Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
epi««, v oceno poslane knjige itd. je poSiljati «eno na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je poSUjati franko.
Učiteljski TovariS izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . I O'— K pol leta .... 5*— „ četrt leta .... 2'50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat	14 h
„ „ „ dvakrat . 12 „ it »t » trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teieion št 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb ]e plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacite, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
3
Petindvajsetletnica
Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
^ Spominski spis. ^
Sestavil L. JELENC.
Ta krasno opremljena knjiga z bogato in velezanimivo vsebino je izšla v proslavo Zavezine 25 letnice. — Na naslovni strani originalna risba strokovnega učitelja Dragotina Humka. — V tekstu 10 ilustracij. — Cena: broširanemu izvodu 3 K, elegantno vezanemu 4 K, s poštnino 30 vin. več.
Vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica, ki se zanima za delo naše organizacije, naj si to knjigo naroči. Naroče si jo naj vse naše organizacije in knjižnice. Zaloga ni velika, zato hitite z naročili!
Naroča se pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska == ulica štev. 6.	=
J\
Važna razsodba upravnega sodišča.
Tovariš Radosllav Knaflič, nadučitelj v Dobju na Štajerskem, je s svojo samo slovensko pisano pritožbo na c. kr. upravno sodišče na Dunaju na obravnavi dne 11. oktobra 1913 dosegel, da so se vse na-redbe naučne uprave glede njegovega premeščenja iz službenih ozirov kot nad-učitelja s trirazrednice na Gorici za nadu-čitelja na 4 razredtiico v Dobje razveljavile. in je upravno sodišče izreklo sledeča načela:
1.	Pri premeščanju učiteljstva na Štajerskem ie bistveno potrebno sodelovanje doticnega okrajnega šolskega sveta na podlagi1 sejnega sklepa; predlog samo predsednika okrajnega šolskega sveta brez sklepa seje ni predlog v smislu zakona.
2.	Predsedniku, okrajnega šol. sveta, glavarju Mullerju, ni bila dana nobena
nujna potreba, staviti takšen predlog, temveč je bila njegova dolžnost dati to v pešajo seji okrajnega šolskega sveta Gor-njegrajskega.
3.	R. Knaflič ni bil dolžan se izpodbijanim nezakonitim naredbam deželnega šolskega sveta, oziroma naučnega ministrstva podrediti; zakaj v ravnanju deželnega šolskega sveta sta manjkala oba v zakonu predpisana pogoja1.
4.	Vsak učitelj ima pravico se proti nezakonitemu premeščenju pritožiti na višjo oblast.
Obenem je tovariš R. Knaflič s svojo slovensko spisano pritožbo prekucnil ono nizko naziranje med1 Slovenci1, češ, da se s slovenskim jezikom ničesar ne doseže. Uprav zaradi njegove slovenske vloge jc odposlalo naučno ministrstvo k obravna vi slovenščine zmožnega zastopnika, ministrskega tajnika Vobelo. k,i mu je v prijaznem zasebnem slovenskem pogovoru na1 njegovo vprašanje omenil, da Slo-
venci v svojih vlogah na naučno ministrstvo redko uporabljajo svoj materni jezik.. Pritožnik Knaflič je namreč svojo pritožbo na Dunaju osebno zastopal.
Z razsodbo upravnega sodišča ie dosegel tovariš Radoslav Knaflič moč. staviti na deželni šolski zaklad svoje zahteve po odškodnini glede vseh selitvenih tro-§kov. postranskih dohodkov in do pobotanja druge škode, kakor je bilo to v »Uč. Tovarišu« meseca II. 1913 priobčeno.
S to razsodbo je na Štajerskem' deželnemu šolskemu svetu premeščanje učiteljstva na ta nezakoniti način enkrat za vselej ustavljeno ter je z njo tovariš Knaflič zavaroval učiteljstvu in okrajnim šolskim svetomi njihove tozadevne zakonite pravice. Po analogiji velja to tudi za vse one dežele, ki imajo enake določbe kakoi Štajerska.
Kadar bo izdana pismena razsodba, se bo ona v »Učit. Tovarišu« dobesedno priobčila. na kar se vse učiteljstvo. k rajni in okrajni šolski sveti opozarjajo.
Tovarišu Knailiču na tem odličnem uspehu, ki bo v korist vsemu učiteljstvu, naše iskrene čestitke1!
Z Goriškega.
»Tovariševo« uredništvo ie k zadnji peticiji našega deželnega društva dostavilo sledeče opomnje: 1. Nam' se te zahteve ne zde pravilne. Organizirano učiteljstvo ne sme niti za las popustiti od zahtev vsega avstrijskega učiteljstva. ki hoče in mora imeti svoje plače enake plačam državnih1 uradnikov. S popustljivostjo v teh skupnih zahtevah je kršena solidai-nost in ie boj silno otežkočen! Kaj poreče naša Zaveza in: slovanska Zveza? 2. Sklicujte se na § 56. drž. šolskega zakona!
K prvi opomnji omenjamo, da se s temi začasnimi zahtevami za to zasedanje deželnega zbora goriško učiteljsko društvo ni odreklo1 skupni zahtevi vsega avstrijskega učiteljstva za enake plače z državnimi uradniki. Formuliral' je društven odbor te predloge le zaradi začasne regulacije, da se zenačijo dohodki vsega
učiteljstva v eni in isti deželi z ozrom na draginjske doklade v italijanskih okrajih ter na petletnine mlajšega in starejšega učiteljstva. To je le prvi korak v našem boju, da se odstranijo dosedanje diference v plačah učiteljstva enega okraja proti drugemu in pa krivične petletnine, ki niso' bile urejene, odkar obstoja učiteljski sta» v pokneženi grofiji Goriški-Gradiščanskl, s pravičnim merilom. To' ie začasni minimumi, da smo opozorili naše deželne oče^ te na krivice, ki se gode starejšemu učiteljstvu in — kar moramo pribiti ravno zaradi draginjskih doklad — tudi slovenskemu učiteljstvu. S temi predlogi se torej zenačijo učiteljske plače samo v naši1 deželi. ker vsaj učitelji ene dežele moramo poudarjati1 z demokraško himno: »Bratje vsi enaki smo!« — saj nam reže kruh z enako neusmiljenostjo (! v peticiji ravno zato z usmiljenostjo) en in isti gospodar, t. j. deželni zbor. Končno1 nas pa tudi ob-lagodarjajo z enakimi dolžnostmi in nam kratijo enake pravice! S tem izvajanjem torej so opravičene zahteve v peticiji pod točko 1. in 2.
V točki 3. zahteva peticija 351etno službovanje, ki je utemeljeno že v osnovni državni šolski postavi v § 56. ki se glasi: »Vsi stalno nameščeni učitelji in podučt-telji. ki imajo izpričevalo učne usposobljenosti' in tako tudi njih vdove in sirote imajo1 pravico' do1 pokojnine ter naj se v tem oziru z njimi sploh ravna po tistih pravilih, ki veljajo za državne uradnike; pri tem je treba šteti tudi tisti čas. katerega je kdo. dovršvvši preizkušnjo o učni usposobljenosti, prebil na javni šoli začasno nastavljen.
Ta § pač govori tako jasno, da bi lahko danes nastopili s polno pokojnino vsi učitelji v deželi, ki so dovršili 35. službeno leto. Dežela bi jim po teh določbah morala določiti polno pokojnino, ali pa bi' jo tirali do c. kr. upravne sodnije. ki bi gotovo prisodila zmago učiteljstvu nad deželo, ki tako po mačehovsko skrbi za svoje najboljše otroke. To mora sedanji deželni zbor tudi priznati, ker drugače se ne more otresti tolikokratne obdolžitve, da skrbi
LISTEK.
f Miloš Meklin.
Dne 21. septembra t. 1. je umrl v Središču na Štajerskem' po kratki, bolezni absolvrrani učit. kandidat Miloš Meklin, doma iz Bistrice pri Pliberku na Koroškem. Zdrav in vesel je šel od doma na obisk k svojemu prijatelju in tovarišu Frideriku Vennigerholzu v Središče. Tukaj' je zbolel in nenadoma umrl. Dasiravno je umrl Meklin daleč od svojcev, so mu v Središču 'vendarle priredili lep in časten Pogreb. Iz Maribora so prihiteli na pogreb v spremstvu prof. Schmoranzerja in Dru-zoviča njegovi bivši tovariši učiteljiščniki v obilnem številu. Pri hiši žalosti so mu zapeli dbimači' pevci, ob odprtem grobu Pa njegovi tovariši. V slovo mu je govoril ob grobu tovariš nadučitelj Anton Kosi besede, ki jih priobčujemo v naslednjem: Odprta1 noč in dan so groba vrata, al' dneva ne pove nobena prat'ka.
