▼ Združenih državah Velja za vse leto «... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: BARCLAY 6189 NO. 12. — ŠTEV. 12. List slovenskih delavceV v Ameriki Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York,~N. Y ~under~Act of CongresTof March 3, 1879 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 15, 1929. — TOREK, 15. JANUARJA 1929. TELEFON: BARCLAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVIL Mussolini seje pobotal z Vatikanom. PAPEŽ NI VEČ "JETNIK" IN JE DOBIL $50,000,000 ODŠKODNINE Konec šestdeset let trajajočega spora. — Garancijska pcctava, katere papež ni hotel priznati, je izbrisana. — Vatikan bo dobil krasno vilo in park in eno milijardo italijanskih lir. - RIM, Italija, 14. januarja. — Denar, lepe bese-de in Mussolinijevo diktatorstvo, vse to je pripomoglo, da sta se italijanska vlada in Vatikan sporazumela. Spor je trajal šestdeset let in dosedaj so se izjalovili vsi poskusi, da se ga konča. Italijansko vlado sta zastopala profesor Giannini in Domenico Barone. V imenu Vatikana sta se pogajala Borgogni Du-ca in brat papeževega nuncija v Berlina, Pacelli. Vatikan bo dobil krasno vilo Doria Pamphigli, ki je obdana s parkom, kateri meri štiri milje v obsegu. Nadalje bo dobil papež eno milijardo italijanskih lir, torej nad $52,000,000. To je nekako odškodnina za izgubo, ki jo je imela sveta Stolica v zadnjih šestdesetih letih. Ko je bila leta 1870 odvzeta papežu posvetna moč, je sprejel italijanski senat garancijsko postavo, katere pa papež ni hotel priznati. Ta postava je sedaj črtana. Pogajanja med Vatikanom in italijansko vlado so se že dalj časa vršila, a so bila tajna. Pap ež je zahteval tudi dohod do morja, toda vlada mu v tem pogledu ni hotela ugoditi. Dne 24. marca se sestane nova fašistična zbornica. Pri tisti priHki bo predložil Mussolini zakonsko predlogo, s katero bo Italija oficijelno priznala novo cerkveno državo. Zaenkrat se še ne ve, če se bo z odobrenjen pogodbe odpovedal papež svojemu prostovoljnemu jetništvu. V Rimu prevladuje mnenje, da bodo v bodočnosti papeži lahko istotako neovirano potovali po cvetu kot drugi vladujoči monarhi. SM1THOV NASLEDNIK SOPROGA BABE RUTH A JE ZGORELA UNOEftWOOO A UNDERWOOD. N Franklin D. Roosevelt, «*ov erner držav e New York. TRAGIČNA SMRT SLAVNEGA UMETNIKA EMILA FUCHSA Bil je prijatelj in protežiranec angleškega kralja Edvarda VII. ter se je ustrelil v svojem študiju, ker mu je zdravnik povedal, da je obsojen na smrt radi raka. Emil Fuchs je bil zapisan smrti. Njegov zdrav- Zivljenski roman žene Babe Rutha j e našel tragičen konec. — Umrla je v plamenih v hiši zobozdravnika Kinder-ja. MARŠAL FERDINAND FOCH JE ZELO NEVARNO ZBOLEL Šest zdravnikov streže vojnočasnemu najvišjemu poveljniku, ki je bolan že cel mesec. — Sorodni-ki ob njegovi postelji. — Bolezen so prikrivali, čeprav zdravniki priznavajo, da je resna. PARIZ, Francija, 1 4. jan. — Maršal Ferdinand Foch, zavezniški vrhovni poveljnik tekom svetovne vojne, je bil resno bolan na svojem domu. družina. WATERTOWN, Mass., 14. jan. PH njem je njegova grahom se je culo danes novi- šest zdravnikov mu streže Eden co o tragični smrti žene Babe njih je povedal United Pres poro-Rutha, najbolj slavnega med ame- čevalcu, da je Življenje maršala risk i mi baseball igralci. |v nevarnosti. On je zelo trpel ter Se vedno počiva gotova tema šel skozi številne krize, tekom ka-nad smrtjo žene. Le slučaju se je terih bi ga skoro zadušile treba zahvaliti, da ni bila pokopa- I Foch, ki je star sedem in sedem-na pod drugim imenom. deset let, je bolan že cel mesec tem ->e rezana povest, ki Prisiljen je bil odpovedati namera zkriva nesrečne družinske ra*. ravaao potovanje v Anglijo tekom mere junaka newvorske javnosti Božiča ter sili v ospredje neko nadaljno | žena in dve hčerki maršala so vprašanje: ALi je bila žena, ki je bile stalno ob njegovi postelji, bila znana tukaj že več kot eno Pomagajo redni strežnici. Eden leto kot Mrs. Kinder, v resnici po- zdravnikov ostane v hiši ves čas roe ena zena zobozdravnika ali pa > dva dniga preživita 1>onavadi .le brla, kot zatrjuje Babe Futh,!no£ tam še vedno žena slednjega?' Stroga povelja so bila dana, naj Sorodnik! dr. Kinder ja zatrju- 6e ne pripus1l ixi kogar v dom jejo, da sta bila on in Mrs. Ruth Foc,ha. Ta dom ^ nahaja y postavno poročena. Babe Ruth za- ^ hotela invalidov. NOVE KAZNI ZA POLICISTE Novi policijski komisar Grover Whalen hoče u-vesti povsem drugačne kazni za policiste, ki zanemarjajo svojo dolžnost. V prejšnji noči je spravila policija tekom svojih racij na bezni-ee ie" 62 ljudi v policijske zapore. Komisar Whalen pa se je pečal medtem z drugimi vprašanji. Zdelo se mu je. da so z odtezanjem ni kuje odločno ločitev, čeprav pri-1 CeIo 2astoplliki' pmW(lnika plač bolj kaznovane družine poli- tVlir SkUpaj S SVOJ° Dounu'r"ue-a in minktr. pred.setl- j«i*tov kot pa policisti sami in da /J "fl Zt ri ' lH; nika Poincareja niso spuščeni v i*' treba vsled tga izprerneniti ta Medtem pa je uvedla policija poizvedovanja glede bivališča dr. E-dwarda Ivinderja iz Bostona, v koje.ga tukajšnjem stanovanju so kot nik. dr. Willy Rieser z iztočne 74. ceste, mu je po-!£f ^ z*°rjM,° trU|>l° NENAVADEN znamovali devet smrtnih slučajev vsled mraza, kajti toplomer je padel do 17 stopinj pod ničlo, kar nJal<> I*red njegovimi očmi. Prav , , , v , - —*ke, ki-je bila znana sosedom vedal konecno, da ni zanj nobene pomoči več. Ce- kot Mi-s. Kinder. lo zadnja operacija tekom preteklega junija ga ni riaibe Km]l i? dospel včeraj iz xnogla rešiti. Xew Yorka v Boston, ravno še Emil Fuchs, slikar kraljev, oblastnežev po ce\eTn ]lSZZZ\iL kZLTSknZ svetu in lepih, petičnih žensk, je moral umreti. ro ime je bil izstavljen smrtni list. ____ Državni de-tektiv O'Xeil je re ■ kel, da sicer ne kaže nikako zna- IZ GLOBIN i men je , zločina, da pa bodo oblasti vendar odredile obdukcijo trup- NFW YORK A la žen3ke" IlEi.vT 1 vIVIV/l Iskanje po dr. Kinderju fie in-__(tenzivno vrši naprej. Glasi se, da Lopovi vsake vrste pre- sc f »ai>otil v bo P"- v | ■ • . - i vedru povzročeni vihar. zivljajo zimo pod Grand ( Rut.h je bL1 prema?an ^ bole. Central postajo ter pri-ysti, 'ko je dospel v Boston. V ho-dejo na dan iz svojih la- telu Je izjavo, v kateri se iz pre obiraj. Menil je, da je treba iznajti način kazni, vsled katere bodo bolj prizadeti krivci sami. Raditega je imenoval komisijo, ki bo razkrila kitko novo, bolj u-s pesno metodo (kaznovanja grešnih policistov. V ito komisijo spadajo različni odlični člani policijske »sile. V nedeljo je vstal v svojem, ?. zakladi obloženem študiju, v devetem nadstropju nekega hotela na zapadni (iT. cesti ter odšel iz iz spalnice. Pozvonil je telefon. Poklicala ga je njegova sestra ter ga vprašala, če hoče kaj za lune. <>n pa ji je rekel, da noče ničesar in da naj pride pozneje kot ponavadi. Sedel je v naslonaeo ter zrl na veliko bogatstvo. ki se. je razgri- MRAZ VN Y C Wi*tavlja najostrejši mraz v tem JP0Se,bno pa je zrl na sliko no na * ' -v* snrotiiem zidu. ki if> nre.lstjivl is iletu. . w I Dvanajst konj je zgorelo v lile- V New Yorku je padel vu na Dean St. v Brooklynu. V toplomer na sedem sto- New Yorku in okolici se je pripe- pinj tekom najmrzlejše-ltUo vef drafl *!