Književnost. \'t Begunj. (Odgovor gosp. Frančišku Jakliču na oceno III. zv. »Iskric«.) ,Quot capita, tot sententiae". 0 nobenej stvari bi se ta resnični izrek ne mogel bolj uporabiti, kakor glede ocen mojega III. zvezka rIskric". Ocene po različnib časnikih so bile različne. Vender o tem so se zlagali vsi ocenjevalci, da je knjižica priinerna slovenskej mladini, zaradi eesar so jo tudi toplo priporočali. Le tovariš g. Fr. Jaklič v ,Učit. Tovarišu" št. 23 niraa priporočilne besede in skoro bi se izrazil, da ne najde niti za las dobrega na mojih ,,Iskricah". Stvarne ocene sicer zatnan iščeš po Jakličevem spisu. Prebravši njegove vrstice, domislil sem se besedij g. vodje Schreinerja, kateri je pisal v 22. 1. .Popotnikovem": »Tudi jaz sein prepričan, da je čistost in jasnost jezika v vsaki knjigi*) zelo važna reč. Samo da bi bila je dina stran, na katero se je ocenjevalcu ozirati, tega ne verjamem". In res, zdi se, da je g. ocenjevalcu mojib ,,Iskric" to ,jedina" stran. Le ob začetku mi očita samobvalo, ker sem zapisal verza Ko pisal sem povesti te In peBiii pel srebrnočiate . . . pa o jTrošanu in Urošu" se izraža, ,da ima spis premalo življenja in je pisava piesuhoparna". 0 vseh drugih točkah molči ter se omejuje le na kritikovanje z jezikoslovnega stališča. Glede prve izjave Jakličeve moram opomniti, da nisem, napisavši ona dva verza, niti mislil na samohvalo. Nameroval sem le izreči, da so pesmi glede vsebine čiste, srebrnočiste, da mladina ne najde v njih nič spodtakljivega. Kar se dostaje Jakličevega izreka ob ,Urošu in Trošanu", veljaj njegova; moji učenci so omenjeno povestco kaj radi brali; torej ne utegne biti ravno tako ,,suhoparna". Pa, kakor sein dejal, veljaj Jakličeva sodba, saj ,de gustibus non est disputandum!" Poglejrao si zdaj ,pogreške", katere mi očita gospod tovariš! Najprej mi očita, da sera pisal: ,,Preljuba mladost", češ .raladost" ne znači istega kakor ,mladina". Bodi si! To nnapako" mi je očital tudi neki drug list. Ta, kakor tudi g. Jaklič, pa vfidi. da imarao tukaj — metoiiimijo, in kot metonimija je ta izraz opravičen! Ako pravitn ,raladost" v pomenu ,raladine" jemljem .abstractum pro concreto". To metonimijo rabi tudi narod sam rekajoč: Mladost je norost. (Mimogrede omenim, da se tudi v verzu ,Nesrečnik raztrgan je, da! polunag!", nahaja metoniinija, kakor če bi dejal: Naš sosed je pogorel m. hiša našega soseda.) Tudi dični naš Tomšič, ogovarja naše otroke koj v 1. listu svojega ,Vrtca" (leto I.) ,,Preljuba mladost!" Gosp. Jaklič mi nadalje očila, da ,,zamenjujem glagol ovršiti z izvršiti, fzvršiti). Zdaj pa prosiin g. Jakliča, naj pogleda v Cigaletovo ,Terminologijo" (str. 134), kjer bode čital, da je zvršiti = ovršiti. Zadnji izraz je znan tudi našim bratom Hrvatom, kar je tera bolje! — Sicer pa čitaj tudi kar veleučeni naš c. kr. deželni šolski nadzornik g. Šuman piše v svojej »Slovenski slovnici po Miklušičevi primerjalni" na strani 292, sub 9! (t ,j. „0" odgovarja nemškemu be =). Gosp. Jakliču je oblika ,ležnivili" napačna! Ma bravo, il nostro Sign. Francesco! To ste se zopet prav pošteno — urezali! Ponižno prosim, vzemite v roke ,Levstikovih spisov I. zvezek!" Tu čitate na str. 86 v pesmi ,,Težka obramba" v 2. kitici nČe vseka te v uovinah L e ž n i v 0 i strupnd ...; torej mora ,ležnivo" vender-le biti pravilno, saj Vatn je Levstik avktoriteta; ne-li? No, zakaj pa je oblika ,,ležnivo" pravilna? utegne vprašati inarsikedo. Naj pojasnim dotično pravilo, katerega sicer zaman iščeš v naših šolskih slovnicah, katerega se je pa verno držal posebno pokojni Erjavec (tudi Stritar!) Stvar je prav jednostavna! ,Ako koren nima naglasa, tedaj se njegov a spremeni v e". Na pr. čast; od tod izhaja čestiti, a ne častiti; ne: velečastiti gospod, ampak velečestiti gospod. To velja tudi 0 besedi z mano, s tabo; prav se piše tudi z menoj, s teboj (z meno, s tebo), ker je naglas tu preskočil s korena na bližnji zlog. Po tem pravilu se prav piše ,lahko" ali pa ,,lehko". Zatorej je napaeno pisati .Lehko noč" m. ,Lahko noč*. Po teh vzgledib bodete zdaj umeli, zakaj se piše: nominativ: laž, genitiv: leži; ležniv .. . Izraz ,par" se gosp. ocenjevatelju ne zdi toliko vreden, da bi se rabil v knjigah, posebno ne v ,niladinskib". Hes ni to slovenska beseda; a ker je pri nas že vdomacena in je tudi Hrvatje ne odrivajo s praga, mislim, da ne grešimo Bog si ga vedi kako, ako jo rabimo. Kakor o ,med" in nmej", bilo je tudi zaradi oblik ,kader, kadar in kedar" že dosti pisanja. Jaz sem se odločil za prvo obliko, ne le zato, ker jo je v I. letniku rZvona* rabil Stritar, nego tudi zato, ker jo tako izgovarja ljudstvo v mojej domovini. Oblika .širila" (= biigeln) je navadna v mojej domovini. Tudi Lah rabi v tein poinenu ,,stirare la camicia = širiti srajco. Besedo ,lepenka" sera tolmačil že v II. zvezku svojih jlskric* (str. 32.) Čemu torej to ponavljati? — ,Da sta ložje prenašala svoje nadloge"; ta stavek ne ugaja g. Jakliču; njernu se zdi edino prav: .prenašala nadloge svoje". Po katerem paragrafu •) šolaki I — Ured. slovenske slovnice? Res je, da je taka porazstava besedij sedaj ,nioderna", a meni se zdi to tolike vrednosti, kakor ona razvada, ,da se stavi vez za dopovedkom", kar je po pravici grajal v zadajem listu ,Doma in Sveta" veleč. gosp. dr. Lampe. Ni še vse pravilno, kar je ,,novošegno", verujte mi! Prav se piše ainih ali meaib, kar ima tudi Bartel na str. 454. svojega slovarja. ,Brivee" ali ,,brijač", to je aaposled eao in isto. Tudi Bartel iaia dba iziaza (glej str. 70. Bartlovega slovarja.) Gosp. oceajevatelj pravi, da bi se nikoraur aiti ao saajalo, da ,par ailadičev" poiaeni par BLehrjunge", aiapak da bode vsak mislil, da zaači to ,par rnladib živalij" (!!) Jaz pa sem najslabšega svojega učenca v II. razredu vprašal, kako ume oni sta vek, in uaiel ga je prav, saj vender ni aiisliti, da bi jinlade živale" imele opravlti s škornjami. Temu, kar Laii iaieauje ,garzone", ae vem jaz boljšega izraza kakoi ,mladič". Tisti rposebni" izrazi, katere našteva g. oceajevatelj, niso iaoje novoskovanke, ampak zajel sem jih iz aaroda ali pa sem se jih naučil pri boljših naših pisateljih; celo tisti pieklieani ,en hip" se košati v — Levstiku! fGlej Levstikove zbraae spise, I. zv. stran 108!) nDopadati" v pomenu ,gefallen" je pri nas že udomačena beseda in tudi Bartlov slovar je ne zametuje. Meni se zdi pridevnik ,aor" boljM od ,blazen", ker ga med narodora bolj pogostoma čuješ nego ,bla. zen". Vrhu tega govori narod norec, norišnica, ne pa blazaik, blaznica. No, pa to je malenkost! Na goriškem Krasu čuješ večkrat: ,Kaj