giK»í>oooooooo¿MV>oo>o¿>ooooooo4g>ooo¿)¿>o&o^ Janez Cvirn NAJBOLJ ŽALOSTEN JE OSTUDNI LOKALPATRIOTIZEM (ali zgodba o nesrečnem Štajercu)1 ^^^K^V^^^^K^^^^^^^^^^^^-^^^^^-^^-^^^^^^^^ri^^^^-^^^^^^K^-Y-^«^^ Ko je februarja 1880 - po triletnem "kazenskem" službovanju v zakotnem šlezijskem Weidenauu - dr. Karel Glaser (1845-1913)' nastopil službo pro- fesorja na gimnaziji v Trstu, se je zdelo, da se mu bo končno uresničil stari cilj: priti v "kak večji slo- venski duševni centrum"2 s potrebno infrastruk- turo (knjižnice) za nemoteno znanstveno-razisko- valno delo. Toda ambicioznega raziskovalca je "obmejni" Trst kmalu razočaral, saj v mestu ni mogel niti približno uresničiti svojih hotenj na znanstvenem področju. Že leto po prihodu v Trst si je od šolskega ministrstva izposloval plačani študijski dopust (1881-1883)3, ki ga je po študiju indologije v Berlinu in na Dunaju4 leta 1883 okro- nal z doktoratom.5 Referat na 3 zasedanju Slovensko-avstrijskc zgodo- vinske komisije v Ljubljani 28. 10. 1999. Po gimnaziji v Mariboru (1857-1865) in študiju kla- sične filologije in slavistike na univerzi na Dunaju je po absolu toriju najprej služboval kot domači učitelj pri grofu Brandisti v Mariboru (1868/69), nato pa bil suplcnt na gimnazijah v Leobnu (1869/70) in Ce- lju (1870-72) V letih 1872-75 je bil profesor na gim- naziji na Ptuju, v letih 1875-1877 na gimnaziji v Kranju, od februarja 1877 do februarja 1880 pa na gimnaziji v Weidenauu v Šleziji. Tja so ga premestili iz političnih razlogov. Prim. Anton Dolar, Prof. dr. Karo! Glaser. Obris življenja tn dela, v: ČZN 1934/1-2, str. 1-54,prim, tudi Bruno Hartman, Dr. Karol Glaser, Hoče 1995. V razpravi uporabljena pisma dr. Karla Glaserja prijatelju dr. Pavlu Turnerju, ki so se ohrani- la v bogati Turnerjevi zapuščini v Pokrajinskem arhi- vu v Mariboru, mi je posredoval kolega doc. dr. Darko Friš, za kar se mu na tem mestu iskreno zahvaljujem. Po vrnitvi v Trst si je - kot prvi "windisch-indisc- her Doktor", kot ga je šaljivo imenoval Davorin Trstenjak -6 začel na moč prizadevati, da bi na tej ali oni univerzi dobil profesorsko mesto na orien- talistiki. Najprej je brez uspeha poskusil na uni- verzah v Lvovu (1884)7 in v Pragi8, potem pa je za profesorsko mesto zaprosil še na univerzi v Za- grebu.9 Toda, kot je oktobra 1886 zapisal v pismu dr. Pavlu Turnerju, se je lahko povsod prepričal, kako da je "slovanska vzajemnost le prazna bese- da, da slovanski učenjak pri slovanskih bratih no- bene podpore ne najde".10 Zato se je odločil, da konec svojega "službovanja lepo mirno v Trstu pričakujem in da se pobabim"." 2 Pismo K. Glaserja, Trst 2. 4. 1895. * Prim. Dolar, str. 17. 4 Na Dunaju je študiral indologijo pri slovitem prof. Bithlerju (1837-1898), perzijščino in armenščino pri prof. Miillerju, arabščino pa pri prof Wahrmundu na Orientalski akademiji. Prim. Dolar, str. 17. 5 Decembra 1883 je bil promoviran za doktorja znano- sti na podlagi disertacije z naslovom: "Über Bâna's Pârvatiparinaya nataka', t. j. O Bdnovi gledališki igri Parvatina možitev; prim. Dolar, str. 17. Dolar, str. 17. Prim. Dolar, str. 18. Ibidem Za profesorsko mesto v Zagrebu je očitno zaprosil dva- krat. Najprej leta 1886, o čemer priča pismo Turnerju z 8 10. 