*re5 iu ^ ji \r I žarov, tekom katerih so imeli ga dneva V *etu. Vognje-gasei radi mraza in leda iz-ter je le Še povečal ne- van redno težko stališče, prilike, a odpomoč b o prišla kaj kmalu. >lo mesto ee je treeio včeraj, m mrzlejšfga dne zime. Oster rni vet "T je po»dpihava.l poža- Trije turisti zasuti od lavine. GREXOBLE, Francija, 14. jan. w 1. „. TT - , - i Trije tnristi so bili danes ubiti, na \\ a-slungton Heights in v . • , , , . ' ,, ( , k0 je pokopala snežna lavina sku- Broaklvnu t.-r povzročil trpljenja mm tisočim v gostejše obljudenih revnejših okrajih. sprotnem zidu. ki je predstavljala njega samega kot mladega" človeka. birintov le za plen. Zakaj bi hodili v Florido za zimo. ko je tako prijetno in udobno pod Grand Central postajo? Veliko število ljudi prebiva v Fuchs je bil rojen T Avstriji j zimskih mesecih tam. kot se je raz-j red dva in šestdesetimi leti kot!krilo potom slučajne aretacije ene-sin malega trgovca. Kot mlad elo- teli možakarjev, vek je pokazal tako nadarjenost. | I-^zel je baš v neko priljmblje-da je bil poslan v Berlin in pozne- j110 luknjo, ko ga je zgrabil za je v Rim, nakar je^živel sedem let ivra- ^ki detektiv, v Italiji. Nato ga je prinesla uso- ! — Kam pa greš? — je vprašal da v Anglijo, kjer je postal prija- detektiv. telj kralja Edvarda VI.. wled česar se je po vzpel na najvišjo lestvico takratnega sveta. Takratni mladi mož pa je rekel: Vodilni princip mojega življenja — Domov, officer. Razjarjen detektiv je od vedel moža v Yorkville sodišče, kjer je rekel, da se piše Theoder Moche-ler, da je star 22 let in da prebi- je bil rgjše umreti boreč se za va spo majhnem snežnem metežu okno. pml včerajšnjem popoldne. Dasi-| Pok strelov je sspravil policijo ravno se je oficijelno zaznamova- takoj na iice mesta, a storilci so lo le 0.3 inča snega, je vendar številne ne- — Dosti ljudi živi tam, — je re-Talfrat pa je bil še mlad mož, ke* jetnik. — Seveda jaz poznam a v nedeljo je bil že ostarel in ne- le svojo sekcijo, ki pa teče na mi-ozdravljivo bolan. |lje in milje daleč. . Emil Fllchs' ^ ve,dnD " hla5ah j Moclder je rekel, da ni ponava-m copatah, je nameril na svoje di kanalski prebivalec. Tam spo- daj je jror'ko in suho in nikakih policistov 60 do 90 čevljev pod „ ,, • • , *aMla P°ldne' ?asiraV\POV^ino veste. Rekel je, da spleza MOSKVA Rusija, 14. janu?rja.'no je bila polnoč v življenju Emi- ^^ Meznih l^vi^ab. nav- Ge-neral Slaheov je bil dar« u-.la Fnohsa. zgor in doseže svoj najbolj pri- ljubljeni izhod, "enega od tisoč". Krče 38-kaliberski revolver ter sprožil. Marokanci oplenili ladjo. Policija ise izanima za natlaljna DOLIRGXETES. Francija. 14. razkritja v tem oziru. januarja. -— Posadka ribiške laitlje med tem ušli. General j? bil prej Perle des Vanggues, ki je prista- poveljnik v Denikovih in AVran-jla tukaj, jtv sporočila, da so maro- HOJ AKT, NAROČAJTE SE NA gfovih armadah, a od leta 1922 je Ski banditi napadli ladjo ter jo o-feil vojaški inštruktor v moško v- plenili, ko je iskala zavetišča pred fiki Tojadki akademiji. viharjem. Mffeffi . GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. je glasilo: — Moja žena in jaz nisva živela skupaj že tri leta.' V tem easri sem jo le redkokdaj videl. Storil sem vedno vse, da zadostim njenim željam. Njena smrt pomenja zame veliko bolečino. Več pa ne morem v sedanjem trenutku reči. hišo ter ne -pridejo dailje portirjevega stanovanja. Sest zdravnik v je izdalo bule-tin za prijatelje maršala, v katerem- se je jrlat-iilo: — Maršal Foeh trj»i že več dni na srčnih krčili ter potrebuje po-polen počitek. Xovi.-a o mai-šalovi boK-zni je prišla kot presenečenje za Francijo. Le }»ar intimnih prijaleljev • je izvedelo za bolezen, ko so ]>ri- Kralj in kraljica Šli na običajne obiske ter niso mo- , ofeft t 1 " gli videti Focha. ^ Foch je še vedno v aktivni službi na arnradnem seznamu, a je posvečal v zadnjem času zelo malo časa vojaškim zadevam. Večino zadnjih mesecev je preživel na Bretonskem, kjer je skušal ojaciti svoje zdravje. Njegova družina je vznemirjena, ker je' to prva resna bolezen v njegovem življenju. Foch je idol Francije in spoštujejo vsi narodi, ko jih čete so se borite pod njim v svetovni vojni. On je junak Marna, kajti nje- Lindbergh zopet odletel. COLUMBUS, O., 14. januarja. Polkovnik Charles Lindbergh, načelnik tehničnega komiteja Transcontinental Air Transprt Linets, je obnovil danes svoje inšpekcijsko potovanje, potem 'ko je bil zadržan v Cumberland vsled neke napake v motorju. Trije morilci usmrčeni. BELLEFONTE, Pa., 14. jan. — Država Pennsylvania je usmrtila danes tri može v Roekview kaznilnici. Ti trije so bili Tonv Lucitti star 33 let, Charles Mellor, 22 let in Benjamin Damarowskil. Vsi so bili usmrčen radi umorov. LONDON, Anglija, 14. jan. — Kralj Jurij in 'kraljica Mary sta danes dosti boljša. iN apor tfikom viška bolezni njenega moža, je bil temeljni vzrok i kraljičine bolezni. Zdravniški buietin glede kralja je bil izdan danes po enajsti i uri ter se je glaisil: — Kralj napreduje počasi. Prihodnji buletin bo najbrž izdan jutri zvečer. Prehlad kraljice je bil nekoli- __- -- - „ » , ... ko boljši, — se je oficijelno članov zenn in odločnost sta resda .. , . , ' * silo. — h ostala je kljub temu v 'svoji sobi. Francijo pred uničenjem. Los Angeles zasidran. PORT ST. JOE, 14. jan. — Mor-niariiški vodljivi .zralkoplov "Los Angeles" je bil danes ob osmih zasidran ob tender "Patoka". Vodljivi zrakoplov je plul izza sobo te. Kakorhitro bodo vremenske raz mere ugodne, se bo vrnil v Lake-hurst, N, J. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 v Italijo Li* 100 ......................$ B.75 " 200 ......................$11.30 " 300 .....................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c; za $50 — $1; za $100 —$2; za $200 —$4; xa $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinar j ill lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina nakay.il a. »plačila po pošti so redno izvršena v dveh do treh tednik "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." SAKSER STATE BANK IU 82 CORTLANDT STREET, j Telephone: Barclay M j_ NEW YORK, N. J -— • ': ■ -; ........