LETO VIII., štev. 157.
Failoiu* plačtMM y (fotoviui.
V	Ljubljani, v sobote, 22. uovembra 1924.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in daeva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, poštni predal štev. 168.
Naslov za telegrame: »Maprej-c, Ljubljana.
Čekovni račun št. 13.807.
NAPRE
Stane mesečno	.... Din 25-—
za inozemstvo	.... Din 35-—
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 00 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se na priobčijo. — Kckopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
LJUDSKI GLAS
letnik VL, štev. 45.
Četrt kova .Biaprejeva" številka izhaja Kot te«inlK:
Glasilo Kmetsko-delavske zvez«
Stane letno 60 Din — mesečno 5 Din
Vsem krajevnim organizacijam SSJ in KDZ.
V smislu sklepa pokrajinskega odbora SSJ in KDZ z dne 5. oktrobra in seje z dne 13. novembra 1924 sklicujemo
XVI. redni (pokrajinski) strankin zbor,
ki se bo vršil 25. in 26. decembra 1924 v Ljubljani. (Čas in prostor objavimo naknadno).
Začasni spored razpravljanja:
1. Otvoritev zbora.
2. Verifikacija mandatov.
3. Volitev predsedstva,
4. Določitev dnevnega reda.
Eventualni predlogi posameznih organizacij morajo biti poslani pokrajinskemu tajništvu (na naslov: Ljubljana, p. p. 168) najpozneje do 15. decembra 1924.
Pravica udeležbe (§ 26. organizacijskega pravilnika): Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje tri mesece pred dnevom sklicanja, ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov po enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo, 30 ali več članov pa šteje za 50. Število delegatov se računa na temelju povprečnega števila članov zadnjih treh mesecev.
Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik.
Razen § 26., ki ga objavljamo, opozarjamo na vse določbe organizacijskega pravilnika, posebno pa na §§24. do 32.
Potne stroške delegatov morajo plačati organizacije same. Pravico in dolžnost udeležbe imajo tudi vsi načelstva, pokrajinskega odbora in kontrole. Odbori posameznih organizacij naj naznanijo Imena Izvoljenih delegatov ter njihovih namestnikov najpozneje do 15. dec. 1924 pokrajinskemu tajništvu v Ljubljani, da dobe pravočasno delegatske izkaznice. Gostje, ki se priglasijo pokrajinskemu tajništvu do 15. dec., bodo imeli zagotovljen sedež. Drugi dobe izkaznice za goste na licu mesta, dokler bo zadoščal prostor.
V Ljubljani, dne 20. nov. 1924. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ.
Priprave za volitve.
Do 25. t. m. je še čas za reklamacije, ne zamudite torej zadnjih dnil
Kjer volilnih odborov še niste ustanovili, ustanovite jih takoj I
Na vsakem .volišču moramo imeti po 2 čuvarja skrinjic. Organizacije in zaupniki naj nam takoj naznanijo imena sodrugov, ki bodo čuvarji naših volilnih skrinjic na njih voliščih I
Mislite vsi na to, da naša stranka nima tajnih fondov, zbirajte torej pridno za volilni sklad, širite naš tislcl
Poravnajte naročnino!
Lovro Klemenčič:
Preko razkola! k združenju org. proletariata.
KAJ JE DOVEDLO DO RAZKOLA IN SLABOSTI KSJ (Komunistično stranko Jugoslavije.)
Levica slovenske soc. demokratične stranke se je združila na Vukovarskem kongresu s srbskim proletariatom — ki je bil takrat organizacijsko popolnoma enoten in s centru-mom ter levico hrvat. proletariata združen v KSJ — to pa proti volji in glasovom bivših skrajnih desničarjev, sedaj skrajnih levičarjev — Zorge, Lemeža, Golouha in drugih. To združitev so vse organizacije levice na svojih občnih zborih odobrile. Da bomo lažje razumeli poznejše dogodke, je potrebno omeniti, da je bil Centralni strankin svet, izvoljen na tem kongresu, izbran po takem ključu, da so bile v njem zastopane vse pokrajine Jugoslavije. Izvoljeni so bili večinoma pristaši umerjenega proletarskega centra, v njem ni bilo niti skrajnih desničarjev, niti skrajnih levičarjev.
Takoj po kongresu pa je morala KSJ stopiti v volilni boj pri volitvah v konstituanto. Ena izmed usodnih napak stranke je bila ta, da je porabila preveč energije za volilno propagando, a premalo za konsolidacijo organizacij. Zato je stranka izšla iz valitev na zunaj zmagoslavno, pridobila je 59 mandatov, a organizacijsko je bila na zelo slabih nogah, posebno na Hrvatskem in v Srbiji. Notranja organizacijska slabost je bila tudi v tem, da se velik del Članov ni popolnoma strinjal s politiko, ki jo je narekoval tedanji internacionalni položaj. Nezadovoljstvo s forsirano taktiko Centralnega odbora ter opustitev sklicanja izrednega kongresa, na katerem bi se moralo razpravljati o sklepih 3. kongresa KI. je dala opoziciji v stranki povod, da se je oglasila v takozvanem manifestu opozicije, ki ga je podpisalo okrog 200 vplivnih starih zaupnikov, po največ iz Srbije.
Nenadni uspeh KSJ je oplašil režimsko burioazijo, da je izdala protizakonito Obznano-;. Vse delavske organizacije so bile takrat postavljene Izven zakona. Bil j' to začetek buržoazne poostrene ofenzive proti delavstvu Vzrok te ofenzive je bil gospodarski. Kapital, ki je bil do tedaj plasiran v trgovskih špekulacijah, se je obrnil radi velike splošne evropske trgovske krize 1921. leta v industrijo. Buržoazija je hotela zlomiti najprvo delavske organizacije, da si zagotovi rentabilnost v industrijo vloženega kapitala.
V	tem kritičnem času je bil sklican strankin svet v Beograd. Slučajno sem dospel na ta strankin svet 2 uri prepozno, ker je imel vlak zamudo. Ko sem vprašal za dnevni red, sem videl, da je prva točka dnevnega reda: manifest opozicije. Debata o tem je bila že skoraj končana in predlog je bil, da se vsa opozicija, ki je podpisala manifest, izključi iz stranke. Uvidel sem takoj, da pomeni taka izključitev popolen razkol v stranki, ker je večina opozicionalcev bila na
odgovornih mestih v strokovnih organizacijah. Zato sem govoril proti izključenju in utemeljeval potrebo enotnosti stranke v tedanjem času >0bznane« in kapit. ofenzive.
Ali centralni strankin svet, na katerem so imeli na nesrečo besedo in vpliv tudi nečlani, posebno Moša Pi-jade in Kosta Novakovič, je v preveliki navdušenosti nad volilnim uspehom soglasno sklenil izključitev opozicije, ki je zagrešila samo to, da je povedala svoje mnenje in zahtevala sklicanje kongresa.
