Stran 355.
Kmetijstvo.
Čebeloreja.
Vlada potrebuje novcev; vender ni nikoli v zadregi, kje bi jih dobila. Da nam je pa sladkor podražila, zadela je s tem srednji in nižje sloje ljudstva najhuje. Ker je pa človeški rod že navajen in podvržen sladkemu, zakaj bi ne segli po tem, kar nam je bolj zdravo, bliže in ceneje, in to nam nanosi naša toliko marljiva čebelica. Le glej jo, kako hiti od cveta do cveta in ne počiva pred, da težko obložena prileti domov, tukaj odloži svoje breme ter gre zopet nabirat. Tako dela naprej, dokler po šest- do osemtedenskem trudapolnem delu konča svoje življenje. — Med pa, ki ga nanosi v svoje stanovanje je sladčica, katero so že ljudstva v starem veku poznala in čislala. Iz strdi so si delali zdravo pijačo ter jo rabili za različna zdravila. Ko sem obiskal necega čebelarja, pravila mi je mati, da dobivajo otroci v kavo in mleko le med in ti otroci so bili zdravi, rudečelični in krepki, da jih je bilo veselje gledati, čebele tedaj k hiši, in potem nam ne bo treba za sladkor denarja izdajati;
Stran 356.
ker se je pa ta podražil, dobil bo tudi med še višjo ceno ter nam bo dobro došel dohodek.
Naša domovina je pa kakor nalašč stvarjena za čebelorejo. Družba sv. Mohorja je bila tudi že o tem prepričana, ko je izdala „ Čebelar čeka". Pri na* ima čebela dovolj paše. Zgodaj spomladi cveto po vrtib vijolice in trobentice, po gozdih pa zdatno resje. Največ ji pa ponuja sadno drevje, katerega je ravno naš Slovenski Štajar jako bogat. Dokazano je tudi, da v krajih, kjer ljudje čebelarijo, sadno drevje bogateje obrodi. Ljubi Stvarnik je namreč med drugim tudi čebeli odločil delo oprašenja dela v naravi, čebela letaje od enega cveta do druzega združuje s svojimi nožicami oboji plemenski prah.
Ni pa dovolj, ako kupiš čebele ter postaviš panj ali čebelnjak ali pod streho; čebelam je treba tudi pri delu pomagati ter jim ga olajšati, da imaš več dobička. Čebela ima mnogo sovražnikov, ki lahko uničijo ves zarod. Že živalca sama se nam smili, da mora poginiti, povrh tega trpimo pa še škodo. Ako se matica zgubi ali pogine, zgubimo ravno tako vse čebele ali dobiček od ednega panja. Po hudi zimi umori jih glad ali žeja. Iz teh in še mnogo druzih vzrokov razvidimo, da je treba k umni čebeloreji premakljivega satovja, katero je že pred mnogimi leti izumil župnik Dzirdzen. Pri tem sa-tovju imamo čebele takoiekoč v rokah, kajti pogledamo lahko če ima zarod matico, če je ta plodovita in če se niso v panju vešče in njih črvi naselili; tudi laglje po-kladamo čebelam medu ali sladkorja in vode, lahko jim stanovanje osnažimo, in kar je najvažnejše, kadar hočemo med imeti, nam jih ni treba neusmiljeno moriti. V jeseni ima vsak panj večinoma mlade čebele in te so poklicane zgodaj v spomladi iti na delo. Da imaš pa več delavk na spomlad, zakaj bi jih pa v jeseni moril. Panju, kateremu hočeš med ali vosek vzeti, umori v jeseni le matico. Vzemi pa zmiraj panj s staro matico, da ohraniš mlado; kajti čim mlajša je matica, tembolje je plodovita, namreč več jajec leže. Ostale čebele pa kade zmeči mirnega hladnega dne k drugemu panju. Istotako lahko združimo več panjev v jednega. To se lahko zgodi le, če imamo panje s premakljivimi satovi. Ako združene čebele s tobakovim dimom nekoliko omamimo, bodo se popolnoma sprijaznile. — Zdaj imaš že v jeseni močen panj, čebel je mnogo in te se stisnejo v mrzli zimi; ker jih je pa mnogo, tem topleje jim je in čim topleje jim je, tem manj rabijo živeža. Ko pa pride vesela spomlad, jih gre mnogo na delo, in ti imaš zgodne in močne roje ter pričakuješ lahko vsled tega obilo medu.
Da je treba večkrat v panj čebelam pogledati, raz-vidimo iz sledečega: Enemu naših kmetov prileti pred par leti roj ter se mu vsede na drevo blizu hiše. Ker se gospodar ni oglasil, naprosi ta sosednega čebelarja za panj in ga postavi potem s čebelami vred tudi pri tem v ulnjak. Pogovorila sta se, da se bodeta v jeseni z medom delila. Ko je pa prišla jesen, imel bi rad ves med ta, ki je roj našel, on stuhta, da mu gre pravica do vse panjeve vsebine.    Necega  večera, ko  čebelarja  ravno ni
doma, pritihotapi se k ulnjaku in z žveplom pogumno zamori svojo živo lastnino. Veseli se sladke strdi, pa, ko odpre panj, najde le nekaj razjedenih satov, kacih 30 žveplanih čebelic mnogo nesnage in še več tolstih vešč in njih črvov.
Priporočujemo tedaj panje s premakljivimi sati, vendar nočemo povdarjati: s starim proč! Tudi stari naj ostanejo v čebelnjaku, dokler se čebelar ne priuči in privadi dela s premakljivimi sati. Tudi čebelarju je treba zmiraj citati — tudi on se nikdar ne izuči. Panj s premakljivimi satovi lahko napravi vsak mizar po vzorcu, katerega se ali kupi ali sposodi. Suhe deske se pa nahajajo pri vsakem našem kmetu in temu so naše vrstice namenjene.