~ ■ GLAS NARODA, 15. JAN. 1929 GLAS NARODA (BLOVgrm DAILY) Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Sakser, President Louis Benedik, Treasurer op IS 1. Eayland, Ohio. Prosim, pošljite rai Slovetisko-Amerikanski Koledar, Delavske raamere. j»o slabe. V premogovni- ____kih se tako slabo zasluži, da ni of business of the corporation and addresses of above offieeri: j vredno omenjati. No, pa še ta za-Cortlandt St., Borough of Manhattan, Now York City, N- Y.;služek je preveč za stavkokaza. i Tu kaj je namreč še vedno stavk«. "GLAS NAEODA" |< >ni. ki se zavedajo, da j* unija po- (Voiee of the People) EH trebna delavcu, se ne vrnejo na -------delo, ,pred h o si' ne napravi i>o«rod- Issued Every Day JSxcept Sundays and Holidayt. jbe za par Zhno >I]lan]0 iako '/a telo leto velja list ta tlmeriko »» Kanado .................^^.,$6.00 Za pol leta ..............................J&3.00 četrt leta......................$1J0 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. Za New York m celo leto -.#7jQ0 nestanovitno. 7. januarja smo imeli Za pol leta .................«..«.........$5,50 pravi sibirski mraz. Yea si dežuje Za inozemstvo za celo leto včasi je boj j toplo. Ni čuda, če s'e Za pol leta ............—---------$3.50 in flu enea tako širi. Slovencev nas je maJo tukaj, toliko več j »a Slovakov. Poljakov in Madžarov. Bavimo se s |>olje- ' Glas Naroda" Uhaja vsaki dan ievzemši nedelj »n praentkov. I Dopisi brez podpisa in osebnosti bc ne priobčujejo. Denar naj .ae| blagovoli po&Ijati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje J najdemo naslovnika. "GLAS NARODA'% 82 Cortlandt Street, Telephone: Ba relay 6189.. PRIPRAVE ZA MIR? O, PA ŠE KAKŠNE. delstvom in imamo svoje kmetije. Zemlja je dobra in pridelke se lahko proda.-Kdor namerava ku-jpiti farmo, naj j« kupi v bližini --- mesta. Oni far mer j i, tki so odda- 'New York, N. Y.jljeni me®t- »koro nič ne dobe i za svoj pridelek. , i j Pozdrav vsem rojakom sirom Amerike in tudi Petru Za vrata i»o. zavzoina za mir. velemda jnlee.' ' ft*** I)r"ži'Hki s *krbjo •■BF gleda v prilionlnjost in čaka že lo- Na telmiom visoki šoli v Stuttgartu imajo profesorji likokrat obljubljene pro*peritete. vojno-tehniona predavanja. j Tukaj vam obnavljam mojo za- Vodstvo visoko šole je pozvalo vse študente, naj se teli ostal° nar<*"nhl° ^t, in priia-predavanj "udeleže. " <1*2Z- *,ovensk° AmeHkanski Študentje so jih udeležujejo v velikem ^številu in jim! Končno želim, akoravno že ne-z zanimanjem slede. koliko pozno, srečno Novo leto stanujoč na 8583 E. SI. St.. star 14 k*T. 1'okojjii Ijrnac Jerič je vodil doljro vrs-tn let trgovino /. i^ro-cerijo bi mesnico. Bil je spoštovan in priljubljen v na.scibini. Bil je doljjo Jet naročnik na Ula.s Naroda iu še več drufrih slovenskih listov. Bil je Zaloški vlomilci na varnem. Orožiiiške poizvedbe »rlede vlomilske tolpe v Vevčah so v glavnem zaključene. IU. decembra so orožniki pripejali v ljubljanske napore še »pet soudelženeev. fni nos no razpečevalcev naikradenejra 1 blajra. Aretirani »^o bili glavni raz- jmwxod pr-iljubljen. Zapušča žalujočo xxtovo hi G malih otrok v sta- 1^'evaLtri ukradenih "Zeta"-ci-a rust? od "i do ]:? let. lret- kl *'e I>rt-^ dobrina lste-a dne je tiwli pn•minul Jos. me>^'e,Ur "sliuila" ^ tovornega ICavr. stanujoč na 3G23 K. 78. St. vUka v ZaJo^u- klavni raapečeva-Zapušča žalujočo vdovo in ti ma- leC i'i=apet ^ bil -]iXne/- Zupančič, lih otrok. Najmlajši je bil šele 3 i delavce iz Besnice pri tedne star. Žalostno, ko premišlja Dobnnijah. Sklenil je bil z gla-čk>vek. koliko se trudimo, pride -Janezom Jeriho in vlomil- pr pa mali pih. pa ujrat>ne življenje neoziraje koliko -i st^r. -i bogat jili reven. Mir in pokoj prerano umrlim, preostalim globoko sožalje. Delavske razmere ^o kakor ]>ov-sod. tudi pri nas, poil nir-lo. Mi de-iavei ise ])a tolažimo z zavestjo. pridejo boljši časi. Seveda vprašanje je, če jih bomo dočakali. Pozdrav v>eni naročnikom in čitateljem li^ta liiti- Naroda! Poročevalec. JUGOSLAVIA IRREDENTA O potrebi regualcije Pivke razpravljajo po fašističnih li-rili in zl>orovanj;ii h- dolgo T-ji^j. A' seplembru -o bili interesenti povabljeni v Postojno na razgovor. rj;j katerem je deželni komisar zahteval sestavo konst rcija regulacijo reke. Sedaj ij>a j,- kar sam raaglasil, da je konzorcij komsti-tuiran in da ga tvorijo ob'ine Sla-vina. Šempeter in Po^tojma ti r vse tvrdike in osebe, ki ji!i vsebuje kataster teh o-h.-in. Regulacija Pivke je v zvezi z nameravano kolonizacijo ! Zlato kolajno so izročili na -Slovesen način pode- Tovarne za dušik, mnetno svilo in barve ie smatrati vsem e'itatel^m in citateljieam š^tu v Dornbergu. Franeioliniju. 'J filui: Yarn/l j ' za vojne industrije, ker je mogočo iz njihovih surovin pro. izvajati plin in dinamit in razne druge eskplozivne snovi. španska vlada javno priznava, da namerava uvesti državni monopol na izdelovanje dušika, da ji bo mogoče v slučaju vojno izdelovati dinamit. Olas Naro,„1., l-« *' vo je najvee gorko vreme. Intluen- .o^nket. >e\e življenje dušika kot je bilo potrebno. Ta nadprodukcija se je završila v treh letih. V slučaju vojne torej ne bodo v zadregi. ze mnogim. Dne 23. decumbra je preminul i Lovrenc Toanažič, stanujoč ; 10409 Prhne Ave., star 41 let. Za- LISTNCA UREDNIŠTVA. H. K.. 111. — Ne. Slovene! se i,a niso nikdar posluževali cirilice. i pušča žalujočo vdovo in enega si- Angleški inženirji so iznašli plin, ki prodre vsako'na. starega 15 let. Ravno isti dan masko, je neviden, brez okusa in brez duha. Zato je pa>se prežalostno vest. da je stokrat bolj smrtnonosen kot so vsi dosedanji strupeni l^f1 Kova- ' 1 ie®e, stanujoč v Maplle nights. star 36 let. Zapuši-a žalujočo vdo- plini. Angleški podtajnik je rekel v zunanjem ministrstvu,'vo in 6 malih otrok v starosti 3 do da je ženevski protokol glede prepovedi vojevanja s pli-l" \ 1>ar ^ Tem umHa . : _ . _ . _ v . t v družini Florjan Cesar na 3537 E. m dosed a,] podpisalo sele sest dl-zav. .9B 81. St. hčerka, stara 1 leto. Dne 9. januarja je «f*a po 2dne\mi bolezni za vedno zatisnil oči Ignac Jerič, Anglija bo protokol šele tedaj ^»odpisala, ko ga bodo podpisale vse druge države. Tonaža novih bojnih ladij, ki so jih zgradili od leta 3912 do leta 1922, znaša: v Italiji 69,000 ton; na Japon-em 465.000, v Združenih državah 870^)00, v Angliji 1,170,000 ton. • . - V Franciji je uvedena enoletna vojaška služba, kolero bodo prvi okusili rekruti novembra meseca letošnjega leta. i A m^H | h '■•■ Šovilo vojakov po poklieu se bo zvišalo do leta 1930 na 326,000. KBH|| y g \'ojni minister je objavil, da bo znašalo potemtakem število mirovne armade 654,000 mož. ; Francosko ministrstvo za aeronatiko je dobilo za tekoče leto eno mi lijardo frankov. Še več podobnih dejstev bi lahko navedli. Pa naj to Citatelj lahko iz tega presodi, na ka^ se pripravljajo e- na mir ali vojno. , RADA BI IZVEDELA kje je moj sin JOHN PAULIN. ki je bil v Meksiki v letih 2-4—25 in 2(i in p<»zneje ne vem več o njem. Doma je iz Cadraža. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi .sporoči ali naj se pa Kam javi svoji materi. — Antonija Zagorc, Čkdraž, štev. 8, pošta Belacer-kev, Jugoslavija, ali pa: Polona Klobučar, 14609 Darwin Ave., Cleveland, Ohio. (3x 15—17) eem Fraiie»-T«>m Kožuhom jioseb no kujve^jo ter so se domenili, da ponoči na kašeljskem mostu izro-.'