Prešeren.
Tako stojimo tudi mi danes ob odpr-tem grobu mladeniča, absolviranega učit. kandidata Mihaela Meklina, ki je v najlepši dobi svojega življenja moral zapustiti svet. Pokojnik ni bil naš faran. a bil Je naš po duhu in mišljenju, rojak iz Koroške. ki je šele pred' kratkim prišel k
nam v Središče, da se tukaj malo okrepča in oddahne v družbi milega mu prijatelja po dobro prestanem učiteljskem izpitu. Toda — čudna so pota božje previdnosti
—	namesto razvedrila, namesto zemeljskega počitka je našel1 mladi prijatelj naš
—	smrt, ki je začetek večnega počitka«, in danes ga polagamo1 v hladni grob. z njim pa tudi vse njegove blage naklepe, vse upe in nade. ki jih je gojil mladenič v idealnem svojem srcu.
Ni bila to teža let, ni bil to dih starostne utrujenosti, ki je vrgel dragega pokojnika na mrtvaški oder — kakor udari ob hudi uri strela v kvišku molečo mlado jelko ter jo raztrga od vrha do tal. tako nam: je nemila smrt s kruto svojo roko pograbila našega Meklina uprav v dobi, ko bi se začelo šele njegovo plodonosno delovanje'. v dobi, ko se je šele začel zave-, dati, kako lepa. kako vzvišena, pa tudi težka naloga ga čaka kot učitelja naroda; ki mu je bil iz vsega srca vdan.
Mladi, tako mlad je moral od' nas. zakaj uprav danes, ko izročamo njegove zemeljske ostanke materi! zemlji, uprav danes bi dovršil blagi pokojnik 19. leto svojega življenja.
Pomanjkanje in beda je spremljala našega Meklina po vseh potih njegovega sicer kratkega, a izkušeni polnega življenja, zakaj starši njegovi1 ga niso mogli tako podpirati, kakor bil bilo to želeti — toda
vkljub temu je ostal dragi pokojnik vedno zgledno pošten, marljiv, pa tudi idealen dijak, ki so ga čislali njegovi profesorji, ljubili njegovi tovariši-sošolci. Dokaz, kako jako je bil pokojnik priljubljen pri svojih profesorjih in tovariših, je dejstvo, da sta dala pokojnemu svojemu učencu zadnje spremstvo dva gospoda profesorja iz Maribora in da je prišlo svojemu tovarišu iz-kazat zadnjo čast lepo število učiteljiščni-kov.
Ko bi ne bili službeno zadržani1, bi gotovo prišlo še več bivših njegovih učiteljev, tako tudi katehet pokojnega svojega učenca gosp. prof. Vreže. Zadnje imenovani gospod ie poslal, ker mu na noben način ni bilo mogoče priti, pismo, naslovljeno na prijatelja pok. Meklina, pri katerem je dobri mladenič izdihnil svojo blago dušo'. Odlomek tega- pisma se glasi:
Torej je vendarle res, kar se mi je vkljub dvojnemu brzojavu še zdela le strašna sanja. Sedaj po sprejemu Vašega ekspresnega pisma pri žalovanju koroških njegovih sorojakov, ki so mu že prišli svojo srčno bolest razkrivat, in ko slišim, da se je tako1! odločilo deset dijakov — Korošcev in okolo 12 štajerskih njegovih prijateljev k jutrajšnjemu njegovemu pogrebu. sedaj pa uvidim s solzami v očeh in trepetajočim srcem, da nam ie bleda smrt res pokosila prekrasno razvito cvetko — obetajočo nam najlepši sad, milega in
vselej srčno ljubljenega gojenca — učenca Miloša Meklina. moža, ki je vkljub mnogemu pomanjkanju ostal vedno marljiv in zgledno pošten dijak in kronal svojo mla-deniško dobo s temi. da je dne 10. julija t. 1. dostal zrelostno izkušnjo skoraj z odliko. Težko mi je tako, da tega v pripro-stem pismu pač ne morem razkriti, toda tolažim se z mislijo in v živi veri. da ljubi Bog že najbolje ve, je li za Miloša boljše, da nastopi delo pri ljubi mladini ali pa da gre tako zgodaj že zauživat večno plačilo v družbo sv. Alojzija in sv. Stanislava in molim: »Zgodi se Tvoja volja,, kakor v nebesih, tako na zemlji!« — Bog daj rajnemu Meklinu večni mir in pokci in večna luč mu naj sveti, nai počiva v miru. Moliti hočem posebno jutri z Vami vred. da se spočije od svojega truda in da se nad zvezdami, ker križ nam: sveti govori, zopet srečno in veselo snidemo.
Z Vami1 in z vsemi pri pogrebu g. Meklina zbranimi srčno žaluje pozdravljajoč Vas rajnega blagega učitelja Mil. Meklina profesor in dušni pastir Jan. K. Vreže.«
Da, nad zvezdami bo bival Tvoj duh odslej, mladi prijatelj: naš. otrdi boš užival srečo trt blaženost po prestanem svojeml trudu, po prestanem svojem trpljenju, saj nas vodi trpljenje v večno radost, smrt pa nam kaže pot v zarjo večnega življenja. Počivaj mirno, počivaj sladko! Z Bogom!
.....
It
I'


"
1
■


lli;
l|ii |est
i; i|iM
I
ii;|i
Iii



naša dežela po mačehovsko za svoje uči-telfstvo.
Tudi k točki 4. nekoliko besed, da bodo vsi tovariši vedeli, kako je prejšnji1 deželni zbor sestavljal zakon, ki upošteva stanarino v pokojnino. Namenoma je tako skrpucal ta zakon, da ne bo nikdar predložen v sankcijo, ako se ga ne popravi v smislu vladnih zahtev. Skoraj gotovo bo moral romati zopet v plemim deželne zbornice, kjer ga morajo prikrojiti po vladnih določbah. Tudi to ie bilo potreba povedati sedanjim deželnim očetom, ki baje imajo boljšo m resnejšo voljo urediti učiteljske plače. Koliko učiteljev čaka z nestrpnostjo te sankcije? Opravičenost takega zakona je sama po sebi umljiva. Saj vendar mora imeti streho nad1 seboj tudi učitelj, ki je štirideset ali v smislu § 54*. osnovnega državnega šolskega zakona 35 let služboval v javni službi v blagor občine, dežele, države in svojega naroda. Kolika usmiljenost (!) se zrcali v dosedanjih naših deželnih zakonitih določbah, ki odrekajo učitelju stanovanje (ali stanarino) podi krščansko streho, ko je izčrpal pri vzgoji mladine vse Sfvoje telesne in duševne moči. Radovedni smo, ali bomo mogli reči tudi tem deželnim poslancem. »Src nimajo!« Upajmo, da ne!
Končno v 5. točki peticije zahtevano zvišanje stanarin je umljivo samo ob sebi. Sam predsednik deželnega društva, tovariš Bajt. mora plačevati za stanovanje večjo najemnino, nego prejme po svoji plači za1 stanarino.
Toliko v pojasnilo, da se ni s to društveno peticijo kršilo stanovske solidarnosti v smislu zahtev naše Zaveze, slovanske Zveze in vsega avstrijskega učitelj-stva. Opozorilo se ie naš novi — in baje po srčnem čuvstvovanhi plemenitejši deželi zbor — na nekatere krivice, kr se gode učitefrstvu njegove dežele, da jih odpravi in da dokaže, da oklepa vse svoje učiteH-stvo z enako Ijubeznifo in da ustvari enakost v njegovih plačah! Na uspehe našega stanovskega boja smemo upati z vso gotovostjo. ako sklenemo svoje vrste in vstopijo v naša okrafna in deželno društvo vsi — prav vsi učitelji in učiteljice do zadnjega člana našega stanu v vsi deželi. V stanovskih zborovanjih Pa več ognja in pozitivnejšega dela za naše pravice m v ta namen: »Vsi na krov!« Morali bomo prirediti shod vsega deželnega učiteijstva slovenske rn italijanske narodnosti, povabiti vse deželne poslance in glasno manifestirati naše pravice in težnje vsega avstrijskega učiteijstva. ki solidarno zahteva enake plače z državnimi uradniki. Tako napravimo in naša Zaveza v družbi z slovansko Zvezo in avstrijskimi »Zvezami« poreče, da smo goriški učitelj) hrabri bojevniki za svoje pravice. V ta namen pa tovariši in tovarišice: »Na delo povsod, v domačih vaseh, tudi pri politiki in sodelovanju pri našem časopisju! Le za-vihtite peresa vsi in z uma svetlim mečem dosežemo naše stanovske pravice v polni meri!«	__'
Iz naše organizacije.
