Spedlzione ln abbonamenlo postal« \
Poitnina plačana T gotovini	Prezzo - Cena £ 0.60
Domoljub
v Ljubljani 24. septembra 1942-XX	55 _ šlev. 39
Ko se lastovke selijo
Ljubezen ali odlikovanje
France pride Janeza obiskat. Dolgo časa s« žo nista videla. Janez pokaže Franceta vsai skrbno shranjena pisrna^ ki mu jih je bil ta iz tujine pisal.
1' ranče tpa se prisiljeno nasmehne ter brž napelje pogovor drugam. Bržkone je to storil iz gole skromnosti, ker se brani časti, češ: jaz in moja pisma pač niso vredna tolike pozor* nosti. Vendar bi rekli k tej skromnosti tolor
Ce si, France, toliko skromen, da te taka; odlika moti, zakaj pa si se takoj za.vcdcl od« Hke, ki ti jo je bil prijatelj Janez izkazal? Ali ni velika odlika, da prijatelj tako skrbna brani, kar je prejel od tebe?
Prav gotovo bi bil v mojih očeh bolj p!©« menit, ko bi te bila prijateljeva vdanost živo ganila.
Ozkosrčna hvaležnost
Zdi se mi, da sem prav gotovo hvaležnega srca. Saj dostikrat govorim: Zahvaljujem se Ti, o Bog, za vso jed in pijačo, zahvaljujem se TI za zdravje in blagoslov na polju in doma v hiši«
Vendar zakaj tako redkokdaj molim zai svoje rajne starše in dobrotnike? Zakaj nikoli ne vidim in ne priznam, >kaj vse store za ma moja žena, moj sosed, moj hlapce in moja de« k|a? Zakaj se ne sipominjam naklonjenosti in; truda, ki so ga imeli z menoj moji učitelji« dušni pastirji, predstojniki? Kaj niso za Bogom tudi ti upravičeni do moje hvaležnosti?
In le zakaj se zahvaljujem zgolj za do-i brote, ki jih jc ljubi Bog naklonili meni, ni« koli pa ne za dobrote, ki jih je izkazal drugim?!
Bojim se, da samega sebe slepim, ko mi« slim; ita sem hvaležen.
Morebiti izrekam zahvalo Bogu zgolj zato, ker so me drugi naučili, da je to moja dolž« nost, ki je nikoli ne smem opustiti. Zahvaljujem so pač Bogu, ikor tako hoče Bog sum, ne pa tudi jaz!
In če se res zahvaljujem Bogu, storim to, ker mi Bog v srce vidi. Vendar je vse nekam, hladno, kakor bi samega sebe hotel slepiti,; morebiti tudi Boga, ko bi to bilo mogoče.
Ilvailežnost je plemenit« cvetka, ki jo nvora človek skrbno gojiti v svojem srcu, da bo ljub« Bogu in nam lajšala življenje.
Duhovit hočeš biti
Prijatelj, kaj bi dejal, ko bi ti kdo očitali Tebi je več do osebnega ugleda in pohvale kakor pa do dostojnosti I Prav gotovo bi bil hudo užaljen ter bi žaljivcu očital, kako kri-vico ti dela.	.	.
Zgodi pa se, da sediš kic v kaki veseli 'družbi, kjer se s prijatelji kosate, kdo bo. povedal bolj duhovit dovtip. In tako le ima. da bi se postavil s svojo duhovitostjo, da ne moreš zamolčali dovtipa, čeprav veš, da i« surov, dvoumen in umazan, da ne moreš mol« čati, ko ie duhovito treba koga drugega osme« šili ali celo užaliti.	, . .
Takrat sc domisli in pomisli, ali ti ie oni res storil krivico.
Vojni dogodki preteklega tedna
.Velik angleški poraz pri Tobruku
Italijansko Tojno poročilo št. 840 od 14. sep-tlembra sporoča: Ko je sovražnik dalj čata z letali napadal lobruk, je poskusil s padalci iz lahkih 'ladij izkrcati svoje čete v Tobruku. Ta napad je podpiralo šest vojnih ladij. Obramba je takoj posegla vmes ter razbila sovražni poskus. Dve sovražni vojni ladji sla bili zažgani, ena se je potem potopila. Sestreljenih je bilo šest sovražnih letal. — V noči na 10. september so angleška torpcdna letala napadla in potopila italijansko bolniško ladjo »Ar noi. ki je plula v Tobruk po ranjence. To je v enem tednu že drugi angleški napad na bolniško ladjo. Prvi napad se ni posrečil, pri drugem pa je izgubilo življenje 23 bolničarjev in štirje mornarji.
Vojno poročilo št. 841 od 15. septembra na-glaša o sovražnem izkrcanju pri Tobruku, da se je začelo v noči 14. septembra z močnim pomorskim .letalskim napadom ter bilo popolnoma končano ob 9 dopoldne. V petih urah so bili popolnoma uničeni vsi oddelki, ki 60 se izkrcali. Bataljon »San Marco-: in dr ligi italijanski oddelki, ki so z njimi junaško sodelovali tudi nerhški oddelki, so v srditem boju premagali sovražne oddelke, katerim 6e je posrečilo izkrcati se. Med njimi je bilo ludi nekaj padalcev. — Izmed angleških ladij, ki so podpiralo napad, so bili potopljeni trije rušilci, nekaj izvidnih čolnov ler mnogo sredstev za izkrcavanjc. Nato so italijanska ter nemška letal napadla pomorske sile, ki so se umikale proti vzhodu, ler potopila še eno križarko. on rušilec ter več torpedovk. Besno pa so poškodovala lahko križarko ter nekaj lažjih ladij. — V naših rokah je oslalo 576 ujetnikov, med njimi 43 častnikov, več sto Angležev pa je bilo mrtvih in ranjenih. Zaplenjenega je bilo mnogo vojnega gradiva. — Naše skupne izgube pa eo razmeroma nizke.
Vojno poročilo št. 842 od Ifi. sept. Med čiščenjem v Tobruku smo zajeli šc 20 Angležev. Naša letala so zasledovala sovražne pomorske sile ter jih napadala. Napadala eo tudi zbirališča angleških avtomobilov ter jih mnogo zažgala. — Nemški lovci bo sestrelili 22 angleških letal. — Malto so naša letal bombardirala.
Vojno poročilo št. 843 od 17. septembra. Topniško in ogledniško delovanje v Egiptu. Letalstvo deluje zoper sovražne oklepne oddelke. Zavezniška letala in topovi 60 zbili sedem angleških letal. — Ena naša podmornica se nI vrnila v oporišče.
Drzen italijanski vpad v Gibraltar
Italijansko vojno poročilo št. 814 od 18. sep- ,
lembra poroča o temle nadvse junaškem in čudo- !
vito drznem nastopu Italijanske vojne mornarice:
Napadalne sile kralj, italijanske mornarice so vdrle v gibraltarsko sidrišče, kjer so potopile par-nik »Ravens point«. Pri tem so spet druge napadalne sile v i6tem sidrišču hudo poškodovale par-nike »Meta<. »Shuma«, »Etnpire sni-pe«, »Baron Douglas« in še en parnik neznanega imena. Večina napadalcev se je vrnila.
K temu italijanskemu vojnemu poročilu dodajajo nemški in drugi listi, da je s t*m bleščečim italijanskim dejanjem angleškemu ugledu zadan nov hud udarec.
Italijansko vojno poročilo št. 815 od 19. septembra navaja, kako so italijanska in nemška letala zbijala angleške oklepne oddelke ter ludi njihova letala. — V Sredozemskem morju je italijanska torpedovka, ki je spremljala konvoj, potopila sovražno podmornico.
Junaška dejanja italijanskih sil ob Donu
Dodatek k italijanskemu vojnemu poročilu št. 813 se glasi, da so na odseku, ki ga ima zasedenega naša armada na Donu, Sovjeti 11. in 12. septembra znova izvedli s podporo številnih tankov množični napad na skrajni krili kolena pri Ver-šamonu. Razvili so se siloviti boji, toda nasprotni pritisk je bil zadržan in boljševiški oddelki, ki jim je uspelo priti preko reke, e~> bili ustavljeni, ne da bi mogli doseči znalne uspehe. Divizije »Ra-vennac, »Coeseria« in oddelek Črnih srajc »23. ntar-rec< so se z velikim zaletom spustili v protinapad, da bi izločili lažji sovražni vdor. Uspeh tega nastopa je bil popoln: majhen vdor, ki ga je sovražnik spočetka naredil v našo razposlavitev, je bil odrezan od izhodišča in sovražne sile, ki eo prodrle v koleno, so bile popolnoma uničene ali zajele. Pri tem nastopu, ki je v zvezi s prejšnjimi boljševiškimi nastopi v namenu, vreči nazaj nemške napadalne čete, delujoče med Donom in Volgo, eo imeli Sovjeti težke izgube. Na bojišču so našteli nad 2500 mrtvih, ki sta jih izgubili dve sovjetski diviziji, poleg tega je bilo prijetih ntkaj sto ujetnikov ter važen plen, sestoječ h orožja in gradiva. Zasedba desnega Donovega brega je tako zopet trdno zavarovana po naših četah, kar dokazujejo Številni in uspeli udarci, smelo izvedeni zadnje dni na nasprotnem bregu reke.
Silni boji za Stalingrad
Najhujši boji divjajo zdaj pri Stalingradu, kjer so nemške čele vdrle, kakor naglasa nemško uradno poročilo 14. t. m., V utrdbe ob mestni meji.
Mesto Stalingrad ob Volgi, ki je celih 17 kilometrov dolgo, ter okolica, kjer so zdaj najhujši bojL Zavezniške čete so vdrle že v sredino mesta.
Sovražnik je delal protinapade, bil odbit ter izgubil 29 tankov.
Dne 15. septembra se uradno poroča, da fe zmagoviti napad s podporo letalstva na Stalingrad nadaljuje in razširja. Sovražnik je spet izgubil 20 tankov.
Dne 16. septembra ee poročilo glasi: V boju pri Stalingradu so po srditih bojih bili doseženi važni deli ozemlja. Letalstvo podpiTa boje.
Dne 17. septembra: Boji za utrjeno mesto Stalingrad se neprestano nadaljujejo.
Dne 18. septembra: V boju za Stalingrad so bili v srditih bojih ob tesnem sodelovanju med vojsko in letalstvom doseženi nadaljnji uspehi.
Dne 19. septembra: Boj za Stalingrad se proti žilavemu odporu uspešno nadaljuje. S težkimi izgubami se je izjalovil z močnimi sovražnimi pehotnimi in tnnkovskimi oddelki od severa izvedeni krajevni razbremenilni napad proti nemški višinski postojanki. Sovražne 6ile, ki so vdrle v nekaj postojank, so bilo premagane v odličnem sodelovanju vojske in letalstva. Zajetih je bilo mnogo ujetnikov ter uničenih 120 tankov.
Nemška uradna poročila naglajajo, da se tudi drugod boji uspešno razvijajo
Sovražne izgub? na morju
Nemško uradno poročilo od 19. septembra poroča: Nemške podmornice so v trdih bo.iih v Karibskem ntorju, pred Afriko, na reki Sv. Lovrenca in v Ledenem morju polopile 19 ladij s 100.000 tonami ter en vlačilec. Tri druge ladje so bile tudi tor-pedirane.
Zgradba čezsaharske železnice
Iz Francije poročajo, da je začelo v decembru lanskega leta obratovati v Afriki prvih 200 km skuipno 3400 km dolge proge. Proga je že dosegla pravo puščavo. Na delu je 880 evropskih inženirjev in tehnikov ter tisoči domačinov. Zaradi velikih peščenih viharjev jc delo zelo težavno. Pogonsko sredstvo na progi bo iz zemeljskih orehov, alkohola in raznih -rastlin.
Razstava na dnu morja
Angleški časopis »Times« poroča o potopitvi neke angleške torpedovke v Atlantskem morju, .potopljene po nemški podmornici. Na krovu torpedovke je bilo* cedotno gradivo zu vojno umetniško razstavo, ki naj bi jo odprli
v Južni Ameriki. Meti drugim se je z ladjo vtred potopilo 170 slik angleških slikarjev, ki so prikazovale Anglijo v vojni.
Nova čokolada
Koncentracijsko taborišče sovjetskih n Jetnikov v zalediu ruske fronte pod stražo
italijanskih vojakov.
V Revalu je začela izdelovati neka tovarna nov nadomestek za čokolado. Izdelek jc sestavljen iz ržene moke, graha, ž.ita in prnžonega fižola, katerim dodajo rastlinska olja, sladkor In csence, ki imajo isli okus ko Čokolada, pa tudi podobne redi I ne snovi.
Tako pripoveduje fant, ki je to vse sam doživel
Kant, ki so ga dne 28. junija partizani z drugimi tovariši vred ujeli in odpeljali s seboj v partizansko ujetništvo, iz katerega pa se je .m 48 dnevni sužnosti srečno rešil, nam je pripovedoval svojo zgodbo, ki jo tukaj v kratkili lu-scdah ponovimo, da bo svet vedel, kakšna je resnica o partizanih in njihovih dejanjih.
Preden so jih partizani zajeli, so jih obstreljevali s težkimi strojnicami. Med njimi je bilo takoj več .mrtvili, še mnogo več pa ranjenih. Nato so jih vlekli s selioj v svoja taborišča, kamor so prišli nekako ob 9 dopoldne.