Šele pozneje sem zvedel, da je vplival na ta sklep tudi neki internacionalni strokovni funkcionar, ki se je slučajno mudil prvikrat v Beogradu, ki ni imel niti pojma o razmerah v naših deželah in za to ni bil od nikogar pooblaščen. Po mojem mnenju je on s tem prekoračil svoj delokrog in njega bi ne bilo treba poslušati, ker ni imel nobenega mandata od Internacionale. Na tem vzgledu se lahko učimo, kakšne usodepolne napake se lahko napravijo, če vodijo posamezniki politiko na lastno pest.
Ker šele danes se lahko vidijo usodne posledice razcepa stranke v tistem kritičnem času kapitalistične ofenzive in »Obznane . Takoj po izključitvi desnice v stranki so namreč vse preveč prišli do veljave levi kričači, ki so bili strašno revolucionarni v besedah, v dejanju pa pohlevni oportunisti: ti levi elementi, med katerimi je tudi precejšnje število temnih karakterjev, ki se javljajo čisto provokatersko, so komaj čakali, da razpuste oblasti na občnih zborih legalno izvoljeno zastopstvo stranke, in da se polastijo strankinega vodstva.
To se je tudi zgodilo po zakonu o zaščiti državne varnosti in reda, ko je bila KSJ razpuščena. Še pred tem se je nekaterim od njih posrečilo dobiti vstop v Centralni strankin svet, ki je moral po cele tedne razpravljati ž njimi a b c politike. Ti »levičarji«; v besedah, v dejanjih skrajni oportunisti (spomnim se, da se je moral strankin svet cele dneve baviti z vprašanjem, ali bo šel n. pr. eden izmed najbolj glasnih frazerjev, Kosta Novakovič, na odrejeno plačano mesto, ali ne —) so hoteli tako preobrniti vse sklepe Vukovarskega kongresa, odstaviti izvoljeno vodstvo in postaviti »komisarje«. Njihov položaj je bil toliko lažji, ker so glavni voditelji bili deloma v inozemstvu, deloma v ječi.
Disciplina med strankinimi funkcionarji in .1 člani se je takoj po izvolitvi 59 poslancev začela rahljati Ko je strankin svei sklenil, da morajo poslanci odplačevati mesečno primeren davek stranki, so se začeli upirati ravno oni, ki so bili že v Vu-kovaru proti strogemu pravilniku in programu stranke. Dr. Lemež je odkrito izjavil, da izstopi iz stranke, če svet sklene določbo o. davku T?nako se je protivil temu pozne53' šef Neodvisne delavske stranke advoke* Tri-ša Kaclerovič. Drugi	niso	na-
vedli pravilno svojih dohodkov. Tako n. *. veliki levi »revolucionar':
M. Žorga ni navedel, da prejema poleg poslanske plače še svojo plačo od južne železnice ter je plačeval samo par sto dinarjev strankinega davka, dcčim so morali drugi plačati par tisoč dinarjev t. j. skoraj polovico svojih dijet. Vsi ti oportunisti v Vukova-ru in oportunisti glede strankinega davka so si pozneje složno podali roke, da potom korupcije med Članstvom, z lažmi in obrekovanjem, ko je bila onemogočena javna kontrola vodijo borbo proti vodstvu ter pridobijo, vkljub svoji nesposobnosti s pomočjo levih fraz in demagogije vpliv pri eksekutivi in pri nezavednih članih.
Kali poznejšega razkola so se že tu pokazale. Centralni odbor je napravil veliko napako, da že takrat ni z vso strogostjo postopal po pravilniku o strankinem davku in po Btatutih stranke. Sklenjenih je bilo mnogo stvari, katerih potem glavni zaupniki niso izvajali. Proti zaupnikom in funkcionarjem, ki so delo sabotirali, kršili pravilnik in delali na lastno roko, pa se ni postopalo dovolj strogo in odločno.
Tako se je zgodilo, da stranka ni bila organizacijsko dovolj pripravljena, ko je buržoazija napadla sam obstoj organizacije ter zato ni mogla dati dovolj močnega odpora. Ko pa je videla buržoazija, da je stranka notranjo slaba in neenotna, udarila je še hujše po njej.
Skrajni levičarji pod vodstvom Moše Pijade so med tem podali roke skrajnim oportunistom in začeli v času, ko ni bilo nobene možnosti za javno kontrolo, tako brezobzirno teptati vse dobre sklepe strankinih kongresov in konferenc samo s tem namenom, da se polastijo neizvoljeni potom puča strankinega vodstva. Neodgovorni ljudje so pošiljali lažnjiva poročila eksekutivi Internacionale, da bi tudi avtoriteto Internacionale uporabili za razbitje strankinega gibanja. Med- njimi so bili najagilnejši in najbolj levi elementi, ki so se popolnoma provokatersko obnašali in ki so bili očitno plačani agenti radikalov in režima.
Radi vseh teh intrig sta nastala dva centralna odbora, eden pravilno izvoljen, a drugi samolastno, potom puča postavljen. Namesto da bi se dragoceni čas porabil za konsolidacijo gibanja, se je izgubljal v osebnih sporih, ki so se stopnjevali do zmerjanj in pretepov.
Ko so treznejši zaupniki videli vso to korupcijo, ki je imela svoj sedež v Beogradu, so takoj uvideli, da se mora gibanje legalizirati, da se omogoči javna kontrola. Zato so najprvo zaupniki na Slovenskem sklenili, da se obnovi javna legalna delavska stranka. To seveda ni bilo po volji beograjskim korupcionistom, ki so takoj proglasili vse te zaupnike za separatiste in oportuniste, dasi so sami leto dni potem, ko je bilo že malo pozno, isto sklenili.
Kakor vidimo so ti korupcionisti bili v dobri politični šoli pri beograjski čaršijski buržoaziji, ker so posnemali njene politične metode, ki jih uporablja proti slovenskim in hrvatskim strankam.
Pučisti zvezani z oportunisti, go bezdajoč leve fraze so bili glavni po-
vzrofatelji razkola in oslabljenosti KSJ. Vodstvo, ki ni dovolj strogo ovajalo sklepov kongresa, ki je potrošilo preveč energije za volilno propagando, a premalo za organiz. delo, je popuščalo gobezdavcem, da se jim |e pozneje posrečil puč, ki je predčasno povzročil razkol. Nastala je radi tega taka godlja, da je bil policijski komisar boljše informiran o tem, kaj se godi na kongresu in v stranki, kakor pa strankini tajniki in odgovorni funkcionarji. Iz vseh teh pojavov se moramo učiti za bodočnost, nikakor pa ne obupati in držati roke križem.
Zato izvajajmo vsi strogo pravilnik, držimo se sklepov, gobezdačem naložimo dejanja v izpolnitev ter se iz izvršenih napak učimo. Načelo javnosti nam bo mnogo pripomoglo k napredku in združenju proletariata.
(Dalje sledi.)