SKUPNE ZADEVE.
Zveza slovanskega učiteijstva v Avstriji je imela 19. in 20. avgusta na Dunaju svojo odborovo sejo. Navzoči so bili: predsednik M. Hajny, predsednikovi namestniki Peter Skalicky, Stan. Nowak, Marjan Jakymovskyj. tajnik Jos. Zavoda, blagajnik Ivan Stranskyj, člani odbora: Jos. Smrtka, B. Skala, Vinc. Erbenova (za B. Zelinkovo), Hub. Vitkovič. Gabriel Skalmach. dr. Henrik Karanek. Julian Smulikordsko. Josip Bron. Szado. Luka Jelene, Jan Ludviček, Ante Opašič. poklicani referenti Kamil Buzek in Josip Hav-lik in gosti Fr. Kučera iz Sudic na Morav-skem, in Mi'hajlo Senycia iz Sytichove v Galiciji.
Predsednik M. Hajny otvori sejo. izrazi svoje veselje nad tem. da so navzoči vsi člani odbora. Objasni. zakaj ni bilo mogoče izvesti prvega sklepa. - da bi se seja odbora vršila v Ljubljani; zborovanje Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev je bilo prestavljeno na september, ko se v Galiciji že poučuje, tako da bi se poljskim in ukrajinskim zastopnikom ne bilo mogoče odborovih sej udeležiti in zato je bila seja določena na Dunaji Sešli smo se v dobah, ko so slovanska obzorja mračna. Zjasnilo se je sicer nekoliko na Balkanu, zato pa v naši diržavi slavt absolutizem nad slovanskimi narodi svoje orgije; poleg koirrisarijata na Hrvaškem je uveden tudi komisarijat na Češkem in pripravlja se tudi za Istro; potom absolutizma se namerava slovanske narode potlačiti k tlom; zistem, ki vlada sedajo ima za vse bolezni en sam tek. Svetle točke so zmage naprednih strank na Moravskem in narodne na Goriškem; to nam daje upanje. d'a se tudi na Kranjskem posreči zmaga napredka. Na Dolenjem Avstrijskem grozi uzakonitev Koliskovih pred-
logov in treba bo prav previdnega in vztrajnega dela. da se to prepreči. — S pristopom ukrajinske organizacije v Bukovim in poljske organizacije v Šleziji v Zvezo, obsega ta sedaj vse slovanske deželne organizacije razen1 Dalmacije, kjer sploh nimajo deželne organizacije. Predsednik se je po odborovem sklepu pogajal z dalmatinskimi tovariši obeh strank, s starimi in mladimi; dobil je zagotovilo, da bo organizacija tekom leta osnovana, do sedai se to še ni zgodilo, morda le zaradi osebnih nesporazumljenj. — Letos je praznoval 60letnteo prvi predsednik zveze. tov. Josip Cerny. Poznate njegove zasluge in gotovo soglašate, da se mu pošlje pozdravno pismo (odobravanje). Tudi naš podpredsednik dobri Peter Skalicky in tajnik Jožef Zavoda sta slavila lani svoji 601etnici. Tudi njima častitamo. Podpredsednik tov. Stan. Nowak je bil za svoje zasluge imenovan za1 častnega člana poljske organizacije; čestitamo mu iz vsega srca. Prihodnje dni zboruje v Zagrebu Savez hrvatskih učiteljskih društa-va in Hrvatsko-pedagoški književni zbor. Gotovo soglašate, da se jim pošlje pozdrav. (Odobravanje.)
m
I. Tajni kovo poročilo.
Tov. Josip ZavOdä je podal naslednje tajniško poročilo: Zveza slovanskega učiteijstva v Avstriji združuje razen Dal-matincev skoro vse slovansko učiteijstvo kraljestev «in dežel, ki so v državnem zboru zastopane, po številu 26.628. V zvezi se nahajajo naslednje učiteljske organizacije:
1.	Zemsky Ustfedni Spolek Jednot Ucitelskych v kräl. Českčm 8728 članov.
2.	Zemskä Ustfedni Jednota učiteL-stva meštanskych škol českych v kräl. Ceskčm 1200 članov.
3.	Zemskä Ustfedni Jednota Uöitelek v kräl, Českčm 1400 članov.
4.	Ustfedni Spotek Jednot Učitel-skych na Morave 6054 članov.
5.	Zemskä jednota1 učitelstva meštan-skych škod na Morave 400 članov.
6.	Ustfedni spolek českčho učitelstva ve Slezku 440 članov.
7.	Jednota českčho učitelstva v Dol-nich Rakousich 50 članov.
8.	Krajowy Zwiazek Nauczyoielstwa Ludowego v Galicya. Krakow 4963 članov.
9.	Vzajemna Pomič haličinskih i bu-kovinskih učiteliv i učitelok. Lviv 900 članov.
10.	Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani 1522 članov.
11.	Narodna Prosvjeta. Istra 191 članov.
12.	Polskie Towarzystwo Pedago-giezne v Cieszyme 508 članov.
13.	Vilna Orgawizascyja ukrajinskoho učitelstva na Bukovyni 272 članov.
Zveza kot mogočen izraz solidarnosti slovanskega učiteijstva gre za najvišjimi smotri teženj slovanskih narodov; stoji na straži za vsestranost kulturnih njihovih delavnic — šol — in se poteza za neodvisnost učiteijstva po znanstveni, stanovski, predvsem pa materialni. Na občnih zborih si stavlja nove smotre in z vztrajnim delom v odboru in v posameznih udčleženih deželnih organizacijah se izkuša približati postavljenemu idealu.
Na zadnjem občnem zboru delegatov v Krakovu dne 23. julija 1912 so se obravnavala sledeča vprašanja: 1. O višji učiteljski izobrazbi. Po temeljitih izvajanjih referenta tov. B. Skale, ki je utemeljeval to kardinalno zahtevo slovanskega učiteijstva. je bila sprejeta odgovarjajoča resolucija. h kateri se je pripojila druga, ki zahteva svoboden razvoj vsega šolstva vseh avstrijskih narodov v njihovem' materinem jeziku.
