Štev. 79. Poštnina VSÏSV' pavftallrana. Posamezna številka nfano »O vinarjev. Leto 2. Uredništvo In upravniltvo v Velikovcu. List izhaja vsak torek In petek. Nnrofnina znaJa: celoletno 12 K, pc.Ietno 6 K, Četrtletno 3 K. Cene inseratom: enastopna petltvrsta ali nje prostor 1 krono. Uradni razglesi po 2 K. Pri naročilu narf 10 objav popust. ^ Korošci! Na volišču boste dobili kuverto, v kateri bosta dve glasovnici; bela in zelena. — Zelena je za Avstrijo, bela za Jugoslavijo. — Zeleno raztrgajte na dva kosa, belo pustite celo in obe vtaknite zopet v kuverto! lO. oktober lOaO Kršendtiš, pn ml t«bay es für *£ud? ï>as Sefite ifi u>enn 3*?r ponnittag abftimmen gebt; trni» fcanit ber= auf fabren tut. Die (Efdmfdfen tuerfcett in iljrern crfteit Siegestaumel arbeitcn u>ic i>ie IDilfcen unï> i|t es beffer, fcajj 3*?r unten feifc. tt)ir baben i*ie ISojfnung auf einen £>ieg u>obl ganj aufgegebeu. Hur mug idf <£ud? eines einfdyücfen. ^eiget nirgenbs Kleinmut, felbfï 5>em bejleit ,$retmi»e uicbt iinï» fcfyreit bis 31U lekten Stunfce, &er Sieg ftdjer ift, fcenn menn unfere leute erfabren mie öie Sadje ftel?t, gebt niemant» jVimmen. Bleibet &ann einige Cage Ijier bis alles in (Drčmung ijï, fonn fftnnt 3l?r ja miefcer rutyig um <£ure Sadjen tfimmterfabreii, fo piel lüirt» fd?on bie tfommifjton forgen mtiffwt 6ajj cin jeï>er jeine Sadje* kefommt. 5ei olfne Sorgen, Dein 2H«nM wirk leiie gejipungen find unten $u kletke«,; keim gar 311 fanft werden fcie Cfcfcufc^en niift fetn mit ibnen. 3liuk mui kay Du ja Peine Sadden »ie Du mir fdmeben haft, nidft früber berauf fcfyicfjï. 2llle teute mödjten ipifjen mar um unb fcann bringt 3^r fte nidft jur 21bfMmmung. Sie mftffen bis 3ur ietjten Stunfce feft überjeugt fein, ^fc mir fieaen. (Podčrtano 1) fje^lictje (Britje pon uns aOen auf ltfiei>erfeben Dei ne Sc^mefler H. Rojaki Korošci! Samo še dva dneva nas delita od odločitve. Mi se veselimo, ker vemo, da zmagamo. Nemce je pa strah, ker slišijo peti pogrebni zvonček svojega ošabnega nasilja. V zadnji uri kličejo zato še vraga na pomoč in snujejo hudobne načrte, kako bi oni sami ali s pomočjo nekoga tretjega plebissit razbili. V tem vidijo svojo edino rešitev, ki bi jim znala rešiti morda še kakšen košček naše zemlje ali pa prenesti odločitev o naši usodi v roke pariških, Ion-' 1 donskih in italijanskih mogotcev, ki ne poznajo našega ljudstva in naših razmer. Prestali smo mnogo hujše čase, pre-bijmo tudi še poslednje izkušnje 1 ln prestali jo bomo, ako ohranimo trezno kri pri vsaki priliki. Naj rogovilijo nemškutarji, da bo slišala luna in zvezde, na] nas obsipljejo s cukrom kakor snegom in naj izzivajo, kolikor to prenesejo njihovi široki gobci, mi ohranimo hladno kri de poslednjega trenutka. Kaj to, ako posega ta ali ona distriktna komisija preveč v pravice naše uprave, ako zagreli sem ali tam kakšen néroden pre-grešek in ako božajo Italijani Nemce, kakor zgubljene sirote. Vse to na našem uspehu ne spremeni ničesar. Na nas samih je, da onemogočimo našim odkritim in zahrbtnim nasprotnikom njih neprijazne naklepe. Prvi pdgoj je zato, da ohranimo samozavesten,dostojanstven mir, in naj pride kar hoče. Najslabšo uslugo napravi domovini, kdor se da, če tudi izzvan, zapeljati k nepremišljenim korakom. Hvala Bogu, naše ljudstvo je vzdrževalo