričakovanja.Tembolj, ker ga imajo za strokovnjaka in sposobnega človeka, ki govori več jezikov. Takšnih pa v Sloveniji in tudi vAutocommercu ni ravno za vsakim vogalom Javno vprašanje predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču in predsedniku državnega sveta dr. Ivanu Kristanu Kaj je s svetninami simlikalnih funkcionarjev? ....................... Dr. Ivm Kristan, predsednik državnega sveta, je na vprašanje novinarja, kako so svetniki nagrajevani za svoje delo, odgovoril: »Svetniki dobivajo nadomestilo m izgubljeni zaslužek, čeprav so jim nekateri to oporekali, češ da te pravice nimajo, saj naj bibda to Častna funkcija. Menimo drugače. Ugotovili smo, da imajo svetniki po določilih ustave in zakona pravico do nadomestila za izgubljeni zaslužek. Nismo jih sicer točno določili, kaj je to, temveč smo v svojem sklepu o začasnih merilih določili, da to nadomestilo znaša v pavšalutretjino poslanske plače. To pa smo povzeli po prejšnji ure« ditvi, Id je trajala več letin nibilo nič spornega.« Tako torej: svetniki imajo pravico do nadomestila za izgubljeni zaslužek. Popolnoma normalno in sprejemljivo. Zdaj pa me zanima: koliko manj zaslužka so zaradi dela v državnem svetu sprejeli svetniki, ki jih je v državni svet delegirala ZSSS. Se pravi, da me zanima, ali v računovodstvih, ki obračunavajo in izplačujejo plače omenjenun svetnikom, razpolagajo s sklepom sveta ZSSS, da se funkcionarjem državnega sveta izplačuje za tisto tretjino po- svet ZSSS, potem me zanima, če je tak sklep sprejel pristojen organ panožnih sindikatov, v kateri so ti funkcionarji zaposleni. Kajti zdrava logika nam pravi, da če tak sklep ne obstaja, omenjeni sindikalnifunkcionarji m državni svetniki prejemajo polne plače, poleg nje pa še eno tretjino poslanske plače. Zanima me tudi, ali državni svet razpolaga z mrežnimi sklepi in odločbami za vse svetnike, ki prejemajo tretjino poslanskeplače kot nadomestilo za izgubljeni zaslužek Cetega v državnem svetu nimajo, potem to pomeni, da svetniki poleg svoje polne plače v matičnih podjetjih ali organizacijah prejemajo še tretjino plače m lepe oči. Kako pomembna so ta vprašanja, nam pove najpreprostejši račun, ki seveda ni točen in je opremljen z nekaj čeji. Torej, če znaša povprečna poslanska plača na mesec tri tisoč mark, je to tisoč mark mesečno na vsakega državnega svetnika. Na leto to za vsakega posebej znese 12. OOO DEM. Sindikati so v državni svet delegirali štiri svoje funkcionarje, kar pomeni, da ti skupaj vsak mesec prejmejo približno 4.000 DEM iz blagajne državnega sveta. Na leto to znese 48.000 DEM. V štirih letih, kolikor znaša mandat državnih svetnikov, se mm nabere skupaj 192.000 DEM. To pa je vsota, ki se je neupravičeno odlila iz skromnih sindikalnih blagajn. Če držijo navedbe predsednika državnega sveta dr. Ivam Kristana, potem ga prosim, če bi pokomemiral te in druge (ne)upravičene odlive za vse državne svetnike. Hkrati prosim predsednika ZSSS Dušam Semoliča, mj javno potrdi ali ovrže moje ugotovitve. Hkrati ga tudi prosim naj pojasni, kaj sta glede tega storila svet in predsedstvo sveta ZSSS, oziroma naj nam in članstvu pove, kakšno usodo so doživele javne pobude uredništva Delavske enotnosti in druge, katerih cilj je bil, da bi se vprašanje svetnin znotraj ZSSS prhnemo in pošteno uredilo. Njunih odgovorov na zastavljena vprašanja ne pričakujem nestrpno samo jaz, temvečpo tej objavi