2. O definitivnosti okrajnih šolskih inšpektorjev je referiral' tov. P. Skalicky. in sklep občega zbora je bil za daljše korake merodajen. Ker je vprašanje definitivnosti okrajnih šolskih inšpektorjev sposobno, da globoko in škodljivo poseže v narodnostne razmere slovanskega ^ šolstva, zato ji je Zveza obenem s Ustfedm radou českych zemskych posvečala kar največjo pozornost. Obe korporaciji sta izdelali skupno predlog s temi glavnimi zahtevami: a) Izbera Okr. šol. nadzornikov izključno iz vrst učiteijstva. ki mu je zniana praksa na ljudskih in meščanskih šolah; b) konkurzno postopanje pri imenovanju; c) soudeležba plenuma tozadevnega okrajnega šolskega sveta; d) obveznost terna, ki ga predlaga okrajni šolski svet; e) oddeljenje administračne stvari od didaktično-pedagoške. Ta predlog je v parlamentu naučnemu odseku predložil in zagovarjal poslanec tov. Al. Konecny. Prav podoben predlog je prinesel v odsek tudi nemški soc. demokrat Glöckel v spo razumni' z Nemško - avstrijsko učiteljsko zvezo; razlika je bila samo v tem. da je Glöcklov predlog zahteval definitivo in to naenkrat pri vseh. Proti tem predlogam je tu vladna predloga, izdelana od
prvega referenta posl. Kasperja. ki pobija vse naše zahteve in izroča imenovanja okrajnih nadzornikov v roke naučnega ministra s pridržkom, da bi ta mogel de-finitivno nastaviti le tega, ki ga spozna za vrednega. Ta poslednja točka je. ki zbuja pozornost. Pri poimenskem glasovanju o teh predlogah je glasovalo 24 članov naučnega odseka za definitivo. in le 6. od teh 5 čeških in 1 okrajinski. jih je glasovalo za provizorij. Tudi vsi izpre-minjevalini predlogi, ki so jih' predlagali naši prijatelji, so bili dosledno zavrnjeni, edino zahteva, da bi inšpektorjem za pisarniška dela bila prideljena pomožna sila in da bi inšpektorji imeli posebno funkcijsko doklado. je bil sprejet vkljub odporu zastopnika finančnega ministrstva. Nadzorniško vprašanje še ni rešeno, ker ni konečno obravnavanje o njihovem materialnem položaju. Zveza je storila vse, kar je mogla. Resolucijo krakovskega občnega zbora je predložite posianiškim klubom v državnem zboru. Sestavljen je memorandum, ki se je poslal vsem članom naučnega odseka s prošnjo, da bi se pri rešitvi tega vprašanja upoštevali interesi šol. Dne 13. julija so osebno intervenirali tov. preds. M. Hajny s članom odbora tov. Gab. Stolmachom in zastopniki Polskiego Towarzystwa Pedago-gyznego v Tešinu pri novem referentu posl P. Londzini v Tešinu. — 4. Četrta točka občnega zbora v Krakovu, o iz-premembah državnega šolskega zakona z 1. 1869 in 1883. ki je naročila odboru: napraviti vse potrebne korake, da bi vsi državni poslanci delali na skorajšno izpre-membo § 55. drž. šolskega zakona v smislu sklepa naučnega odbora državnega sveta, ife bila predmet intenzivne Oskrbi predsedništva Zveze, ki je porabil pomladansko zasedanje državnega zbora in pismeno prosil vse slovanske poslance, da bi delali za pretres finančnega načrta, ki bi omogočil izpolnitev zahtev učiteijstva po ureditvi plač, ki bi se zlagale z dohodki, državnega ¿ulradništva istovrstne izobrazbe. Deželne organizacije, ki so združene v Zvezi, bi naj podale dO konca šolskega teta 1912/1913 predloge za izpre-mernbe omenjenih državnih zakonov. — 5. V slučajnostih se je obravnavalo tudi o ustanovitvi skupnega zdravilišča na Rabu. O tem vprašanju se bo še natančnejše poročalo.
Predsedništvo zveze je imelo 25. novembra 1912 sejo na Dunaju v prisotnosti 7 članov (Hajny. Skalicky. Jakymov-skyj, Stronskyj, Skala, Ludviček, Klado va). Obravnavalo se je: 1. O stanju češkega šolstva v Nižji Avstriji, posebno na Dunaju, kjer rohni nemški šovinizem proti vsemu slovanskemu šolstvu. Ako se sprejme Koliskov predlog, tedaj grozi nevarnost ne te češkemu šolstvu, temveč bi bila onemogočena ustanovitev vsake druge slovanske šole na Nižjem Avstrijskem. posebno na Dunaju, četudi to vidno nasprotuje členu 19. osnovnega drž. zakona iz leta 1867 in § 6. drž. šolskega zak. z leta 1869. Izdelan je bil obširen memorandum. podprt s statističnimi podatki o narodnostnih razmerah na Nižjem Av-srijskem sploh in na! Dunaju posebe in oddan slovanskim klubom' za vse njihove poslance s prošnjo, da bi tem razmeram posvečali posebno pozornost in tako odvrnili nevarnost uzakonjenja Koliskovega predloga. Izjava predsedništva Zveze o brutalnem ravnanju dunajskega magistrata proti češki šoli v III. okraju se te poslala vsem učiteljskim časopisom. — 2. V smislu krakovskih sklepov se je obravnavalo o znižanju cen na železnicah za učitelje ljudskih in meščanskih šol. 2e v Lukačovicab je utemeljeval teta 1910 to zahtevo tov. Jakymovskyj. Od te dobe dela to Zveza in Ustredni rada českych zemskych "organizaci za njeno udejstvl-tev. Izdelana je bila peticija na železniško ministrstvo in za tri: druga ministrstva1: vojno, domobransko in naučno. Odgovor ministrstva železnic se glasi, da se znižanje voznine ne dovoli. Vojno ministrstvo je sporočilo, da ie prošnjo odstopilo ministrstvu železnic (za to ga nismo prosili, temveč za podpiranje naše prošnje). V drugi polovici države uživa uči-teljstvo precejšnje ugodnosti. — 3. Tretja točka obravnavanja na Dunaju je bil sklep o akciji za izpremembo § 55. drž. šolskega zakona in za sanacijo deželnih financ. Stanje učiteljskih plač na Češkem je orisal tov. B. Skala in P. Skalicky. razmere v Galiciji tov. M. Jakymovskyj in Iv. Stronskyj. Sklenilo se je intervenirati skupno s predsedništvom nemške Zveze pri ministrsikernjuf predsedniku grofu Stiirgkhu in pri poslanskih klubih, kar se je drugi dan tudi zgodilo. — 4. Za člana Zveze ie bila sprejeta organizacija ukrajinskega učiteijstva v Bukovim: Vilna organizacija ukrajinskoho učitelstva na Bu-kovyni. — 5. Polskie Towarzystwo Pe dagogične v Cieszu-Nie je bilo naprošeno, da bi svojo prošnjo za sprejetje v Zvezo, ki jo ie že enkrat napravilo, še en-
krat podalo. To se je že zgodilo. Zato predlagamo odboru, da bi Polskie Towarzystwo Pedagogiczne bilo sprejeto za člana Zveze in da bi sprejetje bukovin-ske organizacije bilo potrjeno. — 6. Blagajniško poročilo tov. Iv. Stronskega je bilo vzeto na znanje in v slučajih neporavnanih plačevanj storjeni potrebni koraki. 7. Za zbirke za ranjene Jugoslovane je prišla zahvala v imenu srbskega učiteijstva od tov. M. Stepanoviča iz Bel-grada, katero je predsednik sporočil — 8. Predlog tov. Vaška na zenostavljenje češkega in polskega pravopisa je bil dan v pretres Osrednjemu svetu čeških deželnih organizacij in kraj. Zwiazku nau-czyc. polskiego. Predsedništvo Zveze priporoča zenostavljenje. da se s tem ustreže potrebam najširših ljudskih vrst in da bi se jeziki napravili pristopnejši za druge narode. — 9. Obravnavala se je situacija slovenskega naprednega1 učiteijstva na Kranjskem, kjer je izpostavljeno najhujšemu preganjanju s klerikalne strani. Slovenska organizacija se poziva, da sestavi spominski spis in obljubljena ji je pomoč »Zveze« v sporazumu z nemško »Zvezo«. Spominski spis je že tiskan v slovenskem jeziku in tudi v nemškem prevodu, češki prevod ie pripravljen za na-tisk. Vsem organizacijam se je razposlal izvod1 slovenskega originala in delajo se priprave za daljše korake. — 10. Sklenjena je bila' odborova seja v Ljubljani.
__(Dalje.)
Književnost in nmetnost.
Utva in Mira: »Pravljice«.
Ocena. — Spisal: Ferdlo Plemič.
(Konec.)
V metričnem jeziku naše babice niso pripovedovale pravljic, a zato tem bolj poetično. V tej bajki pa bo otroka motila vrhutega hipno označena interkalacifia o Viharju in kraljičini. Poteg tega pa se burja ne rodi na Krasu. To je prirodna resnica.
Po številu je Mira več »-pravljic« podala. po vsebini pa mnogo manj. Snovi je v Mirinih proizvodih res ubogo mak». Po dejanju kriči otroška duša, a tu je v tem pogledu tako mailo. da se ti dozdeva, da stojiš pred širno Saharo. Besed pa — besed oelo morje! O dveh Mirinih »pravljicah« sem uvodoma že govoril. O vseh ne kaže tu govoriti. Edina ganljivo lepa je Mirina bajka o »podrtem boroycu« vkljub jezikovnim hibam in sentenci v prvi vrsti na strani 15. — Ali glede te bajke imama jaz isti pomislek, ki ga je izrazil kritik J. Wester v »Zvonu« (št. 6, teta 1913.) itn ki se glasi: »Personifikacij dreves otrok ne more dobro pojmovati, še mani pa kako se drevesa med seboj ženijo.« (Ocena P. Fleretove »Babica pripoveduje.«) Seveda kritiki govore, mladinski pisatelji pa pišejo. Zato bo treba nekoč res energično očistiti naše mladinske knjižnice sličnih »modernih« proizvodov. Jaz za svoj del rajši dam knjige željnemu, povesti lačnemu dečku sto mo-litvenikov v roke, ne gol i eno samo tako brezsenčno zbirko bledih, razvlečenih bajk ali povesti, ki niso ne krop ne voda. Odkod pa naj naša mladina vzame čvrsti mozeg v svojo duševno hrbtenico, če ji bomo podajali le tako bledolično pičo, ki še v črevljih ne de dobro?