Razno.
r Okoli volitev. Prerokovali so, da pojdejo v volitve vse naše meščanske stranke združene v dva velika bloka, kakor so bile v rajnem parlamentu. Radikali s Pribičevičevimi demokrati bi tvorili tkzv. Nacionalni blok, Radie * Spahovimi Turki, našimi klerikalci in Davidovičevimi demokrati pa bi napravili tudi volilno koalicijo. Ampak kadar gre za korita, so vsi proti vsem. Radikali pojdejo sicer s Pribi-čevicem izven Srbije skupaj, Srbijo samo pa smatrajo za svojo izključno last, torej ne rabijo zaveznikov, katerim bi morali podariti kakšen mandat. Radie bo povsod postavil svoje samostojne liste, na Slovenskem ima podružnico svoje stranke, ki jo vodita Prepeluh in prof. Lončar. Vse meščanske stranke postavljajo že prav pridno kandidate, določajo jih šefi strank s svojimi najožjimi prijatelji samostojno. V listih je radi tega vedno polno poročil o grozečih razkolih, ker bi pač vsak rad bil prvi na listi ali pa kandidat v najmočnejših okrajih. Tako so n. pr. prijavili kandidature na radikalnih listah skoraj vsi poslaniki naše države pri tujih vladah. To je demokracija! Pojavljajo se seveda tudi glasovi za enotno fronto, so še vedno ljudje na svetu, ki hočejo priti do mandatov s pomočjo par dni trajajoče gnile sloge, 'a ni jim mar za to, če organizacije takoj nato propadejo. Kandidatne liste in volilni manifest naše stranke bo sestavil strankin kongres, ki je sklican za božične praznike.
r Sedanji družabni red je baje božja ustanova, ki je od nekdaj in za vso prihodnost. Tako si žele vsi kapitalisti, njihovo sorodstvo in njihovi hlapci, to trobijo tudi vsemu svetu neprestano, da se včasih res že mora zdeti, da bo res moralo tako biti na Vekov veke amen. Nam proletarcem se pa čudno zdi.in nam nikakor ne gre v glavo, da bi se mogle v božji neskončno dobrotljivi ustanovi dogajati razne čudovite stvari. Tako n. pr. slišimo tožbe o pomanjkanju denarja. To pomanjkanje občutijo najbolj ravno proletarci, ki jim zmanjka mnogokrat še dela, da bi si ž njim prislužili najpotrebnejše za svoje in za življenje svojih družin. Radi pomanjkanja denarja se pritožujete tudi obrtnik in trgovec, radi pomanjkanja denarja imamo brezposelnost, ki je najhujša šiba za proletariat, ker rodi bedo, obup in zločine. Vsega tega pa ne vedo ponočni obiskovalci ljubljanskega bara, ki je modema ustanova za zapravljanje gotovo > pošteno« pri-služenega denarja. Napitnina znaša malenkost, okoli 100 Din. Steklenica najslabšega vina 99 Din. Če je kavalir razpaljen in se mu zahoče Evine hčerke, je za 1000 Din ne dobi, še drugi tisočak je potreben za to. In tako gre veselo življenje naprej, saj z narodnim blagostanjem je vse v redu. Imamo torej vendar prav idealen družabni red! Ni čudno, da vplivajo take bakanalije mikavno tudi na nevedne proletarce, da na podoben način zapravljajo poverjeni jim tuji denar med »visoko« družbo. In tako se predejo vzroki in posledice naprej, začno s poželjenjem, končajo s tatvinami, goljufijami, ropanjem, z brezkončno vrsto zverinstev. Božja ustanova?
r Odgovor proletarke. Pred kratkim je bilo v Šiški člansko zborovanje Konsumnega društva za Slovenijo. Na sestanek je prišlo približno 20 članov. Drugi dan je očital neki Kristanov priganjač neki proletarki, zakaj da je ni bilo na članskem zborovanju. Žena mu je odgovorila: Kadar pride ženska na tako zborovanje in hoče spregovoriti, jo precej zavrnejo, in sicer na tak način, kakor da bi ženska pamet nič ne veljala. Vedno govore le Kovač. Udovč in drugi taki. Če hočejo le bogovi govoriti o članskih težnjah, naj si sami govore. Upoštevajo nas ne, pridig smo pa site. — Tako je odgovorila žena, ki ne čita »Napre-ja«. Slavno načelstvo Konsumnega , društva nam pa očita, da ga le mi ^neutemeljeno« napadamo; ne pove nam pa nikdar, kdaj in kako. Če nimajo »zašitih oči«, nam bodo vendar morali priznati, da nezadovoljnost le ni samo »Naprejeva« zlobnost. Radi tega smo ono zgodbico napisali, čeprav nam ni všeč, kajti člani se morajo upirati, če se jim krivica godi, ne pa popuščati, naši čitatelji pa naj presodijo, ali si mi gradivo za »neutemeljeno^ kritiko s socialistične« zadruge in ^zaslužnih« zadružnih delavcev izmišljamo.
r »Malenkosti«. V času, ko vlada med delavstvom splošna beda in pomanjkanje, je dobro ogledati si, kako živijo in zaslužijo drugi ljudje. Zaslužki ročnih in duševnih delavcev se gibljejo med 1200—3000 Din mesečno. Nad 3000 Din mesečno zaslužijo le nastavijenci tkzv. višjih kategorij, n. pr. prokuristi. 10.000 Din mesečno plačujejo banke svojim ravnateljem. Ravnatelj OUZD v Ljubljani, g. Kocmur, dobi 6250 Din na mesec. Posebno višino plače pa je pri nas dosegel baje bivši ravnatelj Jadranske banke, g. Praprotnik, in sicer 40.000 Din mesečno. Plače bančnih ravnateljev ni mogoče točno določiti, ker dobivajo vedno še razne nagrade, doklade, diete, odškodnine itd.Ni potem čudno, da smatrajo pri takih plačah ravnateljev meščanskih bank »višji« nastavljenci Konsumnega društva za Sloveijo svoje plače za pravo bagatelo: 4000-—5000 Din mesečno, Pravo malenkost pa zasluži tajnik Kons. društva, g. Svetek, komaj 100 Din dnevno. — Delavci, koliko vas je takih, ki zaslužite 100 Din na dan? Radi tega pa gotovo ne boste postali politični kameleoni, kajti resnično zaveden in nesebičen proletarec si poišče drugo pot, da si zboljša svoj položaj in ne postane kameleon. Kdor ni zadovoljen s sedanjo razdelitvijo dela in jela, naj postane član »Sloge« (bodočega »Skupnega doma«, naslov: Ljubljana, poštni predal 168). Ali se boš odločil?
r Neobjavljeni članek mariborskih državnih upokojencev. Iz Maribora so nam poslali državni upokojenci prošnjo, naj javno pozovemo uredništvi »Jutra« in »Slovenca«, da priobčita članek, ki so ga jima poslali mariborski upokojenci. — Ali ni to lepo, ginljivo in poučno? »Jutro« in »Slovenec« ne marata objaviti članka, v katerem se državni upokojenci pritožujejo pred javnostjo in kličejo na pomoč, upokojenci pa verjamejo, da jim bo naša »nobel« gospoda, ki jim je zaprla vrata, vendarle pomagala!