Nato sam takole pripoveduje:
;.če smo spočetka mislili, da so partizani kaka urejena vojska, kjer je red in disciplina, smo se kmalu prepričali o nasprotnem. Namesto dobrih uniform smo v taborišču zagledali tolpo razcapuncev, ki niso bili prav nič jKidobni, da bi hoteli ali mogli koga osvobodili. Videli smo tudi partizansko taborišče, ki je vsakega izmed nas močno razočaralo. Mislili smo, da Inimo videli kako urejeno vojsko, smo pa za,gledali umazane in razcapane ljudi, ki so vrhu vsega bili še slabo olxirožcni. Tukaj «o prišli nas gledat partizani Dakijevega bataljona ter več partizank, ki so se vlačile po taboriščih. Tukaj so nam skuhali jed, nakar smo morali biti zraven pri ustanovitvi >«vo'-bodne sovjetske republike«. Med zborovanjem so nam dopovedovali, da smo zdaj osvobojeni in rešeni. Dali so nam nn ra/|xilago tri možnosti: ali gremo med bojevnike, uli med delavski bataljon uli pa gremo domov. Velikanska večina bi nas bila seveda rada šlu domov. Tudi jaz sem mislil, da pojdem domov. Tedaj pa pristopi k meni partizan, ki sem ga v Ljubljani dobro poznal in včasih ni bil komunist. Zdi se, da jc fant še ohranil dobro srce. Zato mi jc skrivaj zašepetu'1, naj ne silimo domov, ker jc to le past. Svetoval nam je, naj se priglasimo za delavski bataljon. To smo tudi storili, sicer bi danes ne bil več živ. Kakih 15 funtov je zaupalo partizanom in so rekli, da hočejo domov. Te so potem postrelili.
Ob devetih smo odšli na pot. Začeli so se alarmi, ker so Italijani začeli pritiskati za nami. Zato so zdaj sledili muke in trpljenju IKilni dnevi. Čez dan smo kje skriti čepeli, ponoči pa smo murširali. Tako nismo nič spali, ker smo se tudi čez dun morali skrivuti kjerkoli. Tako smo čez dva dni in dve noči vsi izmučeni prišli v Otave, kjer so nam ljudje dali suhih krhljev. To je po treh dneh bilo naše edino okrepčilo, saj nili vode nismo dobili.
Tako smo več dni tavali od taborišča do taborišča, mimo Krima čez Kurešček. Zapotok, Itob, Dobrepoljc. Struge, llinje na Kočevsko.
V	kočevskih hribih smo se ustavili, da smo lahko na eni strani gledali kočevsko cerkev, na drugi stra.ni pa v Toplica
Strah pred belo gardo
Tukaj smo bili dalj časa. Morali smo trdo delati in smo bili strogo zastraženi. Tukaj smo tudi slišali, kako se partizani menijo o bet gardi. Vso je bilo v strahu pred njo. Pravili so, koliko jih je, da so silno imenilno oboroženi in v novih uniformah itd. Naši stražniki so nam tudi povedali, da so partizanski od; delki hoteli belo gardo uničiti. Močni oddelki K(> šli na nje in jih hoteli v zasedi pokončati. Preden pa so zasedo izvedli, so bili že sami
V	zasedi. Bel« garda jili je napadla in pokončala. K nam so res prinesli nekega ranjenca, ki je povedal, da gu je bela garda zdelala, leg siromaka smo morali, ko smo se umikali »a vaj no, nositi s seboj, pa je kmalu potem umrl.
Mislili smo, da je bela garda nam že za petami. Vsi veseli snio upali, da bodo beli zda) zdaj pri na« in nn.s IkkIo rešili. Toda ni Jih bilo, pač pa je strah prod njimi šel daleč tja v kočevske gozdove, kjerkoli so bila partizanska taborišča.
Z na,mi v delavskem bataljonu je bil tudi lep fant, sin trdnega kmeta od Dolinica doma. I a nam je pripovedoval, da so ga nartizoni z zvijačo izvabili s seboj. Prišli so ponoči k njemu domov ter gn povabili, naj gre malo na vus pet. Ko je funt bil zunaj, so ga prijeti
ter odvlekli v gozd .li komandantu, ki ga je velel vtakniti v delavski bataljon.
»Enakost« med komunisti
Ta lunt je bil še nekam dobro opravljen. Nosil je namreč tisto obleko, v ka.teri je tisto noč šel na vas. Tudi mi smo imeli tiste obleke, ki smo jih 28. junija imeli na sebi. V tej obleki smo morali najprej v Novem logu, nato na Belem kamnu in na Pogledu delati poljska delu, orati, gnoj voziti, trositi, kidati itd. Voditelji so nam veleli, naj ne gledamo na obleko, češ da bomo, ko to strgamo, drugo dobili. Toda manjši partizani so nam dejali, naj se na novo obleko ne zanašamo, ker še sami nimajo kaj obleči in obuti. Zato smo potem res pazili na obleko in obutev. Spoznali smo namreč, da so partizani sila slabo oblečeni. Videl sem kmečkega fanta nekje od one strani Save, ki je obleko že še imel, čevlje je pa nosil nekake ženske copatke, ki so bile tako raztrgane, da se je za njim vleklo.
Kajpada niso vsi partizani bili slabo oblečeni. Med partizani so nauireč tri kaste, ki se hudo ločijo med seboj.
Prvi so partijci. To so zopriseženi komunisti, člani komunistične stranke. Ti imajo med partizani vso oblast in tudi vse prcdpravice. Lc-ti smejo komandiruti, vsi drugi morajo ubogati. Za nje jc od drugod zaplenjena obleka, za nje novi čevlji, za njihove »tovarišice« nove in tople obleke, za nje dobra in posebej pripravljena hrana, meso, pečenka itd. Med te spadajo vsi voditelji in komandanti ter komisarji. Med njimi sem opazil mnogo tovarniških delavcev, trgovskih agentov, mesarskih pomočnikov. Ti^j katerimi sem jaz imel opravka, so bili doma po večini iz Miist, "Bizovika. od Device Marije v PoljuL iz Smartna in tod okoli. Tfro bili tudi najhujši z nami.
Ves čas, kar sem bil med njimi, sem samo na Krimu videl, da je štab s komandantom na čelu jedel isto hrano, kakršne so bili deležni tudi drugI. Povsod drugod sem videl strahotno razliko med partijci in drugimi.
Drugi so partizanski bojevniki. Ti se sicer dele v komunistične simpatizerje in navadne partizane, ki so po svoji neumnosti ali kokl nesreči zašli v lo družbo. Ti so .krma za topove«, kakor pravijo. Imajo pa nekaj vet svobode, ker niso tako pod strogim nadzorstvom kakor smo bili mi. Med njimi je tudi več kmečkih fantov iz raznih krajev k. so zus v te vrste, zapeljani po propagandi. \s> pa so hudo razočarani nad tem. kar so tukaj doživeli. Zato ni čudno, če je med njimi vedno dosti dezerterjev. Ker niso bih tako zastraženi, so laglje pobegnili.
Tretji so pa delavci. To smo bili v Klavnem mi, ki smo bil. nekaki sužnji .v komunističnem kolhozu. Povedati moram, da je med nekaj takih fantov, ki so doma v Ljub jam, zelo delali za partizane. Zdaj so bil. vsi ozd av-|jeni in nekateri so pobegnili To se je zgo lilo v Pogledu. Zaradi tega so partizani padli po nas, češ da smo mi krivi njihovega bega iu da smo jim pomagali.
Takoj so nas vtaknili v klet. kjer smo b. j močno zastraženi Zdaj so. se "elizaniman za vsakega izmed nas, kaj je bil prej. tako so kmalu dognali, da smo bili vs proti part ; zanom. Zlasti so grozili da bodo pospravi , vse »Mladce Kristusa Kralja« in vse »Stražarje^ Te dijake so imeli najbolj v želodcu. Bila so dolga zaslišanja, da smo >ili že vs, izčrpani, izpraševalci pa so se menjaval, vsake po ure. O našem delovanju v Ljub jant .'o bili natanko poučeni. Celo to so vedel, kal je, kdo kdaj V šoli zoper partizane rekel in kaj smo se nekoč menili pVi pevski vaji, ki smo ,th ,mcb nekje v Ljubljani.
Naše muke rastejo
Naša ieča je bila močno zastražena. Straži ie poveljeval poveljnik I. delavskega bataljona inv!Triš »Štefanov«, kakor je bilo partizansko me e^o moža" Bi je ovarniški delavec črnih ias Njegovega iincna ne vem. K njemu so po-
tem prihajali komandanti in tudi navadni partizani sosednjega Dakijevega bataljona. Med drugimi" je prihajal visok mož, ki je baje tam doli okoli Metlike igral veliko viogo. Bil je videti izobraženec, bil pa je tako strasten, da se mu je glas ka.r tresel, kadar je govoril z nami in nam grozil. Vsi ti komandantovi gostjo so prihajali zato, da so nam skozi okno grozili.
Brž ko so oni fantje pobegnili iz suženjstva, se je naš oddelek moral naglo preseliti. Tako so tudi nas vzeli iz tiste luknje ter so nas pod močno stražo gnali no Toplo reber, kjer so nas spet vaknili v luknjo. Nas je vodil oddelek, kjer je bilo 10 oboroženih stražnikov, dve par-tiz-unki in 2 železničarja. Med stražniki je bil ■posebno surov neki 20 letni poba, ki je bil doma izza Bežigrada. Eden izmed železničarjev je imel partizansko ime »Fazan«, naš komisar, ki nos je najbolj pestil, se je pa partizansko pisal »Sandi«. Bil je poprej v Ljubljani ageat za vitamine.
Ne morete si misliti, kaj smo pretrpeli, ko so nnm venomer grozili s smrtjo. V novi ječi je stražar z nami govoril. Dobrohotno nam je pripovedoval, da za nas ni rešitve, ker smo
Colitični zločinci. Naj kar pričakujemo, da nas o komandant nekega dne poslal v gozd, kjer nas bodo poklali.
V	takem strahu in smrtni grozi so se zasliševanja nadaljevala. Nekega večera pa je štab našega oddelka kar naenkrat izginil iz Tople rebri.
Na Veliki Šmaren — rešeni!
Malo poprej je prišla v vas novica, da sa bližajo Italijani. Takoj jc nastala silna zmeda, nekateri so začeli kar puške proč metati. Takoj je bil na gmajni sklican zbor ter razglašeno obsedno stanje. Nato je štab z vsem oddelkom odhitel neznano kam
Nas pa so pustili v kleli. Za stražo so nam dali močno oboroženega partizana Pavla. Ta je bil lep, visok kmečki font od D. M. v Polju. Pod selioj je imel dva ranjena partizana iu eno partizanko. Oba ranjenca sta bila huda reveža, ki so jima rane že gnile, zlasti tistemu, ki je bil ranjen v usta. Ta Pavle ie dobil od komandanta ukaz, naj nas privede za njim. Če pa bi tega ne mogel, naj nas postrcli kakor pse. Pavle nam je velel, naj gremo za njim. /n zdaj smo začeli bloditi brez jedi in pijače, v dežju iu vetru. Tri dni smo tako blodili tam okoli, ker nihče ni upal nazaj v vas. Nazadnje je Pavle nekega jutra velel, naj krenemo po tej in tej poti, da gremo proti Žužemberku. Mi pa smo se v goščavi »izgubili« ter krenili nazaj proti Topli rebri. Pol ure pred vasjo smo se skrili v goščo ter oprezovali, kaj je v vasi. Ker je bilo v vasi vse tiho, smo previdno šli v vas ter se skrili v neko hišo. Jaz pa sem šel po vasi gledat, kaj bi počeli Naenkrat zagledam italijanskega vojaka, ki jc z avtomatičnim orožjem hitel skozi vas ter gledal, kje jo sovražnik Brž stoji pri meni ter rac vpraša, kje so komunisti. Jaz povem, da so odšli v gozdove. Kmalu jih je bilo še več, ki so tako; začeli izpraševati, ali smo mi tisti nesrečniki, ki smo ujeti. Povedal sem. da smo mi tisti. Naši, ki so ušli, so italijanskim vojakom povedali, kako je z nami.	., .
V	Toplicah smo bili dellezni najlepšega sprejema in po 4S dneh spet med ljudmi.
Vedno nove partizanske žrtve
število žrtev, ki jih je zahtevala partizan; ska podivjanost, je veliko. Nedolžni ljudje, ki partizanskim poglavarjem niso biil po godu, so dati svojo kri, ki zdaj kliče v nebo In po vsej slovenski zemlji, kakšna je svoboda, ki jo je Slovencem namenila tista družba, ki si je nadela zveneče ime »Osvobodilna fronta«.
župnik Jakob Omahna umorjen
Kdor je župnika Jakoba Omahna poznal, ve, kako dobrodušna in ljubezniva duša je In! ta pomenili in preprosti mož. Ker pa je kot dober katoliški duhovnik sodeloval pri Katoliški akciji, je moral pasti. Ze pred dalj časa so v Dragatus pndrv<d. (livji komunistični partizani, ki so pograbil, župnika in kaplana. Cez tri tedne so kaplana prirebaU nazaj v Dragatuš, župnika pa so umorili na Ko-
ževskem nekje blizu Koprivnika. Njegov grob še ni znan. — Natančnih poročil o njegovi smrti ni mamo, nepotrjene govorice pa vele, da je fcela tolpa prišla po župnika. Med tolpo se je zlasti odli,kovala neka ženska. Baje 60 župnika vrgli na grmado. Kakor rečeno, pa to poročilo še ni potrjeno. Prav tako ni še potrjeno poročilo, da bi bila vsa tista tolpa s tisto žensko vred že v rokah pravice. Župnik Omahna je že tretji duhovnik v Beli krajini, ki je njegovo življenje terjala partizanska podivjanost. Pred njim sta bila mučeniške 6nirti že umrla suhoreki župnik Raztresen, semiški kaplan-begunec Katolt in zdaj pa še dragatuški župnik Oniahna.
Poleg teh je bil umorjen tudi profesor Anton Oven ter upravitelj drevesnice v Metliki Anton Stare.
Druge žrtve
Že dne 17. niajni-ka so partizani iz Bizovika pri Ljubljani odpeljali vzornega fanta, 19 let 6larega Pav-šifa Janeza, ki je obiskoval 4. letnik učiteljišča ter bil vnet član dijaške katoliške akcije. Prav zaradi tega so ga zasovražili. Ko so v Bizoviku bile šinar-nice, ki 6e jih ie Pav-šič udeležil skupaj s svojim dobrim prijateljem Francetom Jako-Sem, so pridrveli partizani ter pobrali oba fanta, dve dekleti ter še eno lensko. Ženske so pozneje izpustili, oba fanta pa ubili.