večiš"?" To vprašanje dajejo Krašovci tudi bolj odraslim ljudeia. Pdteai takeai si nisem ogrehotil duše, fe seai pisal, da je ,deček vekal", no, saj je bil ,iaali Branko" res še — inajhen dtiok! ,,Cebada"! cebniti! — to sta ,,strašaa" izraza! Izraz .cebniti" najdeš že v Janežič-Kleinraayrovem slovarju. Pa tudi po vsem Goriškem je beseda ,cebniti, cebada" znaaa. In zakaj bi se dobre slovenske besede ne sinele vpeljevati v pisno slovenščiao, čeprav imajo to nesrečo, da so doaia na Prirnorskem ia ne na Kranjskeia? Saj je celo slavni Eijavee vpeljal v j.isno slovenščino nekatere priinorske izraze; na pr. vserod = povsod; malce — nekoliko; mičken = majben ild. Izraz redarstvenikje tako dober kakor r e d a r, le izpeljava jiraa je drugačrja! Beseda rzblekniti" živi v tržaškej okolici. Nehote sem se raoral nasmebljali, ko sem čital, kaj g. oceajevatelj piše o iiaenih ,,Trošaa", »Uroš", ,Dušaa", .Žarko" itd. Gospod ocenjevatelj! Kaj se bodeva prepirala o tem! Vprašam Vas le: ceaite li Vi — Stritaija! .Gotovo!" porečete. No, če ga eenite, če Vam je ta mož avktoriteta, vzemite v roke njegove .Zhrane spise, VI. zv.", pa fiitajte, kaj piše na str. 275. pod naslovom: .Slovenska imena"* Ako ta spis dobro preudarit.e, vedeli bodete, zakaj seai si aalašč izbral taka -- .nekoledarska" imena ' Izrazi forint, bdteljka, roba, in dr. imajo pri nas ,domoviasko pravico" in ni jih lehko izpodriniti. Tudi ae unipjem, zakaj bi v pisnej sloveaščini ae smeli rabiti prenosov ali pripodob, saj baš te — kakor piše g. Fr. Zakrajšek — pospešujejo ia vekšajo govorsko ličnost. Zatorej ne bojte se toliko ,očij, v katerih strele švigajo;" podoba ta naposled ni tako huda kakor mislite. Hujša je Vaša izjavii, da skoro unirjem, ker seai pel, da ,srce, prej veselo, bolao mi je zdaj", češ: .srčne bolezni so smrtoaosae". Gospod tovarlš! S to izjavo ste hoteli biti duhoviti, a dosegli niste svojega naraeaa! To je le nepiimerao sinešenje nioje osebe, da ne rečem hujšega! Ia s tem koačaia! Nadejeta se, da mi niliče ne zameri, da sem s svojim odgovorom pobral v aašeni ,Učit. Tov." nekoliko prostora, saj so take razprave koristne, ker bistrijo nazdre ter nas ob jedaera poučujejo. Ne prisvajam si sicer nezmotnosti, toda toHko ponosera sera, da tu pred vseta slovenskiia svetom javim, da kolikor slovenščine zna gosp. ocenjevalec, najmanj toliko je z n a m t u d i jaz. To bi utegnild potrditi tudi učiteljišče v Kopru, kjer je mene in g. ocenjevalca izpraševal iz slovenščine isti profesor! Kdor hoče biti pravičen kritik v slov. slovstvu, njemu ni zadosti, da piše kako povestco v ,Ljub. Zvon" ali ,Doin in Svet", nego mora imeti še drugib svojstev. Jaz se niti najstrožje kritike ne bojim, samo da je s t v a r n a in pravična; mrzim pa ono porogljivo pisarjenje po ,kopitu* g. ocenjevatelja. Jnnko Leban. Ocena ,,Iskric" v 23. štev. ,Učit. Tov." je gospoda pisatelja Janko Lebana silao razburila. Njegov pisateljaki ponos in baje omadeževana čast je zahtevala krepke obraaibe. Zelo se je potrudil in je poslal svoi odgovor in zagovor. Ne prosim odpuščeaja, ker vem, da mi g. Janko te predrznosti ne odpusli nikdar, ampak prosiin vse one, ki bero odgovor gosp. J. L., naj se potrudijo še jedenkrat prečitati tiste vrstice. katere sem napisal v 23. številki aašega lista o ,,Iskricah". Upam, da izprevidi vsak, da mu ne delara krivice, ali vsaj toliko ne, kakor se dozdeva g. J. L. Oni pa, kateri so toli srečni, da imajo v rokali Iskric III. zvezek ia so ga morda že prečitali, pritrdijo mi izvestno, da je bila moja oeeaa preaiehka. Na nekatere opoaibe nii gospod Janko niti ne odgovarja ia potrjuje s tem, da imara jaz prav. Nekatere reči je seve moral zagovarjati, da bi kdo ne dobil slabega mnenja o njegovi pisateljski zmožaosti. — Trdiia še vedno, da mora v ogovoru biti preljuba ailadiaa, ne .mladost"; zaotrokesemora pisati jasno, da jim ni treba spisov še posebej razlagati. Naj pišo g. Ttnnšie (pred 20 leti) jmladosfzaraladino, naj govori pregovor za ,mladost", prav še ni, ker razloček med ailadiao ia mladostjo je vender vsakemu dovolj jasen. Dvoaiin, da bi kateri učitelj vprašal učeace: ,Ali ste že ,,ovršili" naloge'?" Zvršiti je tukaj na mestu (v zadnji številki sem pisal aapačao ,izvršiti"), ker .ovršiti" ima isti pomen, kakor sera povedal zadajič. Najpravilnejši pridevnik od samostalnika laž je lažaiv, naj g. Janko še tako išče dokazov za svojo pisavo .ležniv — ležnivih". G. Janko se je blagovolil pošaliti z .moderno" pisavo ,preaa?ala nadloge svoje", hoteč vdarili meae, toda je iaiel tako sinolo, da je počil samega sebe. Grajal sem tako pisavo ia sem trdil, da mora biti prenašala svoje nadloge, ker g. Janko piše: ,prenašala nadloge svoje" (glej str. 14. vrsta 12.) in »ostanete v sobici svojej" (glej str. 65. vrsta 6.). Potrjujem, da ima Bartel v besednjaku m a i h, menih, toda niiaa ,minih" kakor piše g. L. na str. 54. in 55. ,Mladič" odgovarja pri nas aeiaškemu ein junges Thier, ne pa eia Lehrjunge, kar je toliko kakor rokodelski učenec. Ako .dopada" g. L. .nor", norec (Nan-J bolj kakor blazen in dasi ostane pri izrazu ,cebada", vender upaai, da me ae bode .cebnii", ako ga kdaj obiščein. — Z druge strani kakor jezikovne je knjižico težko ocenjevati. V spisib ai novih idej in proli nravnosti ne greši nikjer, tako. da aioram pritrditi g. Janku, da je glede natu res ,pesiai pel sre- brnočiste", kftr aiu je geslu: ,Bog, car ia doia", ka povdarja veekrat s ponosom. Sicer pa |)esmi aikako niso .srebrnočiste", — Bog obvaruj! — vsem se pozn velik ti-ud, ki so ga prizadejale svojemu očetu, ker si le gola, vsakdanja proza v težko zveriženih verzil da vse v ntrdih sklepih ječi" in kliče osvete svojean roditelju, ki jih je * težavo spočel. — Kdor ne ver jaaie, kupi si naj Iskric III. zvezek. — Toliko v od govor ia zagovor, ki je prvi in zadaji. Lasati se z g J. Lebaaoai nečem, ker vem, da ga ne izpreobrn( nihče. Zahvalim se mu pa za vse lepe ,navke*, koi oa res zna svojo reč, kajti pokazal je v svojeia od govoru, da je eital aiaogo, da je pravcati Biichervvuna Svojega odgovora nisem mogel .opoprati" z obrablje aimi latinskiiai frazami in z divnimi italijanskiia vzkliki, povedal sem pra\ po domače, kar seta mora povedati in upaia, da aie bode g. Janko Leban ra zumel tudi brez tujih citatov. Javiti morain tudi ja; ,pred vsem slovenskim svetoia" (?), da zna gospot Janko Leban več slovenščiae kakor jaz in da ne bod< treba nikomur o tej resnici dvomiti, poveai, da sern bil ves čas slab dijak. Gospod Jaako, oprostite, govo riti je rnoral Vaš udani Fmnčišek Jaklii.*) V Ljubljaai, 9. gnidau 1892.