1886, potem pa še 13. 3- 1887 Obakrat je bil zavrnjen. Prim. Dolar, str. 19-20. Pismo K. Glaserja, Trst, 8. 10. 1886; prim, tudi Dolar, str. 20. Pismo K. Glaserja, Trst, 8. 10. 1886; prim, tudi Dolar, str. 42. • ZGODOVINA ZA VSE 15 Glaserjev sklep o "pobabljenju" je očitno tičal v odločitvi, da se končno poroči. Toda poroka z "dobro omikano", "muzikalično odgojeno" polj- sko plemkinjo Theklo Mario Junosza - Dabrow- sko (I86I-I929) iz Gorice12 v Glaserjevo življenje ni prinesla željenega miru. Kmalu je namreč spoznal, da se mu želja, s poroko priti "vendar ali- quande do pokoja"13, nikoli ne bo uresničila. Nas- protno. Po poroki (14.9.1887 v Olomoucu)14 so se Glaserjeve težave šele prav začenjale, z leti pa so postajale tako neznosne, da so ga privedle celo do popolne resignacije. Prva Glaserjeva težava se je imenovala Jaenet- te, kot je v pismu Turnerju ljubkovalno poimeno- val svojo izvoljenko. Zaljubljeni slavist si je na- mreč moral že kmalu po poroki z grenkobo v srcu priznati, kako se je bil zmotil, ko je svojo izvoljen- ko v pismu Turnerju (pred poroko) označil za "skromno dekle".15 Njegova lepa Jaenette je sicer res bila nadvse izobražena dama, ki je odlično igrala klavir16, toda hkrati tudi lep dokaz za trditev dr. Janka Serneca, da so ženske v narodnem gos- podarstvu zadolžene za sfero "konsumpcije".17 Ker s 15.000 gld dote, ki naj bi jo bilajaenette pri- nesla v zakon, ni bilo nič, profesorska plača pa je zadoščala za vedno manjši del hitro naraščajočih potreb prevzetne soproge, je Glaser poskušal re- ševati katastrofalno finančno stanje s prevaja- njem in pisanjem. Ob prevajanju uradnih ukazov za tržaško namestništvo (1888-1890)18, je na veliko prevajal Shakeaspera19, prevedel in priredil Ploet- zovo francosko slovnico20 ter začel pisati Zgodo- vino slovenskega slovstva, ki jo je Matica uvrstila v svoj program.21 Toda vsakodnevno sedenje za pisalno mizo mu je nakopalo le "zlato žilo" (he- meroide), ki pa mu slabega finančnega stanja se- 12 Pismo K. Glaserja, Trst 8. 10. 1886; prim, tudi Dolar, str. 42-43- « Pismo K. Glaserja, Trst 8. 10. 1886. 14 Privi. Dolar, str. 42. 15 Pismo K. Glaserja, Trst 8. 10. 1886. 16 Kot odlična pianistka je večkrat javno nastopala v prid slovenskim dijakom v Trstu; prim. Dolar, str. 43. 17 Janko Scmec, Nauk o gospodinjstvu, Ljubljana, str. 3- 18 Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 19 Leta 1890 je v Ljubljanskem zvonu objavil prevod tret- jega dejanja Romea in Julije. Hartman, str. 11. 20 Ploetzovo francosko slovnico je prevedel že v času služ- bovanja v Kranju, potem pa jo je očitno še dodeloval Prim. Dolar, str. 8; pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 21 "Spisujem tudi slovensko slovstveno slovstvo, o kateri želo nekateri rodoljubi v Ljubljani, da bi skupaj zagle- dale beli dan. Koncem tega šolskega leta bo menda dokončana. Predno jo pa pregledajo pri Matici in predno se natisne, še mineta gotovo dve leti. " Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891; prim, tudi Dolar, str. 23 si. veda ni uspela izboljšati. Ko