V Plešiviei so partizani v noči od 25. na 26. av-pusta odpeljali dva kmeta, in sicer Kana Mraka ler Antona Brenriča. Oba so umorili ter lako dokazali, kako mislijo osvobajali slovenski narod.
Ivan Mrak in Anton Brenčič
V občini Sent Jernej je že štiri leta deloval občinski tajnik Alojzij Selina. Svojo družino je imel v Ciot-ni vasi, kamor jo je hodil redno obiskovat. Dne 13. junija se je Epet odpeljal s kolesom k svoji družinici, ki je bila med leni na-raslla za novega otroka, ki je bil 14 dni star Nazaj grede so ga na Mokrem polju partizani ugrabili ter tri dni mučili. Dne 17. junija je bil siromak že tako zdelan, da si niti Rrolia ni mogel več sam izkopati. Ustrelili so ga pri Tolstem vrhu. Sodnika in rablja sta mu bila Maks Vale in brusač Pirkoviž.
Vsi ti drugi so morali umreti, ker niso soglašali s komunizmom, k. ga »osvobodilna fronta« z ognjeni in mečem razširja in vsiljuje. Vsi ti so umrli kot katoličani, ki so hoteli ostati zvesti svojemu prepričanju.
Na Polževem je umrl mučeniške »mrli Zspan-čif iz Stranske vasi. Partizani so ga odpeljali kakor toliko drugih ter ga pri zasliševanju vprašali, če je za partizane. On jim je odgovoril, da ni. Vprašali eo ga, zakaj da ne. Rekel ji,m je, da zalo ne, ker Ima otroke in jih tnorn učili Hnga spoštovati. Ker •e ni dal pregovorili, da bi bil za partizane, to ga
Italijanska sprednja opazovalna straža na egiptskem bojišču.
predali mučiteljem. Ti so mu stopili na roke in noge ter ga začeli nato z nožem klati. Ko pa se mu je zvila roka in je hotel odstraniti naperjeni nož, so ga do kraja zabodli. Umrl je torej čisto jasno za vero v Boga, ki mu je nobeno mučenje ni moglo omajati.
Jasen dokaz niučeništva za vero nudi primer Cilke šuštaršifeve iz Štnihela. Cilka Suštaršič je bila članca šinihelske Katoliške akcije. Partizani so ji prepovedali iti za prvi petek v juliju k svetemu obhajilu. Cilka jih ni ubogala, temveč je kljub partizanski prepovedi šla k pobožnosti prvih petkov. Ko se je vračala, so jo v hosti zajeli partizani ter jo takoj obsodili na smrt.
Kakor nam poročajo, so partizani samo v župniji Smihel pri Novem meslu umorili 87 poštenih ljudi, najboljših med dobrimi.
Partizanstvo žanje, kar [e sejalo
Se nikoli naš narod ni lako jasno videl pred seboj uresničene svetopisemske besede: »Kdor za meč prijemlje, ho z mečem pokončan!« Z mečem in nožem so sejali smrl med slovensko ljudstvo, zdaj pa žanjejo sami smrt in razsulo. Ljudstvo samo se je začelo otresati svojih najhujših krvo-lokov ter prijemlje za orožje v obrambo svojega življenja. Tako je partizanstvo kar naenkrat postavljeno pred dejstvo, ki gn ni pričakovalo, dasi ga je izzivalo. Ljudski odpor partizani imenujejo »belo gardo«. To so toliko časa klicali in z njo strašili, da so jo zdaj res priklicali.
Ujeti partizanski zapeljanec Franc Zemljak Iz Pišec pri Brežicah je povedal, da so zdaj vse zveze med partizanskimi oddelki pretrgane po »beli gardi«. Zakaj pa se zdaj partizani bore, tega navadnim partizanom voditelji ne povedo. Ti se morajo na višji ukaz pač boriti, kakor je ukazano, ne da bi vedeli, zakaj. Navadnim partizanom postaja jasno, da ne gre za osvoboditev Slovenije, marveč zgolj za revolucijo. Toda vodslvo samo je že obupalo nad svojimi uspehi. Zdaj gre vsakemu le za golo življenje. Tovarištva, toliko opevanega, pa med njimi nikoli ni bilo. Nemoralnost med njimi je velikanska. V taboriščih je polno deklet, ki pa smejo biti le voditeljem na razpolago. — Tako ena izpoved.
Vaška straža v Dobrepoljah je ujela dva partizana, in sicer Lu-žarja Ludvika iz Mirne peči in Franja Turalija iz Travnika v Bosni. Ta dva sta izpovedala, da sla skušala prenesti pošto, da pa sla medlem bila ujela. Dalje sta povedala, da je zdaj partizansko življenje poslalo neznosno, da ni hrane, pač pa obup med njimi ter si vsak želi le to da bi bili njihovi oddelki s komandanti na čelu čimprej pobiti. Vsak bi se rad že vdal.
Pri Dobrepoljah je vaška slraža ustavila neko žensko, ki je ponoči hotela neopaženo mimo. Ker se na klic sstoj« ni ustavila, je slraža streljala ler jo zadela v grlo. Reva je kmalu nato umrla. Se prej je povedala, da se piše Urška Marolt, da je doma iz Ljubljane in da so poveljniki poslali v hribe reorganizirat razkropljene partizanske oddelke. Na poli tja jo je zadela krogla, fte prejšnji večer je bila vsa malodušna ler je v taboru obupavaia, kaj 1h> iz tega.
d Papeževa sestra Elizabeta Rossignani Pa. celli je bila pred kratkim botra 12. sinu Josipa Scacchija v kraju Solbiale Comasu pri Coniu. d Milijon lir je izročil papežu Piju XII. <,b
posebnem sprejemu kardinal I.avitano. predsednik osrednjega odbora za papežev. jubilej. Znesek milijon lir je že drugi prispevek italijanskih kalo. ličanov za zgradnjo cerkve sv. Evgena v Kimu.
d Sveti oče Pij XII. je poslal oni ponedeljek po radiu posebno sporočilo evliarističneniu kongresu v San Paolu v Braziliji. Naprosil je vso zbrane vernike, naj še nadalje ohranijo v svojih srcih vero v Boga in naj zvesto ostanejo v naročju velike katoliške družine.
d Navodila za določitev začasne vojne ilu-klade za aktivne državne nameščence je prinašal »Slovenec« z dne 18. septembra 1942.
d Prof z ovaduštvoni. Poveljstvo napadalnega oddelka Črnih srajc je sklenilo prijavili vojaškemu sodišču neko Trček Ano iz Ljubljane, ker je zakrivila zločin obrekovanja. Trčkova je namreč ovajala Slovence, o katerih je vedela, da niso krivi ter jim pripisovala posest orožja, strelna in komunističnega propagandnega materiala. To je delala z namenom, da bi bile obsojene osebe, napram katerim je bila dolžnira za denar, ilo karelega je prišla v zadnjem času na sleparski način.
d'Italijanski glasbenik in skladatelj Pelle-gali, ki deluje že več let kot vodja mestnega orkestra v kitajskem Sangaju, si je priboril nagrado, ki jo je bila razpisala mandžukujska vlada za najboljšo simfonično skladbo, s katero naj se proslavi obletnica tnandžiikujskega cesarstva.
d Zlato poroko sta praziinvala te dni Ivan In Marija Peslolnik iz Ljubljane. Mnogo srečnih in blagoslovljenih let.
d Velikanski roji žuželk, podobnih kresnicam, so se pojavili po umbrijskih poljih v Italiji, kjer delajo škodo na rasti in listju. Žuželke so prodrle ludi v stanovanja, kar ne pomnijo tudi najstarejši kmetovalci.
d Cas za odpiranje in zapiranje trgovin, obrtnih in industrijskih obratovalnic in potovalnih pisarn, je naslov odredbe, ki jo je te dni izdal Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino.
d Razpuščrni občinski odbori. V zadnjih dneh so bili rnzpuSčeni sledeči občinski odbori: v Starem trgu pri tožit (komisar Ludvik Kržir), v Fari (komisar Bukovac Malej).
d Letošnja trgatev na Dolenjskem kaže kar izvrstno. Ne lio sicer mnogo pridelka, ker je l,ila zima 1941-42 preostra, toda grozdje bo dalo izvrsten mošt in 5e boljše vino. Po kakovosti le-t oš n |e vino ne bo dosti zaostajalo za najbolj nt vinom, ki so ga naši kraji dali v zadnjih desetletjih, namreč 1. 1917. Jagode domačega groziljn so zaradi suše res majhne, toda sočne in že sedaj sladke.
d Sprememba odškodninskih zneskov. Visoki komisar odreja: i. Odškodnina, ki jo je plačati pošiljatelju za izgubljeno pošiljko, se določa takole: a) zaprta pisma 25 lir; h) za odprle pošiljke, razen za navedene pod točko c) 15 lir: c) za periodični tisk. ki se pošilja s pavšalno poštnino za propagandni neperiodični tisk, če obsega vsaka pošiljatev vsaj 10.000 izvodov, za zavoje s knjigami, ki jih pošiljajo založniki ali knjigarnarji in za brezplačne medicinske vzorce 7.50 lire; d) tiskovine namenjene slepcem 5 lir. 2. Odškodnina po prednjem členu se izplačuje edinole, če se je pošiljka reklamirala v roku šestih mesecev od dneva poštnega prevzema. Nikakršna odškodnina ne gre v primerih izgulio zaradi viSje sile.
d 4(1.000 otrok je letovalo v letoSnjem poletju v 3 menah po 28 dni v poletnih kolonijah /-veznega poveljstva GIL-a v Rimu. V kolonijah jo sodelovalo (1000 oseh.
d Nesreča ne počiva. Voz drv se je vsul i'1 27 letnega posest n i kovoga sina Jožefa Gorifevra iz Malega Slalnika; mu zlomil obe nogi. — '" košnji olave si je presekal mišice na nogi J'] letni hlapec Janez lllade iz Globokega. — }" padcu h poda si je zlomil nogo 32 letni k<",|,r Anion Terseglav iz Kronovega. — Pri podiranj" dreves se je hudo poškodoval Marolt Allonz. letni posestnik iz Vidma pri Dobrepoljah. — '"
padcu z voza si je zlomil nogo It letni Kos Stanislav iz Ljubljane. — Pri padcu s stola si je zlomila roko 17 letna Mlakar Zora iz Ljubljane.
—	Pri padcu z drevesa si je zlomil ključnico 16 letni Virant Ivan iz Ljubljane. Bogomir Pretnar pa nogo v gležnju. — Pri padcu z voza si je zlomil nogo 72 letni ljubljanski postrešček Franc Erjavec. — Po stopnicah je padla ie si zlomila nogo 83 lelna upokojenka ljubljanske tobačne tovarne Antonija Kastelčeva.
d Za večno lučko sv. Frančiška darujejo leto za letom vrstoma olje razne italijanske škofije. Letos je na vrsti Genova. Večjo količino olja za večno lučko sv. Frančiška Asiške-ga je prvi poslal tamošnji nadškof mons. Piero liuetto.
N 0 VI_6 R 0 B 0 V
TVWWTVWWTTTTTTTTTTTVTTTTWVWWVWTTTVVf VVVV
V šmihelskem samostanu pri Novem mestu jo odšla po večno plačilo ravnateljica tamošnje meščanske šole redovnica s. Marija Alojzija Teran. — v Dobrunjah pri Ljubljani je umrla Marija Rcinic roj. Toni. — V Oljševku nad Kranjem je umrl mučeniške smrti trgovec in posestnik Janko Ferjan. — V Tolminu je odšel v večnost prvi predsednik apel. sodišča v p. Henrik Caza-fura. — V mariborski bolnišnici je umrla 50 letna delavka Elizabeta Fekonja. — V Počehovi je izdihnila 05 letna viničarka Roza Jelenko in 51 letni bivši strojni delavec Jurij Novak, v Rušah 80 letni Anton Srnec, v Paridolu pri Celju 75 letni Ivan Fajdiga. v Kanižah pa 13 letna Tere-zika Klepej. V Krčovini pri Ptuju je odšla v večnost 80 lelna Elizahelea Roškar. na Dražen vrhu 82 lelna Julijana Plehl, v Sovjaku, občina Sfavaica, 49 letni Alojzij Pučko. V Relskem vrhu pri Zavrču pa 53 letna Katarina Jugovec, — V Gradcu je preminul profesor dr. Seunig. — V Celovcu ie odšel po večno plačilo g. dr. Franc Zacli, eden najuglednejših koroških duhovnikov.