•i Kožuh blago. Zupančič j>a de-nar. Kf«> je Zupančič prejel oo svojih znaneih cigarete pridno i-azj»ro-da-jal iu imel pri tem precejšen do-biček Aretirani so bili dalje še j>osest-n:k Miha liable in Sard in je vasi pri Dobrunjah. invalid France A lie iz Sfistrega te delavec .\nton Hribar in Lovro Tesner. cestar f»ba iz I le.-u iee pri Dobrunja h. Ko , mali >o v zapore bre^i beliča v žepu. le Anton Hribar, ki je rojen v Ameriki, in mu zato pravijo "Am^rikanee" ter France Al ie sta prinesla seboj večjo svoto. da si .privoščita za božične praznika kak priboljšek v ]>reit>:kovalnem zaporu. Dvema članoma vlomilske tol-pe. liu'dolfu (jostinearju in Andreju. I'aTernostni. se je posrečilo pravočasno pobegniti pred orož-nisko patruljo, ki ju je hotela aretirati na njunih domovih. Oba se nekaj dni klatita po ljubljanski okolici, nato pa najbrže pobegnila proti Zagrebu, kjer so imeli viomilci ožje poslovne stike s tamosnjimi svedrovci. Za obema je izdana tiralica. Andrej Paternoster je rojen leta lf>0o v Vevčah, je visoke postave. dobro 1-ejen, rdčega in polnega obraza, meščansko dobro oblečen, kostanjevih las. j»o poklicu mesarski pomočnik. Vedno no*i pri sebi revolver. Rudolf Gostinear. j)0-klicni vlomilec, rojen v Zg. Kaš-Iju. leta lSf)f>. je srednje postave, polnega beledga obraza, obrit, čr- nih la-s, prav elegat.no oblečen z dorkolenkami. Pri -sebi nosi browning je splošno nevaren človek. Umrli so v Celju. V javni bolnici: 18. decembra 63-1 etni posestnik z Vrha v okolici Šmarja pri .Jelšah Janez Galuf; doma decembra Anton Voh. 12-let ni sin delavca iz Celja, in 25-1 etna Frančiška Puneerjeva. hči železničarja v Sp. Hud in ji. Poskus samomora. Zagrebško reševalno društvo je prepeljalo v zakladno bolnico j>le-teničarja Franca Kaplana. >tar«-ga 31 let. rodom v Krke na Dolenj s'kem, ki je skušal izvršiti samo mor. Z nožem si je zadal nev.-mu rano pod srcem. Sostanovalci pripovedujejo, da je bil Kaplan ž* dalj časa precej zmešan. Dva uboja na Dravskem polju Komaj je mariborska porota končala svoje delo. že sedita v iiborskih zaporih dva nova didata za prihodnje zasedanje Kriv je alkohol, da .pri na- r< mi ne nedelja, ne praznik brez krva vega pretejja z židostnim koncem A' Pola na h so se utepli fantje in Jože Polajzar je o orožniki že naslednji dan prignali v .Maribor. Na kraja obeh zločinov se je podala sodna komisija. Kako daje Nuga Tone moč živcem. .O.skibeH živci povzročajo nemirnost, zru-l«> sp.mjii v nof-i, ntrvozno^t in nered-liosti n-r počasno pešanje iivljenskSh or-eunov. Nuga-Tone vsebuje n.ij- boljših zdravilnih snovi, poznanih za zdrav je Vsebuje tudi zdravilo, ki povečuje slast d<> je
  • riskočila bedni Italiji na pomoč. Zbirali so se milodari v denarju in obleki, zakaj ljudstvo je bilrt oropano vsega. Vsa mesta so dala, kar .s0 mogla. Iz vseh de/.el so hiteli zdravniki v Italijo, kjer so ležali pod razvalinami strahovito razmesarjeni mrliči. Odkopavalo jih je vojaštvo, zakaj gasilci niso zmogli vsega. Letos, dvajset let po tej katastrofi. stoji Messina pozidana, popravljena, a manj kamen i ta kakor lesena. Tz strahu pred novimi potresi, ki bi utegnili nastati, so si Messinei postavili lesene barake, ki pa slabo kljubujejo vremenu. Že je bila podoba, da se bo letos nesreča Messme ponovila pod Etno, k sr^či pa je ognjenik nehal. bljuvati potem ko razdejal Masealt. Dozdevni in resnični norci zaradi afere "Gazette du Prane". Poleg ibivšaga finančnega ministra Klotza je začel igrati blaznost tudi grof de Courvyie. Resnično pa je zrblatznel neki starejši reirtnik. ki je pri sleparskem podjetju "Gazette du Franc" izgubil vse premoženje; ustrelil je svojo sestro in sebe. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA V QLAJf N ARO J)A1 \ NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK T AMERIKI. Moški imajo več zmi*ia za le- jhuo k<»t pa žen>Jke — je rekel mož svoji ženi. — Rada ti verjamem, — je odvrnila — Najboljši e je »sladkal fant dekletu, - da kar norim od ljubezni. — Ce je tako. — mu rekla, — zakaj me pa ne vzameš za ženo ! — Saj nisem norec. — .si je mislil fant potihem in naglas odvrnil. da je za poroko še vedno čas. EnQtrat pravijo, -da je Detroit, enkrat, da je Philadelphia, enkrat Ja je Xew York in enkrat zopet, • la je Washington najbolj mokro m«"M.o v Združenih državah. Okrajni čas je. da posebna komisija dožene, kateremu mestu pripada ta rasi. # V prihodnji po>lanski zbdrniei bo tudi osem žensk. Pa bodo najbrž lepo molčale. Za brezmiselno in brezplodno kh'fM-Ta nje v poslanski zbornici sami jro.podje poslanci ponkrbe. Napočil je pred pust in čas ma-škarad. .Jaz se meiKiii ne bojn jio-beiic udeležil. Uo menda tudi 'brez mene na vsaki uuiškaradi markiranih in ne- inaskirah maskar dovolj. * Te lini sem čital zaniuuvo jx>n>-čilo, kako znajo loviti Cleveland-ski lovci zajce. Tazadevno nekrvavo žaloigro je bil opi.vil t a mošnji slovenski podjetnik .John Pavlič, Konštatrral je naslednje: —Ži-vejra zajca še ujamejo, da bi mu pa n »kroglo izkazali jvot na oni svet, o tem pa ni nobenejra govora. Ko sem njegovega brata Franka na to opozoril ter jra vprašal za njejrovo --trokovnjaško mnenje, je odvrnil: — \ak, zajcev nisem še nikoli lovil. Prejšnje čase sem se v časi liodal na tov za kako čikno. odkar sem poročen, sem pa tudi ta lov opustil. Sempatam rad nastavim kako past, toda le musoliniju in past ima obliko kozarca. Pa tudi tega mora biti čiovsek vajen. Če ne zna. se mu lahko urajma, da ujame naslednje jutro mačka. Tretji brat Vineenc ni nič razlagal. samo moško je pritrdil rekoč : — Da. tako je. Pa glih tako je. * Influenca, ki tako vztrajno divja po Združenih državah, je v gotovih ozirih ljubezni podobna. Če jo imaš. se potiš, ko se poslovi ol mrtev in čeprav dobro ne paziš, se rada zopet povrne. Tudi ta jasno označa današnjo mladino. Oče je ozmerjal devetletnega fanta, ker je pretepel svojo se-dermletno sestrk*o. Fant je ogorčen vzkliknil: — Kakšno ui začel takole: "Go- PAIN-EXPEJLLER Borite se proti iailuenci .Bodite pripravIjni, ko skasa narasti tnftwiica ■vas in vašo drniino. Ne omalovažujte navadnih prehladov in kašljcv, bolečin v prsih. ▼ križu ter splošne aneto grlo. Po-t.krUit« za to brez zamud«. Mehemj v ras« družini na! bi se vrč krat namaza! g PA1N-EXPEL-LEKJEM, posebno v slučaju utrujenosti in bolečin. Pazite na mokre m>Ke — mnrno rdrg^ute podplate in preobujte sug»vice. Lalje je preprečiti kot p« zdraviti. V»ledl<*a imejte vrdfo doma steklen.^ PA1N-EXPELUSRJA. Odpravi muskul.irnr zhodljaje in bole- Ltnr Več kot 60 let war in v rabi I-J V krlU SVCtU. V dveh velikostih, 35 in 70c. Vrni lekarnar bo priporočal PAIN-EXFELLER. F RICH TER U CO. ••»■v mui tMiM n« •*», SROOKLVN, K. K » PA t N J najbolje, da Sk po nekaj korakih ustavim in priklonim in se šele nato približam njegovi mizi." 