r Slovansko bratstvo. 7. t m. so dospeli v Ljubljano na potu okoli sveta trije Čehi. Imeli so rdeče pobarvano kolo s tremi zaporednimi sedeži, spredaj in zadaj na kolesu so imeli majhno skrinjico, na katerih je bilo napisano v 6 glavnih svetovnih jezikih: Okrog sveta. Poleg teh skrinjic je imel vsak še nahrbtnik, to je bila vsa prtljaga za precej dolgo pot okrog sveta. Kakor hitro je zvedela smetana ljubljanske družbe, da so oni trije Čehi v mestu, se je zbrala okrog njih in jim prirejala ovacije. Ni bUo mogoče ugotoviti, ali je veljalo navdušenje pogumu in podjetnosti potovalcev — Čehov, ali je bilo le izraz slovanskega bratstva. Mislimo, da je bilo slovansko bratstvo odlo-Čilnejše, kajti naša »boljša« mladina je za pogum in podjetnost kvečjemu, kadar gre za kakšne Trbovlje. Brez dvoma je najlepša dokumentacija slo^ vanskega bratstva in vzajemnosti ubijanje lastnih bratov in navdušeno pozdravljanje popotnikov iz drugih
slovanskih držav. Sicer pa so bili oni trije Čehi najbrže bogati ljudje, revež si take zabave ne more privoščiti. Takim ljudem je pri nas vedno odprto naročje, a ni treba, da bi bili ravno Čehi. Dejstvo je, da v času, ko 6e naše občinstvo za Čehe navdušuje, naše oblasti češke proletarce iz Jugoslavije brcajo, in sicer brez vsakega povoda, le radi — slovanskega bratstva in vzajemnosti... Ali ima mogoče kdo na tem svoj poseben interes?
r Socialistični koledar za 1. 1925 je že v tisku. Sodrugi, zbirajte naročila! Kdor ga bo prej naročil, ga bo tudi prej dobil. Trpežno v platno vezan žepni koledar bo veljal 10 Din za vse predplačnike. Izšel bo prve dni decembra.
r Pošljite naročnino! Zamudniki, ne čakajte na opomin! Zlasti dolžniki naj izrabijo priliko in naj plačajo celo naročnino, da se tako njih dolg zmanjša. Predplačnikom in tistim, ki so plačali za november tudi 25 Din, bomo vpisali v poznejših mesecih primeren znesek v dobro, ko bomo premagali stroške, ki jih je povzročila selitev.
r Ta se je pa posrečila! Tiskarski škrat mnogokrat nagaja. Zlasti v naglici modernega življenja nahajamo v časopisih več napak, nego je prav. Pri tem se mnogokrat tudi pomen iz-premeni, tako da čitatelj nekaj povsem drugega čita, nego je pisatelj napisal. Tudi smešnih napak se ne manjka. Eno izmed teh je treba zapisati. Z izpremembo črke v v črko r je tiskarski škrat iz novosti napravil norosti in priporočil neki damski modni salon takole: »Pravkar so prispele zadnje damske norosti.« Pa morebiti je bilo to za dotični salon še boljša reklama, ker »dame« ljubijo modo najbolj takrat, ko je najbolj nora ...
r 25 milijonov dinarjev je dovolil te dni ministrski svet za popravilo nekih cest v Srbiji. S temi milijoni si mislijo možje čez zimo do 8. februarja popraviti in pripraviti pota do svojih mehkih sedežev.
r »Delavsko-kmetski list« poziva proletariat v enotno fronto, da bi dobil od Gustinčiča določeni mož mandat, b Prepeluhovim »Republikancem^ se pa grobo zmer jata in si dokazujeta, da obeh skupaj ni mnogo prida. To ni prav! Ali pa ni poziv v enotno fronto odkritosrčen. Gustinčič in Prepeluh imata vendar svojega skupnega vidnega poglavarja, g. Radiča. »Delavsko-kmetski list« je nesrečen patron. Hud je bil na klerikalce, grmel je na nje, da je človeka groza stresala — njegovi ljudje so pa v ljubljanskem gerentskem sosvetu s klerikalci mirno skupaj sedeli in si dobrodušno prikimovali. Verujemo mu pa, da si odkritosrčno želi mandatov.
Gospodarstvo.
IZREDNI OBČNI ZBOR »SLOGE« r. i. z o. z. v Ljubljani, dne 9. XI. 1934
Navzočih je bilo 18 članov, ki so zastopali skupno 79 članov, oziroma 84 deležev.
Po otvoritvi in ugotovitvi, da je občni zbor pravilno sklican in sklepčen je zadružnik Zv. Bemot kot predsednik zadruge v glavnem pojasnil vzrok in namen občnega zbora.
Na to pojasnilo in na izjave z. M. Umeka in Fr. Rinalda se je vršilo poimensko glasovanje za predlog Zv. Bernota:
Predlagam, da se današnji občni zbor odločno izjavi, ali smo za načela »Skupnega doma« ali ne, to se pravi, Če hočemo imeti skupno last, moramo biti predvsem zmožni braniti to skupno last, zato smo dolžni širiti izobrazbo. To pa lahko izvršimo edinole potom resnega tiska.
~ Za ta predlog so glasovali vBi. Samo z. C. Bfihm je dodal sledečo izjavo: Jaz sem za idejo »Skupnega doma«, sem pa proti sedanjemu gospodarstvu.
Tej izjavi se je pridružil tudi zadr. Iv. Baraga. (Op. ur.: Oba sta namreč za tako gospodarstvo, ki naj bi prineslo potom po kapitalističnem vzorcu vpeljane trgovino -»bičke, in iz teh naj bi se po milovti božji širila izobrazba. Še boljši' i seveda bilo po-neumnjevanje, ker kadar bo izobraz-
be več ko danes, bo moralo biti takih profitov konec.)
Občni zbor je tudi odobril sklep seje načelstva in nadzorstva za izdajo »garancijskih listin«, ki bodo krile posojilo stranki namesto dosedanjih neomejenih garancijskih izjav.
Revizijsko poročilo je bilo preči-tano.
Po sodišču zahtevane izpremembe pravil »Skupnega domač so se izvršile in občni zbor je te izpremembe potrdil. Če bi sodišče še naknadno zahtevalo kakšne izpremembe, je dobilo načelstvo pooblastilo, da 6amo izvrši zahtevane izpremembe.
Na predlog z. Pastorka, člana načelstvu, naj občni zbor izvoli namestnika, če se bo on kot tuji državljan moral izseliti,' je bil izvoljen zadr. Anton Thaler z Javornika.
Namesto zz. Barage in Warletza, ki sta izstopila iz nadzorstva zadruge, sta bila izvoljena zz. Jurij Jeram z Jesenic in Franjo Langof z Vrhnike. Z. Umek je hotel izstopiti iz nadzorstva radi finančnih težav, in sicer radi oddaljenosti bivališča, kar je pa občni zbor odklonil, ker je z. Umek že od začetka član nadzorstva in je tudi dobro informiran o razvoju zadruge. Da bodo pa pri revizijah vedno vsaj trije elani nadzorstva navzoči, če bi bil kateri zadržan, je bil izvoljen v nadzorstvo še z. Fr. Rinaldo iz Trbovelj.
Predlog trboveljskih članov »Sloge«, da ustanove v Trbovljah čevljarno, ko bo imela tara zadruga 100 članov, je občni zbor odobril.