doslej kljub nemškemu terorju in izzivanju vzoren red in mir. Gre za to, da tudi v poslednjih in najbolj kritičnih dneh ne damo povoda mi, da razbijejo Nemci plebiscit ali ga do bogve kedaj oddaljijo. Trpeli smo tisoč let, pretrpimo še dva dni, da bodo 10. oktobra z vso sigurnostjo naše bele glasovnice, znaki naše vstajajoče svobode, enkrat za vselej izbrisale sledove naše sužnjosti! Lovske pravice kmetom! Zakaj je agrarna reforma tako važna za kmete? Ko je bila pred dobrim polsto-letjem odpravljena tlaka, so imeli nemški grofi in baroni dobre zveze z avstrijskimi oblastmi in so z njihovo pomočjo ogoljufali kmete za to, kar m si pridobili z revolucijo 1. 1148. Stran 2. „KOROŠEC", dne 7. oktobra 1920. Stev. 79. Grofje in baroni so dosegli, da so oblasti nalašč pozabile določiti, kaj naj se zgodi z lovskimi in ribarskimi pravicami, ki so bile zvezane z zemljišči, katere je dobil kmet. In tako so ostale lovske in ribarske pravice — nemškim grofom in baronom ! Na Koroškem so grofi in baroni ter nemški uradniki že od nekdaj skupaj delali zoper kmete. Zato se je pa pri odpravi tlake 1. 1848 ravno na Koroškem zgodilo kmetom največ krivic. Vse lovske in ribarske pravice, ki bi bile morale postati proste, so ostale „reservatne", to se pravi: pridržane grofom in baronom. In ti so jih vživali dalje. Drugod imajo občine od lovov lepe dohodke, koroški kmet pa je moral mirno gledati, kako so lovi, ki bi po pravici in postavi morali pripasti njermi, ostali last nemških tujcev. Z Jugoslavijo je prišla na Koroško tudi velika idea agrarne reforme. Gre za novo kmetsko odvezo, kakor leta 1848. Nemci so seveda proti agrarni reformi, ker so doslej oni gospodarili na veleposestvih. Sramotno je, da še celo nemški komunisti (boljševiki) pomagajo nemškim grofom in magnatom. Avstrija ne pozna agrarne reiorme. Jugoslavija pa jo hoče na vsak način izvesti. Ko se to zgodi, bodo „reservatne" pravice padle same ob sebi. Stara krivica se mora odpraviti. Na ta način pridejo kmetje in njih občine do velikega imetja. Dobili bodo vse lovske in ribarske pravice, ki so bile doslej pridržane graščinam. Ljudstvo se je povsod že od nekdaj upiralo tej krivici. Čutilo je, da je bilo osleparjeno. A v mačehovski Avstriji si ni upalo pomagati. Zdaj je čas! Dne 10. oktobra odločite, kdo naj uživa na Koroškem lovske in ribarske pravice, grofi, baroni, ali pa — kmeti Agrarna reforma na Koroškem. Iz Beograda poročajo, da so danes zastopniki slovenskega ljudstva v narodnem predstavništvu posredovali pri min. predsedniku dr. Vesniču radi izvedbe agrarne reformo na Koroškem. Ministrski predsednik dr. Vesnič je deputaciji obljubil, da bo ministrski svet že prve dni prihodnjega tedna sklepal o razdelitvi nemških velepo-sestev na Koroškem se ima takoj izvesti po končanem plebiscitu ter naj bi bila majhno povračilo za oropano slovensko posest, ki so si jo tekom let pridobili nemški grofi in baroni zvijačnim potom od slovenskega kmeta. Korošci, mislite na dan plebiscita na naše lepe zvonove! Nimamo jih več! Kdo nam jih je vzel? Avstrijski kršeni in nekršeni Judje. Vzeli so jih za vojne namene, pa le malo so jih za to porabili. Sedaj čakajo ugodne prilike, da bi nam jih prodali nazaj za stokraten dobiček. Zapomnite si, vsi ti roparji naših zvonov se skrivajo