'Ta način vstopa v šefovo sobo mu je bil oeividno močno pogodu; poskusil ga je pred zrcalom in jc b]l zadovoljen. Neprilicen se mu ji- zdel h* zanemarjeni dežnik, ki zdel še bolj razdejan. Kesal se je. je bil brez prevlake in se je za i o da ga je bil vzel s seboj, zakaj prosilcem pade dežnik rad na tla in ko ga pobirajo, vzbujajo vtis kakyr da so premalo pozorni. Vnovič se je začul zvonec in takoj nato Sum hitečili korakov in udarjanje strojepisk. Nekje s< se odprla in zaprla vrata. — To pot sem jaz na vrsti. T"da nihče ga ni prišel pokli-cat. In je čakal dalje. Dolga vožnja ga je bila utrudila; toplota, ki je puhtela iz cevi centralne kurjave, ga je zasibavala v prijetno brezvoljnost. Pogledal je na uro: kazala je in dvajset minut Čez eno. Čeprav mu je bil poklic agenta dobra šola potrpežljivosti in čeprav je bil drugače boječe narave, se je vendar domislil, da bi bilo dobro koga poiskati. Sluge ni bilo več na njegovem mestu. Kam je bil ueki izginil ta nadušljivi debeluh? Tedajci je zagledal na zidu listič*: ''Zaradi pet in dvajsete obletnice ustanovitve tvrdke Arsena Colgrain bomo 17. novembra poslovne prostore zaprli že ob pol dveh" Zatorej se je rajši lotil raziskovanja prostorov, ki je bil v njih začasen gospodar, in po površnem pregledu sob je naletel tudi na pisarno gospoda Arsena Colgraina. Sedel je za masivno mizo. — Tukajle ne bo napak, je pomislil in se udobno zleknii v naslanjaču Če bi le imel.... Tedaj je ostro in presunljivo zapel telefonski zvonec. Mehanično je segel po slušalu: — Ilalo!....' Da.... Tvrdka Du-bouchard ?. UNCEDWOCS a UNDCHWOOC. N. V. na kateri igra Gašperček s Bvojimi lutkami. Za take igre se posebno otroci ja'ko zanimajo. Oče ustrelil lastnega sina. Osebna posojila. Človek pride včasih v položaj, da rabi denar za kak nepričakovan izdatek. Če zahteva slučaj več denarja kot ga je na razpolago, je navadno mogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo nuna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po 36% in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je, da so delita odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. smo že številnim našim strankam, ki so se obrnile na nas, pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New Vork-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb aH kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd. Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. SAKSER STATE BANK r 82 CORTLANDT STREET v NEW YORK, N. V. Pozor, rojaki! NEBRASKA Omaha. P. Broderiek. ! NEW YORK Goivaeda, Earl Sterol*!.*. Little Falls. Jfc rank M a ale. Tik pred božičem se je od igra-, la v Kasslu tragedija, kakršno bi Rum? Seveda ga bi j si jedva mogla izmisliti naj bujne j-vzel ?.... Kaj še! Mnogo predrago! ša pesniku domišljija. Če ga daste petnajst odstotkov ee- V polovici decembra je bil po-neje, mi...., up, ne, takoj, pri Mar- licijski .stražmoj.ster Rau radi iz-tinu & Paieheurju v Bordeouxu j rednih /.a^lug v vestnem izvrševa-ga dobim znatno ceneje.... Halo! nju službe povišan, Dekret o po- I* naslova na lista, katerega prejemata, je razvidino, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakaite to- „ Barberton, Jotm BaLant, Joe HUL raj, da se Vas opominja, temveč, Cleveland, Anton Bobek, Charles obnovite naročnino ali direktno, Kariin*er, JLouis Rudman, An tun Sim-da je raztrgal verige, s katerimi ga'ali pa pri enem sledečih naših i 'jREGON OHIO f lcb. Jaarh. Jitapnik je zvezal oče. Pretila je tudi !zastopnikov: varnost, da mu pobegne. In tedaj se je vrgel šestdeset letni starec na CALIFORNIA t tontana. A. Uooheva*. San Franelaco, Jacob 1 jiualn. Torej velja? Dobro! Poiožil je slušalo nazaj. T7re so se plazile po polževo, le zdaj pa zdaj je enoličnost prekinil telefonski zvonec. Vesel, da mu bo minil čas, se je rad odzival pozivom; na dolfro in široko je diskutiral, pre-tehtaval ponudbe, zavračal predlo ge, se pogajal in trdovratno vztrajal na svojem. In potem se je je! oglašati glad. Na svojem saraotnani otoiku je Robinson Crusoe lahko ribaril in lovil zverjad: v zaprtih poslovnih prostorili komisijske tifeovine za izvoz ruma in originalnih vin ni bilo take prilike. Tedaj pa se je Lucien Fauyoye filozofsko spomnil, da je pičla večerja najboljše jamstvo za pokojno spanje in da uprav odlično spiš, ako se absolutno postiš. Zatorej se je zleknii na kanape in je sladko zaspal KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 4|% S 1. januarjem smo povišali obresti za vloge na — - "SPECIAL- INTEREST ACCOUNT" od 4% na t i ' K vlog-am se bo pripisalo sedaj V2% več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno prinisanih povišanih obresti. B - 1 - ; H ril Zu primer navajamo obrekovanje vloge od $100.—, da se vidi naraščanje vloge po 4% in po 4y2% obresti: vloženo vloga z obrestmi v: 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih $100.— $100.— $121.84, $124.78, 148.40, 155.71, 180.80, 194.32, 203.54, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4y2% pa v 16 l^tih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4%%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inieijativa za redno štedenje. Stalno naraščajoča vlo-ga Vam odpira nove vire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. BANK Hew York, K. Y. višanju mu je bil izročen 20. decembra. Isto noč je bil določen za nočno službo in jo je prevzel kakor vedno, brez najmanjšega oklevanja. Noč je bila mrzla, rosa se je ria šipah sproti izpreminjala v ledene rože. Rau je pod jasnim nebom obšel svojo četrt. Povsod mirno, nikjer glasu in šuma. nikjer nič sumljivega. Šele proti 2. uri je prišel stražmojster do neke kleti, z katere so malo poprej liušknile sence. Otipal je vrata in videl, da so klet obiskali vlomilci. Ko se je zasvetila njegova luč. so zaropotale mize in stoli. Dvignil se- je velik hrup, tatovi, ki jih je stražnik zalotil na delu, so zbežali na vse. strani. Posrečilo se mu je prijeti samo enega. Bil je mlad in močan in se je trudil na vse pretege. da bi se mu izvil iz objema. Posvetil mu je v obraz in obšel ga -----------je nepopisen strah! Pred njim je stal lasten sin, o katerem ni vedel, da. se ponoči pajdaši s tatovi in krade. Vklenjeni tat pa je tako divjal. Nekdo ga je nemilo stresel, da se je zbudil Vzpel se je na kana-peju in si pomel zaspane oči. — Kaj delate tu? je ogorčeno zavpil nad njimi gospod Arseaie Colgrain. Lucien fauyoye, je vzrojil: pograbila ga je jeza, tista neugnana jeza, ki je casili lastna plaši j i v-cem. — Kj počnem tu? je vzkipel. Že od včeraj zjutraj čakam na vas, da me izvolite sprejeti. Kaj počnem? Vaše posle opravljam, gospod, namestu vas. Pri tvrdki Du-bouohard sem dosegel petnajst odstotkov popusta, a petdeset sodčkov porta sem prodal hektoliter petdeset frankov dražje, nego ste vi določili. Kaj počnem? Službe prosim, gospod, evo vam priporočila gospoda Bonvoisiera! Aisene Colgrain je ves osupel strmel v agenta Naposled je bušil v grhot, v širok pokroviteljski smeh. — Bogme, ugajate mi je vzkliknil, ko si je nekoliko opomogel. Imponirate mi! Taka odločnost! Sprejmem vas! Kaj zahtevate? — Pred vsem. je odgovoril Fauyoye, pred vsem bi prosil za skodelico kave z dvema rogljičema. KONCERTI ANTONA ŠUBELJA. Živilske karte je uvedla sovjetska vlada.; kruh, meso in druga naipjvažnejša živita se dobivajo le še proti jskazci-cn. Pred prodajalnami stoje dolge procesije-»kakor v »vetovni vojni. Viada opravi, da boče na ta način iprsprečiti fipekniacijo a. živili 19. jan. Roek Springs, "Wvo. 27. jan. Denver. Colo. P 3. febr. Collinwoocl, O. 5. febr. Cleveland, "WesLem Reserve University. 