se je oktobra 1891 Turnerju opravičeval, češ da mu pri najboljši volji še ne more vrniti 100 gld dolga iz leta 1886, je po- tožil, da so mu leta 1890 brez razloga odvzeli služ- bo uradnega prevajalca za tržaško namestništvo, s čimer mu je izpadlo 50 do 60 gld dohodka let- no,22 da mu je Slovenska Matica krivično zavrnila objavo prevodov Shakespearovega Romea in Ju- lije ter Kralja Leara (ocenili so, da prevod "ni do- volj uglajen"), povrhu vsega pa da je matičino uredništvo odklonilo še objavo njegovega prevo- da in priredbe Ploetzove francoske slovnice, ki bi bila po njegovem mnenju vsekakor prava komer- cialna uspešnica.23 Obup ga je za trenutek pripra- vil celo do tega, da si je bil sposodil 100 gld od svoje tašče. Toda kmalu je spoznal, da je napravil veliko napako - in jo je hitro popravil: "Tašča mi je scer bila dala 100 gold, pa je hotela potem vsako leto po 6 mesecev pri nas preležati, česar pa ne morem privoliti, pro beno pacis domestice, za- rad tega sem vrnil ta kolosalni stotak".24 Čeprav se je Glaserju finančno stanje obrnilo na bolje kmalu po izidu prvih zvezkov Zgodovine slovenskega slovstva25 (Turnerju je povrnil svoj dolg v obrokih do leta 1898)26, pa je v njegovem zakonu vse bolj škripalo.27 Jaenette je bila iz leta v leto bolj nezadovoljna z moževim družbenim sta- tusom, in čeprav si je Glaser (s trdim delom) na moč prizadeval, da bi ga uskladil z željami prev- zetne soproge, mu vsi napori niso prinesli uspe- 22 Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 23 Glaser je poskušal Tumorja nagovoriti, naj v zameno za dolg izda njegov prevod in priredbo Ploetzove francoske slovenice: "Prašal bi Te torej aH bi mi Ti odkupil rokopis za 100 gold, in potem dal tiskati slov- nico, jaz bi se potem osebno potrudil, ker sem precej znan po Slovenskem, da bi se prodajala'. In dodal: 'Skoraj nobenega drugega načina ne vidim, kako bi Ti mogel plačati dolg, kakor s to slovnico... Ti si premo- žen mož, ki ne bo občutil, troške za tisk knjige, ki bi menda po 1 gold, eden izvod troške tiskarne in 100 gld izplačala". Pismo K. Glaserja, Trst 10. 10. 1891. 24 Ibidem. 25 Zgodovina slovenskega slovstva je v letih 1894-1900 izšla v sedmih snopičih in štirih delih. Prim. Dolar, str. 23-29. 26 "Pred nekaterimi dnevi sem Ti poslal zadnjih 5 gld od svojega dolga. Hvala lepa, da si čakal tako dolgo. Obresti Ti seveda ne bom plačeval, ker bi jih tudi jaz ne zahteval, ko bi kakemu prijatelju posodil denarja ". Pismo K. Glaserja, Trst 7. IV. 1898. 27 Dolar (str. 43) je nasprotja med njima opisal takole: "Oba sta bila v zreli dobi, vendar je bila razlika v letih prevelika, kakor da bi se njuna značaja mogla drug drugemu prilagoditi. Oba sta ljubila družabnost, sa- mo da se on ni ogibal slovenskim delavcem in ribi- čem, dočimje bila žena dovršena aristokratka, salon- ska pojava, ki sojo vabili v najvišje družabne kroge". VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODOVINA ZA VSE ha. Njun zakon, v katerem sta se bila medtem ro- dila dva otroka (Eleonora in Vladmir), je leta 1896 končno razpadel in Glaserjev položaj se je dra- stično poslabšal.28 Toda zdi se, da glavni vzrok