Da se vrinem k Miri! Tudi ona proti prirodni resnici pripisuje mački »zlobne« oči. (Str. 77.) Uboga obrekovana in od mladinskih pisateljev krvoločno preganjana mačka! Vse je na tebi »zlobno«, »hinavsko«, »potuhnjeno«, »nezvesto«, »grdo« itd. Čudom se čudim, da imajo vkljub temu otroci mačke, posebno mlade mačke, še najrajši med vsemi štiri-nožci. Je l'i se mladinski pisatelji iz tega nočejo res prav ničesar naučiti? Ali pa hočejo mladinski pisatelji (vsaj nekateri) povsem zatreti mačji rod in potem sami loviti miši? Pustimo lepi živalci te njene državljanske pravice in ne smešimo se!
Toliko o vsebini »Pravljic«. A jezik? Tu smo pri velevažni točki, v kolikor se mi namreč zdi, da se je odbor družbe sv. Mohorja naravnost zaljubil v — recimo — »poetični« jezik teh pravljic. Podkupljen po tej »poeziji v prozi« je menda odbor družbe sv. Mohorja zapadel v ne-umevno sodbo, dla stoji pred delom emi-nentne poetiške vrednosti. To je zmota. Tako brezokusno se ne sme pripovedovati ne malim ne velikim. To takoj pribi-jem Jezik v pravljici bodi poetičen, da, all poezija naj se izraža v največji preprostosti, a ne v celih odstavkih metrično umerjenih stavkov, ki se brez vsega prehoda vrste z nevezano besedo, ker te namreč tamkaj pisateljici »poezija« pošla. Ali vse v verzih in kiticah, ali vse — in to je za otroka najbolje — v pošteni kranjski prozi! Ono »igračkanje« z verzi sredi proze pa te škodi okusu in umeva-nju, ter slovniški pravilnosti, ker poraja nestvore, kakor je tale:

Z večernega sprehoda še se mi vrnile niso in to me veseli ker kadar si pri meni majka (!) ti, najraje sama sem s teboj!« (Str. 6.)
To je tako silovito razvlečeno, da človek kar do sape ne pride. Taka mesta se rada ponavljajo, posebno pri Utvi, preobračajo naravni besedni red in prisilijo pisateljico, da naravnost greši proti slovnici. Stično brezokusnost si je privoščal Že kdaj likvidirani nemšiki »pisatelji« najslabšega spomina — H. Clauren. S to razvado, ki stremi menda za tem, da preplavi našo mladinsko književnost, treba enkrat za vselej obračunati. Pišite otrokom pesmi ali pa pustite verze pri miru ju pišite v vzorni prozi Siioer pa »Pravljice« šepajo še na teh le jezikovnih grehih:
Vprvo je tujk več negoli preveč. V vsakem mladinskem spisu je vsaka tujka nepotrebna, obsodbe vredna, ker otežko-ča umevanje in rodi v otroku misil, da Slovenca nimajo svojih besed. V «Pravljicah« pa tujke kar mrgole. Tu se omenja: princ (kraljevič), paž (dvorjančič), melodija (napev), muzikant (godec) in druge, ki jim dobro znanih slovenskih izrazov ne bom pristavil, n. pr. vagabund, baldahin, portal, fin, eleganten, uniforma, arkade, balkon, register in še cela vrsta sfičnih. Poleg tega strahoviti aparat tujih imen za cvetice n. pr. erika (vres), cikla-min (korček). encijan (svedrec), rododen-dron (rdeči sleč) itd. Pisateljici se menda ni zdelo vredno pogledati v kakšno slovensko rastlinoslovje. Poleg tega tuje sestavljenke, kakor »prikilometril je« ter nove skovanke in otroškemu ume vanju previsoki izrazi. Druga napaka je zopet, da v knjigi težko naletiš na samostalnik, ki nima pridevnika pred seboj. Za dokaz stran 52, kjer imajo (sicer tudi drugod še) nekateri samostalniki kar po dva, tri opi-sovalne pridevnike, n. pr. (v bujnih, sen-nih in duhtičfh gajih«, v »zlatem sol n onem svitu«, tanka, pestrobojfna halja« itd. To dela pripovedovanje sila dolgočasno. Nu in slednjič zadeneš ob take jezikovne škrli kakor so:
»Težkega vprašanja za ukrotitev zlih duhov... še ni rešila.« (Str. 8.) »Koprena sna«, »cel gozd« (str. 15), »pasja rožica« (Hundsrose = šipek!), »letenski dan«, »ljubavne sreče omote na žuželka« (str. 17) »na krilih od svile« (str. 33) itd. skoro vsaka stran.
Tu je trebiti in gladiti! Ne pa prisiljenih verzov spravljati v prozo. Sicer pa ie drugega igračkanja z »mehkim mahom« in »čopom čepice« tudi ravno zadosti v knjigi. O raznih plesih, in kako je plesalca odslavljati in drugo pa nas »Pravljice« prav dobro pouče. Privržka »zabit« ta »neumen,« se tudi do sitega ponavljata. Sploh — slog trd in okoren ter neslovenski, vsebine malo, pravljic skoro nič. Knjiga menda ni tu samo za to, da bomo morali otrokom na podlagi Cotičevih risb — sproti izumljati primernih pravljic. Sama bi morala kai podajati otroku, kaj tečnega, bodisi tudi bajnega. A ona leži pred nami taka, da me je strah njene praznote. Ne, to niso pravljice, in za otroke celo ne, naj reče kdorkoli karkoli hoče. Odbor družbe sv. Mohorja bi moral take spise. Preden jih natisne, dati v pretres šolnikom, menim ljudsko šolskim učiteljem, ki so v sodbi sicer »nemerodajni«, a vobče Pa zadenejo dobro. Potem bi marsikatera mladinska publikacija sprejela povsem drugo lice, preden bi prišla v one roke, ki jim je namenjena.
Govoril sem skoro preobširno, a govoril sem. ker mi je vprašanje mlad. književnosti priraslo k srcu. Sklepčno pritrdim, da sem1 govoril našim' knjižničarjem mlad knjižnic in ljudem dobrega Okusa. Kar tiče gotove »mladinske pisatelje« in odbore — to pa je drug križ. ki si ga jaz ne upam dvigniti.--
Srednješolski vestnik.
** Dante in Petrarca v Trstu. Tržaški mestni svet je svoj čas sklenil imenovati obe mestni gimnaziji po obeh laških pesnikih Dante m Petrarca. Namestništvo je Pa tozadevni ukrep mestnega sveta razveljavilo. V utemeljitvi te odredbe se glasi. da sta oba ta dva zavoda sicer mestna, a sta javna in imata enake prvice kot državne gimnazije. Po tozadevnih določilih Da je dovoljeno imenovati take zavode edinole s cesarjevim imenom ali pa z jmenom kakega drugega člana cesarske "'še. Tako se tedaj imeni Dante in Petrar-ca za enkrat še ne bodeti svetili na tržaških mestnih gimnazijah.
Politiški pregled.
* Nove vojaške zahteve. Vojna uprava zahteva: 1. Naknadni kredit 350 mili-'onov kron kot stroške za mobilizacijo, v, ^višanje rekrutnega kontingenta za mož. kar stane 50 milijonov. Od te
svote pride 11 milijonov kot prvi obrok v proračun za I. polletje 1914. 3. Gradnjo 4 novih dreadnoughtov in nekaj križark in drugih ladij za skupno svoto 426 milijonov. Ta svota naj se razdeli na 51etne obroke, katerih prvi se stavi v proračun za l 1914—1915.
*	Kranjski deželni zbor je razpuščen, in nove volitve se bodo vršile v mesecu decembru letos.
*	Štajerske deželne finance. Proračun za 1. 1914 na Štajerskem izkazuje okroglo 20,000.000 K deficita.