—	V Mariboru je umrla v starosti 80 let vdova občinskega uradnika Jožefa Bizjan. — V mariborski bolnišnici so umrli: 29 letni delavec Jožef Magdič iz Setincev. 42 letni jx>sestnik Franc Ba-bič iz Slovenske Bistrice in zasebnica Veronika Smpnkar iz Smolnika. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: soproga ravnatelja Marija Vidic, veterinarski inšpektor v p. Čeme Franc, Dobni-k.ir Marija roj. Bergant in Marija Svetelj. — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi
Okros sosedov
s Svojo stoletnico obhaja letos ptujski mestni
park.
s Žrtev požara je postalo veliko gospodarsko poslopje s hlevi posestnika Cajhna v Tcharjih. Zažgala^ je strela.
s Vefjo množino piščancev in kokoši so poslale žene krajevne skupine Golnik ranjencem v lamošnjl bolnišnici za priboljšek.
s Novo porodnišnico so odprli ono nedeljo v Belgradu.
s 1250 din za pomnf otrokom priseljencev
so zbrali trgovci v Valjevu
s Premestitve v Srbiji. Kidrič Maks in Nada In ftirok Anton z Jesenic so prišli v Valjevo; tja so dospeli tudi: učitelj Aleš Erih Iz Maribora, učiteljica Veršča| Terezija iz Zagorja in Uršič 'loško, posojilniški uradnik iz Zagorja. V Bel-grad je odšel v službo Zgaga Franc z Jesenic, v "iiino RaSlo pa je bila prestavljena bivša jeseniška meščanskošolska učileljica Pavla Peterne-lova
S Okrog nesreč. Hud konj je silovito udaril v trebuh 24 letno kmetico Ano Filipovičevo iz beljaške okolice Poleg notranjih po5ko.lt) je strta levica. — Pri prešanju sadja se je odvila stiskalnica in zelo udarila 26 letnega Josipa Zlo-'lpia z Zg. Pol sk a ve. — Slekel pes |e obgrlzel nekega otroka v Zg. Knngoli. - Poljski delavec Anion MoSkon Iz Kamnice pri Mariboru |e krmil kravo. Ta ga je pa liabodla na rogove in s tako silo vrgla ob tla, da je nezavesten obležal. Dobil jo prelres možganov in tudi več drugih poškodb po životu. — V Framu pri Mariboru je 44 letno Marijo ftlern ugriznil pes, - 47 let slari Franc ' 01 h. Ptuja si je zlomil nogo. - Pri delu si jo
nogo 10 letni delavec Anton Kranjc v Ma-'•»">ru. - 49 letnemu Alojziju Jamniku iz Marl-"flrf> je pri delu priletel drobec železa v oko In '"« ga občutno ranil.	„ ,
, 3 I>ve tri o Gorenjskem. Na Gorenjskem živi "koli 1H0.000 ljudi, gostota znaša 58, za 15 več R°t na Koroškem. Razlika med okrajem Kamnik
in okrajem Radovljica je taka, da znaša gostota zai Kamnik 68, za Radovljico pa 35 ljudi; no-ranje preseljevanje na Gorenjskem je močnejše kot severno od Karavank. Od skupnega števila poklicnih delavcev odpade v odstotkih za polje-
,-„ i?,^m,BO\da'S'vo 53 <48 na Koroškem , na industrijo m obrt 31 (27), na trgovino in promet o ti-/, na javne in svobodne poklice 8 (13). — Izredno bogata je Gorenjska z gozdovi, ki s svojimi 50.8% ne prekaša samo Koroške (43.5%) temveč prednjači v celem Reic.hu
s Novo hišo frančiškanskega bogoslovja so te dni blagoslovili in odprli v Sarajevu.
s Dijaško hranilnico so ustanovili skupno s svojimi tovariši dijaki mostarske trgovske akademije.
s Planinska nesreča. Pred dnevi se je smrtno ponesrečil 18 letni mladinski vodja Werner Tels-nig, dijak iz Vetrinja pri Celovcu. Z dvema tovarišema se je podal na plezalno turo. Na neki steni mu je spodrsnilo in je padel 200 m globoko ter se ubil. Pokojnikova tovariša sta se rešila.
s Ko je šel na obisk k sinu. Blizu Pliberka je zadela na polu na kolodvor kap 67 letnega posestnika Antona Božiča, znanega Hanaufovega oeeta. Starček se je hotel odpeljati na obisk "k sinu, ki leži y celovški bolnišnici.
s Delovni čas za trgovinske in industrijske obrate v Srbiji so določili na največ 10 ur dnevno ali 60 ur tedensko, v premogovnikih pa na največ 8 ur dnevno ali 48 ur tedensko.
s Tovarno za rigaro so ustanovili v Bečke-reku. Zaradi pomanjkanja strojev izdelujejo cigare na roko. Cigare prodajajo po 2,5 din.
s Nad 15.000 otrok so prehranjevali v raznih šolah na Gorenjskem. V poštev so prišli zlasti otroci, ki so zelo oddaljeni od šol.
s Te dni so otvorili v kamniškem okrožju 11. in 12. otroški vrtec in sicer v Trzinu in na Homcu.
s Nesreča železničarja. 27 let stari železniški premikač Anton Kirbiš iz Starošincev pri Mariboru je zašel na tezenskem kolodvoru v Mariboru med odbijače dveh vagonov, pri čemer mu je levi komolec popolnoma zmečkalo.
s Pogreb bivšega šenfurskega župana. »Ka-ravankem Bote« poroča: Te dni se je tukaj vršil pogreb na žalosten način umrlega posestnika Antona Umnika. Bil je v 55. letu starosti in znan daleč preko meja svoje domače vasi, posebno ker je bil pred zasedbo dolga lela župan občine Šenčur. Pogreba Be je udeležila večina občanov in mnogo odposlanstev od zunaj. Na grob je bilo položenih 30 vencev. Godba je igrala žaloslinke.
s Skrli za zapuščene otroke. Hrvatsko časopisje poroča o delovanju raznih otroških kolonij v posameznih hrvatskih krajih. V svojih poročilih omenja, da se je pri vzgoji in negi siromašnih otrok, ki so v tej vojni iz kateregakoli vzroka, izgubili starše, pokazal najboljši sistem oddaje otrok kmečkim družinam, ki jih vzgajajo in negujejo |>od državnim nadzorstvom. Za prehrano in preskrbo plačuje država mesečno za vsakega olroka po šeslsto kun ter skrbi tudi za njihovo obleko in obutev.
s Čiščenje med uradništvom. Zaradi nepravilnega vršenja službe je sedanji belgrajskl župan in upravnik mesla Belgrada, Dragi Jovano-vič, postavil v disciplinsko preiskavo več mestnih uradnikov. Disciplinska komisija je vse uradnike občutno kaznovala, razen tega jih je pa še izročila sodišču, ki je ustanovljeno po določilih uredbe o izvajanju telesne kazni.
s Za 50 do 100% jo zvišal vse notranje cenike srbski poštni minister.
s Do tal je pogorela domačija kmetovalca Jakoba Libnika v Prevaljah. Zažgala je strela.
s Poglavnik je daroval nedavno v Zeinunu materam devetih novorojenčkov, rojenih od 7. do 14. (unija vse, kar je potrebno za majhno
dete.	... . ,
s Nad 1000 upokojencev živi	v srbskem
Kruševcu. Te dni so jim že tretjič	v tej vojni zvišali pokojnine.
Ribje konzerve v Ameriki so
zasežene
Vse ribje konzerve, ki Jih bo Izdelala ameriška industrija v tekočem letu, Je že vnaprej zasegla ameriška vlada. Dokaz, kako gtoboko jo posegla vojna v življenje Američanov. Konzerve b<v do porabili izključno za vojsko In » * one države, na katere so nanaša ameriški zakon o posojanju.
Akademik Emilio Parolini umrl
V kraju Quattordio (pokrajina Alessandria)' j? .,.-. t-„nL J?onoči umr> italijanski akademik' t.milijo Puvolini, oče Ministra za narodno kuli turo Alessandra Pavolinija,
KRATKE
101 letno grolico Grititi Caporali je sprejel te dni v avdienco papež Pij XII. ... .V,30 časnikarje, ki so po rodu Judje, je Izključila iz svoje srede časnikarska zveza T Grčiji.
Poljedelstvo Belgije je v zadnjem Času taka napredovalo, da ta država lahko sedaj sama krije potrebe svojega prebivalstva.
40.000 ton kamene soli bo Romunija izvozila na Bolgarsko.
13. prevoz grških delavcev in delavk ja odšel te dni iz Soluna v Nemčijo.
Tobačne karte bodo uvedli s 1. oktobrom na Finskem; kdor bo dobil tobak, se bo moral zadovoljiti z manjšim obrokom sladkorja.
Uporabo saharina za sladkanjo alkoholnih in drugih pijač je dovolila bolgarska vlada.
Nad en milijon rjavega premoga so izkopali lani na Danskem.
500 letnico igralnih kart imamo letos; prviS se je pojavila ta igra v Franciji.
Znatno so zvišali obdavčevanje kart in bi« ljarda v Bolgariji.
Koruzo v Romuniji je postavil tamošnji ministrski svet pod zaporo.
12.901 mornarjev je bilo doslej izgubljeni^ poroča ameriško mornariško ministrstvo.
43,200.000 prebivalcev ima sedaj vsa Mandžurija; je več moških kakor žensk.
24.000 tonsko ameriško ladjo >Wakefield< j« požar močno poškodoval, ko se je nahajala na širokem morju, polna čet.
Vigledno vedenje Turčije v sedanjih časih' hvali list »Giornale dTtaliac.
Zaradi pomanjkanja premoga je ukinila promet na nekaterih Železnikih progah braziljaka vlada.
Od 40 na 150 milijonov kon je zvišal svojo glavnico Bata v Borovem.
1(10 kg živega srebra pridobiva dnevno nov« tovarna v Slatini na Romunskem.
Pol milijona ukrajinskih delavcev dela 1m do zda i v Nemčiji.
Splošno mobilizacijo v Braziliji je odredil njen državni predsednik Vargas.
Velike ladjedelnice gradi nemško-bolgarska družba »Neptun« v Varni ob Črnem morju.
Meso na karte bodo dobivali po preteka petih mesecev tudi v vseh Združenih državah.
20.000 bolgarskih vrtnarjev opravlja sedaj svoj posel v Nemčiji.
Pivo iz sira
V	Nemčiji si že dolgo prizadevajo, kako bi do skrajnosti izkoristili stranske izdelke piri izdelovanju sira. Iz njih so napravili pijačo, ki vsebuje vse odlike piva in ima tudi njegov okus le odstotek alkohola je manjši. Izum je vzbudil veliko zanimanje zlasti med športniki, ki si že davno žele zdrave, okusne pijače, katera bi gasila žejo in hranila, ne da bi upijanila. Novo pivo izumitelja dr. Roeger-ja vsebuje \%% alkohola, je pa dvakrat bolj hranljivo od običajnega piva.
Od sveče jc marsikaj odvisno
Pri Burih v Južni Afriki na.mreč. Tam imajo sledeč običaj: Če zasnubi fant svojo itn voljenko, ga njeni starši povabijo na večerja Po večerji se roditelja umakneta, ko 6ta po-stavila pred zaročenca prižgano svečo. Pri svoji izvoljenki lahko ostane fant samo tako dolgo, dokler sveča gori. Ce je sveča zelo kratka, pomeni to, da mora snubec kmalu zapustiti hiš<\ če je pa dolga, lahko ostane delj časa.
V	Argentini slabša letina od lanske
Argentina je letos posejala 11.9 milijona ha£ žita, torej 10 odstotkov mani kot lansko leto. Vzrok tega zmanjšanja je bila huda suša. Pridelek pšenice se bo v primeru z lanskim zmanjšal za 6.4, pridelek ovsa za 1.3, pridelek lan©« nega semena pa za 2.4 milij. ton.
Tale možak prav za prav ni noben divjak, ki bi ljudi žrl, čeprav so njegovi predniki bržkone ljubili človeško meso. Piše se Kavagl ter je ugleden mož v pokrajini liorogu nu Novi Gvineji, še celo velik prijatelj katoliških misijonarjev je. Tisto pod nosom kajpada niso brke, marveč okras, ki si ga zatakne skozi nosnice. Okras so ali školjke ali kake kosti. — Kakor naši bralci vedo. so zdaj na Novi Gvineji boji. Japonci so napadli t« veliki otok ter ga v velikem delu že zasedli. Tako so tamkajšnji domači prebivalci zdaj v vojnem območju in ni gotovo, ali zdaj še lahko prirejajo svoje mesečne veselice, kakor so jih v mirnih časih.
Nova Gvineja je otok severno od Avstralije, torej v prelepem Južnem morju. Tamkaj jo dovolj divjadi, rib, banan in sploh vsega, cesar človek za svoje življenje potrebuje, /a živež se tamkajšnjim črnim domačim prebivalcem nikakor ni treba toliko truditi kakor se morajo truditi ljudje v naših krajih. Še manj sitnosti pa imajo zaradi obleke, zadošča kar šjrok pas okoli ledij, pa je. Ljudem se torej dobro godi. če smemo tako reči. Bodisi pa da so še malikovalei ali že pokristjanjeni, živi v njih še prazna vera v strahove, moči teme. Ti ljudje se namreč nobene reči tako strašno ne boje kakor teme. čez dan so korajžni junaki, toda ponoči je hudo, če ni mescca na nebu. Ob mlaju so vsi nesrečni, ker je iponoči taka tema, da si niti sami spati ne upajo.
Pisateljica Brandtova nam pripoveduje, kako se prebivalci Nove Gvineje vesele, kadar 6e v nočnih urah začne na nebu kazati mladi luescc. Tako le pripoveduje: »Noči so skrivnostne, vasi so v temnih nočeh tihe. Zdi se, kakor bi povsod ob tem času hodili strahovi.
Plesalci po pojedini nastopijo v slavnostni noš-nji s sulicami, puščicami in loki. Vsak plesalec, »lasti glavni, nosi na prsih veliko biserno školjko, v nosu pa manjšo.
Ljudje tam verjamejo, da so ti strahovi tako predrzni, du vdirajo celo v koče, kjer ljudje spe. Ko bi strah zagledal človeka, ki bi bil pokonci! in nc bi spal, bi bila to človekova »mrl. Zato t takih nočeh hodijo zgodaj spat. bpe pa v svojih kočah tesno drug pri drugem, da jih je manj strah. Taka groza vlada v teh vaseh, dokler ni meseca.
Nekega večera .pa slaboten sij no nebesa pznani, Ua se je mladi mesec že. rodil. Zdaj vsa pokrajina kar zapoje. Vse žvižga in se veseli.
_ Drugo jutro je povsod silno živahno vrvenje. V lazu sredi pragozda so si možje pri-
žgali veilik ogenj, ki okoli njega sede moški in ženske. Ti ljudje, ki zdaj veselo govore in pojo, 60 sicer veliki reveži, ker so zaradi kakega krvnega maščevanja bili izgnani od svojega rodu ter se zdaj potikajo v samotnih gozdovih, ne da bi mogli v kaki vasi najti zavetje. Vendarle so veseli, ker so zdaj mesečne noči. Tudi oni se pripravljajo na veselico, kakršno bodo praznovali mirni vaščani po vsem otoka.