najbrž tudi članstvo ZSSS. Posebej tisti njegov del, ki vsak mesec plačuje člamrino tudi za plače sindikalnih funkcionarjev. m ; Ivo Kutjaj /VNNIMU<3> ☆ ☆☆☆☆☆ Kotiček nizkih strasti ☆☆☆☆☆☆ Humoreska Konsenz zaradi razpada - Pa je razpadla velika koalicija! No, kaj pravite na to!? smo kar z vrat bifeja Bližnja srečanja posebne sorte zaskočili zbrane ob šanku, ki jim je načeloval tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok, ki se je skladno z bifejskimi propozicijami trdno držal za svojo krugli-co piva. »Nič ne pravimo. Koalicija je razpadla v vsesplošno zadovoljstvo.« - Kako to, saj lahko pride do krize in vlada pade? Zdaj liberalni demokrati skupaj s krščanskimi demokrati komajda zberejo polovico vseh poslanskih glasov. »Dragi moj, pa saj je sam Drnovšek dejal, da to ne bo ogrozilo dela vlade. In tudi druge stranke se ne sekirajo, kako je hudo zaradi tega.« - No vsaj združeni listi ni vseeno... »Jaz pa mislim, da se zdaj počutijo bolje. Iz koalicije so demonstrativno izstopili zaradi tega, ker je Drnovšek kar na svojo roko zamenjal ministra Tajnikarja, zdaj pa pravijo, da so odšli tudi zato, ker se niso strinjali z Drnovškovimi spremembami pokojninskega sistema, ki je odpravil poračune za pokojnine. Tako zdaj pihajo na dušo upokojencem, ki jih je v Sloveniji kakšnih 450.000. Cez deset mesecev pa so voli- tve.« - In zakaj naj bi bili zadovoljni krščanski demokrati? »Oh, oni so že ves čas nergali, ker so v koaliciji tudi prenovljeni komunisti. Zdaj se bo moral Drnovšek mnogo resneje pogovarjati z njimi, saj v primeru nestrinjanja lahko spodnesejo vsak vladni ukrep. Razen tega pa se kaj lahko uresniči njihova zahteva, da naj pride do predčasnih volitev, recimo tam okrog papeževa obiska.« - Kaj pa opozicija? »Skrčenje koalicije je povšeči seveda tudi opoziciji. Drnovšek je Že začel tipati v smeri tako imenovane tehnične vlade, ki so jo predlagali v ljudski stranki. Sicer pa Drnovšek temu ne bi smel nasprotovati, saj je leta 1992, ko je rušil Demosovo vlado, prav tako trdil, da hoče narediti ekspertno vlado:.. Tudi drugim opozicijcem je tak razplet hudo povšeči. Mnogim, predvsem tistim iz razpršene nacionalne stranke, so to zadnji dnevi v parlamentu. In ti bodo seveda individualno podprli vladne predloge ter tako ustvarili večino v parlamentu, za primerno odškodnino seveda." - Kaj pa Janša? »On od vseh še najbolj nerga, čeprav mu tudi mora biti v zadoščenje, da se je ta nenačelna združba razšla. Skratka, vidite, da so zdaj vsi zadovoljni.« - Ja kaj pa ljudje, volivci? »Tudi oni morajo biti zadovoljni. Poglejte, kako malo je bilo treba, da je prišlo do splošnega parlamentarnega zadovoljstva. Samo bivši komunisti so morali iz vlade, pa je vse v redu. Tako smo po zaslugi gospoda Kocijančiča in njegove nesebične lucidnosti na mah dobili vsesplošni parlamentarni konsenz. Če to, po vseh prepirih v parlamentu, ni uspeh, potem sploh ne vem, kaj bi ljudje še hoteli?!« - Ja, ampak z novimi volitvami bo vse to padlo. Torej bi bilo najbolje, če novih volitev ne bi bilo in bi tale parlament takole vodil slovenijo v nedogled... »To bi res podprli tisti sedanji poslanci, ki globoko v želodcu čutijo, da parlamenta znotraj ne bodo videli nikdar več, ampak večina velikih strank se s tem ne bi strinjala. Vse so namreč prepričane, da bodo na prihodnjih volitvah zmagale, kar je še en splošen slovenski parlamentarni konsenz. Sicer pa, kdo mi lahko zagotovi, da po volitvah ne bo tako, kot je bilo doslej!?