Razpravljale so se mimogrede tudi druge zadeve. Povedati moramo zlasti to, da se je hotel z. Bohm uveljaviti na prav razbijaški način. Med njegove »adute« spada tudi očitek z. Bemotu, da je ob ustanovitvi »Sloge« 1. 1920. in 1921. s Kristanom, Prepeluhom i. dr. pod enim mehom ustvarjal črne fonde. Dobil pa je pri vseh svojih akcijah s svojim vred le 23 glasov proti 61.
Radi pomanjkanja prostora žal ne moremo objaviti celega zapisnika.
N A ROKE
MESTNI TRG 5 ERNATOVIČ,
Iz stranke.
Brežice in okolica. V nedeljo, 7. decembra ob 9. dopoldne bo v Brežicah v gostilni Grobušek okrožna konferenca SSJ in KDZ. Ker je konferenca radi volitev v nar. skupščino izredne važnosti, naj se je vsi zaupniki brežiškega okrožja zanesljivo udeleže. Posebno člani okrožnega odbora naj pridejo vsi! Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. — Ivan Baraga, predsednik okrož. odbora.
Pregled organizacij je moral radi nujnega dela pri pravkar končani »e-litvi tajništva izostati. Priobčen b« prihodnjič.
TISKOVNI SKLAD.
Zadnjič izpuščeno:
M. Vičič, Ljubljana . . . Din 50.— Job. Pastorek, Ljubljana . Din 5.— K. Kisovec, Ljubljana . . Din 8.— Ivan Vrečar, Celje . . . Din 5,—■ dalje: KDZ v Zg. šiški . Din 50.— J. Jeram v Ljubljani _ . Din 40.— Fr. Korbar, namesto za
kelih.....................Din i®.—
Josip Pastorek, Ljubljana Din 5.20 Fani Prijateljeva, Ljubljana Din 10.—
Zadnji izkaz .
Din 178.20 Din 81.798.20
Od 1.1.1924 do 21. XI.
1924	skupaj . . . Din 81.976.48
V0LDLNT SKLAD.
Fani Pastorkova, Ljubljana Din 80,—. Posnemajte!___________________________
Ako piješ »BUD P HA* čaj, vlivaš če na zemlji raji
Dopisi.
Skale pri Velenja. Dne 28. septembra je Čobal pri razgovora v pisarni Konsumnega društva v Zagorja obrekoval dr. Koruna. Ker se mi je zdelo malo čudno, kako da sta si v toliki meri v nasprotju, dasi piše »Socialist« o nekakšnem rdečem veletoku, sem v pismu vse dr. Korunu naznanil. On pa je iskal pri Čobalu zadoščenja. V odgovoru, ki ga je pisal Čobal Korunu, je vse po vrsti tajil. V pismu piše med drugim, naj pošlje dr. Korun meni prepis pisma, da bom imel po »Napreju« kaj pisati, ker imam zmešano glavo. Vsak razgovor z »Bernotovci« smatra Čobal za šalo, ker z nami nikoli ne govori resno. V pismu piše vse drugo, samo tistega ne, kar je govoril. Ker želi odgovor v »Napreju«, evo ga! Pri razgovoru sem jaz povedal, da daje dr. Korun za tiskovni sklad »Socialista« večje vsote, ker sem za to vedel in je sa-moobsebi umevno, da da vsak svoj denar, kamor hoče. Čobal je trdil, da to ni res, da dr. Korun ne daje niti ficka za »Socialista«, on da daje denar drugih, dr. Korun, da še ni bil nikoli socialist. Pri nas da je bil samo zato, ker je mislil, da bo poslanec. Ko je videl, da ni nič, je šel. Če bom imel jaz govoriti, Korun ne bo nikdar poslanec. Enako tudi Krušič, Sedaj, ko je mislil, da vi propadate, je prišel k nam, ker misli, da bo poslanec. 5. oktobra pojde že na naš kongres v Maribor. »Socialist« da ima kakih '25.000 Din dolga, to se bo pa vBe poravnalo, ker se preseli »Socialist« v Blasnikovo tiskamo, tam ga bodo tako dolgo zastonj tiskali, da bo obračunanih 100.000 Din, ki jih dolguje Blasnikova tiskarna Soc. tisk. zadrugi. Da more biti to resnica, je dokaz to, da so se s »Socialistom« res že preselili v Blasnikovo tiskarno. Svojim čitateljem naznanja »Socialist«, da je šel za to v Blasnikovo tiskamo, "ker tam tiskajo bolj »razločne« črke. Kaj pa pravite k temu vi, strokovni-žarji, ko mislite, da imate pri Soc. tisk. zadrugi večino, majhna politična skupina pa dobi 100.000 Din, da so po mojem mnenju oškodovani drugi delničarji? Mogoče je to tudi s tem v .zvezi, da je Arh iz Zagorja poslal >Befehl«, da sodr. Rednak ne sme iti na občni zbor Soc. tisk. zadruge. Tam da bosta že opravila Arh in Kru-gič. Sicer pa je zame, kakor tudi za druge v Velenju uganka, ki nam jo mogoče »Socialist« pojasni: Čobal pravi, da bo s temi 100.000 Din deficit pri »Socialistu« krit in še precej -denarja ostane. »Naprej« da na vsak način neha izhajati, ker nima takih ■denarnih virov. On, da daje redno vsak mesec 100 Din za tisk. sklad »Socialista«, seveda se ne pusti objavljati v »Socialistu«, da bi javnost vedela, da on podpira list, ki piše proti njegovim prijateljem? Menda je sedaj že vsakemu jasno, zakaj izda-Mte več delavskih listov, da držite ■delavstvo umetno v več taborih. Če sem jaz prismojen, zakaj ste mi pošiljali »Zarjo«, »Socialista«, »Rdeči prapor«, »Enakost«, ne da bi bil te liste kdaj naročil, ali plačal? Zakaj niste pošiljali listov tistim, ki so pametni? Seveda, če čobal daje »Socialistu« redno vsak mesec 100 Din t. j. naročnino za 20 naročnikov je to mogoče. Takih dobrotnikov ima »Socialist« mnogo. Sicer pa brez zamere. Prijatelji bodimo. Miroslav Pevec, rudar, Skale pri Velenju,
Velenje. Podružnica Unije slov. rudarjev je sklicala dne 2. novembra 'Sanski sestanek, na katerem bi naj odločili, ali se priključimo »Skupnemu domu« ali ne. Dasi je bilo to na »dnevnem redu, nista absolutista Valenčak in Salesnik hotela od večine predlagane resol. dati na glasovanje. Na sestanku se je posebno odlikoval ■Salesnik. Kričal je nad navzočimi delavci, kakor kakšen grof pred sto leti nad svojimi sužnji. Dejal je med drugim: »Bemot ni v parlamentu nič -delal, on ni socialist, čobal je vse naredil, Krušič pa je razbil tisto, kar so komunisti pustili.« Komuniste je predstavljal za nekakšne zverine, ki sploh niso več ljudje. No, Krušič ni Imel česa razbijati, ker razbito je že SbBo, ko Je on izpodrinil čobala. P«?