Vaška mladina je vsa na nogah. Mladi in krepki možaki, oboroženi s sulicami, že stoje na robu pragozda ter kurijo velik kres. Kdor nima sulice, ima a'li bodalo ali pa lok in puščice. Vse je pripravljeno, da na dauo znamenje začno tiho in previdno svoj pohod v pragozd. Niti vcjicn ne zasušti pod nogami, tako previdno se plazijo naprej. Končno dospo na rob kotline, kjer so prenočevali divji pra-
Kanane lupijo ter pripravljajo za slavnostni obed. Zelene bnnanc morajo skuhati. - Prašiče pripravljajo fako, da od prašiča lahko poj do prav vse, razen kosti.
šiči. Zdaj sc začne lov. Puščice švištnejo proti divjadi, ki se zdaj vsa preplašena razkadi na vse strani. Toda žival povsod naleti na človeški zid, ki iz njega mole sulice. Bogat jc pleni Na en mali je padlo 12 divjih svinj. Privežejo jih na kolo in odneso v vas. To jc plen enega samega oddelka. Na nogah pa so še drugi lovski oddelki, ki tudi prinašajo domov svoj plen.
Drugi prizor! Na drevesni veji, ki moli daleč ven v morje, stoji mlad dečko, ki z lokom v roki napeto zre na morje. Stotine rib in ribic pleše v morski vodi, zdaj se odtrga cel oblak
Ukrajinska sviloreja
Sviloreja uspeva tudi v Ukrajini. Računajo, da bo vrgla pomladna reja sviloprejk 260 ton svežih kokonov. kar odgovarja 87 tonam posušenih, Poletna reja bo dala okrog 56 ton svežih, odnosno 18 ton posušenih kokonov. To so kokoni sviloprejk, ki jih rede na murvah. Poleg njih pričakujejo še 25 ton svežih, odnosno okrog 8 ton posušenih kokonov sviloprejk, ki jih rede na hrastih. Tako bi Imeli na razpolago do 1111 ton kokonov, ki dajo okrog 30.000 kg naravne svile, kar za nemško gospodarstvo ni brez pomena.
VaSki letopis
Na Spodnjem Štajerskem bo začeli uvajati kroniko, to je vaška knjiga, v kalero poverjeni učitelj zapisuje vse važnčjše vaške dogodke. Prve strani eo namenjene padlim in odlikovanim vojakom iz vasi z opisom njihovega življenja, naslednje strani veljajo žrtvam dela. Tu je zapisano, če se je kdo ponesrečil, n. pr. pri mlatilnici ali pri ka-
Stev. 39.
rib, ki beže morebiti pred kakim morskim vol. kom ali pred krokodilom. Tik zraven mladeniča čepi manjši deček, ki tudi oprezuje za ribami, Zdaj 6e bliža velika srebrna riba. Kakor blisk udari vanjo z veje puščica ter jo zadene. L)ivje zaplešejo valovi v srebrni mesečini, riba šine v globočino, toda hip nato že sune deček z drevesa v valove in iprineee trepetajočo libo na dan. lako love ribe.
Poleg vsega tega pa naloženi čolni (lova. žajo od vseh strani banane in druge sadeže, gostje prihajajo v vas, priprave so velike. '
.Nad sto prašičev je že pripravljenih. Plen leži, lepo pečen, na orjaških listih pragozdnih rastlin. Poleg divjačine je pripravljenih tisoče rib, bodisi pečenih ali praženih. Zraven pa sadeži kruhovca, sadež palme, ki daje nekak kruh, kokosovi orehi in sladka pijača. Vse to pripravljajo ženske, ki so na vso moč pridne. Kuhati pa znajo te ženske drugače kakor naše. Njihova slavnostna kuhinja tako le deluje: Iz
R otokov ali rečnih strug naneso kup kamenja, ato izkopljejo globoko jamo, kamenje zlože po tleh te jame ter nato na kamenju zlože velik ogenj, da kamenje kar zažari od vročine. Nato na žareče kamenje polože široke liste, na nje pa meso in vse drugo, kur mislijo skuhali. Na jed polože spet rno plas.t listov, nakar \»e zasujejo s prstjo. TaKo zaprlo puste toliko časa, dokler ni meso kuhano ali dušeno. Tako kuhajo ti ljudje, a tako pripravljena jed je nad ve okusna. Medtem pa možaki Se vedno donašnjo novih jedi, kakor bi se morali najeoii za sedem suhih let naprej.
Noč se že tako nagiblje h kraju, da v kočah ni nobenega odraslega več. Samo še otroci mirno spe, pa se tudi njim že sanja, da se bo zdaj zdaj začela veselica, pri kateri jih ne sme manjkati, 'lam le se je prav zdaj s svojega ležišča dvignil skuštran dečko, ki ima svoje črno lase že pobeljene od koralnega apna, kar po-mcm\ da ga je mamica že snoči pripravila /a današnjo slavnost. Dečko tiho in zaspano smukne na trg v sredi vasi, kjer pa ni še nič ljudi, saj vsi še delajo. Pač pa je tam na kupe pečenih rib. Dečko si jih nabere naročaj ter jih kar požira da vse teče od ust. Nato se loti še pripravljenih banan ter jih odnese s seboj v kočo, kjer spet leže in je. Zbudi se tudi malo dekletce. Ko vidi, da je samo, zajoka in kliče mamo. Od zunaj se oglasi njej tako ljubi materin glas. Pred kočo namreč čepi njena mama, ki zdaj. vsa trudna od pripravljanja, počiva in kadi iz porcelanaste pipe. Dekletce spleza mami v naročje, ji vzame pipo iz ust ter napravi nekaj dimov, kakor kak star voj-ščak. Nato munii vrne pipo, se stisne k njej iu spet zaspi.
Naenkrat posije sonce. Skoraj isti hip «e oglasi Imbcn, ki oznanja ples in \eliko veselico, prav za prav požrtijo. Zdaj bo ponoči spet sijal mesec, kar velja slaviti iu sc veseliti tega. Zakaj ne bo dolgo, ko bo nekega večera spet mesec izostal in bo nastala pomilna tema in strahovi bodo strašili uboge Zemljane. Zato sc splača veseliti se svetlobe.
Ko jo vsa vas zbrana, se začne pojedin i, nakar nastopijo plesalci, ki iplešejo svoje bojne in junaške plese s ščiti in sulicami.
1o se ponavlja mesec za mesecem, od roda do roda že od pamtiveka, ker se ljudje vesele svetlobe in boje teme.
ke*n drugem delu. Sledi opis posameznih kmetij in zemlje, da bodo lahko pozni vnuki spoznavali, kako so današnji dedje krčili in obdelovali zemljo. Vpišejo se tudi vsa odlikovanja, ki jih je bilo deležno to ali ono vaško ali zadružno podjelje. Da bo zgodovinski pregled čim boljši, je priložena mapa z zemljevidi in vojaškimi pismi.
Kmetje — upokojenci
Lani je dobila Bolgarija zakon o pokojninskem zavarovanju kmetov. Zakon določa plačevanje mesečne pokojnine 30 levov vsakemu kmelu, ki je izpolnil C0. leto in ki je bil najmanj zadnjih deset let nepretrgoma zaposlen v kmetijstvu. Ta pokojnina ni visoka, vendar pa igra v življenju bolgur-, skega kmečkega prebivalstva važno vlogo, da bolgarskim kmetom denarja primanjkuje. Denarna sredstva za pokojnine dobiva blagajna iz zavarovalnine in prispevkov, ki znašajo letno C0 do 10" levov ter iz. petodstolne doklade na vrednost vsega izvoženega blaga. Nekaj p-ispeva tudi država.
Bridkost mi je prevzela srce. Čutil sem, da je bila z menoj za vedno končala in ves besen sein «e smejal samemu sebi, ker sem bil mislil, da ji uuajarn. Ponoči nisem mogel 6pati, medtem kosem ec pasel nad njenimi dražestmi in preklinjal njeno brezčutnost. Moški je lahko bil angel ali Apolon, a vendar jc gorčično rumena suknja bila dovolj, da je ona zaprla oči za vse njegove prednosti I
Ko sem drugi dan zopet sedel na svojem prostoru, s>mi se iznenada zavedel, da je nekdo bil v moji bližini in — glej, bila je onal Izprva sem obsedel od same osuplosti, nato pa namenoma, ona pa je slala in 6e kakor iz sočutja malce 6klanjala čez mene. Bila je čifto tiha in boječa; njen glas je bil tihoten. Ali trpim zaradi ujetništva, me je vprašala. Ali imam kako pritožbo o kaki bedi?
»Mademoiselle, naučil sem se, da ne tožim,« eeni rekel. »Vojak eem Napoleonov!«
Vzdilinila je. »Toda morate vsaj pomilovati Francosko,« je rekla in nekoliko zardela, ko je iz-pregovorila te beflede z nekakim tujim, zelo prijaznim naglasom.
*To je moj bral...<
»Kaj naj odgovorim na lo?« sem vprašal. »Cc bi vas odpeljali iz Ic dežele, za katero ste videti naravnost ustvarjeni, iz le dežele, kjer sla vam relo dež in veter v okras — ali je ne bi poinilovali? To se ve, da pogrešamo marsikaj! Sin svojo mater, možak svojo domovino; to je piirojcno čustvo.«
»Imate mater?« je vprašala.
»Sveta nebesa! Ooapica,« sem odvrnil. »Ona in moj oče sla šla po isti poti v nebesa, kakor tako mnogi pošteni in pogumni ljudje. Sla sta kol njihova kraljica na morišče. Vi vidite torej, da ne zaslužim lako posebnega pomilovanja, kajti nikoli" ni, ki bi me doma pričakoval. Sam sem na »vetu. Cisto drugače, na primer, je s tistim revo-fcni tanile z volneno čepico. Posteljo Ima zraven '"»je in ponoči ga slišim, kako liho ihti. Veste, kaj K" je nagnilo, da mi je zaupal?«
. Ozrla se jc kvišku in odprla uslnicc, vendar govorila. Kol ogenj so me njene oči pekle v srcu.
»Ker sem nekoč videl zvonik njegove domače vasi, ko smo mnrširali mirno!« sem nadaljeval in "pri glavo na koleno, medlem ko sem srepo gledal po tleh. Doslej sem govoril, samo da bi jo za-"rzal, ampak zdaj me ni nič motilo, da je odšla: Jako ležko jc narediti vlisek in tako lahko ga uni-«'UI Hitro se je skušala umirili. ... >r°le igračo In rada kupila,« je rekla, ml spoji a P<-'t šilingov in pol v roko ter izginila še preden sem se ji mogel zahvalili.
umaknil sem se na samoten kraj blizu branika M *voj lop; lepe njene oči, solza, ki je zaigrala T njih, sočulnost njenega glasu in neka nebrzdana Plemenitost, ki je blažila prostost njenega kretnnjn, Wo 'o «e je združilo, da objame mojo domišljijo,
da mi razvname srce. Kaj je bila rekla? Nič posebnega; toda ljubil seui jol Dvakrat je bila govorila z menoj in v obeh razgovorih je duh prišel v mene: vzbudil sem njeno naklonjenost, govoril sem besede, ki se jih je morala spominjati, ki so ji gotovo po ušesih zvenele ponoči v postelji. Zaprl 6ein oči in prikazala se je iz temnega ozadja še lepša kol v življenju. »Oj,« sem si mislil, »tudi ti, predraga, tudi ti nosiš v srcu sliko, ki jo boš vedno zopet gledala in gledajoč jo še olepšala.« In poleni se 111 zopet videl 6amega sebe s takimi mislimi in 6eui se na vse grlo zasmejal.
Resnično, ali ni bilo prav malo verjelno, da bi lak berač, prostak, ujetnik, oblečen v pravcato spako, šemasto obleko sploh mogel vzbuditi zanimanje le brhke deklice? Vendar nisem hotel obupati, čeprav sem spoznal, da moram vso reč izvršiti premeteno in skrivaj. Bil sem možak, pa vendar nedelaven, brez energije, privezan z nogo na ječo. Do nje nisem mogel iti. pač pa 6em jo moral pri vsakem njenem obisku obdati s svojim čarom, da pride zopet k meni. Zadnjikrat se mi je posrečilo — po današnjem razgovoru se mi je zdelo nemogoče, da je ne bi bilo več, pa sem za prihodnjič hitro zasnoval nov načrt.
2c nekaj dni sem delal na svojem delu, ki ni bilo nič manj kol izrezljavanje škotskega grba, leva. ki hoče skočili. Napol sem vse moči, ki 6em jih imel, da dovršim lo delo, in ko nisem mogel nič drugega več naredili na njem, sem na podstavku pridobil sledečo posvetitev:
»Lepi Flori — hvaležni ujetnik A. d SI. L«
Celo svoje srce sem vložil pri izrezljavnnju v te črke. Kar sem izvršil s takim opnjem, tega ni nihče mogel gledati ravnodušno; začetnice mojega imena bi ji vsaj oznanjale plemenitost mojega rodu. Mislil sem, da je bolje, da lo samo namignem. Ta-jinslvenosl je bila moja moč: nasprotje med mojim položajem in mojim vedenjem, med mojimi besedami in mojo obleko.
Ko sem delo dovršil, mi ni ostalo drugega kakor čakati in upati, in mojemu značaju ni nič bolj tujega: v zadevah ljubezni sem vedno za napad kakor v vojski. Ti dnevi čakanja so bili zame pravi pekel in resnica je bila. da sem jo na koncu teh (lili ljubil še vse bolj kakor poprej, zakaj ljubezen nastane kakor kruh s tem, da se vedno iznova izoblikuje.
Minili so dnevi in ledni; nisem bil tako pogumen, da bi izračunal, koliko čas« je ni bi.lo, pa naposled je prišla v družili mlad. niča približno istih let, v katerem sem mahoma zaslulil brala.
Vstal sem in se priklonil brez vsake besede.