*	Energični nastop državnega uradni-štva za izvedbo uradniške pragmatike. V torek zvečer je bilo na Dunaju velikansko zborovanje delegatov avstrijskih držav-no-uradniških organizacij, da zavzamejo svoje stališče napram zavlačevanju službene pragmatike. Zborovanja se je udeležilo tudi mnogo državnih poslancev, več jih ie tudi govorilo. Na shodu je prišlo ponovno do jako burnih prizorov, in zastopnik vlade je parkrat zagrozil z razpustom shoda. Sprejeta je bila resolucija, ki izjavlja. da so avstrijski državni uradniki že siti igranja z njihovimi življenskimi interesi, zaradi česar zahtevajo od poslancev. naj takoj na prvi seji parlamenta ur-girajo vso zadevo in izvedejo razjasnjenje življenskesra vprašanja avstrijskih državnih uradnikov, sicer da si bosta morala vlada in parlament sama pripisati vse posledice nadaljnega zavlačevanja življen-skih interesov državnih uradnikov.
Učiteljski konvikt.
Darila. Klub narodnonaprednih deželnih poslancev ob zaključku kranjskega deželnega zbora 50 K. Učiteljstvo meščanske šole v Krškem 15 K namesto venca na krsto svojemu tovarišu Milanu Vršiču. Tov. Fran Erjavec, učitelj na Mislicah pri Divači 2 K kot kazen, ker se ni mogel udeležiti »Zavezinega« zborovanja. Hvala! — Letalna za L 1913: Nadučitelj Anton Pav-čič iz Kostanjevice. Hvala!
Kranjske vesti.
—r— Ruska šola za otroke. »Slovanski klub« je sklenil, da otvori v Ljubljani rusko šolo za otroke. Namen te šole je. da se otroci nauče cirilice in da se nauče čl-tati ruske knjige za otroke. Izkušnja uči, da se da v tem oziru pri mladini doseči lepih uspehov. Otroci se jako radi uče sorodnega jezika in z lahkoto premagajo prve težave cirilice. Citanje lepih ruskih pravljic, ki jih lahko razumejo, pa iim dela veliko veselje. Doslej smo pitali našo deco z nemškimi »Märchenbücher«. Odkrijmo jim bajni slovanski svet. ki je mnogo lepši od nemškega. Znanje cirilice postaja v današnjem vsakdanjem življenju vedno večje važnosti. Potrebuje jo inteligent, trgovec, obrtnik. Cim prej se je otroci nauče — tem bolje. Ponos Slovana zahteva, da pozna cirilico. Zato upa »Stov. klub«, da bo mnogo staršev priglasilo otroke za rusko šolo. Pouk bo od 5.-6. zvečer. Vsak otrok plača mesečno eno krono. Sprejemajo se. otroci od 10. do 14. leta. (Za starejše Je namenjen »Ruski kružok«.) Priglase sprejemata klubova tajnika: g. Pustoslemšek. red. »SlOv. Nar. od 3.—4. pop. in dr. Lah, red. »Dneva« od 11. do 12. dop.
—-r— Izprememba zakona o šolskem nadzorstvu. Poslanec Ravnikar ie na seji dež. ztbora dne 10. t. m. poročal v imen« šolskega odseka o samostojnem predlogu poslanca E. Gangla o izpremembi točke 3. § 23. zakona z dne 23. oktobra 1912, dež. zak. št. 66, o šolskem nadzorstvu: Šolski odsek je pri razmotrivanju samostojnega predloga posl. E. Gangla prišel do zaključka, da ie nasvetovana izprememba. po kateri smejo biti izvoljene v okrajni šolski svet tudi veščakinje-učite-Ijice, stvarno upravičena ter je zato sklenil, da je točko 3. § 23. zakona z dne 23. oktobra 1912 v tem smislu prenarediti. Priloženi zakonski načrt odgovarja temu sklepu. Predlaga: 1. Priloženi zakonski načrt se ustavno odobri. 2. Deželnemu odboru se naroča, da zakonskemu načrtu izposluje Najvišje potrjenje. — Gangl predlaga, da bi se ta določba uveljavila tudi za ljubljanski mestni šolski svet. — Pri glasovanju se sprejme predlog z do-stavkom posl. Gangla. — Tako so torej dobile učiteljice tudi pasivno volilno pravico.
—r— Dejanja kar naprej govore!
Na Brdu pri Lukovici je nadučitelf in vzgojitelj tov. Ivan Tavčar, vzoren učitelj in vzgojitel j, znan pa tudi kot i zboren hribolazec, jamski raziskovalec in član amaterfotografskega kluba. Klerikalni deželni odbor mu ni privoščil niti vinarja draginjske doklade, moral je živeti ob mesečni plači 84 kron. Kakor ravno ču-jemo. je ta vrli učitelj-značaj imenovan na c. kr. pripravnico v Trst kot c. kr. učitelj. Tovarišu Tavčarju je čestitati k temu, to-
da kranjskemu šolstvu je to v škodo. Komaj pred; pol meseca ie šel učitelj Kovač, sedaj zopet Tavčar! Dejanja govore, toda le kot sramotna obtožnica klerikalni stranki, kj goni dobre učitelje iz dežele!
—r— Ljudsko šolstvo. Na mesto učiteljice Hermine Pelanove, ki ima v svrho študij dopust, je imenovana za suplentinjo na dekliški ljudski šoli v Spodnji Šiški bivša suplentinja Marija Habetova. — Na mesto učitelja Franca Trošta, ki ima v svrho študij dopust, je imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Hrušici bivša suplentinja v Šmartnu pod Šmarno goro Ljudmila Svetličičeva. — Na mesto učiteljice Jožefine Primožičeve, ki je zaradi študij na dopustu, ie imenovana za suplentinjo na ljudski šoli v Črnomlju izprašana učit. kandidatinja Katarina Vrtači-čeva. — Dež. šolski švet ie pripustil ab-solvirano učit. kandidatinjo Emo Kraulan-dovo k brezplačni šolski praksi na dvo-razrednici v Zgornjem Mozelu in absolv. učit. kandidatinjo Marijo Erkerjevo k brezplačni šolski praksi na sedemrazred-ni zasebni dekliški ljudski šoli v sirotnišč-nici v Kočevju.
Štajerske vesti.
—š— Narodna stranka za Štajersko
je imela v Celju 5. t. m. svoj glavni zbor. Zaupniki so prihiteli v obilnem števila, zborovanje je bilo prav lepo; kaže se beg iz klerikalne stranke tudi na Štajerskem.
—š— Deželni šolski svet štajerski proti uvedbi Widrove knjige »Moje prvo berilo«. Okrajna učiteljska konferenca za gornjegrajski in vranski okraj je letos sprejela z veliko večino predlog, naj se letos uvede Widrovo »Moje prvo berilo«, čeprav je g. okrajni šol. nadzornik govoril za Krulčevo knjigo. Od okrajnih šolskih svetov Gornjegrad in Vransko je dospel na vsa šolska vodstva teh okrajev sledeči ukaz v nemščini: »Ker se je uvedba knjige »Moje prvo berilo« od Karla Widra samo za šolska okraja Vransko in Gornjigrad predlagala, se ta predlog vsled ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta od 6. sept. 1913. št. 3/6204/2 1913. z ozirom na določbe art. III. naredbe c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk od 8. junija 1885, št. 10618 min. nar. list št. 17, ne more odobriti. O tem se naj1 takoj vse učiteljsko osobje obvesti. Predsednik okrajnih šolskih svetov. Müller.« — Tako je torej zopet zmagal sv. Birokracij. Jako čudno je, s kako naglico je dež. šol. svet uvedbo Widrove knjige prepovedal, dočim se na rešitev drugih predlogov mora dolgo čakati. Ker se je s tem' ukazom privaci okr. učiteljske konference, ki določi uvedbo šolsih knjig, kršila, oziroma postala ilu-zorna, svetujemo učiteljstvu omenjenih okrajev, naj postanejo pri uradnih okrajnih učiteljskih konferencah popolnoma pasivna in naj uvedejo šolske oblasti magari albanske šolske knjige. Učiteljstvo mora biti na »Gangebandu«. — Opozarjamo končno, da imata Goričar & Leskovšek v Celju še veliko zalogo starih »Začetnic«, ki se nai porabijo v šolskem letu 1913/14, s čimer obvarujemo marljiva trgovca izdatne izgube. — Ali bi ne bilo o tem umestno izpregovoriti v državnem zboru?