17. febr. Detroit. Mich. 23. febr. Johnstown. Pa. 24. febr. Aliquippa. Pa. 28. febr. Hartford, Conn. • 3. marca. Milwaukee, VTis. nasilnega fanta, da bi ga ukrotil Zaman vets najpor.! iSin se j<"<> v tej borbi podlegel, da ni se-osestniku Zupančiču bzlizu blejskega gradu. je izbruhnil okoli 23. v gospodarskem poslopju Ln se je na-trlo razširil. Ogromni ognjeni zub-lji^ so kmalu daleč naokoli razsvetljevali vso bkxlsko okolico. Na pomoč so takoj prihiteli blejski in okoliški gasilci in posrečilo se jim je ogenj po triurnem napornem gašenju udušiti. Kljub temu ima Zupančič veliko škodo, ki je pa k sreči krita z zavarovalnino. COLORADO Denver, J. Schutte. Pueblo, Peter Culig, _ John Germ. Wt. Janesh, A. Saft«. Satida, Louis Costello. W&lsenburir. M. J. Bajni, INDIANA Iudlanayoili, Louis Banlcb ILLJNOIS Aurora, J. Vcrblcb Chicago: Josepb Fli<-" J. JBevCift, Mrs. F. Laurich. Cicero, J. Fabian. De Pne, Andrew SpiLUr Joliet, A. Anzelc. Mary Bamblcb. roahets. r. Zaletel, John Kren, Joseph H toys t Krayn, Ant TauželJ Orecon City, J. Koblax. PENNSYLVANIA Anibridge, Frank Jafe£e. Bessemer, Louis Hribar. Bradflork, J. A. Germ Brousbtoo, Acton Ipavec. Claxidge, Fr. lushar. A. Jerlna. Conemaugh, J. iirezovec. J. Pikat V. KovauSek. Craft on, Fr. Machek. Export, G. Prevlč. Louis SupanSli, A. SkerH Fanell, Jerry Okorr Forest City, Matb. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fare ncli a ck. Irnin, Mike Paushek. Jbhustown, John Bolanc, Martin Ko- Lczerne, Anton Osolaik. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, Jobn Žust Moon Ron, Fr. Podmll&k Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magister. La Saile. J. Spelich. Mascoutah, Frank An^uetln North Chicago. Anton Koba) Springfield, Matija Barborlch. Summit, J. Horvatb. Waukegan, Frank PetkovSek in Jo- Arh" In U. Jakoblcb, J. Gena. ZeIenc" j J. PogaCar. KANSAS Girard, Agues Močnih Kansas City, Frank Žaga" Pittsburg, John Repovi Euclid, F. Bajt. Girad, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. KamSe Niles, Frank KogovSek. Warren Mrs. F. F-" --Yonngstown, Anton Kikelj. Presto, J. Demsbar. Reading, J. Pezdlrc. • Steelton. A. Hren. j Unity Sta. la okoli e«, J. Sket^J, Fr. ' Scbifrer. j West Newton, Joseph Jot an. WiUoek. J. Peternel ADVERTISE in GLAS NARODA MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kitzmiller, Fr Vodonlve«. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe. Detroit. J. Barl?h. Ant Janczlch MINNESOTA Chisholm, Frank GouŽe, A. Pan bu.. Frank Pueelj. Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekuia Eveleth, Louis Goužp Gilbert, Louis Vessel. Hibbing, John PovSe. Virginia, Frank Hrraticb MISSOURI St. Louis, A Nabreof. MONTANA Klela, John R. Bom. Washoe, L. Champa. UTAH Helper, FT. Kreba WISCONSIN Milwankee, Joseph Tratnik in Jo*. |\or»o. Racine In okolico, Frank Jelen« Sheboygan, John Zonnan. West ALUs. Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. DiamondvUle. A Z. Arko. Vsak aastopnlk Isda potrdilo aa svo. to, katero je prejet -'istojmlke rojakom toplo priporočamo Naročnina aa "Glas Narodav- Za eno leto ffi.00; aa pol leta 13.00; za Štiri mesce $2.00; aa te trt lets $LSO Naročnina aa Brrop« j« ft. m tmš 1+tm VSEBINA: Jugoslovanski motiv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pea Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Thomas Alva Bdiaen Pogaoka Nov triuanf človeškega genija Sočivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozamhiqua Vročinski rekordi prejšnjih «toleOj Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo v Združenih državah Saj te ve Jgpiaža CITAJTE Slov.-Amer. Koledar za leto 1929 . CENA 50 CENTOV NARODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekspe-dicij Z letalom preko Severnega te- Jjja Nubilova blamaža Novci in papirnati dotar % Združenih -državah O dednem pravu in zapuščinskem davku Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovske pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika \ Potovanja v Evropo Cvetke z livade za mlade in stare M i Najvišja poslopja sveta S Žaljivke in zbadljivke Koliko človek _______i_____:_ v morata ona in Garth ločiti je priznala kot neizogibno. Ljubeča drug drugega je bila nja ljubezen določena, da bo za vedno ostala neizpolnjena. Počasi, z hnučenim glasom človeka, ki spoznaa, da je prišel konec vfceh upanj, je izrekla par zlomljenih fraz, ki so zaključile celo srečo življenja. — \>e izgleda tako brezkoristno, — ta tvoja in moja ljubezen. Tj si ubil aifkaj, kar sem č-utila do tebe, — kako naj imenujem to, — rešpeJct, mislim, a to zveni smešno, kajti bilo je nekaj več kot to. Že-1 m le, da bi te ne ljubila še nadalje, a mogoče bo tudi to umrlo s ča-som. Vidiš, ti nisi mož, o katerefii mislila, da ga ljubim. Ti si nekaj, o čemur me je •— sram ljubiti ga ! — To je dovolj! — jo je prekinil on z negotovim glasom. — Ostani pri tam. Drugače ne boš izbrisala tega do sodnjega dne! Bolečina v njegovem glasu je. prodrla do njenga srca in napravila je impulzi v en. korak proti rt j emu, prevzeta od hitrega obžalovanja. _ |J| M '-I'- 1 Eli H B W ifl — Garth, jaz nisem mislila ! — Da. su?vedi si mislila, — je rekel. — Nikar pa si ne domišljaj, da dolžini tebe. Ti si me iznašla, to je vse. In ker si iznašla, kakšen zaničevanja vreden človek da sem, — me povsem primerno pošlji proč! Obrnil rw> je. ne da bi ji dal časa za odgovor in trenutek pozneje je bila sama. Nato je prišel ropot hišnih vrat, ko so se zaloputnila za njim. Sari je zvenelo to kot zatvorjenje vrat med dvema sveto ma, — med /.an čo preteklostjo in sivo ter prazno bodočnostjo. Devet in dvajseto poglavje. RAZLIČNA MNENJA. Potrtost, ustvarjena v Sunnvside-u vsled prekinjenja Sarine zaroke, se je konečno polegla. Selywn je rekel le malo, a. njegove svetniške oči so nosile vprašujoč pogled. So v* ril je greh, a prekipeval simpatij in usmiljenja do grešnika. — 1'bogi vrag! — je rekel, ko so mu razkrili eelo povest Tren-tovega prestopka in njega posledice. — Kakšen velikanski kamen krog vratu moža za celo njegovo preostalo življenje! Če bi ga bili ustrelili, bi bilo dosti bolj usmiljeno! To bi vsaj omejilo njegova trpi je® ja, — je nadaljeval, ko je