pa J« res, da je čobal dosti naredil, posebno za sebe, n. pr. dosmrtno pogodbo v konsumu itd. Krušič pa misli kaj takega doseči, zato se udeležuje kapitalistično-socialističnih kongresov, ne da bi bil za to od članstva delegiran. Na shodu smo vprašali s. Salesnika, kdo da ie potem socialist; Čobal pravi, da tudi dr. Korun ni socialist, dasi delata skupno proti nam. Na to seveda ni dal odgovora, ampak je začel kričati, da naši sodrugi sploh niso prišli do besede. Valenčak je izjavil, da predložene resolucije sploh ne da na glasovanje, ker mi imamo baje 32 članov. Valenčak in Salesnik, zapomnita si: dva absolutista ne bosta nikoli več nad vsemi drugimi komandirala 1. V kratkem bomo sklicali sodrugi iz Škal in Velenja skupen shod, katerega se naj udeležita tudi Valenčak in Salesnik s svojimi 32 strokovno organiziranimi člani. Mi pa pravimo, da sta samo dva, ker drugi so vsi sledili s. Rinaldu, kar jih je do sedaj delalo v organizaciji, nekateri pa sploh od Krušičeve revolucije nočejo več plačati. Pri takih razmerah mora zgubljati delavstvo vero v organizacijo. Sedaj, ko je »Socialist« napovedal likvidacijo »Napreja«, se bahajo, češ, če boste hoteli biti socialisti, boste morali priti k nam. Na to vam odgovarjamo: Nikoli s tistimi voditelji, ki so naš pokret razbili! Z delavci se pa vsak dan lahko združimo v okvirju programa in pravilnika. Z likvidacijo ste se prenaglili, pa tudi, če ne bi še imeli kmalu dnevnika. Za kratek čas si bomo pa naročili meščanske liste, kakor to dela danes načelstvo »Unije«. Sicer take stvari ne spadajo v list, vendar moramo to javno povedati, ker na shodu nismo prišli do besede. To je zlasti važno, ker je najbrž drugod tudi tako, da hoče manjšina komandirati večino. Salesnik in Valenčak sta namreč oba »nekaj več«, drugi pa nimamo nobene šarže. — Delavci, navzoči na shodu.
Koroška Bela. Dne 9. novembra se je vršila občinska seja, ki je imela razpravljati o proračunu za leto .1925. Izkazalo se je, da so klerikalci vsik-dar in povsod enaki: na jeziku imajo vedno polno lepili besed in obljub, v dejanjih poznajo pa samo skrb za župnišča in cerkve, za vsa druga gospodarska in socialna vprašanja v ob-čini imajo pa figo. Takoj ob pričetku je župnik protestiral, ker ni v proračunu nobene postavke za cerkev. S. župan je izjavil, da so v proračunu postavke, ki so zadeva politične občine, zahteva g. župnika glede cerkve je pa do sedaj zadeva takozvane cerkvene občine, ki rešuje taka vprašanja na svojih »konkurenčnih« obravnavah. Eventualne predloge k proračunu naj vsak predlaga po završeni debati o že sestavljeni proračunski listi. Nato je čital s. župan proračunske postavke, ki so bile večinoma brez večje debate sprejete. 2upan je nato pozval vse, ki imajo posebne predloge, da jih prinesejo na dan. Predlaga se 2000 Din za gasilsko društvo, kar se odobri. G. župnik je predlagal, naj se najmanj 10.000 Din votira za cerkev. S. Jeram je predlagal po sklepu kluba s soglasjem »Naprednega bloka«, da se votira 15.000 Din za nabavo učnih potrebščin za šoli obvezne otroke tukajšnje šestrazredne ljudske šole, ki naj dobivajo učne potrebščine brezplačno. Ker bi pa bila preskrba vseh šestih razredov naenkrat pretežko breme za občinske finance, je bilo določeno tako-le: zvezke naj dobivajo vsi otroci takoj od 1. januarja
1925	dalje, knjige pa za sedaj samo v
5.	in 6. razredu, leta 1926. pa v ostalih razredih. To je potrebno, ker so to otroci tukajšnjih delavcev, ki pri slabi plači največkrat ne morejo kupovati dragih knjig in zvezkov, posebno pa ne oni, ki morajo oskrbovati tri do štiri in često tudi več otrok. Nadalje je predlagal s. Jeram, naj se votira po možnosti primeren znesek v fond za občinsko ubožnico, ki je ne-obhodno potrebna. Skoro pri vsaki občinski seji imamo reševanje prošenj občinskih revežev, bodisi za nove podpore ali pa zvišanje že obstoječih podpor, toda kljub tem podporam je večina teh revežev prepuščena usodi, nihče se ne meni zanje, pa bodisi da se nahajajo pri svojcih, ali pa
pri znaneih. Povsod jih smatrajo za nadlego ter često celo surovo postopajo ž njimi. Dolžnost občine je, da po možnosti potrebno zanje ukrene, in sicer z ustanovitvijo občinske ubožnice. Predlog za nabavo šolskih potrebščin kakor tudi glede ubožnice so krepko podprli tudi odborniki ^Naprednega bloka«, zelo nesimpatičen pa je bil — kar se je takoj videlo — odbornikom SLS. Toda je že smola, kajti direktno proti nastopiti si niso upali, pač pa so z raznimi dodatnimi predlogi skušali doseči, da bi če že ne popolnoma vsaj deloma zmanjšali pomen in namen predloga. Tako je na primer eden izmed klerikalnih odbornikov Izjavil, da bi že bil za to, toda le za prav revne otroke.— Zupan ga je vprašal, kdo naj določuje, kateri izmed revnih delavskih otrok je najrevnejši. O. župnik je bil za to, da bi dobili otroci samo zvezke, končno je zahteval, da pride njegov predlog glede cerkve prvi na glasovanje, češ, cerkev je splošna želja Občinarjev in torej občinska zadeva, predlog s. Jerama glede šole in ubožnice je pa »klikarska« zadeva. S tem je g. župnik odkrito povedal, kaj je po njegovem mnenju glavna dolžnost občinskega odbora. Delavstvo pa naj si to zapomni! Sklenjeno je bilo, naj da župan predlog g. župnika na glasovanje. Za to je glasovalo 12 odbornikov SLS in g. Mazi iz »Naprednega bloka«. Tako je omogočil potrebno večino g. Mazi, ki si je gotovo mislil. Najboljše je na vse strani glasovati, pa bom imel prijatelje na tem in na onem svetu. No, mi socialisti imamo o tem svoje mnenje, kakšno mnenje pa ima tista »napredna javnost«, ki je njega poslala v občinski zastop, je pa njena zadeva. Nato je prišel na glasovanje predlog s. Jerama glede ubožnice. Klub SLS razen g. Glaviča ni glasoval, torej je bil proti, prav tako ni glasoval za brezplačne šolske potrebščine. Tudi za ta predlog je glasoval od njih samo g. Glavič, tako sta bila sprejeta tudi ta dva predloga. Delavstvo naj pa premisli, ali je njegova rešitev v cerkvi ali v dobrih razrednih organizacijah — s katerimi je delavstvu mogoče vplivati na gospodarstvo občine in države.