v Nemški Avstriji! Žene in dekleta, ne pozabite solz, ki ste jih pretočile, ko so vam jemali zvone I Maščujmo se za krivico, ki so nam jo storili Nemci, in glasujmo vsi ; za Jugoslavijo, ki nam bo vrnila naše zvonove! j } Plebiscit v Celovcu in coni B se bo vršil dne j 31. oktobra 1920. To je določila plebiscitna komisija, ker se je sama prepričala, da v coni A Nemci nikdar ne bodo zmagali. Los von Oesterreich! Nemška Avstrija obstoji iz samih j dolgov iri sama ne more obstojati, zato se bo prej ali slej združila z Nemčijo in nemški militarizem bo zopet nosil po koncu gluvo po celi Evropi. Zato glasujte vsi zoper Nemško : Avstrijo, ki je samo en del Nemčije in izda na leto za vojaštvo več kotje preje cela Avstro-ogrska monarhija izdala za vso armado cele države! i Baroni in grofje, adijo, j pa zdravi ostan'te! Iz Ljubljane nam poročajo, da j prevzame 15. t m. agrarna reforma < vsa veleposestva na Koroškem v svojo upravo. Vsi dosedanji nadzorniki nastopijo zopet svoja mesta. Avstrija na beraški palici. Na mednarodni finančni konferenci [ v Bruslju je podal dr. Reisch v imenu j Avstrije izjavo, da Avstrija nima več • ničesar in da je na beraški palici, j Avstrijska krona je padla v Švici na s dva in pol centesima. Avstrijski dr-j žavni deficit znaša 42 milijard. Av-! strija nima ne surovin in ne premoga, i Kratko, je rekel dr. Reisch, Avstrija { se nahaja ob robu gospodarskega , propada, v katerega se zruši namara še predno konča to leto. I Tudi Nemci v Beljaku so I obupali. i Pri seji občinskega sveta v Beljaku je neki Nemeč govoril tako-le: „Ne varajmo samega sebe s tem, da bomo zmagali v coni A. Cona A je za nas definitivno izgubljena, škoda je za vsak vinar, ki ga izdajamo v i propagandne svrhe v coni A. Porabimo ta denar rajši doma, kjer imamo na vseh koncih in krajih potrebo, da priskočimo bednemu prebivalstvu na pomoč. Slepar tisti, ki govori o avstrijski zmagi v slovenskem delu Koroške. Slovencev nismo mogli preje ukrotiti, jih bomo še manj sedaj, ko je uprava v coni A v jugoslovanskih rokah. Tega se zavedajmo in ravnajmo se tudi po tem.rt Raztrgajte zeleno glasovnico! Vsem županstvom in orožniškim postajam. Plebiscitna komisija v Celovcu je sklenila, da je na dan 9 , 10. in 11. oktobra prepovedano točenje vseh alkoholnih pijač. Rož v Ljubljani. Nepregledne vrste otrok in stari-šev so pohitele 28. sept. v belo Ljubljano. Pa te množice so tvorile le majhen del domačega slovenskega ljudstva, ki je ostalo doma, da varuje dom in grudo. Srce nam je glasno bilo od veselja, ko smo jih istega dne pričakovali zopet na kolodvorih po Rožu in smo že od daleč slišali navdušene vzklike: „živela Jugoslavija, živela Ljubljana!" Pripovedovanja o krasnem sprejemu po Gorenjski in v Ljubljani ni hotelo biti ne konca ne kraja. Naši mali so kazali starišem, ki so ostali doma, vse lepe stvari, ki so jih sprejeli v Ljubljani. Ljubljana je bila vsa v zastavah, godbe so igrale, k sprejemu pa je prišlo na tisoče ljudi. Kamor je človek pogledal, povsod veselost na o-brazih. Kako smešna in neumna se je vsakemu zdela vsebina po Koroški po Nemcih in nemčurjih raztrošenih plakatov, prav od srca so se smejali nemški pobesnelosti ir. neumnosti. Našim izletnikom ni bilo treba vzeti seboj piskrov s polento kakor so morali to