»To je moj brat, Ronald Gilcbrisl,« je rekla. »Pripovedovala sem mu o vašem trpljenju. Tako se
mu snubit ^^ morem pričakovali,« sem odvrnil, »vendar je taka plemenitost pri boljših ljudeh prav naravna. Ce bi se vaš brat in jaz na bojišču srečala, ki slala kot dva tigra drug drugemu nasproti; ampak če me tukaj vidi tako brez orožja, pozabil na svoje sovraštvo« Pri teh bese,lah e, kakor sem se osmelil domnevati, ta brezb adi mla-,1 junak od veselja zardel do ušes. »Oj. ljuba go-spica.« sem pristavil, »prav mnogo vaših rojakov Ilira v moji domovini kol jaz tukaj. Jaz samo upam, a se tudi najde kakšna francoska dama, ki izka-uje temu revežu neprecenljivo tolažbo svojega so-ču ia Dovolite mi. da pregovorim sam sebe, kako da bi skušal povrnili vaše darove: sprejmite zaradi ujetnika samega to'e malenkost«
Tako rekoč sem jI dal svojega leva. Vzela ga je, ga gledala nekoliko zmedena, ko pa je uzrla
nosvelilo, je vzkliknila;	.
»K ilio na lo, da poznate mo c Ime?«
»Toda v tem nf prav nobene' c^rnije. Tisti dan nit in spravil v ercc.«
»Lev je zelo, zelo lep,« je rekla, »in jaz bom vedno ponosna na ta napis. Veš, Ronald, zdaj pa morava iti.« Priklonila se je pred menoj kot pred sebi enakim in odšla z žarečimi lici — na to bi lahko prisegel.
Bil sem neizmerno srečen. Moja nedolžna zvijača je imela uspeh. Sprejela je moje darilce, ne da bi le pomislila na plačilo, to je, da bo težko da mogla spati, preden mi ga ne poplača. Ampak mladenič je gledal kot trap in je zardel ob mojem priklonu. Mimo tega sem seveda opazil, da me je la dečko gledal e lako možato dostojnostjo, da sem mu moral biti naklonjen. Nisem mogel dovolj občudovati njen domislek, da ga je s seboj pripeljala in mi ga predstavila Ta misel se mi je videla bolj lepa kot pametna in nežnejša kot nežnost. Tako razločno je govorila besede: »Ne poznam vas in vas tudi ne smem poznati. Tukaj pa je moj brat. Z njim se seznanite; to je pot do rnenel Hodite po njejl«
2.
Dve polovici škarij.
Se vedno so mi šle tiste misli po glavi, ko sa je oglasil zvonec'v znamenje, da morajo obiskovalci oditi. Toliko da je bil naš mali trg zaprt, smo dobili svoje racije, ki smo jih lahko použili kjer koli smo hoteli.
Omenil sem že, da so se nekateri naši obiskovalci vedli prav vsiljivo. Marsikateri teh 6tarih br-kačev — izvečine rojeni kmetje, toda od deških let utrjeni v-zmagovitih vojskah in vajeni gibati se prosto med nižjimi in med trepetajočim narodom — 60 se le iztežka privadili svojemu izpremenje-nemu položaju. Med temi je bil tudi Goguelat, pravo pravcato živinče, ki razen vojaškega vežba-nja ni poznal trohice kullurnosti, vendar se je zaradi svoje silne drzovilosti povzpel do čina, za katerega je bil videti drugače docela nesposoben — do čina kvartirskega mojstra v 22. pešpolku. Bil je dober vojak, v kolikor divja zver sploh more biti dober vojak; na prsih mu je blestel križec, ki si ga je hrabro priboril; toda v vseh rečeh, ki ni60 spadale natančno v njegovo službo, pa ta človek ni bil drugega kakor kričeč, žaljivo neveden steber najslabših beznic Jaz kol plemič po rojstvu in tako rekoč učen človek iz ljubezni in po vzgoji, sem bil pravi vzgled vsega, kar jc on najmanj razumel in najbolj preziral, in samo da je videl naše obiskovalce, je takoj vzrojil in hitro stresal 6VOJO togolo nad prvim, ki ga je videl, in le prevečkrat nad menoj.
Tako se je zgodilo ludi to pot. Toliko da nam je bila jed razdeljena in toliko da sein se umaknil v svoj konec dvorišča, že sem ga videl, kako se je majal proli meni. Pri leni je kazal neko togotno razposajenost. Trop mladih bedakov, ki so ga imeli za velikega šaljivca, mu je sledil s pričakovanja polnimi očmi, in opazil sem. da je mene izbral za predmet svojih neznosnih šal. Prlsedel je k meni, si pripravil 6vojo jedačo, mi napijal s svojim jet-niškim pivom in jel govoriti.
kako te je majal proli meni...
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Ruggero Domhro
Pozdravi! je z obrazom žareč i m od veselja.
Deklica je odprla ograjo, da sla medved in njegov gospodar mogla vstopiti. Ko sta vstopila, se je opogumila in plabo pobožala medveda po gostem kožuhu; medved jo je dobrohotno premeril s pogledom; za nagrado je dobil lep kos polente. In spet se je oglasil slovesni bruni, bruni, bruni.
»Dober dan, gospodiina.t
Gospod Medo je tonil v sreči; še noben cirkuški medved ni bil tako imenitno sprejet kakor on v teh zadnjih dveh dneh.
Vstopila sta v hišo. Andrejček je sčdel, a gospodična se je medtem vrnila kot mala gospodinja k svojim opravilom: hiša je morala biti nared in juha kuhana, ko se bo njen očka vrnil s polja h kosilu.
To pa je nI oviralo, da ne bi govorila s svojim varovancem.
»Torej si zapustil mojega strica?«
»Da, gospodična; ko ste odšli vi, nisem mogel več vzdržati.«
»Ites jel Na žalost niso preveč dobro postopali a teboj.«
»Gotovo, in da ni bilo vas, ne vem, kaj bi bil storil že zdavnaj.«
»Eh, bčži no!... Tem bolje, če sem ti mogla kaj pomagati! Zdaj pa boš s to živaljo pohajal okoli?«
»Da, gospodična. Na Špansko odrinem.«
»Tako daleč? Ti tako majhen?«
»Ni me strah!«
In pri teh besedah se jc Andrejček zravnal kakor petetinček na svojih ostrogah.
Marjetki se je zde! prikupen in drzen. Nadaljevala je:
»Verjamem... Boš dolgo časa ostal na Španskem?«
»Toliko časa, da bom opravil neko naročilo, ki mi je naloženo.«
Ta odgovor je priklical na dan dolga pojasnjevanja, ki jih že poznamo, in Andrejček je končal z zagotovilom, da se bo nato vrnil v svojo domačijo in je ne bo več zapustil.
»Dobro,« je pritrdila Marjetka, »med tem pa boš danes ostal in kosil pri nas. Iz Hasparrena prihajaš in nedvomno si lačen. Pa saj bi že pred kosilom mogel pojesti kak grižljaj. Hočeš pokusiU našo polento?«
Andrejček je sprejel. Kako bi si pač upal odkloniti svoji gospodični?
Medo je kradoma gledal, kar se je dogajalo; omamljen je vohal, kakor da bi hote! reči- »Izbor-no polento imajo na tej kmetiji!« Deklica je njegovo kretnjo opazila in ugodila njegovi želji.
Novi bruni, briim, bruin v zahvalo.
Deklica je spet spregovorila:
»Kaj ko bi svoje dolgo potovanje odložil do julri ler ostal danes ludi čez noč pri nas?...«
Prevedel Griša Koritnik.
»Z veseljem, gospodična. Prav rad ostanem pri vas. Če bi vam v tem času mogel kaj pomagati, bi bil nadvse srečen. Zapustil vas bom samo popoldne za toliko časa, da bom mogel pokazati v tem kraju svojega medveda. Delati morava, da si zasluživa vsakdanji kruh.«
»Soglašam, gospod Iruleghi.«
Točno opoldne je prišel domov Giampoli in je najprej nežno objel svojo drago hčerko, ki mu je pritekla na prag naproti. Kako dober in prikupen je bil videti! Prav nič ni bil podoben svojemu starejšemu bratu. Gospodar je takoj opazil malega potnika in je dejal s smehom:
»Lejte no porednico, izkoristila je mojo odsotnost, da si privošči zabavo!...«
Marjetka mu je vse pojasnila in dodala, da je oba prišleca povabila, da bi delila la dan brano z njimi in jima tudi ponudila prenočišče pod svojo streho. Mož je rad privolil v hčerkino povabilo, ko je videl, da ji je to v veselje.
Po kosilu se je Andrejček odpravil v trg. Počasi je stopal po ulicah, se tu in tam ustavil ter opazoval okrog sebe.
Zadostovalo mu je le nekaj gledalcev, da je začel s predstavo.
»Hop, Medo, zapleši!«
Medo je imel precej uspeha; novci pa so tu padali redkeje kakor v Hasparrenu. Ljudje so bili manj vneti za plačevanje kakor za gledanje.
Dejslvo je bilo, da tu v La Baslidi Andrejček Iruleghi ni imel znancev. Kljub temu pa je mogel zvečer le prešleli precejšen izkupiček, ki mu je zadoščal nekaj dni za hrano, tako da bi mogel denar, ki bi ga prihranil pozneje, poslati svoji babici. Vrnil se je h kmetu, prebil pri njem večer, povečerjal in šel spat. V hiši mlajšega Giampolija so ravnali z njim kot s prijateljem: To je bil zadnji kraj, kjer je mogel še enkrat videti znane in prijateljske obraze
Drugi dati se je zanj začelo novo, neznano življenje. Andrejček pa se nI plašil, prepričan je bil o svojem uspehu! Ta uspeh pa bi bila zanj kmetija, na kateri bi mogla njegova babica preživeti v miru in pokoju svoja zadnja leta.
Gospodar je laltoj opazil malega potnika...
Prav lo je pojasni! drugi dan Marjetki, ko se je poln zaupanja odpravil na pot in odločno nastopil novo življenje, polno nepredvidenih dogodkov, novo proalo nomadsko življenje.
VII
Andrejček si je nadel težko nalogo, ki se je zavlekla mnogo bolj, kakor si je v svoji prepro-slosti predstavljal.
Španije ni mogoče prepolovali pešcu in medvedu v tednu ali dveh, zlasti še, ker se jo moral Andrejček vsaj enkrat na dan ustaviti v kakšnem obljudenem središču, da jc mogel kazati svojo žival.
Prav zares, ni bila neznatna naloga, prepolovali vso Španijo, lo se pravi prehoditi nad dva tisoč kilometrov gorate dežele.
Zatorej vas ne bo osupnilo, če boste zvedeli da je naš junak, ki je odrinil nekega krasnega julra koncem septembra iz La Bastide-Clairencea dospel v Cordovo, v dolini Guadalijuivira, šele koncem aprila naslednjega leta.
Če je prehodil nad dva tisoč kilometrov v šestih mesecih, to je v približno dve 6to dneh, to nikakor ne pomeni hitrosti, ki bi jo mogli primerjali s hitrostjo tudi manj brzega avtomobila.
Ne moremo pa trditi, da je Andrejček prehodil redno deset kilometrov na dan.
V začetku je potoval počasi in ni pustil brez predstave niti ene vasi ali selišča, tudi če ni bilo ob cesti. Kmalu pa je uvidel, da bo na ta način moral hoditi leta in leta, če bo hotel priti na konec svojo poti. Če je hotel kaj prihraniti, je moral pač gledati, da ne bo vedno z doma in daleč od svoje babice. Zalo je začel potovati hitrejp.
Vendar pa se je nemalokrat moral na poti zadržati iz raznih razlogov.
Pripetile so se mu tudi razne nezgode. Ne bora vam vseh našteval, ker bi bilo neprijetno ponavljanje, ki bi vas dolgočasilo. Omenil liom le kakšno tri ali štiri pomembnejše. Po teh boste lahko sodili o drugih
Nekega večera v septembru je prišel Andrejček ob vedrem, toda zelo hladnem vremenu v Fuentes. Sklenil je, da tam prenoči in da drugo jutro spet odrine dalje. Zares, kaj pa bi razen začasnega zatočišča mogel pričakovati od ubogega ljudstva, ki je iz izredno nerodovitnega sveta spravilo komaj toliko, da je moglo živeti? Kvečjemu ploskanje, a to je prav malo izdatno tiranivo za dva krepko delujoča želodca. Toda zjulraj, ko je stopil a skednja, na katerem je spal poleg medveda, je opazil, da je krog in krog zemlja pokrita a štiridesot centimetrov debelim snegom. Ceste ni bilo več videti. Da bi odrinil naprej, bi bilo brezupno, kakor mu je omenil njegov gostitelj; najmanjša nezgoda, ki bi se mu utegnila pripetiti, bi bila nevarnost, da bi zabredel s ceste ter padel T kak prepad. Vdati se je moral v usodo in čakati, Cele štiri dni je ostal med vrlimi gorjanci v Fuen-tesu in jim njihovo gostoljubje plačeval z brezplačnimi predstavami, ki so bile v zabavo mladim in starim.
Pet dni pozneje, ko se je začel sneg tajati, se je šele mogel odpraviti dalje, in to po zaslugi prijaznega gonjača mezgov, ki se mu je ponudil, da ga bo vzel s seboj, ker je moral s svojimi živalmi do Viktorije.
V neki drugi vasi se je moral muditi nad teden dni, da si je zacelil ranjene noge.
Dečko je ie meseca novembra odložil sandale, ki ga niso mogle zadostno varovati pred snegom in dežjem. Namesto teh pa si ni mogel dati napravili udobnega obuvala; zadovoljiti se je moral s parom čevljev, ki jih je bil kupil od nekega vaškega čevljarja in ki so bili zanj preveliki. Ožulil si je desno alopalo in rana se mu je zaradi silnega mraza ter zaradi pomanjkanja počitka in nege prisadila tako, d* je moral odložiti potovanje za osem dni.
Andrejček pa je pogumno premagal vse te nadloge; kadar gre človek določenemu cilju naproti, se ne di tako lahko oplašiti. Vendar pa sta mu tudi njegova mladost in njegova nežna zunanjost pridobivala simpatije vsepovsod. To mu je olajšalo mnoge težave.