Slov. Bistriea. »Konsument« objavlja zopet poročilo, kako konsumna društva v drugih državah napredujejo, na Slovenskem pa ne. Omenja tudi neki medklic na shodu v Pragerskem, da člani nimajo zaupanja do vodstva. Na vprašanje poročevalca: zakaj, pravi »Konsument«, da so člani molčali. Žal članek ni resničen. Molčali niso člani, temveč poročevalec je . iz upravičenih razlogov obmolknil. — Člani imamo pač dosti materiala za tako vprašanje in odgovor. Ali strašno žalostno je, da moramo svojo lastno zadrugo tako kritizirati. Poglejmo ceno in kakovost blaga! Ali smo res za to pomagali ustvarjati konsum, da se pustimo z našim denarjem odirati od kons. bogov? Ali smo res njih molzne krave? Zakaj ne vlagajo tudi oni svojih prihrankov samo v hranilnico kons. društva, kakor nam priporočajo? Imamo dosti članov, ki so si kons. prodajalno samo ogledali, kupujejo pa ne. Kdo je tega kriv? Mnenje, da mora biti konsum le nekaterim v zadrugi zaposlenim v korist, je napačno. — Člani iz okolice Slov. Bistrice, Poljčan in Pragerskega.
Vrhnika. V nedeljo, 9. novembra 1.1. je sklical vrhniški župan sejo starešinstva, ki obstaja iz 10 klerikalnih svetovalcev. Na to sejo je povabil še nekaj odbornikov in sicer sodruga Venela Malavašiča, g. Gabrijela Jelovška (JDS) in g. Josipa Verbiča (SKS). Občinskih klubov ni obvestil. Povabljeni odborniki bi imeli na seji starešinstva le posvetovalen glas, ker niso bili svoječasno izvoljeni v to korporacijo. Dnevnega reda župan dr. Janez Marolt ni naznanil, omenil je v svojem vabilu le toliko, da se bo razpravljalo o gospodarskih in finančnih vprašanjih občine. Naš sodrug Vencel Malavašič je podal sledečo ustno in pismeno izjevo: »Na vabilo gospoda župana dr. Marolta našemu sodrugu Venclu Malavašiču, da se udeleži seje občinskega starešinstva dne 9. novembra s posvetovalnim glasom, izjavlja klub občinskih odbor-
nikov Kmetoko-delavske stranke naslednje: 1. pri volitvah v občinska starešinstvo je SLS postavila kandidatno listo, ki je bila sestavljena samo iz pristašev SLS, ne pa po proporcu, kakor so to storile naša in druge stranke v občinskem odboru. Ker je imela SLS absolutno večino, je njena lista seveda tudi zmagala. S tem je SLS prevzela sama vso odgovornost za vse občinsko gospodarstvo; ne more se torej nikakor zahtevati od Kmetsko delavske stranke, da bi igrala sedaj na seji starešinstva nekako podrejeno ulogo. 2. vabljen ni bil k seji klub Kmetsko delavske stranke, temveč en sam odbornik, ki ga je župan sam določil. Mi stojimo pa na stališču, da bi gospod župan dr. Marolt moral povabiti klub, ki bi šele iz svoje srede izbral onega zastopnika, ki bi ga klub sam hotel. Nikakor pa ne moremo pripustiti, da bi župan, ki pripada nasprotni stranki, izbiral med našimi pristaši. 3. na vabilu je sicer zapisano, da se bo razpravljalo o gospodarskih in finančnih vprašanjih občine, ni pa nikjer napisan dnevni red, oziroma niso navedena vprašanja, ki se bodo v tej seji obravnavala. Ker klubu torej ni dana možnost posvetovati se o perečih vprašanjih, ne more njegov zastopnik na seji občinskega starešinstva povedati svojega mnenja, ker vlada pri nas edino demokratično pravični način, da ne odloča posameznik temveč občina. 4. v občinski seji 14. septembra je isti g. župan'odklonil skupno delovanje pri sestavi proračuna. Iz teh vzrokov je naš klub naročil sodrugu Venclu Malavašiču, da to ustmeno in pismeno izjavi ter prosimo, da se njegova izjava vzame dobesedno na zapisnik. — Za klub Kmetsko delavske stranke: Franjo Langof, Vencel Malavašič, obč. odbornika.« — Tudi ostali dve stranki se nista udeležili seje ter sta podali slič-ne izjave.
Preglejte volilne imenike! Vsem.
Naročniki se pritožujejo zaradi nerednega izhajanja lista. V opravičbo uprave naznanjamo, da ni neredno izhajanje naša krivda.
Vi vsi, ki čutite z nami, poskrbite, da pridemo čimprej pod lastno streho, kjer ne bomo odvisni od simpatij in od volje posameznikov, ki bi nas radi spravili s sveta.
Delavci, stopite neustrašeno v boj in uveljavite svojo moč, ustvarite sl svoj lastni dom, kjer boste sami gospodarji! »Skupni dom« vam nudi temelj, na katerem bo stala vaša stavba neomajno, neogrožena od raznih koristolovcev. Vaša bo stalno!
Razmišljajte o tem na sestankih, v organizacijah, med znanci itd. in ne odlašajte. V vaših rokah je, kdaj bodo uveljavljene vaše pravice, kdaj bo v vašo korist izrabljena vaša moč.
Začnite takoj pri sebi! Vloži vsak mesec 1% svojega zaslužka kot hranilno vlogo »Slogi« r. z. z o. z. ozir. bodočemu »Skupnemu domu«. Tudi take hranilne vloge se obrestujejo po 10%. Svoji k svojim!
Zbirajte za volilni sklad!
Utrinki.
SE ŽB PONUJAJO!
»Socialist« pravi v uvodniku, da j® razpoloženje med ljudstvom sijajno in da je njegova stranka po svoji velikosti in moči najkompetentnejša predstavnica delavskega razreda, ker J« že pri zadnjih volitvah dobila 46.000 glasov. Zato — ker je tako »močna in kompetentna«! — bo skušala spraviti na enotno listo vse delavske stranke in strančice (in vse svoje številne kompetente za mandate, seveda) in bo z veliko toleranco in sam ^zatajevanjem skušala doseči, da bo šel delavski razred res enotec borbo za svoje pravice. (Odkdaj pa pravice proletariata iste kakor želje upravnih svetnikov Blasnikovo in Ljudske ti-
skarne pa Zadružne banke?) Mi bomo že poskrbeli, da slovenski proletariat ne bo pozabil, da ste ga ogoljufali hi dve tiskarni in da nimate radi tega prav nobene pravice govoriti o proletariatu, kaj šele, da bi vam pustili skrivati vaše grehe za kričanjem o enotni fronti!
Naročajte
• V • • |
m sirite edini delavski list
Proletarci!
Kdor fnserira v drugih Ustih, v „NapreJu“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst V vaših rokah je kakšno
Gostilne in kavarne, ki nočejo vašega lista, najbrže tudi vašega denarja ne marajo.
UsftreaElte jim!
delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1
Da težko plaču ješ prispevke? Čemu o tem sploh govoriš? Če bi imel vsega dovolj, bi jih sploh ne hotel plačevati, ker bi ne hotel izpremeniti sedanjega »reda<, ampak bi ga hotel ohraniti! Komur se v kapitalizmu dobro godi, ta vendar ne bo hotel podpirati socializma! Tisti, ki ne morejo izhajati, tisti se morajo združiti! Ti bodo pa prispevke težko plačevali vse dotlej, da zmagajo; če jih pa ne bodo plačevali, pa sploh nikdar ne bodo zmagali!