storiti Nemci dne 12. sept. na Gosposveto, Naše ljudstvo je sedaj osebno videlo, kje je bogatstvo in kje beračija. Ta izlet bo ostal gotovo vsakemu udeležencu vedno v spominu. Resnica o avstrijskem vojaštvu. Nemška Avstrija plava v mnogo-miJjardskih dolgovih, pa že zopet zbira vojaštvo. To je čisto njena zadeva, do katere nam prav nič ni, ker nismo njeni varuhi. Zanima nas samo, kakšni bodo ti novi avstrijski vojaki. Pa ni treba tuhtati dolgo, kajti to nam povedo širokoustno celovške „Štimce" že same. Čujmo torej, kaj so izblebe-tale: Kakšni ljudje se sprejemajo v vojsko, to določajo socijalnodemokra-tični dunajski ministri. Ti pa hočejo na vsak način rdečo armado. Izbirajo torej med socijalnodemokratičnim, komunističnim in boljševiškim delavstvom na Dunaju in drugih večjih mestih delamržne ljudi, ki stavijo vse svoje upanje na socijalno revolucijo. S vsemi kriplji se pripravlja rdeča dunajska vlada, da izvede čimprej socijalizacijo, t. j. konfiskacijo vse kmečke in meščanske imovine. Zato goji med vojaki kmečkemu stanu sovražen duh, zato jim pridiguje pri vsaki priliki nasilno pokončanje kmečkega prebivalstva. Oni hočejo na vsak način uvesti ruski bolševizem, ki je črez noč razlastil vso zemljo, na kateri dela nekdanji kmet od zore do mraka za borno hrano in nekaj krajcarjev, tepen, izstradan in kaznovan za vsako malenkost s smrtjo. „Ali imajo meSčan, poljedelec in trezno Stev. 79. \ * KOROŠEC", dne 7. oktobra iS20. Siran 3. misleči nemški delavci sploh še najmanjše upanje, zavarovati si svoje delo, svoje znanje, svoje ognjišče ter svojo trdo in pošteno zasluženo imovino? Ne! Meščan in kmet sta od časa prevrata sem že čisto brez zaščite. Tako pravijo dobesedno tisti celovški Nemci, ki nam ne morejo dovolj naslikati „raja" v Avstriji. Tako daleč so že, da najbrž danes, jutri izbruhne državljanska vojna in se bodo Tirolci, Dunajčani in nemški Korošci pobijali med seboj kakor črni naredi v Afriki. Če se pridejo hlinit, pokažite jim „Freie Stimmen" od 16 septembra in vprašajte jih, kaj je res. Aii to, kar so napackali v Lausmanšafti in na letakih za naše ljudstvo ali ono, česar se v lastnem listu spovedujejo. Ker pa ni verjetno, da bi se lagali jeden drugemu med štirimi stenami, pač nič ne preostane, kakor da se lažejo našemu kmetu, ki ga hočejo potegniti v prihajajočo revolucijo. Prosta vožnja ob priliki plebiscita. Ob prilikf plebiscita imajo glasovalci pravico do proste vožnje po vseh naših železnicah, in sicer od 1. do 10. ure tja in od 10. do 17. ure nazaj. Pri blagajni žigososana izkaznica glasovalne občine služi kot vozni izkaz za vsako smer. Velikovški okraj. Pliberk. Nemškutarji so si razdelili že vsa slovenska posestva v Pliberku in okolici. Pravijo, da bo Dolfej naslednik Jurca, Nužejev sin bo hotelir v Narodnem domu, Mlinarjev Francej bo Biucken-wirt, gospa Beti pa bo prevzela čiščenje javnega stranišča, ki ga bodo Nemci postavili na glavnem trgu v spomin na zmago pii plebiscitu. Prej bodo pa pregnali vse Kranjce, kakor Zdravja, Roma Ankele, go. Sorgo, Flaschko, Mank in druge. Ponikva. Ponikva je najbolj fort-šritlih kraj v pliberški okolici. Pri nas so tajčarji najbolj štramtajč. V celem Tajčlandu ne najdeš bolj eht Nemcev ko pri nas. Svojo kulturo imajo ponikel-ski Nemci iz Pliberka. Ga. Beti