Glaserjevemu neza- dovoljstvu ni bila njegova žena, ki mu je tudi po razvezi povzročala nove in nove skrbi.29 Pomem- bnejši vzrok je tičal v Glaserju samem, saj je bil (ne le pod vplivom ženinih nenehnih očitkov) ne- srečni jezikoslovec tudi sam sila nezadovoljen s svojim družbenim statusom. Ko se je primerjal s svojimi mladostnimi tovariši in znanci, ki so si bili ustvarili precejšnje premoženje in družbeni ugled, čeprav (po njegovem mnenju) niso imeli takšne izobrazbe in tolikšnih "zaslug za narod" kot on, se je v obupu prijemal za glavo in vsako- mur, ki ga je bil pripravljen poslušati, popisoval krivice, ki da jih je bil deležen že od samih začet- kov poklicne kariere. Kot kažejo njegova pisma dr. Pavlu Turnerju, je bil trdno prepričan, da je - glede na izobrazbo in rezultate svojega dela - v slovenski družbi premalo cenjen, in da bi - kot prvi slovenski doktor indologije - moral biti kaj več kot gimnazijski profesor. Seveda razlogov za svojo "mizerijo" ni nikoli iskal pri sebi, ampak vedno pri drugih, kar je bila pač posledica njego- vega značaja, ki ga je nadvse natančno zadel nje- gov (in Turnerjev) sošolec iz mariborske gimnazi- je Anton Šantel. V pismu Pavlu Turnerju je glavni Glaserjev problem opisal z besedami: "Revež je res; najbolj bridko je pač zanj to, da ga svet noče enako ceniti, kakor se ceni sam. Taki ljudje so pač nesrečni in usmiljenja vredni!"30 Toda obstajali so še drugi, nikakor ne zanemar- ljivi vzroki Glaserjevega naraščajočega nezado- voljstva. Kot kažejo njegova pisma Pavlu Turnerju je bil nadvse nezadovoljen s svojim statusom na tržaški gimnaziji. Motilo ga je, da je moral od šol- skega leta 1889/90 poučevati le še slovenščino (ne pa tudi grščine in latinščine), saj naj bi "eno- lični pouk" škodoval njegovim duševnim mo- čem." Naravnost ogorčen pa je bil nad "krivič- -H Od tega meseca sem jaz sodnijsko ločen od svoje so- proge (provizorično uže od 18. junija 1896 l.) Rado- voljno plačujem 1100 gold, na leto njej in obema otro- koma. Meni še ostane 90 gold, na mesec in sem zado- voljen, da imam tandem alionando mir na tem sve- tu, " Pismo K. Glaserja, Trst 6. 3- 1897; Dolar navaja, da sla se sodnijsko loči/a 8. 1. 1897, str. 43. 29 Glaser se je s svojo soprogo spravil šele na drugem sve- tu, saj sojo po smrtt (25- 4. 1929) pokopali v Glaserje- vi družinski grobnici v Hočali. Prim. Dolar, str. 44. •iü Pismo A. Sanila, Gorica 10. 7- 1901. -1' Pismo K.-Glaserja, Trst 24. 1. 1895. nim" urnikom, po katerem je moral slovenščino poučevati vsak dan prvo in zadnjo uro. "Če je kdo pedeset let star, pa mora po zimi vsak dan biti kakor rekrut ob določeni uri zgodaj na delu, da v decemb(ru) ali jan(uarju) včasih celo pri luči po- dučujemo, je to za moža, ki je tudi za vseučilišne- ga profesorja izobražen (kakor jaz za indijsko filo- zofijo) menda silno trdno".32 Prepričan, da je - tu- di zaradi telesne konstitucije - "rojen bolj za znanstveno kakor praktično delo"33, je vedno bolj zanemarjal profesorsko službo in kmalu si je pri šolskih oblasteh prislužil sloves "slabega" oz. "nerodnega učitelja".34 Še veliko bolj kritično pa so ga ocenjevali njegovi dijaki, ki