za trenutek prijel roko Sare ter Jo držal v svoji. — 1'bogi, mali kamerad! O, moja draga, — je nadaljeval. ko se zganila. — Ne bom več govoril o tem! Jaz vem, da JU. maraa trjra trpeti. Kondolenčni izrazi niso bili nikdar v moji vr->u. Trubli mojega tovariša pa so moji lastni . . . Mnenje Jane Crab pa je bHo izraženo brez strahu in naklonjenosti in proti javnemu mnenju je zavzela svoje stališče na strani grešnika fer ga vzdržala neomajno. — Well, Miss Sara, — je trdila, — razven če mi dokažete tako nočno kot sveto pismo, bi ne vrjela ničesar proti Mr. Trentu. On je mogoče trd in neotesan v svojih manirah, a po načinu, kako se (•bnušai v oni noči po begu Miss Molly, bi ne vrjela ničesar slabega o njem, tudi če bi bilo tako. Sara se je žalostno nasmehnila. — Jaz bi želela, da bi mogla čutiti kot ti, draga Jane. Mrs. Durward pa — ve! — Mrs. Durward! Uh! Ena tigrinj, kot jih imenujem! — je odvrnila Jane, ki si je stvorila svoje lastno mnenje s presenetljivo naglico. ko je napravila Elizabeta poslovilni obisk v Suiinyside, predno je zapustila Monk shaven. Nato pa je nadaljevala na previden način : -— Nekaj dobrega je v ženski, vendar pa zre na vas kot mačka, L i misli, da ji kradete mladiče, a kaj hočem! Doktor pravi vedno, da je nekaj dobrega v vsa&em človeku, če le hočete poiskati to. '' Za Mrs. Selywin je pomenjalo prekinjenje Sarine zaroke ter njen način, zelo malo. Opazovala je panoramo življenj drugih ljudi / manj simpatično brigo kot bi kak drugi človek zasledoval kino-predstavo, kajti vse to je bilo izven radija centralnega predmeta rjenega zanimanja, — nje same. Edini način, v katerem so se zadnji dogodki tikali njenega lastnega življenja, je obstajal v tem. da bo najbrž pomenjalo prekinjeno Sarine zaroke ]*>daljša»je njenega bivanja v Sunnvside, ki bi se «.rugače končalo s Sarino zaroko. To pa je bilo, z egoističnega sta-] šča Mrs. Selwyn dobro, kajti Sara si je pridobila prijeten običaj, aa. je postala tako koristna in zabavna za invalidinjo. Čustva Mollv pa so jo zanesla v drugi ekstrem sočutja. Izza no-ko je spoznala, da je malodane uničila svojo lastno življenje, vsied zlega genija Lester Kenta, se je izpremenil njen značaj, — poglobil ter razširil. Ni bila več prešerno površna v svojem pojmovanju življenja in velike stvari sso reagirale nanjo na način, ki bi bil preje nemogoč. Ko je vsled tega izvedela za prekinjenje zaroke Sare, je občutila težo, katere skoro ni mogla prenašati. Ona ni mogla spoznati, >ako more Sara nositi to ni njenemu mladostnemu duhu se je prikazovala Sara kot ovita v žalost. Obnašala se je kot da se nahaja v hiši žalosti, kjer še vedno gore sveče v sobici smrti ter zakrivajo za-* vese luč dneva. -1« tiS9 S I lil K Koaečno pa se je Sara uprla proti temu pomilovanju, čeprav je prihaj&k) iz srca. H — Molly, moj angel j, če boš ti še naprej ravnala z menoj, kot da sem izgubila vse svoje sorodnike v potresu ali pa na morju, bom i! Dobila sem hud udarec, a nočem, da bi neprestano dre-». Svet bo šel naprej, — čeprav je bila tpoja zaroka preki-tudi jaz bom sla naprej! ( bilo pogumno govorjeno in čeprav se je Sara v svojem sr-* i, da je duh za enkrat pokosil meso, so te besede vendar izračje, ki je prevladovalo v Sumivside izza časa, ko prekinjenje njene zaroike splosno znano. Audrey Mavnard je prij>adla žalostna nalojA, da odnese v Rose Cottage zelo zlo sporočilo. Sara jo je naprot-ila^ naj seznani majhni krog z izpremenjenim položaem stvari in Audrey se je rada lotila te naloge, ker je hotela storiti vse, da se prihrani Sari neizogibna zbadanja, ki spremljajo eelo velike tragedije v življenju. — Cela afera je meni nerazumljiva, — je rekla Audrey konečno, ko je vstala, da odide. Noben ni hotel razpravljati naprej o mučni stvari. -i- O, to je naravnosf grozno! Miss Lavinija je hitro odšla, da nekoliko pojokca v sobi zgoraj. Ona se je komaj brigala za veličino Garthovega prestopka. Bila je stara in videla je le strto romanco, mladost oropano dedščine in ljubezen pribito na križ. Razvenega pa ni bila Lavender Lady še nikdar kritična. — Kaj je vaše mnenje, Miles? — je vprašala Audrey, ko je Lavinija zapustila sobo. Ilerriek je bil bolj molčeč in njegove rjave oči so bile zamišljene. Sedaj pa je hitro dvignil oči. — Glede bega? Ker mene ni bilo poleg, ko se je završila afera, nimam uiti najmanjše pravice izuetiti svoje mnenje. Audrey je zrla presenečena. — Jaz ne vidim, zakaj ne. Vi se ne morete skrivati za pravo-rek vojnega soidšča. — Vršile so se obravnave, v katerih je bila zgrešena pravica, — je rekel Miles mirno. — Bila je obravnava, v kateri je bil sotdnik Pilat. — Torej mislite reči, da dvomite o pravoreku ? Audrey poželjivo. (Dalje prihodnjič.) je vprašala j* i vzelo, svoj normalni potek. ZAKAJ SO NAŠE POŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SC MASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! Udobnosti, ki Izvirajo Iz poslovanja v velikem obrata* pridejo našim strankam v korist. Naši stroški za posamezna nakazila so manjši, vsled Cesar so cene pri nas nižje kot pri agentu ali zavodu, ki mora poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York. Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi našega velikega prometa lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da so posveča našim nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice' odpošljemo z vsakim brzoparnl-kom, ki odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in na* daljnega posredovanja. Naše cene so objavljene dnevno v lista "Glas Naroda". Za zneske nad $200.— računamo primerno niijo ceno. katero Vam radevolje sporočimo predno pošljete nalog. Mi imamo največ poslov s strankami izven New Vorka, kar dokazuje, da se lahko okoristi z našim poslovanjem vsak. pa najsibo še tako daleč proč od poslovnega središča Amerike. Pošljite toraj Vašo prihodnjo denarno pošiijatev nam v izvršitev. __ SAKSER STATE BANK ŽIVI MRTVEC PLAČUJE DAVKE nje parailtov „ Snipping V Ilannovru živi neki "Worthka,! ki so ga 1. 1912. uradno proglasili i za mrtvega. V roku štirih tednov j bi bil lahko vložil priziv zoper to1 odločitev, ker pa zanjo ni vedel, je rok zamudil in je ostal "mrtev." Vsi njegovi napori, da bi prepričal uradnega konjička o svojem življenju, so ostali brez us-1 peha, paragrafi so paragrafi in če' bi hoteli potrditi, da je res živ, bij morali v državnem zboru sprejeti nov zakon. Sedaj se je ^po nekem poslancu tudi faktično obrnil na državni zbor. vendar je veliko vprašanje, ali mu bo m^r i ta pomagati še za ž i vl j Najbolj smešna stran vse zadeve pa je t3. da plačuje ubogi živi nmvec davke prav tako kakor vsak živ človek, čeprav je bil z uradno razsodbo pred 16 leti razdedinjen. Ker ni izgleda, da bi prišel kaj kmalu do svojih pravic, so mu prijatelji .