Glavar, plemenita cokelgrafin, rada prihaja k nam učit Poniklane abc pliberške kulture. Zato pa imajo tudi tako lepe šege in navade. Podnevi šinfajo na svoj ma-terni jezik in pljujejo v lastno skledo, ponoči pa tulijo okoli stanovanj poštenih ljudi. Če bi človek ne vedel, da so to „nemški" Poniklani, bi si lahko mislil, da so prasci. Saj so res! Gratuliramo Nemški Avstriji za take pristaše. Črna. (Agrarna reforma.) Kar n:im je Jugoslavija obljubila, to tudi sedaj izvršuje. Ravnokar smo sestavili imenik za volitve v občinski agrarni odbor, ki bo prevzel vse delo, da se veleposestniška zemlja pravično razdeli. Tako bodo najemniki in delavci zopet prišli do svojih pravic in posesti. Po glasovanju, dne 10. oktobra, pa pridejo na vrsto tudi Helldorfi in Rosenbergi. Važenberk. Nemčurji so zbrali zadnje moči, da bi še ujeli koga za Av- strijo. Ker jih že jezik boli od laži, so ■ začeli delati bolj s cajtngami in cedlci. j Ne damo se jim več ujeti na limance, i dovolj so se nam že lagali v vojski, j Tedaj so hoteii zmagati, pa so pogoreli, I sedaj hočejo zmagati, pa bodo tudi po-I goreli. Z belo glasovnico jim bomo po-1 kazali, da je cona A jugoslovanska. Z;*tc • pa vsi na pian, posebno ženske. Nas j žensk se nemčurji bojijo kakor hudič križa. Vedo. da bo naša organizirana vo ska od! čila zmago v prid Jugoslaviji. Ruda. (Nemška agrarna reforma.) Kako si mislijo Nemci agrarno reformo, smo videli laai. Helldorfa so pustili lepo na miru in — delili so farovški grunt. Kakor lani imajo tudi letos plan za svojo agrarno rtforino. Delili bodo tako: Na Gorenčah dobi Kl.-:uher Škavdernikovo grofijo, Ehart pa kar dve: Kužnikovo in Eiirdankovo. Mežnar dobi lastnino barona Liendina, Rader dobi grad Haberl, Kozel grajščino Haiti in lelovišče Re-bavdl, Rogač grajščino Sturm, Škof grajsko pristavo Škofič, Žovnar zadnji svet, ki mu je okoli hiše napoti: grajščino Hrovat, farovž i. t. d. Ubogemu bajilarju Helldorfu pa pustijo njegovo revščino, saj tako ni nič vredna. Libuče. Derbuchov pfeifendeckel, Mlinarjev Francej je po noči napikal pri Snedecu cedlc: „Hmaus mit den Krainern". Ubogi Snedec je Kranjec in je ves trepetal, ker se je ba!, da bo moral iti. Potolažili smo ga, ko smo rekli, da je bil to Mlinarjev Francej, ki je tudi čisto slovenske krvi in iz Libuč doma, in da je bil samo špas, kar je napravil. Saj dela Mlinarjev Francej samo špase. Sprejel je likot od Nemcev, zato pa hodi okoli kakor kak policaj in sprašuje ljudi, če imajo pravico glasovati. On je namreč strašno kšajt in vse \e, kdo sme voliti in kdo ne. Ve tudi, da se cedlci najbolj praktično prenašajo v rukzaku, z.ato nosi zmiraj na hrbtu sladko znamenje celovške drukarnije. Snedec to vse ve, zato se ne boji, da bi ga Mlinarjev Francej napodil. Snedec tudi to ve. da v Libučah še ni bilo poštenega kmeta, ki bi tam ponoči s tistimi cedelci nastiljal, da še kmet, ki da kaj na svojo čast, ni nikoli ponoči razbijal in metal kamenja po hišah, kjer spijo od dela utrujeni ljudje. Snedec tudi ve, da delajo to pliberški landštrajharji in škrici, ki se potepajo pa vaseh in iščejo, kje bi bilo kaj za prazne želodce. Če nekateri Libučani sklepajo zveze s temi faloti, to prav nič ne de. Mi se pa ne bomo bratili nikdar z izdajalci, ker izdajalcev nikjer na svetu ne trpe. Železna Kapi». 