« Bogo Sajovic — HOltOS KOI* vodnar Ni pretirano drago Med najpomembnejšimi kronisti, ki so zanamcem pustili spomine na svojo dobo, je francoska pisateljica Marie de Raubutin-Chantal, markiza de Sevigne (rojena 6. febrautja 1626). Komaj nekaj mesecevje bila stara, ko je izgubila očeta, častnika kraljevske vojske, kije padel pri obleganju uporniškega protestantskega mesta La Rochelle. ker je bil iz stare in ugledne plemiške družine, seje krona odločila, da bo poskrbela za njegove otroke, čeprav tedaj toni bilo v navadi. Mlada Marie je s kraljevskim priporočilom lahko zastonj obiskovala ugledno samostansko šolo za mlade plemkinje. V tistih časih je bilo šolanje zelo drago in tudi v plemiških družinah si gaje lahko privoščilo le malo otrok. Velikokrat so za tako šolanje izbrali le nekaj otrok in še izmed tistih je bil velik del namenjen za bodoče duhovnike oziroma nune. Gospa de Sevigne si je tako pridobila za tiste čase solidno izo- brazbo. Kot potomka stare plemiške družine in hčerka vojaka, ki je padel za slavo krone, pa je pridobila pravico vstopa na kraljevski dvor. S svojo izobrazbo in prirojeno duhovitostjo je na tem dvoru kmalu dobila velik ugled in vpliv, cenjena pa je bila tudi kot gostja v mnogih plemiških salonih tistega časa. Počasi je začela tudi pisati kroniko dvora in dogajanj na njem. Največ njenega dela seje ohranilo v njenih pismih hčeri, ki je živela izven Pariza. Kot interni poznavalec je opisala dvoijane, njihova dejanja in spletke, rituale, sprejeme in na ta način potomcem zapustila enega najvemejših opisov dvora Ludvika XIV., torej dvora, kije v tistem obdobju odločilno vplival na evropsko politiko, umetnost, etiko in družbeno obnašanje. Njeni opisi so toliko bolj verodostojni, ker jih ni pisala po naročilu, ampak kot nekaka poročila svoji hčeri, da bi bila na tekočem z dogajanjem. Madame de Sevigne je ostala »reporterka« z dvora do svoje smrti leta 1696. Ko je markiza de Sevigne poročila svojo hčerko, je morala njenemu bodočemu možu grofu de Grignanu odšteti doto. Ko jo je odštevala, je nenadoma vzkliknila: »Kaj?Toliko denatja je treba, da bo grof Grignan spal z mojo hčerjo?« Po kratkem premolku pa je dodala: »Seveda, ker pa ne gre samo za enkrat in bo moral grof Grignan spati z mojo hčerko tudi vse druge večere, stvar niti ni tako draga.« Deni Nagradna križanka št. 5 Rešeno križanko nam pošljite do 13. februarja 1996 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 5. Nagrade za rešeno križanko so: (1.) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000, (5.) - knjiga. Rešitev nagradne križanke št. 3: AKROMEGAL1JA, MAJDA POTOKAR, AV, ALIBI, ORK, LAR, INA, JONA, IGRALKA, SOTIN, TANJA. LOKAR. ROMANKA, MONIER, STE1N, ISTRAN. NOE, KOLB, MAK, KANTA, CB, ONA IN ON, PAS, OKKER, VA, CANKAR, TN, RINO, ILA, OTAKAR, AMON, RIGA. AREKA, NEMIR, TIRANA. SUBDIAKON, STRAN, ALBERTINA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 3: L Tone Maršič, Zoisova 46, 64000 Kranj 2. Teja Lovši, Gotna vas 54, 68000 Novo mesto 3. Franc Zaman, Jedinščica 54, 68000 Novo mesto 4. Marko Jankulov! Zupančičeva 5, 68330 Metlika 5. Branka Zupančič, Čolnišče 12, 61410 Zagorje Nagrade bomo poslali po pošti. Križanko pripravil SAIQ. MONOV UGANKAR Janševi revirji Janez Janša, šef SDSS, se pospešeno pripravlja na nove volitve. Pri tem pa se kot klop drži