-c-daj svetovali, naj preneha plačevati davke, vrhu tega pa naj zali-; teva še povrnitev vsega denarja, kar ga je v tem času oddal državni blagajni. V denarnih ozirih je tudi uradni konjiček občutljiv ;n se bo kmalu premislil smatrati živega človeka za. mrtvega. • 'i-. no HORTLANDT STREET NEW YORK RDEČI CASANOVA Pred sovjetskim sodiščem se je moral zagovarjati bivši vladni fn-nkcijonar Schwarz, ki je bil dolgo vrsto let v sovjetski službi in je dosegel rekord v zavajanju žensk na ta način, da se je 150 krat oženil. Od vsake žene je izvabil denar in vrednosti, potem pa jo je izvabil denar in vrednosti, potem pa jo je odslovil. Sčasoma se mu je potom nepoštenosti namnožilo premoženje za več nego milijon zlatih rubljev. Slednjič pa se je ženskam njegovo početje uprlo in 54 prevaranih žen se je združilo in je vložilo proti Sch-vvarzu skupno tožbo. Podpisale so vlogo na državnega pravdnika ter mu razodele, da je vsem obljubil alimente, katerih pa ni v nobenem primeru plačal. Sovjetska oblast je sprevidela, da je njen bivši funkcijonar le prehudo obremenjen pred očmi javnosti in je sleparja obsodila na izgon v Sibirijo. 16. Januarja: President Hard tag. Cherbourg, Bremen 17. januarja: Muenchen, Cherbourg, Bremen 19. Januarja: Hamburg, Cherbourg, Hamburg Majestic, Cherbourg 23. Januarja: Republic, Cherbourg Bremen Berlin. Cherbourg. .Bremen 25. januarja: Paris, Havre 26. januarja: Conte Biancamano, Genoa, Napoll Cleveland. Cherbourg, Hamburg 30. januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Acjuitania. Cherbourg 2. februarja: lie de France, Havre Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 6. februarja: Leviathan. Cherbourg 7. februarja: Presidente Wilson. Trst Dresden. Bremen, Boulogne 3ur Mtr 9. februarja: » Majestic, Cherbourg Westphalia Hamburg Conte Grar.di, Xapoli. Genova 13. februarja: President Harding, Cherbourg 14. februarja: Muenchen. Bremen 16. februarja: Paris, Havre George Washington. Cherbourg Deutschland, Hamburg, Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Xapoli, Genova 20. februarja: Presidente Roosevelt. Cherbourg 21. februarja: Berlin. Bremen 22. februarja: Vulcania, Trst 23. februarja: Olympic. Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Ryndam, Boulogne Sur Mer. Hotter- dam 26. februar la: Thu.ingia, Hamburg 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen NAGLA V02NJA*V JUGOSLAVIJO Veliki parnik na olje Presidente Wilson ODPLUJE 7. FEB. in 21. MARCA Ogromna motorna ladja Vulcania Odpluje na njeno prihodnje odplutje 22. FEB. in zopet 30. Mar. Kot njena posestrimska ladja — Saturn ia, prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne cene za tja in nazaj. Več novosti na Vuloaniji in Saturniji, vključno plavalni bazen v drugem razredu. PHELPS BROS. <£ CO., Gen. Agentje _17 Battery Place, New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk^ da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim eitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO SI. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar iščete. mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKEM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere eela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEV1DU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se nče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 38, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti vetje, ie bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseli kontinentov, tiskan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so "vse železnice in ceste. \ Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnega fteeana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. v 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraje se na to. če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo -xa vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PBI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82CortlandtSt.,NewVork,N.y. 1. marca: Aqultania, Cherbourg 2. marca: lie de France. Havre America. Cherbourg Albert Ball in, Hamburg, Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen Conte Biancamano, >,"aj>oli, Genova 7. marca: Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mer 8. marca: Bereiigaria Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg. Cherbourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma. Xapoli, Genova 13. marca: President Harding. Cherbourg 14. marca: Muenchen. Bremen 15. marca: Paris, Havre (Velikonočni izlet) Olympic. Cherbourg 10. marca: Arabic, Cherbourg, Antwerpen Veendiirn, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Conte Grande, Napoli. Genova 19. marca: Westphalia. Hamburg 20. marca: Leviathan, Cherbourg 21. marca: Presidente Wilson. Trst Berlin. Bremen 22. marca: Aquitar.ia, Cherbourg 23 marca: President Roosevelt. Cherbourg Deutschland, Hamburg. Cherbourg Augustus, Napoli. Genova 26. marca: Columbus, Bremen 28. marca: Stuttgart, Bremen, Boulogne Sur Mer Volendam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 29. marca: lie de France, Havre Berengariu., Cherbourg 30. marca: Vulcania, Trst Hamburg. Hamburg. Cherbourg Pennland .Cherbourg. Antwerpen Ryndam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanj« na ogromnih oarnlltlh: Paris 25. jan.; 15. febrnarja. Ile de France 1. febr.; 1. mar. (Ob polnoči.) NaJkraJSa pot po želeanicl. Vsakdo Je v posebni kabini ■ vsemi moder nlmi udobnosti. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Jaredno niak* VpraSajte kateregakoli pooblaščenegaa(«nta ali FRENCH LINE 19 State Street, Hew York, H. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, Je potrebno, dn Je poučen o * poualh llstlb, prtljagi ln druglb stvareh. Vsled naSe dolgoletne 1»-kušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparLike. Tudi nedržavljanl eamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje pli permit Is Washingtona, bodisi za eno leto ali 0 mesecev ln se mora delati proSnjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni&kega komisarja. Glasom odredbe, ki Js stopila ▼ veljavo SI. julija 1926 se nikomur več ne pošlje peimit po pošti, ampak ga mora ltl Iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl u-rad ali pa ga dobi v New Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bre* dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAEEGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ženo in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mote s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se vodno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-rlSl ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 1928. leta poročili in po-Uedelci, oziroma žene ln neporo-fcni otroci izpod 2L leta onih sodržavljanov, ki so bili postavno prlpuščeri v to deželo za stalno bivanje tu. Val ti imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti. pa se no ■prejema nlkaklh prošenj m rfkanake viae je. STATE BANK IS Cortland« Stres* VWW TASK IkSHSSK