23. 9. 1920. je imel novoustanovljeni nemški „Frauenverein" svoj prvi sestanek. Naše nemčurke so pokupile uboge špitavske beučice, in še par drugih žensk, da bi šle govornike poslušat. No, in res, par so jih ujeli na limance, da so šle. Govorili so govorniki vseh sort bajže. Rekli so, da bodo dali ljudem po glasovanju vseh vrst dobrot, cukra in takih reči, katerih pa zdaj še nimajo. Rekli so srotam, da lahko živijo brez nas Obirčanov, Belanov, Remšeni-karjev, Lepenarjev, Lobničanov, da nas krèt-komalo ne potrebujejo — ker smo — Slovenci 1 Potem se je še reklo, da so nam nemčurji tedaj zadali smrtno rano, in v nedeljo bo pogreb Slovencev. Nato ie otvorila Nemčurka, rodomKranjica njihov — heil I — Res, žalostno, Oručka I Alo, v nedeljo torej, je bil napovedan pogreb — Slovencev. Prišli so spet vsi ubožci iz špitala in nekaj tržanov, ki so dali svoje slovenske duše na prodaj, in le par izdajalcev kmečkega rodu, katere imamo dobro zamer-kane, in še nekaj internacijonalnih deičgsindelt j socijal demokratov. Ker je bil torej pogreb, j se je pripeljal še tisti Šumi, ki je med vojno i živino rekviriral, na automobilu, k,aterega so j mu Obirčani kupili, zraven njega pa „ekspater" , Fajnik, naš nekdanji kaplan. Mi Slovenci smo i ju pozdravili in želeli, naj prideta od Nieder- j dorferja ven, da si podamo kot stari znanci roke, a šment, ni jih bilo 1 Šumi, ali nisi prinesel denarja za naéo živino? Fajnik, zakaj nisi prišel med naše slovenske žene, da bi j jim podal roko? Zakaj pa so se vama hličice I tresle ? Fajnik! Kaj pa Te naše žensko društvo srbi ? Saj imaš vendar rad ženske, in tu so te klicale! Zakaj nisi šel peš čez trg? Glej, Šumiju so Obirčani pripomogli k automobilu, za Te bi bile pa tudi naše žene skrbele, da bi bil šel med našimi rokami in nogami po „luft" iz Železne Kaple. Bi li ne bilo fletno, če bi se v Kapli zastonj „frkat" naučil. — Ve, trike frave, se pa tudi pripravite, da boste za kaplške berače skrbele, kajti naše kmetice za nemčurske berače nimajo več kruha in mleka Pokupile ste jim duše, skrbite še za njih telesa! In vi drugi, ki se delate socijalne demokrate 1 Zakaj niste rekli „Farju" ki ste ga imeli med sabo „Nieder mit den Pfaffen", kakor vedno kričite. Kaj ne, kdor je pošten in zvest svojemu rodu, temu vpijete „nieder". lzdajica, izmeček človeštva, to je pa za vas! O vas poznamo in vemo da „gliha vkup štriha" in da se „tat s tatom druži". Ni čudo, da so se naši fantje jezili na orožnike, ki so stražili pred Niedèrdorferjem, češ, kaj boste stražili te lanske „Mairavbarje". In vi, tržani, lanski „folksvvehrovci", ki ste se oborožili z bikovkami, nožmi in revolverji! Zakaj ste tekli pred golimi pestmi naših fantov? Vaj carjev in Kolerjev Toni, ali sta kaj hvaležna Vajinim tovarišem, ki so jo, ko sta bila vidva v sredi med pestmi naših fantov, po pasje odkurili iz Kaple. Ubili bi vaju lahko, ko bi vaju ne bili rešili Slovenci sami! Nazadnje pa proslavimo še tistih pet junakov, ki so se spravili nad dve — ženski. Fej! Sram Te bodi, Judež, ki imaš menda prusko ime: Rudi Rožič ! Taka so Tvoja dejanja — dejanja — izdajalca. Pripomnimo še, da so nas hoteli obiskati Celovčani. Do vrat Kaple so prišli, tam smo pa mi rekli „do tu sem in zdaj nazaj". Pet avtomobilov polnih se je zasukalo