načel tako imenovanega demokratičnega centralizma. Ali z drugimi besedami: ljudi, ki niso stoodstomo z njim, Janez stoodstotno odstrani. Tako je v Trbovljah na volilni konferenci tamkajšnjega odbora najprej kar sam zamenjal delovno predsedstvo, potem pa še kandidatno listo bivšega predsedstva s svojo. Janezov puč so po pripovedovanju ekskomuniciranih spremljale »zastraševalne metode, ki se jih ne bi sramovala niti udba«. Kljub vsemu je 47 prisotnih oziroma tretjina članstva izvolila za novega predsednika našega starega znanca Slavka Kmetiča. Večina drugih, ki jih ni bilo, ali pa jim gre ta »janševistična diktatura« na bruhanje, zdaj menda pospešeno izstopa iz stranke. Ampak Janezu to ni mar, saj se je iz slavne zgodovine KPJ naučil, da pravi stranki nikoli ne sme biti žal kvantitete za kvaliteto. Tako zlagoma šele zdaj postaja jasno, zakaj Janši ni uspelo narediti kariere že znotraj nekdanje ZKS. Popit, Kraigher, Hafner, Kučan in drugi so bili zanj čisti mehkužci oziroma revizionisti. Rdeči revirji se spreminjajo v črno-rdeče. Voljč za zdaj prvi in najresnejši kandidat za najvišje sindikalno priznanje - zlati znak ZSSS. Voljčeva okrožnica je namreč prvo in najresnejše opozorilo, daje hudič vzel šalo in da delodajalci v prihodnje ne bodo pripravljeni več plačevati stavk. To na drugi strani pomeni, da bodo nekaj veljali samo tisti sindikati, ki bodo imeli denar za financiranje stavke. Takšnih P? preprosto ne bo, če se ne bodo združeval' prek solidarnostnih stavkovnih skladov. Voljč je torej nehote naredil več za združevanje razpršenih sindikatov kot številni gobezdači, ki jim gre največ le za poceni slavo in dokaj lagodno življenje sindikalnih funkcionaijev. Žalostno, a resnično! Voljčeva okrožica Dr. BožidarVoljč, minister za zdravstvo, je po stavki zdravnikov poslal okrožnico direktorjem zdravstvenih zavodov, v kateri od njih zahteva, naj vsem stavkajočim tisti dan stavke odbijejo od plače. Ker sindikat zdravnikov Fides kot tudi večina drugih atomizira-nih slovenskih^indikatov nima stavkovnega sklada, iz katerega bi zdravnikom pokrili izpad dohodka, je dr. Božidar Drnovškova Dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade, je v parlamentarni razpravi o razrešitvi ministra za gospodarske dejavnosti dr Maksa Tajnikatja med drugim dejal, da so pri sanaciji Tama določili jasno linije - sanacija na podlagi argumentov, hkrati pa odločno odkrivanje vseh malverzacij, kar naj bi bila prednostna naloga ministrstva za notranje zadeve in kriminalističnih služb. Po rezultatih, ki jih je dala omenjena Drnovškova linija, zdaj ni jasno, ali so kriminalistične službe imele nalogo kriminalizirati Tajnikarja ali lopove v Tamu. Glede na to, daje Tajnikar mora) ■ odstopiti, nobenemu od lopovov pa se ni skrivil niti las na glavi,je pravzapravjasno-1 To pa je tudi ves vic Maksgate. Kuli I 1 NAGRADNI SKLAD Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala: Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061 /301-787; Trgovina: HalaTivoli, Celovška 25, tel.: 061/1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil -Casucci, Lee, Legend in drugo. Knjigo (otroška slikanica) Oblak, mlinar in pobeglo zdravje - Tomaž Vrabič iz Škofje Loke. Delo je njegov knjižni prvenec, ki je vzbudil veliko zanimanje. I POZOR! K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi labko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.