se jim spričo samovšečnosti nikakor ni znal priljubiti.35 V šol- skem letu 1894/95 so tako od pouka slovenščine izostali skoraj vsi slovenski dijaki, zaradi česar se je zapletel v javni spor s škofijskim ordinariatom in vodjem semenišča Vincencem Mastnom, ki ga je (sicer upravičeno) krivil, "da mu odvrača go- jence od obiskovanja slovenščine."36 Finančne težave in razpadajoče zakonsko življe- nje, pa problemi v službi, so uničujoče delovali na Glaserjevo razpoloženje. Piko na i pa je vseka- kor prispevalo dejstvo, da ga ("simpel profesorja" pač) slovenska tržaška družbena elita tudi po pet- najstih letih bivanja in delovanja v Trstu ni hotela sprejeti "za svojega".37 Edina nagrada za neutrud- no delo pevovodje v pevskem zboru tržaške čital- nice je bila kila, ki jo je bil "ulovil" zato, ker se je "kot basist preveč napenjal", ko je "slabim tenori- stom pri vajah pomagal".38 Še bolj neslavno pa se je končalo Glaserjevo delo v političnem društvu Edinost, iz katerega so ga - očitno zato, ker se je bolj kot proti italijanskemu nasilstvu boril "proti slovenski kratkovidnosti"39 - domačini nasilno iz- tirali. "Naj bolj žalostno pri tem mojem življenju pa je ostudni lokalpatrijotizem, ki mi tukaj na Pri- morskem celo ne pripušča, da bi se smel baviti tudi z javnimi zadevami..."40, je na začetku leta 12 Pismo K. Glaserja, Trst 23- 1- 1896. & Pismo K. Glaserja, Trst 6. 3- 1895. •i4 Pismo A. Sanila, Gorica 14. 10. 1895. •,5 Pismo A. Sanila, Gorica 14. 10. 1895. •v> Pismo A. Sanila, Gorica 14. 10. 1895; prim, tudi Do- lar, str. 15. •i7 Odvetnik dr. Stanič iz Gorice naj bi mu bil celo v lice povedal, "da advokat ne more profesorja smatrati jed- nakopravnim občanom ". Pismo K. Glaserja, Trst 7. IV. 1898. •w Pismo K. Glaserja, Trst 27. 12. 1897. (Leta 1897 si je kilo dal operirati v Gradcu; prim, tudi pismo K. Gla- serja, Gradec 28. 6. 1904). • Pismo K. Glaserja, Trst 6. 3- 1895. 40 Pismo K. Glaserja, Trst 23- 1- 1896. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VISE 17 1896 potožil v pismu Pavlu Turnerju. "Jaz sem bil tukaj dve leti namestnik v društvu 'Edinost'. Ko je pa prišel advokat Gregorin iz Sežane se je začela širiti misel, da morajo v tej stranki delat samo do- mačini in kakor v spomin mojega 25 letnega na- rodnega dela, so me 1893 vrgli proti moji volji ven. Slovenec torej na slovenski zemlji ni po- vsod doma."41 Sit "ostudnih" razmer v Trstu, ogorčen nad dej- stvom, da so ga po "tolikoletnem trudu na narod- nem polju na naši ozki slovenski zemlji" zlasti mlajši tržaški politiki še vedno smatrali za "tujca", se je konec leta 1894 odločil in tržaškim Sloven- cem "vse lokalpatriotično delo vrgel pred no- ge."42 Nad razmerami v Trstu je bil tako obupan, da je sklenil prositi premeščenja celo "na lastne stroške", v podkrepitev svojih prošenj pa si je pri- dobil tudi "zdravniško spričevalo", kako da mu začenja "škodovati tržaška klima."43 Toda Glaser- jevi napori, da bi po uradni poti dosegel preme- stitev (in po možnosti višji položaj), niso obrodili sadov. Prošnjam, ki jih je jeseni 1894 naslovil na ministrtvo za uk in bogočastje (v kratkem času je zaprosil za ravnateljsko ali