Nadaljeval je torej svoje potovanje, ne da bi se bil dal oplašiti. Polagoma se je privadil na ta-mošnjo podnebje, ki pa j« v ostalem postajalo toliko manj kruto, kolikor bolj se je zima oddaljevala-Ko smo že govorili o dečkovih osebnih težavah, ki so bile vzrok njegovih zamud, moramo zdaj omenili še tiste, katerih vzrok je bil' Medo in ki tudi zaslužijo, da jih navedemo.
Neko popoldne je bil Andrejček na cesti v To-ledu. Hodil je že od ranega jutra in upal, da bo prišel še pred večerom v mesto, ki je po svoji po-inembnoati drugo v Novi Kastllijl.
Vse dotlej je Medo korakal za njim, ne da M ga bilo Ireba priganjali. Zdajci pa je začela uboga žival kazati znake nenavadne utrujenosti. Moral ga je vleči za povodec, začei je zdaj nestrpno, zdaj tožečo brundati, vsak hip se je ustavljal in so obračal s pogledi nazaj proli svojim lakotnicam, tako da je res zbujal usmiljenje,
Andrejček se je začel bati. Mogoče je njegov medved zbolel?... NI mogel verjeti tega... Pri vsem tem pa je bilo le videli, da njegov zvesti tovariš trpi. In Metlo je bil zdaj dečku bolj prijatelj kakor pa vir dohodkov: saj »ta se tako dobro razumelal	(Nadaljevanja prihodnjlt)
V
rožah je zdravje
čebula in česen sla silno stari zdravilni rastlini, ki so ju uživali najprej kot zdravilni joži, kasneje pa tudi za začimbo že 6tari
Rimljani-	...
Čebula - allicom cepa - vsebuje precej eteričnega olja, gumija, sluza. sladkorja, fosfor-ne kisline itd. V domačem zdravilstvu se rabi v prav različne namene. Za gliste je priporočal Kneipp sledeče zdravilo: Razrezano čebulo namakamo če- noč v koznrcu vode Zjutraj spijemo vodo. Tako delamo 4—5 dni. Io zdravilo z vso gotovostjo prežene gliste. Prav talin odpravi gliste na mleku kuliana čebula.
V manjših količinah zaužita čebula zdravi želodec, odganja vetrove in pos|)ešuje izločanje seča. Za težavno mučenje pijemo sledeče zdravilo: Razrežemo 2 čebuli in jih kuhamo v mešanici vode in medu, nato precedimo: to zdravilo jemljemo 8 krat na dan po 2 žlici. Proti vodenici jemljemo mešanico čebule, rožmarina, vode in vina. Vse kuhamo 10 minut, nato precedimo. To zdravilo odganja tudi vetrove
Čebula pa je tudi preizkušeno domače zdravilo proti pljučnim in prsnim boleznim. V te namene jo jemljemo v prav različnih oblikah. V Angliji zdravijo vse grlne, prsne in pljučne bolezni, ki nastanejo zaradi prehlada, na sledeči način: pol kilogramu zdravih čebul olupimo, jih razrežemo na drobno in kuhamo v t 1 vode 3 ure. Ko vre že dobri dve uri, pri-lijemo vodi 80 g medu in 400 g melisinega sladkorja. Ko se mešanica shladi, jo stisnemo skozi sito in shranimo. Bolnikom dumo 4—fc žlic pogretega zdravila dnevno. To zdravilo učinkuje izborno proti naduhi, težkemu dihanju, kašlju, vročini, nočnemu potenju tuberkuloznih, jetičnih, pljuvanju krvi, vnetju prsne mrene, katarjih itd.
Skoraj iste bolezni zdravi sledeče zdravilo: Divšimo nekaj čebul, da dobimo sok, ki mu primešamo kandisovega sladkorja. To zdravilo vzamemo vsuk dan po 2 žlici.-
Črbulov sirup se prav tako rabi pri boleznih grla in pljuč, ki nnstunejo zaradi pre-hlajenja. Tako n. pr. pri prehladih pljuč, Kroničnem kašlju, vnetju prsne mrene, pri ka-lorjih itd. Zdravilo vzamemo trikrat na dan po 2 žlici; biti pu mora mlačno.
čebulova tinktura pa učinkuje pri bolečinah v trebuhu, napenjanju, šumenju v glavi iu v uScsih, glavobolu, krčih, netočnosti itd. Tinkture jemljemo dnevno po 3—l kapljic.e Čebulo ti|x>rablja ljudska medicina tudi zunanje. Z zmečkanimi čebulami zdravimo tvore gnojna vnetja, otnple sklepe in trde otc-kl ine. še bolje pa učinkuje čebula, ki je pre-pra/imo. V pepelu pečeno čebulo navežemo še vročo na tvor, da bo prej do/orel. Pri hudih revmatičnih bolečinah v ušesih in pri trganju v glavi navežemo na boleča mesta čim bolj vročo praženo čebulo.
Proti ozeblinam napravimo sledeče zdravilo: Zjutraj narežemo čebulo na drobne rezine in jo posujemo s soljo. Čez dan se nared| sok. Zvečer namočimo v sok platnene krpe, ki jih navežemo na ozebline in dobro povijemo.
Proti kurjim očesom in bradavicam nupra-vimo sledeč poizkus, ki pa se veti no ne obnese. "V kisu namakamo 24 ur čebulo. Nato odluščimo posamezne lističe in jih navežemo na kurja očesa in bradavice. To ponovimo 4 krat na dan. Čez tri dni se more kurje oko že odluščiti z nožem.
Proti izpadanju las masiramo lasišče 9 čebulnim sokom. Tudi pri otroških izpuščajih na glavi se čebulov sok dobro obnese. Krmižljave in vnete oči spiramo z mlekom, v katerem smo Kuhali čebulo. Čebul in sok hitro polajša liole-iine pri piku etruipenih žuželk.
Čebulov sirup: 1 kozarec nn drobno zre-znne čebule kuhamo 50 minut v 6 kozurcih vode. Nato dodamo toliko sladkorja, da postane sirup gosto tekoč in kuhamo še pol ure, nakar prelisnemo sirup »ko/i sito in mu doli-jemo četrt litra dobrega špirita.
čebulova tinktura: Zmleto čebulo še dobro o Zmerno, da »lobimo čim več soka. Sok »merimo in mu dodamo enako množino vinskega
Dr. Gojmir Krek
Prav na začetku tega meseca je v Ljubljani umrl naš veliki pravnik in glasbenik, dr. Gregor (Cojmir) Krek, vseu6iliški profesor v Ljubljani in redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter do pred kratkim tudi tajnik te najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove.
že njegov oče. tudi Gregor Krek, je bil med nasinu velikimi možmi. Bil je vseučiliSki profesor v Gradcu ter pomembni pesnik in pisatelj. Sodeloval je sredi prejšnjega stoletja v Janežičevem Slovenskem glasniku in v Bleiivei-sovili Novicah ter končno leta 1862. izdal svoje pesmi pod naslovom Poezije. Kot pesnik je hodil za Prešernovim zgledom. Mnogo pomembnejše v slovenskem kulturnem življenju pa je bilo njegovo znanstveno delovanje: pisal je namreč številne članke in razprave iz slovenske književnosti in o slovenskem jeziku.
Njegov sin, naš dr. Gojmir Krek. se je rodil 1875 v Gradcu ter tunika j obiskoval gimnazijo, pravo na vseučilišču, poleg (osa pa tudi glasbeno šolo jn konservatorij. 1 udi v sodno prakso je vstopil v Gradcu 1"97. V letih l')00—1904 je služil kot sodnik v Ljubljani. Od 1904 dalje je bil pri tajništvu vrhovnega sodišča na Dunaju in postni tudi dvorni tajnik. Ix?tn 1918 je prišel k višjemu deželnemu sodišču v Ljubljano in tu 1919 poslal višji deželni šolski svetnik, J920 pa je bil imenovan za rednegn profesorja rimskega in državljanskega prava na ljubi ianskein vseučilišču.
Književno je začel delovati v devetdesetih letih, in sicer v nemškem in slovenskem jeziku. Deloma je spočetka pisal čiste leposlovne stvari, pa se je od teh kmalu poslovil in se pred-vesm posvetil glasbi in književnemu delovanju v pravni stroki Te glasbene in pravne stvari je zlasti obravnaval v številnih podlisnkih slovanska anatologija. ki jo je izdal njegov oče, vnnska mitologija, ki jo je izdal njegov oče, je Gojmir Krek -priobčil več svojih prevodov Jenka. Iz-vstika. Gregorčiča in Aškerca — v nemški jezik. 7. Aškeercem sta bila osebna znanca in velika prijatelja, pa mu je Krek leta 1900 posvetil posebno temeljito razpravo. Izmed glasbenikov pa se je nnjlx>lj zanimal za Davorina Jenko m tudi o njem leta 1910 napisal življenjepis in temeljito glasbeno oceno.
Nn glasbeni šoli v Gradcu je študiral gosli, zborno pelje, harmonijo in pevsko teorijo. Že v iprvih gimnazijskih lelili je sam skladal napove. Frančišek Lampe ga je pridobil za glasbenega ocenjevalca v Domu in svelu. Kot vse-učiliščnik v Gradcu je 20letni Gojmir že vodil koncert graških Slovencev. L. 1895 pa koncert, ki
je bil prirejen v korist Ljubljančanom; ti so namreč o veliki noči tistega leta hudo trpeli zaradi potresa.
Ob proslavi stoletnice Prešernovega rojstva je Gojmir Krek uglasbil Prešernovo Pod oknom. Kot glasbeni organizator se je zlasti odlikoval v zgodovini slovenske glasbe s tem, da je 1901 osnoval v Ljubljani Nove akorde, glasbeni list, ki ga je tudi večinoma sam urejeval! v letih 1901—1914. Samo ob sebi se razume, da je v tem svojem glasbenem listu sam napisal dolgo vrsto člankov, ocen, za|>i-skov, življenjepisov raznih glasbenikov itd. Novi akordi so namreč postali žarišče vse slovenske moderne glasbe. V tem listu je priobčil tudi mnogo svojih skladb: 21 samospevov s klavirjem. 10 mešanih zborov, t mešani zbor z orglnmi, 3 moške zbore in 13 klavirskih skladb. Mnogo njegovih skladb pa je ostalo še v rokopisu. Od leta 1920 je bil tudi nadzornik vseh glasbenih šol n« Slovenskem.
Kot znanstvenik pa je zlasti deloval V slovenskem pravnem življenju Tudi tu je izšlo izpod njegovega peresa nešteto člankov v slovenskem in nemškem jeziku. V teh člankih je zlasti pisal o rimskem pravu, o organizaciji sodišč, o zakonodajnem delu. o ustavah' in podobno. Sestavil je veliko število načrtov za zcmljeknjižne postave, pisal o prisilnih poravnavah izven konkurza. sodeloval pri izdelovanju številnih državnih postav, zlasti pri snovanju občega državljanskega zakonika itd.
Vsa dela Goimira Kreka, zlasti pravno-znanstvena, se odlikujejo jk) globokem, temeljitem in obširnem znanju, zlasti podrobno jO ipoznaJ vse civilno pravne panoge. Kljjb ležki znanstveni vsebini pa se njegova dela lepo in gladko bero, kajti Gojmir Krek je po svojem očetu podedoval tudi pisateljsko žilico in zalo tudi v znanstvenem delovanju pazil na čistota-in lc|K)to našega jezika. Njegova velika zasluga je tudi ta, da je v Ljubljani uredil centralno knjižnico v pravni palači in knjižnico za profesorje pravne fakultete na ljubljanskem vseučilišču.
Za vse velike zasluge v glasbenem in znanstvenem delovanju je bil takoj spočetka ob ustanovitvi slovenske Akademije znanosti ia umclnosti imenovan za njenega rednega člana, T« zavod in ljubljansko vseučilišče sta se posebno toplo poslovila od velikeea znanstvenika na njegovem pogrebu v začetku meseca septembra 19«. Lop pogreb je pričal, da Slovenci znajo ccniti svoje velike može.
špirita. Vse skupaj postavimo na toplo za 8 do 10 dni. Nato filtriramo. Tinktura je jako močno sredstvo, zato jo rabimo le po kapljicah.
Zdravilo za lase: % kg dobro zrele čebule močimo vsaj 3 dni v pol litru dobrega zganja ali pa v špiritu. Tekočina mora biti te dni na toplem, a ne na soncu. Nato filtriramo in dodamo izvlečku še obaro, ki jo napravimo iz dveh žlic hrastove skorje, kuhane pol ure v pol litru vode. Obe tekočini dobro premešamo in shranimo v manjše steklenice.
Za zdravljenje lasišča dobro masiramo In utiramo omenjeno zdravilo v kožo. Ako so lasje Je izpadli, poženo znova, drugače pa se prepreči nadaljnje izpadanje las.
Štajerski vinorodni okoliS
štajerske vinske gorice so s priključitvijo dela bivše Jugoslavije poslale dnigi najve,^ vinorodni kraj nemSkega rajha. Merijo 25000 ha Obsežnejši so gornjeavstr.jski vinogradi z II000 ha. Spodnjcštajerske gorice delijo nii Sledeče okraje: Zg. Radgona, I.ji tomer. Ormož.
Ptuj. Maribor, obsavsko-sotclski okraj, Pekre in Pohorje. Vse te gorice daleč na okrog uživajo sloves po svoji izlxirni kapljici.
Mast iz hrošžev
Tudi na Madžarskem nimajo povsod električne razsvetljave pa tudi ne petroleja. Zdaj so brihtni ljudje odkrili, da majski hrošči nudijo nadomestek z^i petrolej. Kot gorivo uporabljajo mast od hrošče v. Iz enega stota hrošcev menila pridobe 8 do 12 litrov olja. ki ga potem rabijo za razsvetljavo, pa tudi za vozovm pogon. Ostanki hroščev pa pridejo prav kokošim ali pa jih uporabijo kot umetni gnoj.
Zob v nosnici
• Neki norveški zdravnik je zdravil Mnika, ki je imel hud prehlad. Vzrok je tičal v zožitvi nosnic. Nazadnje jc zdravnik ugotovil, da je vzrok zožitve zob, ki jc bil zrasel do nosnic tako. da je bil ves zakrit s sluzo. Zdravnik je izdrl bolniku zob iz nosu. Nekateri ljudje imajo v ustih ve« zobnih klic, kokor imajo pozneje prostora za zobe v čeljustih.
no; Pr.
Medvedje odposlanstvo
V storili časih so ljudje močno ljubili narodne šege in navade. Zlasti pa so bili čez vse ponosni na svoj poklic in na tisto, kar je bilo njihovo navadno opravilo. V tem se stari časi tako hudo razlikujejo od dandanašnjih. Take zglede iz ponosne preteklosti imamo iz domače zgodovine, še več jih imamo od drugod. St. Jean de Maurienne je malo mestece v Savoji med savojskimi gorami, ki dandanes spada pod 1'rancijo. Prebivalci tistega gorskega mesteca so po vsem svetu sloveli, da so imenitni lovci na medvede, ki jih je v tistih časih tamkaj bilo vse polno. Ti meščani so bili na svojo lovsko slavo tako ponosni, da niso zamudili prav nobene prilike, da ne bi je nuglasili in ji dali poudarka.
Ililo je leta 154S. Takrat je po tistih krajih potoval takratni francoski kralj Henrik II. 'rebivalci so se pripravljali, da bi francoskega vladarja čini bolj slovesno sprejeli, da bi pa tudi naglasili svoje prednosti. Sain škor tega mesteca je bil odposlan kralju naproti, da bi ga povabil, naj obišče tudi ta kraj. bkof je zagotovil kralja, da bo v tem mestecu doživel tak sprejem, kakršnega še ni doživel, da bo ta sprejem hkrati ljubezniv, nov, prisrčen in veličasten. Kralj je bil radoveden, kaj bi utegnilo takega biti, zato je velel pognati svojo kučijo proti mestccu.
Kmalu je bil kralj s svojim spremstvom pred mestnimi vrati. Komaj pa je kraljeva kočija zavozila skozi mestna vrata, se je kralj naenkrat silno prestrašil. Videl je namreč nekaj, česar ni pričakoval in si tudi ne želel. Tik pred seboj je namreč zagledal celo čredo samih medvedov, ki so capljali po cesti naravnost proti kralju. Kralj je v silnem struliu že hotel planiti iz voza, du bi se z begom rešil, ko ga je škof zadržal in mu začel pojasnjevati, kaj to pomeni. Stvar jc namreč bila taka:
Medvedja čreda, ki jc kralja tako prestrašila, je bilo prav za prav le od|>oslanstvo, ki so ga dobri meščani poslali kralju naproti. Mestni odposlanci so se namreč oblekli v medvedje kožuhe ter v njih prihiteli sprejemat kralja. Ta prizor je bil kajpada nenavaden, bil pa je tnko zanimiv, da se ga kralj ni mogel nagledati. Dobri meščani so s tem hoteli kralju pokazati svojo lovsko slavo in neiistrušenost. Pokazati pa so hoteli tudi svojo posebno spretnost. V medvedje kožuhe preoblečeni mestni o Iposlanei so namreč- med piskanjem piščuli ter Topotanjem bobnov po vseh Slirili pritekli kralju naproti, ko so se z njim srečali, so se obrnili ter po vseli štirih' iekli ob kraljevi kočiji do cerkve, kjer je bil najprej slovesen sprejem, nato pa služba božja.
Ko jc služba božja v cerkvi bila končana, so se v medvede napravljeni odposlanci spet zbrali pred cerkvijo, kjer so plesali kakor medvedje, godrnjali kakor medvedje ter prevračali _ kozolce, kakor pravi medvedje. Nato so kralju spet po vseh štirih spremili do hiše, kjer je tisti dan prebil in potem prenočil.
Kralj je bil tega sprejema tako vesel, da je medvedjim odposlancem izročil veliko mošnjo denarja v zalivalo.
Umor Feliksa Pogačnika in njegove žene Marije
Številnim zverinskim umorom poštenih slovenskih in klaoliško misleč,h in živečih ljudi, ki jih izvršujejo nečloveški partizani, se je pridružil tudi umor Feliksa Pogačnika iu njegove žene Marije. Ženo so odpeljali v nedeljo 2. avgusta iz Pod lipo-glava. Ta nesrečni prizor je moral gledati tudi njen desetletni sinko Viljem, ki je bil tudi z njo in so ga pustili domov. Ilila Je zgledna mati Slirili olrok, petega pa so z njo vred zločinsko umorili partizani. Ilila je vedno nasmejana in vesela, njen značaj živahen.
Njenega moža Feliksa in 12 letnega sina Braneta pa so ugrabili v noči na prvi petek v avgustu (7. VIII.) na' njegovem domu v Zg. Kašlju. Ustali trije olročički so morali gledati to strašno dejanje in ostati sami do jutra. Kot podžupan je mnogo pripomogel k napredku občine D. M. Polje, zhuli pa domače vasi Zg. Kašelj. Vsi vaščani dobro vedo. koliko se je trudil za zboljšanje cest, za napravo mostov itd.Mnogo je delavcev, ki so delali pri teh javnih delili, ki jih je pokojni dosegel. Kot delavec je pač pozual težave revnega malega človeka in je zato pomagal iu ustregel, kjer je le mogel. Skratka, F. Pogačnik je bil človek, kateremu so celo zagrizeni partizanski komunisti priznavali, da je storil mnogo dobrega ljudem. Očitali so mu le, da s svojim ugledom, 3 svojo sposobnostjo in svojo Itorajžo dela za katoliško stran, zalo je treba umoriti njega in njegovo družino, njegovo hišo pa razdejati. To prvo so zverinsko res naredili.
Bil je odločen in katoliški mož, česar se ni nikjer sramoval; bil je za katoliško in slovensko stvar vedno pripravljen se žrtvovati. Ostal je zvest in discipliniran katoličan, čeprav so skoraj vsi njegovi tovariši zašli pod vodstvom krSč. socialistov v komunizem in zločinsko OF. Zaradi te ravne poti in zvestobe pri slari katoliški tradiciji in katoliški skupnosti je pred leti moral požreti mnogo očitkov, kar vse pa je moško prenesel. Mnogokrat ie izjavil, da je vesel, da je zapustil kršč. socialistične vrste. Polrdilo za lo pa je zlasti dobil v dogodkih lanskega in letošnjega leta.
Pa je bil res človek na mestu, kaže tudi njegova izjava pri mučenju: Vem, zakaj moram umreti, vem pa ludi, da je nad menoj in nad vari Bog, ki bo sodil.
PRAVNI NASVETI
Obračanje živine na tuje1™ svetu. L. 5. -Imate njivo, ki meji na travnik soseda. če or-jete, se morajo konji obračati na travniku soseda. Vprašale, če more lastnik prepovedati obračanje živine na njegovem svetu? — Če njivo na ta način obdelujete skozi 30 let, jvotem ste si že priposestvovali pravico obračanja živine na sosedovem travniku in vam sosed ne more več tega braniti.
Kupna pogodba z mladoletnikom. R. B. S. Prodali ste posestvo mladoletnemu kupcu, ki ga je zastopal varuh. Pogodbo ste naipravili pri notarju s klavzulo, da postane veljavna, kadar jo odobri varstveno sodišče in takrat du se izplača kupnina. Sedaj je preteklo že več kot en mesec, a sodišče |wigodhe ne odobri, drugim kupcem pa ste odpovedali ravno zaradi prodaje mladoletniku. — če je dogovorjena kupnina odgovarjala vrednosti posestva, kar je potrdila občina potem skoraj ni razloga, iln sodišče pogodbe ne bi odobrilo, če morete, luliko osebno zaprosite pri okrožnem sodišču, da i»-speši odobritev kupne pogodbe.
Dolžni delež. N. E. J. - Po ženini smrti sle prevzeli posestvo in izplačali otrokom dedeščino po materi. Vprašate, če lahko napravile sedaj veljavno oporoko v prid enemu otroku, vsem ostalim pa namenite le malenkostne zneske? — Od zapuščine Ivo po vaši smrli imel vsak otrok pravico do dolžnega deleža, ki znaša polovico zakonitega dednega deleža N. pr. če imate štiri otroke, morate vsakemu otroku v oporoki zapustili najmanj enoosininko zapuščine kot dolžni delež. V ta dolžni delež se všteje vrednost tega, kar je dobila hčerka dole od vas, ali na, »kar sle plačali dolgov za polnoletnega sina. Ne všteje se pi to, kar so otroci dobili po materi. Posestvo torej lahko zapustite enemu izmed otrok, ostalim pa morate določiti vsaj dolžne deleže.
Podaljšanje najemne pogodbe. X. O. - Najemno razmerje temelji na najemni pogodbi, .pismeni nli iisimeni, in se da le sporazumno spremeniti, če je najemnik izvršil na lastne stroške razna popravila nnjelegn prostora je to storil predvsem v svojo lastno korist' iti nuna pravice za to zulitevuti odškodnino od gospodarja. Pač: p« sine pri odhodu v.sc te na novo napravljene stvori zopet odstraniti, v kolikor se to (Ia brez škode za najele prostore. Nima pa pravice najemnik, da za izvršena po-
pravila samolastno podaljša bivanje v najetem prostoru.
Nova hiša. R. K. O. - Zgraditi nameravate hišo in jo postaviti t.50 m od sosedove njive. Sosed na zahteva, da je hiša oddaljena 2 m oj meje. Vprašate, če vas bo lahko k temu pri-silil? — Ako sosed niinu na vašem svetu, kjer nameravale postaviti hišo, nobene služnosine pravice (n. pr. boje, živinognnje itd.) in če hiša v razdalji 1.50 m od sosedove njive ne bo povzročala sosedu take škode na njivi, da bi njive ne mogel uporabljati kakor običajno, vas ne bo mogel prisiliti, da postavite hišo dva metra od meje. Sicer pa niste navedli razlogov, iz katerih sosed zahteva takšno oddaljenost. Zato ni mogoče presoditi, v koliko so ti razlogi upravičeni.
je spisal uvodno povest I. del trilogije
i rj 11 c» v- t j j .
IMEN
BOBRI
»LEN
za II letnik najboljše in najcenejše zbirko knjig „S!ovenčeve knjižnice". Ne bo Slovenca, ki ie knjig« ne bi z največjim zanimanjem vzel v roke. V povesti oživi „Veliko jezero" Ljubljansko barje z mostiščarji, živalmi, rastlinstvom itd. Najboljši nai pisatelj je spisal prvo knjigo iz davne zgodovino, i z n a šj^ Lj u b 1 j a n e, oziroma nje okolice, je o knjigi „Sain", ki L del velike tiilogije prikazal tako močne like naših mostiščarjev, da nam v vsej pes rosli s'opajo pred oči. Ooršetov« slike pa nam jih oživljajo in dajejo knjigi neprecenljivo vrednost. Kdor bo ho el poznali Ljubljansko barje pie.1 300J leti bo moral poznati Jalenovo
knjigo „Sam". lili	naš pisatelj planin je Qf|DDI
JHLCn šel v I. delu trilogije DUDIfl
iskat motivov za svojo povest v dolino — na Ljubljansko barje. — V povesti zaživi zopet pisateljeva lovska žilica. Seveda lovi tiobie z paslmi, ribe a harpunami, ptice, risa s puščicami, medveda s sulico itd. — Pisateljevo pero nam čara naravo, lepoto jcera, dolin in gora, da se nain duša odpočije. Naj se vsak naroči zalo na najboljšo družinsko zbil ko knjig „Slovenčevo knjižnico", dokler je še časi Vsaka knjiga bo za naiočnike slala le 6 lir. Za nenaiočnike, bodo knjige dražje! — Prva knjiga ho izšla 1. oktobra tega lela. Druga knjiga bo veličasten roman iz Kristusovih časov
Neznani učenec
ki popisuje vso propalost poganskega sveta in Vstajenje. — Ta knjiga bo izšla 10. oktobia t. I. Propagirajte to vredno družinsko zbirko knjig pri
svojih znancih in prijateljih. Kdor nam pridobi ,ri naročnikov na zbirko bo
dobival knjige zastonj. Na „Slovenčevo knjižnico" se naroči lahko prav vsak, tudi ori ki niso naročeni na naše časopise. Zato propagirajte te knjige tudi med neiiaročniki naših listov! Med njimi boste najhitreje pridobili 5 naročnikov in tako sami dobili :I8 prelepih knjig zastonj. Vsak naročnik „S|ovenčeve knjižnice" bo dob'l 2 knjigi 7,a nagrado! — Pišite enostavno dopisnico na „Slovcnčevo knjižnico, Kopitarjeva 6, Ljubljana"
Mali oglasnik	
Pristojbina za male oglate te platoje naprej.	
Smrekovo treslo lepo, dravo suho In Ježtca kupi vsako količino usnjarna LavrtO J.. flt, Vid pri etiem, Ljubljana.	Mesarskega vajenca Iz poltena krSčanuke družino takoj »prejme I. MUller, LJubljana VII., Jnnftcva 16.
	OGLASU! v Domoljubovem malem oglasniku!
Želod, grozdna zrnca In koMtanJ k u i» u J o Družba Commcrro — Ljubljana, VIČ, TrHat-ika centa G.	
reklamacije P-VlZ,. "S ' lr ~ ?»P15« »P*« »prejema uredništvo .Domoljuba«, naročnino, marate In Izdajanj, dr f r ioril pT/?^ ' ,"r1"'"naj,° J»*b»«" ^"iku. _ Telelon uredništva in uprave, it M OL Izunjoitlj, dr. Gregor.j Pečjak. - Urednik, Jože KoSiček. - U Ljudsko tiskarno. Jože K ram a rit