in jo odpihalo iz Kaple proti Miklavcu. Naše dečle so pa še danes vse zaljubljene v tiste „verfiihrerisch" lepe jezike celovških purgar-jev, katere ste jim ljubeznivo kazali. Nismo vedeii, da so naše dečle res tako lepe, da se jih je vam tako ljubilo, da ste že kar jezike ven moleli, ko ste jih komaj videli! Tržke frajlice ste nas nazivale divjake in „windische Kultur". A to še davno ni nič proti kulturi ki ste jo pokazali vi lanskega leta v maju. Divji smo in še bomo, če nam boste hoteli delati nemir in zgago na naših tleh. Prihodnji teden pa bodo imele kapelške „bešarce" žehto za „šnajctehlne", katere bodo nucaie 10. oktobra, ko bo, „O Du mein Österreich kaput, aube!" in ko bomo mi zapeli: Samo da je zmagala Jugoslovanska. Šumi in Fajnik pa prid'ta še kej! Obirčani so ponosni na svoj auto, Fajnik pa pridi „Fliegerkurs" delat! Dva litra "šnopsa dobiš, če gieš v nedeljo po drugi maši peš čez naš trg. No, pa srečno! Boroveljski okraj. Kapla na Dravi. Zdaj se je izvedelo, zakaj po dom. Zec tako leta okoli. Schumy ga je namreč postavil za to, da bo rekviriral v Spodnjem Rožu živino. Takoj po plebiscitu mora pripraviti za vsak teden 100 glav goveje živine za klanje. Od te bodo poklali za Celovec po 20 glav na teden, 20 glav bodo poslali na Zgor. Štajersko, 20 glav v Nemški Gradec, po 60 glav na teden pa na Dunaj v odškodnino za cuker, leder in podplate, obleko i. t. d., kar se je vzelo zdaj za podkupovanje dunajskim revežem od blaga, ki so ga poslali Amerikanci. Kapla na Dravi. Iz pisma, ki se je našlo, se vidi, da Zec ne bo rekviriral le živine za klanje, temveč, da bo rekviriral tudi tavžent krav- molznic in 300 lepih junic. Za plačilo bi imel po 500 kron od glave. Živina se bi plačevala po 4 krone do 4 krone in 20 vin. nemškega denarja za kilo žive vage. Krave in junice bodo šle za vojno odškodnino Italiji, Rumuniji in Srbiji. Stran 4. „KOROŠEC", dne 7. oktobra 1920. Štev. 79. Bilčovs. 160%! Pripeljal se je pred kratkim angleški član plebiscitne komisije. Neki našinec ga je med drugim vprašal, kdo bo zmagal. Anglež je odgovoril, da to ni stvar komisije. Naš mož pravi, da se Nemci hvalijo, da bodo dobili 75%, Anglež se začne na ves glas smejati, in ko mu je naš mož rekel, da Nemci ra-čunijo na 90%, če bo dobro Šlo, reče Šaljivo: „In če bo še bolje šlo, bodo dobili pa 100%!" Tako torej sodijo člani antantne komisije o „slavni" nemški zmagi pri glasovanju. Torej ne bojino se, zmaga je naša! Se bolj jo je po-gruntala neka ženska, menda iz Svetne vasi, ki je rekla: „Wir haben 160%!" Šmarjeta v Rožu. Mladi Šelander, po dom. Fronc, ima doli pri Nemškem Gradcu na Štajerskem brata. Ta brat mu je tako pisal: „Slišal sem, da delijo zdaj. Nemci pri vas žito. To žito je bilo odvzeto s pomočjo bajonetov tukajšnjim kmetom. Imeli so ga pripravljenega za seme. Zdaj so vsi obupani. Nazadnje je pristavljeno: »Dragi brat, rotim Tebe in vse znance, da ne jemljete žita, ki je poškropljeno s solzami naših kmetov"! Dnevne vesti. Slovenci! Zelenih lepakov, ki so jih nalepili Nemci, ne trgajte s hiš. Bo večji špas gledati, kako jih bodo morali trgati Nemci sami, ne samó s svojih hiš, ampak tudi z naših, ko se vrne naše vojaštvo. Slovence in Nemce, ki so z nami, poživljamo, naj zaznamujejo v soboto proti večeru hišna vrata s