profesorsko mesto na gimnaziji v Kranju, pa za ravnateljsko mesto v Ce- lovcu in Pulju)44, je - kot je zapisal v pismu Turner- ju - odločno nasprotoval referent na ministrstvu Wolf.45 avdience pri ministru Madevskem. ki ga je želel osebno seznaniti s svojimi težavami, pa mu ni uspelo izboriti.46 Zato je vse svoje upe stavil na svoje štajerske rojake, predvsem na svoje nekda- nje sošolce (iz mariborske gimnazije), ki so bili uspeli v svetu politike in uživali velik družbeni ugled. Glaser. ki je znal v pismih Turnerju ostro kritizi- rati "ostudni lokalpatriotizem" tržaških Sloven- cev, se je očitno dobro zavedal, da svojega obup- nega položaja ne bo mogel rešiti brez brenkanja na (tokrat pač štajerske) lokalpatriotične strune. Toda pri tem se je na moč uštel. V želji, da bi dobil ravnateljsko ali vsaj profesorsko mesto na gimna- ziji v Kranju, "tudi radi tega, ker bi imel za svojo 'Zgod. Slov, slovstva' knjižnico ljubljansko in ti- skarno bliže kakor v Trstu"47, se je zaman obrnil na rojaka dr. Josipa Šumana48, ki je bil zaradi narod- nega delovanja v Mariboru v sedemdesetih letih tudi sam kazensko premeščen izven Slovenije. Tudi njegov naslednji poskus, da bi dosegel za- menjavo službenih mest s prof. Zavadlalom na gimnaziji v Celju49, se je klavrno ponesrečil - in to kljub zagotovilu nekdanjega sošolca iz maribor- ske gimnazije dr. Josipa Serneca, da se bodo zanj potegnili vsi štajerski poslanci.50 Na začetku leta 1896 je tako v pismu Turnerju resignirano zapisal: "Vsi moji napori, priti iz Trsta, so bili vlani - za- stonj. Prošnja, da bi Zavadlal v Celju in jaz menja- la, se je izjalovila. On je prišel v Zader za ravnate- lja, jaz pa ne na njegovo izpraznjeno mesto. Nje- gova služba je razpisana do konca februarja. Zo- pet bom vložil prošnjo. Tudi v Kranj in Beljak sem prosil zastonj."51 Prepričan, da si vsaj v letih pred upokojitvijo "zasluži nekaj humanitete", če že ne od vlade pa "vsaj od Slovencev", v korist katerih je celo življe- nje garal "kakor živina"52, prepričan, "da je v naj- večjih družbah slovenskih upoštevan le deželni ali državni poslanec in da bi moja soproga tan- dem aliquando bila zadovoljna, ko bi jaz postal saj nekaj več nego simpel profesor"53, pa je svoje štajerske rojake začel nadlegovati še s prošnjami, naj mu poverijo deželno- ali državnozborski man- dat. Toda čeprav je vse glavne voditelje štajerskih Slovencev (Josipa Serneca, Ivana Dečka, Frana Jurtelo, Lavoslava Gregorca in druge) natančno seznanil s svojim krhkim zdravstvenim stanjem, 41 Pismo K. Glaserja, Trst 23 1. 1896; prim, tudi Dolar, str. 36 42 Pismo K. Glaserja, Trst 2 4. 1895. 4i Pismo K. Glaserja, Trst 24. 1. 1895. 44 Prim. Dolar, str. 36-38. 45 Pismo K. Glaserja, Trst 24. 1. 1895. 46 Prim. Dolar, str. 36. 47 Pismo K. Glaserja, Trst 24. 1. 1895 ** Šumanov odklonilni odgovor je Turnerju komentiral z besedami: "Da bi pa Šuman, ki je prof. dr. Požarju v Ljubljani ponujal premeščenjc na kranjsko gimnazi- jo, ne mogel prof. dr. Glaserja iz Trsta spraviti uže radi tiskanja moje knjige blizo Ljubljane in radi licej knjižnice, tega ne bodem nikdar verjel". Pismo K. Gla- serja, Trst 6. 3- 1895. 4