—š— Iz ormoškega okraja nam pišejo: V zadnji številki »Uč. Tov.« sem čital o dejanjih učiteljskega zastopnika v okr. šol. svetu nekega okraja na ogrski meji. V pojasnilo konštatiram, da se naš okraj ne more ponašati s takim zastopnikom. Nasprotno: naš zastopnik je v okr. šolskem svetu v prvi vrsti učitelj in kolega ter se poteguje povsod za svoje tovariše — in četudi stoji sam med nasprotniki šole in učiteljstva. Kdor bi se morda zanimal za ime ubogega okraja, temu pošepečem na uho: V Ljutomeru imajo baje takega ptička!	____________________Tovariš.
Soriške vesti.
—g— Slovensko politiško društvo v Gorici je jako agilno. Vsak teden zboruje njegov odbor in rešuje naša narodna vprašanja. Drugi paragraf njegovih pravil se glasi: »Namen društva je razširjati politil ško izobrazbo med slovenskim ljudstvom, braniti njegove narodne pravice, delovati na to, da se povzdigne njegova narodna zavest in da se izboljša gospodarsko stanje vseh narodnih slojev.« — Vsak razumen in razsoden učitelj mora biti njegov član in marljiv propagator njegovih namenov. Tovariši, pristopite vsi od Predela do naših vrlih Brkinov, pa od Krmina do Ajdovščine v to novo politiško organizacijo narodno mislečih goriških Slovencev! To društvo oklepa že sedaj enajst narodnih poslancev pri rodoljubnem delu za go> riško Slovenstvo. In zakaj bi se ne pridružili tudi mi učitelji tem vrlim delavcem za povzdigo prosvete med našim ljudstvom? Saj je to naša sveta dolžnost! To društvo tvori sedanjo narodno goriško stranko, ki je izšla z lepo zmago iz zad-
njega volilnega boja. Kaj bi bilo z nami učitelji, da ni rešilo to društvo potapljajoče se bivše narodno-napredne politike? Bili bi danes vsi Cankarjevi »Hlapci« in nad nami bi goriški Lampeti in Šušteršiči zavihteli svoj bič! Iz same hvaležnosti do te mlade organizacije samostojnih narodnih politikov moramo pristopiti vsi učitelji k Slovenskemu političnemu društvu, da stremo moč našh nasprotnikov, ki imajo že v svojem programu začrtano načelo: »Boj šoli in neodvisnemu učiteljstvu!« Vsakdo se lahko vpiše v to politiško društvo pri društvenem tajniku v pisarni dr. Puca v Gorici vsak popoldne. Organizirajmo se tudi politiško, ker le organizacija nam prinese boljše čase! Potem pa v boi z agitacijo za društvene namene. ki so narodna zavest in gospodarska osamosvojitev!
—g— Poročil se je voditelj »Narodne šole« v Korminu tov. Josip Ribičič z gdč. Rožo Ariglerjevo.
—g— Dr. Ivan Bratina je imenovan asistentom ad personam v licealni knjižnici v Gorici.
—g— Interpelacija glede slov. gimnazij in ravnatelja dr. Bezjaka je vložil poslanec Roječ. Interpelacija omenja, kako so pometli z nemške gimnazije slovensko učno osobje in obsoja znani Bezjakv slučaj.
—g— Pred c. kr. Izpraševalno komisijo za ljudske in meščanske šote v Gorici se prično prihodnji usposobitveni izpiti v pondeljek. dne 10. novembra t. 1. Pravilno opremljene prošnje je predložiti predpisanim potem pravočasno, tako da bodo vsaj do dne 31. oktobra 1.1, v rokah ravnateljstva.
—g— Prememba med učiteljstvom. Alojzij Crnigoj, učitelj na šolskih zavodih društva »Šolski dom« v Gorici m Adolf Klavora. novo imenovani učitelj na iavnt ljudski šoli v Bovcu, sta se dogovorita, da menjata svoji mesti. C. kr. okrajni šolski svet v Tolminu in društvo »Šolski Dom« sta odobrila to zameno, in tako je prišel Al. Crnigoj na javno ljudsko šolo v Bovec. Ad. Klavora pa na zasebno deško šolo v Gorico.
—g— Novo društvo. Namestništvo je vzelo na znanje pravila podpornega zaloga »Simon Gregorčič« za uboge učence slovenske gimnazije v Gorici. Proponenti društva so profesorji Ipavec, Mastnak, Pirjevec. Prijatelj in Tabaj.
—S— Ali je Učiteljsko društvo za goriški okraj zaspalo? Tako se izprašuje-mo člani, ker že 6 mesecev nismo imeli zborovanja, niti delegatov nismo volili k 251etnici naše Zaveze. Kdaj nas mislijo sklicati k običajnemu društvenemu sestanku? Zadnjič so nam rekli, da smo pod vplivom' raznih neprijetnih dogodkov, zaradi katerih bi bilo boljše počakati z zborovanji dokler se ti mučni oblaki nad nami ne razprše. — Dovolj neurja, naše potrpežljivosti je konec in mi hočemo vedeti. pri čem smo. Ce so se na c. kr. okraj, šol. svetu v Gorici vršile velike ne rednosti. da je bilo izmaknjenih okolo 150 tisoč K, nas preji ni smelo brigati, seda} nas briga pa še manj. Odločno vendar moramo nastopiti, če bi' hoteli gotovi faktorji kriti ta primanjkljaj na račun in škodo goriškega učiteljstva. — Pavšali za snaženje šolskih prostorov, za kurjavo in pisarniške potrebščine so škandalozno majhni. — Prosili smo za povišanje pavšalov in kaj smo dosegli? Za to šolsko Je to nam jih niti nakazali niso. niti v prejšnji izmeri ne. Torej ubogi učitelj naj zalaga šolo z vsemi potrebščinami, seveda iz hvaležnosti, ker je dobil tako izdatno draginjsko dOkladO. — Po vseh šolah kul-tivirane Evrope se vrši trikrat na leto temeljito snaženje ter se umivajo tla. Kako pa je v goriškem okraju s to zadevo? Ce bi vsak tovariš povedal resnico, pridejo lepe stvari na dan. Pavšal za snaženje zadostuje kvečjemu za pometanje dvakrat na teden; umivanje atl je pa luksus, ki ga mora iz svojega lastnega žepa plačati učitelj-voditelj. če se mu studijo od umazanosti počrnela tla in se boji mrčesa. Čudno se mi zdi da je v »Učiteljskem Tovarišu« tako malo dopisov iz našega okraja. Ali res ni omembe vredno, kar je vse letos doletelo učiteljski stan na Goriškem? Pri zborovanjih, katerih ni, ne moremo potožiti o naših križih in težavah. kot skromni ljudje se v ta namen tudi stanovskega lista ne poslužiino, temveč z zaupanja polnimi' pogledi pričakujemo mano iz nebes! Za danes samo prvi zdihljaj!
Nekdo za več drugih, —g— Telovado društvo »Sokol« v Št. Andrežu je uprizorilo v nedeljo, 5. t. m.. E. Gangla štiridejansko rodovinsko dramo »Sin«.
—g— »Narodna prosveta« v Gorici priredi v mesecu oktobru t. 1. predavanja po Krasu, in sicer: 11. oktobra v Sežani, predava dr. B. Vošnjak: Hrvati in Srbi. — 12. oktobra v Tomaju. predava dr. Ma-rušič D.: Našega naroda čini in smotri. —■
18.	oktobra v Tržiču, predava dr. E. De-reani: Higiena v domačem življenju. —
19.	oktobra v Komnu, predaiva dr. I. Ba-čar: Doživljaji slovenskega zdravnika v balkanski vojni. — 19. oktobra v Temnici, predava dr. Bôg. VoSnjak: Slovenci in Jugoslovani.
—g— Statistika iz knjižnice »Narodne prosvete« v Gorici v mesecu avgustu t. 1. izposojenih knjig: Knjig je 1640, število čitateljev 140, število izposojenih knjig 255, povprečno čital vsak citate)j
I.9.	— Po poklicu: 76 učencev. 14 rokodelcev. 16 uradnikov v različnih službah, 24 deklet. 6 vojakov.