kakšnim belim znakom. Zakaj to, boste že videli. Pozor Korošci! Nemške hranilnice in posojilnice že nekaj časa ne izplaču- jejo naloženega denarja, ker računajo s tem, da bodo po plebiscitu plačevali mesto naših nemško avstrijske krone. Ker svoj čas niso zamenjale denarja, imajo več milijonov izgube. Naša vlada jih bo prisilila, da plačajo vse v našem denarju. Kdor hoče zgubiti dvi* tretjini premoženja, naj glasuje za Nemško Avstrijo. Mestna hranilnica v Velikovcu je zamenjala samo blizu 15.000 K svojega denarja za jugoslovanski denar. Ima torej vei miijonov v nemškem denarju. Samo Jugoslavija reši vlagatelja gospodarskega poloma. Nemci vozijo pohištvo v cjn# B. Iz Roža, pa tudi iz Podjune prihajajo poročila, da vozijo Nemci ponoči svoje pohištvo v cono B. Podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo. Heimatsdienst za naš dinar. Ker rabijo nemškutarji za podkupovanje mnogo nagega denarja, ker nemškega nihče noče, je vrednost avstrijskih bankovcev še bolj padla. Danes se je dobilo v Velikovcu že 100 nemškoavsti. kron za 34 naših. Korošci! Ne dajte se o s t ra š it i! Mi vemo, da bomo zmagali! ♦ H ♦ S * ♦ i Najlepši izlet na Koroško jč na Klopinjsko jezero. Vse leto odprt Hote 1. Izvrstna oskrba. Sanka-lišče in drugi zimski športni prostori v pripiavi. ♦ i n ï Občinski glasovalni odseki za plebiscit so bili postavljeni v sledečih spodaj imenovanih krajih. Vsaka oseba se dan ob delavnikih, dop. Iineobčinskagagla-sovalnega odteka Kriva vrba Št. Peter na Gori Gospa Sveta Annabichl Št. Peter p. Celovcu Št. Martin p.Celovcu St. Rupert p.Celovcu Trdnja vas Dhorše Dole Št. Tomaž Žrelec Tigrče Otmanje Mostič o M o tJ v > o l'iil* «u 1/rBMi« V smislu odloka dei«lue vlada za Kranjsko" v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10_V.'5, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 2S. julija 1JW9., št. imajo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašič« in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogistl in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni predmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 2SJ«)I. Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobit«, ga aaročit« po pakti. 5 zavajat Mastina stan« K 30*90 poštnin« prosta na dom. Mazilo zoper carje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, tišaj, srbečico, koine bolezni in izpuščaje; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velja po poŠti 12 K 50 v. ekarnar Ljubljani (Slovenija) Tnikoei I ) zraven rotovža. | Pozor! urar. Pozor! Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sisteme. Potrudil se bom, da ustrežem si. občinstvu hitro In zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpai, urar, Velikovec, v Carfovi hiši. Tolefon St. 1 (interorban). Centrala Maribor Mestni trg Št. 141. Račun poJtn. tek. urada SHS v Ljubljani: 11.6 =================== Podružnica Murska Sobota sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akki'editivi na vsa tu- in inozemska mesta. Podružnica izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Blagajna je odprta od Vs do 12- ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne). Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno. I«nJ«»n « ItorxtxortilH. — l'i'«) IU > I. — Tl«k« M. 3S»»:> » « VoHlrov«co