Majboljši šivalni stroj
le edino le	Grietasner	in
/"Adler za rod-I binsko in obrtno I rabo v vseh opremah
Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Popravljeni na razpolago
18 let priznane
(odobrene od ministrstva za narodno zdravje) zdravijo naj-sigurnejše gnojno kapavico (triler) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: Apoteka BLUM, Subotica.
Lastnik: »Sloga«, r. z. a o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernoi (v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 22. XI. 1924 — 2900
OBRN
NASI IZDELKI:
Dvojnotledna rfena ŽIK\
v rdečih) zavitkih,
Dtfojnosladna JeSmftnota ŽIKA ▼ modrih zavitkih,
Slajana ječmenova 2lRA
v satanih aavlkih
so najboljll!
Zahtevajte le Žikol
m dobi v vs«h špecerijskih prodajalnah
Tovarna za izdelovanje likerjev, desert vinin sirupov d. z o. z.
ttiIHtIHilHHItiltittlliilllilili	Marib or.	|}|ilii!!ili||||li!iHI!!iiiiii!Iii|
IZDELUJEMO TOČASNG:
Charireuse Benediktinec Alaš-kimovec jajčji konjak Vanilija
Grenčak (želodčni liter)
Vermoath Maršala Marsaletta Malinov sok
Punč	SV;
Rum
Medic konjak
Naši likerji, fina vina in sirupi so samo pristni, prvovrstni izdelki, iz na;fincj$lh zelišč izdelani in prekašajo vsako tu-in inozemsko konkurenco.
------------------- ZAHTEVAJTE	NAŠ	CENIKI	.............
Ni Vam več potrebno
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobile vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki
I. N. ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani ceni
na pr. sukno po 60’—, 70'—, 90"—, 100'— Din ild, platno po Din. 11‘—, 14’—, 16’—, 20'— Ud., izgotovljene srajce Din. 44’—, 50'—, 56'— ild., spodnje hlače po Din' 52*—, 34’—, 40"— itd., Izgotovljene obleke, ln drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blagohidi na obroke.
priporočamo našo pravo domačo
KOLINSKO
cikorijo, izvrsten pridatek za ksvo,
Želite li, da se kor.žno iznebite Va&h peg? VeselHe se čiste Ln bele koie? Poi kuslle iorej LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANJE KOŽE, to odlično sredstvo 2 a lepoto, za vzdr žanje mladeniške kože, katero zanesljivo odsironi vse nečistoče kože, priBče, pege, Ušaj, zajedavce, ogrce. Da celo nabori In gube se odstranijo z redovito mosaio s pomočjo Fellerjeve kavkaSke Elsa-pomade za obraz in obvarovanje kože.
ZA POIZKUŠNJO 2 lončka z stavojnino In pošinino za StfDta., toda le tedaj, ako se denar pošJjc vnaprej, kajti po povzetju je za 10 dinarjev poštnina višja,
Naročila naslovite na:
EU6EN V. FELLER, lekarnar
V 8TUBICI DONJI, El&atrg 252 Hrvalska.
ELSA-TEKOČE LIUJ^O MLEKO, idealno b*9ov.Ipo *t«<<*ivo la p U. ELSA-LILIJINO MLF tNO MILO, ELSA BORAItSOVO. EiSA CUCJE-RiNSKO MILO, s-o mila iepota vsake ategasliie
Tiskovine
m šole, Inpanstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne sakljaSke. Najmodernejša uredba za tiskanje Časopisov, knjig, brošur Itd.
STEREOTIPI) A	LITOGRAFIJA ^
la sveža slanina brez kože (n salo 5 Kg aa Din 163' 5 kg svinjskega mesa po želji ,	.	. ,	,	„	145
S kg. suhega svinjskega mesa po želji ,	.	.	180
razpošilja poštnine pro«4o po povzetju
JOSIP DUCHAČ, Pakrac, Slavonija.
Ali hočete biti gihta in revmatizma temeljito rešeni?
Revmatizem je strašna in zelo razširjena bolezen, pred katero g* Im g M ni varen niti siromak niti bogataš, kajti ona išče svoje žrtve v / ra. J I JT kočah in palačah. Pojavi, kako se bolezen kaže, so zelo različni, ■	t® W	*cr mn<>ge bolezni, ki jih označujemo drugače niso drugega
$ I • Mn	kot revmatizem. Tako povzroča revmatizem bolečine v kosteh
I**	tl to	otekline na udih, pohabljene roke in noge, trganje
If I/ * ra	*^>a^anJe	v raznih delih telesa, kakor tudi oslabljene oči niso
/1 el A M	druzega kakor posledica gihta in revmatizma. Kot se bolezen
ll'USWi	v raz^n*b oblikah pojavlja, tako so tudi mnogovrstna vsa mogoča
11 * h i	*n nemogoča oblažujoča sredstva, katera se človeštvu priporočajo,
Vi 1	kot medikamenti, mixture, mazila i. L d.
Večina teh sredstev pa ni sposobna prinesti popolno ozdravljenje, jfaprf7,	ampak samo olajšanje za kratko dobo. Kar priporočamo mi Je
'K#	pa	nekaj naravnega.
Prinesemo Vam sigurno pomoč. Naše idravljenje je izvrstno in hitro učinkuje.
Da si pridobimo še nadaljnih privržencev, smo se odločilili, da vsakemu, ki nam piše pošljemo v poizkus našo nadvse zanimivo in poučno razpravo popolnoma brezplačno. Torej kadar mučijo bolečine in se hoče svojih bolečin hitro, temeljito in brez opasnosti
osvoboditi, naj piše še daies:
AUOUST MARZKE, BERLIN — WlLMF.RSDORF
Bruchsalerstrasse 5, Abt. 307.
Dobro boste HodiliI
v Sutnerjevih čevljihl. čevelj tvrike Suttner je nenadomestljive trajnosti, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem po cini!
Skrbjo izdelan iz izbrane-S" dobrega “^njal Lne. Mu	'v Suttner je garancija za
&l!l	.	dobroto in solidnosil Tudi
'T	Jr	4\	poluče Ije in sandale,
vs^ I I	\	enako tudi hogalo izbiro
/	/1	I	srajc, naramnic športnih
/ ____ K. Vy'	j^T/\	Ji	ka >. Vam nudi bogato ilu—
n \7k\	£,-//)	.<&j	strirani c.-nik, v katerem
j/_	J	t J)k najdite tudi vsakovrstno
Ir TtO	/tM	j-dilno oro je, škarje,
žepne nože, doze za ci-^MKWKBb8HlB9BiBEgB3BBhwiWffai ijarek' in toba -, kresala. verižice	in krstne	obeske. Pošljite	2 dinar'«	a cenik na
RAZPOSlLJANICO H- SUTTNER v Ljubljani St. 900 Slov nija.
Pri tocj priliki	se lahko narofe FellerJ«*«	» 5 ^	h: LiHilno-nJeino,
glicerinoTO.	boraksovo, kat onovo	in n Uo	ije