ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Dolgoletna tradicija
»Šentjakobsko gledališče v Ljub-Ijani je ena tistih nepoklicnih gledali-ških ustanov, ki po zgledu profesio-nalnih gledališč oblikuje program, število premier in predstav ter si z rednim abonmajem zagotavlja stal-no občinstvo. V svojem delovanju je prav gotovo postalo nekakšen sim-bot Ljubljane, predvsem pa simbol požrtvovalnega, vztrajnega delavne-ga gledališkega amaterizma, ki po-meni svetal zgled številnim soro-dnim skupinam po Sloveniji z manj tradicije pa z veseljem in voljo do gledališkega ustvarjanja.« Tako ne-kako je zapisano v predlogu za obli-kovanje ob 60. obletnici Sentjakob-skega gledališča.
In res je tako. Šentjakobsko gleda-lišče je edino amatersko gledališče s tako dolgo tradicijo.
Ustanovljeno je bilo jeseni 1920, prvo predstavo pa so uprizorili spo-mladi naslednjega leta. Svojedeloje prekinilo samo med vojno, ko so se člani ansambla pridružili kulturne-mu molku. Okupator je naprave in oder uničil, tako da so morali v prvih dneh osvoboditve oder in dvorano obnoviti. Šentjakobsko gledališče je zopet zaživelo. Gledališče je polpro-fesionalno. Ima profesionalno upra-vo in igralce amaterje. Stalno jedro predstavlja približno štirideset igral-cev, vseh skupaj (s tistimi, ki obča-sno sodelujejo v igrah) pa več kot sedemdeset.
Na leto uprizorijo približno stbse demdeset predstav, od tega kar*se-dem premier. Pet je namenjenih odraslim in dve mladini. Gledališčni-ki namreč menijo, da je še vedno premalo gledaliških del za mladino in otroke, zato v svoj program uvr-ščajo tudi te. V repertoarju za letoš-njo sezono so izključno igre doma-čih avtorjev, razen mladinske igre. Težišče programa gledališča je kva-litetna komedija, Ijudska igra in pro-blemska drama.
O množici gostovanj govore števil-na priznanja, zahvale, plakete in di-plome. Najbolj ponosni pa so na Red zaslug za narod s srebrnimi žarki, ki jim ga je ob petdeseti obletnici gle-dališča podelil tovariš Tito. Z eno izmed predstav sodelujejo na vseh tekmovanjih ali srečanjih amaterskih gledališč v Sloveniji in Jugoslaviji.
Seveda je potrebno ansambel tudi obnavljati, saj trenutno ni igralcev srednjih let, predvsem pa lahko re-čemo, da je to mlado gledališče. So-delujejo lahko vsi, ki imajo veselje in se čutijo sposobne za to delo. Zato organizirajo vsako leto eno ali dve avdiciji.
Šestdesetletnico gledališča bodo obeležili s slovesno predstavo v fe-bruarju. Predstavili bodo novo slo-vensko delo, kar pa je zaenkrat še skrivnost.
V bližnji prihodnosti pa se jim s preureditvijo mestnega doma obeta svetlejša in prenovljena zgradba in s tem tudi dvorana.                 Igor Krevl