—g— Tečaji za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino. — Trgovsko in obrtno društvo za Goriško naznanja, d'à otvori dne 20. oktobra t. 1. učne tečaje za knjigovodstvo, slovensko korespondenco in italijanščino v Šolskem domu. Učni dnevi so ponedeljek in četrtek od 8.—10. ure zvečer. Šolnina za vso dobo znaša enkrat za vselej! K 15, katera se plača naprej. Opozarja gospode in gospice, ki nameravajo ta tečaj obiskovati, da se prijavijo^ najkasneje do 18. oktobra t. L pri društvenem blagajniku Josipu Ivančiču. trgorvcu v Gosposki' ulici št.
II.
—g— Furlanski diljaki protestirajo.
Furlanski dijaki so imeli v Gorici shod, na katerem so ogorčeno protestirali proti slovenski gimnaziji' v Gorici in grozili, da učteljišče ne sme biti še naprei v tem »italijanskem mestu«. »Italijanske šole v italijanskih krajih, tuje šole v tujih krajih«, to je 'bilo jedro njihovega zabavljanja. Oh. ko bi se tega držali, koliko mani Leginih šol bi bito po Istri' in drugod!
—g— Razpis štipendij. Razpisane so tri deželne štipendije PO 600 K za viso-košolee, sinove na Goriškem rojenih, sta., nujoèi'h in pristojnih očetov. Prošnje do 31. oktobra deželnemu odboru v Gorici.
Koroške vesti.
—k— Nacionalno učitelistvo proti dr. Steinwenderju. Dr. Steinwender je spiai nekaj1 člankov o reformi koroškega šolstva v »Tagespošti«. Zdaj pa so nastopili vsi koroški nemški učitelji proti Stein-wenderjevim »reformam« in pravijo, da bi Steinwenderjeva šolka reforma (orga-niizacija) koroškemu šolstvu neizmerno škodovala . (unberechenbaren Schaden zufügen). Koroški »Lehrerbund« bo še te reformne predloge študiral. Toda že zdaj pravi, da so te reforme obžalovanja vrednega nazadnjaškega duha polne!
—k— Smrtna kosa. Umrl je Adolf Kil-cer. učitelj v Št. Juriju na Pesku pri Celovcu. R. i. p.!
—k— Celovška okolica se rapidno ponemčuje. in kakor v drugih okrajih, je tudi tukaj glavno orodje ponemčevanja — šola! V politiškem okraju Celovec je skupno 71 šol: 1 slovenska, 18 utrakvističnih, a ostale nemške. Število Slovencev je v celovškem okraju po ljudskem štetju iz 1910, leta 20.969. Nemcev 44.028. Razvidno je. da prihaja tako na 20.969 Slovencev (v resnici jih je več) samo ena zakonito privoljena' šola, ali pa na vsakih 1159 Slovencev po ena utrakvistična. medtem ko prihaja že na vsakih 846 Nemcev po ena šola. Če pa pomislimo, da je Slovencev precej več, uvidimo, kaka množina slovenskih otrok pohaja v tem okraju v trdo nemške šole.
Splošni vestnik.
Jugoslovanska dii. poč. zveza je za
letos dosegla svoj namen. Pripomoglo je k temu mnogo jugoslovanskih gostoljubnih rodovin. Odbor si šteje v prijetno dolžnost, da se tem potom toplo zahvali vsem dobrotnikom dijaštva. — Jugoslo-
vansko dijaštvo se je posluževalo v veliki meri tega izobraževalnega sredstva. Ceste naše domovine so bile polne potujočega dijaštva. lepota naših zemlja se je neizbrisno vtisnila marsikomu v dušo. Planine. Jadransko morje, zeleni grički Štajerske. slavonske ravnine, bosanska in hrvaška zemlja — vse to je navdajalo našega dijaka z domovinsko ljubeznijo. — Pri tej priliki se še enkrat zahvaljamo za prijaznost stanodajalcev in prosimo, da oproste vse morebitne netaktnosti potujočega dijaštva. Javnost naj uvažuje veliki pomen te zveze in naj nam ostane naklonjena še za drugo leto. — Odbor jugoslovanske dijaške počitniške zveze.
— Jadransko razstavo na Dunaju so zatvorili. Bilanca izkazuje velik deficit. Obiskovalo jo je komaj 2 milijona ljudi.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vse c. naročnike opozarjamo, da S3 bliža sklep leta, ko treba tudi račune poravnati. Sicer imamo hude. turške čase. pa za stanovski list mora vsak. kdor ga hoče čitati, žrtvovati 10 krone. — Torej!
Onim. ki reklamujejlo vztrajno 37. št. v vednost, da je bila septemberska jubilejna štev. dvojna: 36. in 37. Le poglejte na čelno stran!
Kdor list reklamuje; ne sme v svoji sveti jeizi (ki ji pa upravn, čestokrat ni krivo!) ničesar drugega pripisati, kakor zgolj suho reklamacijo: »Reklamuiem št. 41. Učit. Tovariša, ki je nisem prejel!« — Za vsak drugačen dostavek mora upraivn. plačati kaz. porto 20 h. Torej pozor!
Upravništvo.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev".
Tiska «Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Naš denarni zavod
Geslo: K»r plodonosno naložim • v pomoS le sebi podarim
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
resristrovkn» iadruea i omejenim t»mstvom.
Promet do 30. sept. K 135.40321.
Uradne ure: Vsak četrtek od V«*—-7»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. tvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakib informacij, naj za odgovor priloži 20 h v pošt uih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve na vedenih znamk se ne odgovarja
Knjigoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgova ul.
priporoča vsakovrstna knjigo?eška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice. Cene zmerne, delo solidno.
Najizvrstnejše in najboljše ta m buri ce izdeluje in razpošilja
Prva sisečka ročna izdelovalnica tamburic
J. Stjepušin Sisek.
Odlikovana na pariški izložbi 1. 1900 in na milenijski izložbi 1896. Razun tamburic in skladeb za razna godala ima kakor gosli, citre, kitare, mandoline, harmonike, okarine i. t. d., za katere se pošilja poseben cenik s slikami, llustrovan cenik tamburic pošljem vsakomur zastonj. V isti tovarni izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod imenom .Tamburica", ki prinaša razun pouka tudi krasne tamburaške partiture ter stane letno samo 8 K.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
»ar- Izprašani optik.
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala iiTščipalniki
natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Ooerz, Zeiss i.t.d.
Fotografi čni aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdkal!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1-50 naprej vzea1S.v
Ali ste že pridobili našemu listu novega
naročnika?
• • • * • •
• • » • • •
Čelro-vni račua štev. SS 312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/o.
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbere način vračila po svoji osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
mesečnih rokih	rokov					rok	
A V 12 in	sicer 11	à	9 K	—	h,	12.	4 K 73 h
B „ 18	17	»	6 .	—		18.	3 „ 56 „
C . 24	23	Ji	4 .	50		24.	4 „ - ,
D „ 38	37	9	3 .	—	n	38.	- . 66 .
E „ 46	45	n	2 »	50	#	46.	1 » 81 „
F , 60	59	Ji	2 .	—	m	60.	- . 70 „
G . 70	69	n	1 »	75		70.	1 . 42 .
H „ 85	» 84	n	1 »	50	«	85.	1 » 26 ,
Informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od V2 2- do V23. ure popoldne in vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.
Barhenti,
flanele,
sefiri,
plketi,
kanefasi,
kepr.
T7"se tlranirxe presi^-bi
M. JI R SOVA
===== učiteljeva soproga =
Platno,
damaskl,
robci,
brisače,
rjuhe,
vsa oprava.
lastnica ročne tkalnice v Novem Hradku nad "JSof 16
-£0 naa. ostankoTr za 20 fraaaJs:©.
Neugajajoče vrnite.	Učiteljttvu popust.	Vzorci franko.
V
v «
h i»
s
«
a
■v o H

Ferdinand Palovec
konces. zobotehnik
naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 5 (poleg Kmetske posojilnice)
zobotehniški atelje
in se priporoča v obilen poset. Izdeluje umetna zobovja, zlate krone, zobe na kavčukove plošče in izvršuje tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.

« »
B
»
N
e
«
i B
ft
a
FAFF šivalni stroj
je najboljši šivalni stroj sedanjosti. 10 letna garancija.	— Pouk v vezenju brezplačen.
Cenilci zastonj in. poštnine prosto.
Specialna trgovina šivalnih strojev in koles = Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. =:
.Vok
B V
avstro-ogrske monarhije
na Duna u, I., Wipolingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življen v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje In rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
r^ao^rečja ULcIteljs^a d-r-ULst^ra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva