Obnovljena izdaja - Leto XIV. - štev. 20 (588) * Trst - 21. septembra 1962 30 lir Spedlz. in abb. post. - Gruppo i Pred občinskimi volitvami v Trstu. Za najširšo enotnost Slovencev Občinske volitve, ki bodo 11. novembra v Trstu bodo imele tudi velik politični pomen. Zato obstaja takšno zanimanje za te volitve že sedaj, čeravno se še ni začela uradna predvolivna agitacija. Zato se tudi postavlja tako resno vprašanje : kako bodo volili tukajšnji Slovenci. Ali bodo v veliki večini dali svoj glas stranki, ki se brezkompromisno bojuje za njihove pravi- oooooooooooooooooooooooooooo Slovenski otrok naj obiskuje slovensko šolo Zopet je pred nami novo šol' sko leto. Čez nekaj dni se bo zaključilo vpisovanje učencev na osnovnih in srednjih šolah, nakar bo vse pripravljeno za Začetek pouka. Kot vsako novo šolsko leto, tako tudi letošnje prinaša s sa boj mnogo radostnih pričakovanj, obenem pa tudi — zakaj bi to prikrivali — mnogo skrbi. Kot v vseh povojnih letih se tudi letos med drugim postavlja pred slovenske starše vprašanje, v katero šolo naj vpišejo svojega otroka. Toda za vsakega zavednega Slovenca je in rnore biti odgovor na to vprašanje zelo enostaven. Ta odgovor se glasi : za slovenskega otroka, Za slovenskega dijaka je mesto v slovenski šoli! Če je kdaj obstajal kak dvom 0 tem ali je slovenska šola enakopravna z italijansko, če je kdaj morda obstajal kak ele-n^ent, ki recimo, da je dajal Prednost italijanski šoli; tega elementa danes ni več, saj je kila slovenska šola, tako na Tržaškem kot na Goriškem, s posebnim zakonom izenačena z italijansko. Še več: prav slovenska šola ima to prednost, da vzgaja svoje učence v obeh iezikih, zato absolventi katere koli vrste slovenske šole nima-i° težav pri zaposlitvi ali pri n(ldaljevanju študiranja na visokih šolah. v Zato vabimo slovenske star-se, naj mirne duše vpišejo svo-le otroke v slovensko šolo. Z vpisom svojih otrok v slovensko šolo bodo slovenski starsi predvsem izpolnili svojo na-’odno dolžnost, obenem pa bo-c° omogočili svojim otrokom, da se bodo vzgajali v svoji ma-terinščini, da se bodo istočasno naučili tudi italijanščine in se ako tembolje pripravili na svo-1° življenjsko pot! M. K. ce in ki ima tudi največ možnosti za uspeh, ali pa bodo razdrobili svoje glasove s tem, da jih bodo'oddali raznim strankam ali skupinam, od katerih nekatere ne le, da nimajo nobenega pravega programa in da jim so problemi slovenske narodne manjšine deveta briga, marveč nimajo niti možnosti, da bi se uveljavile in prišle do pravega izraza v bodočem občinskem svetu. Postavlja se, torej, vprašanje: kako bodo volili Slovenci? Številke pričajo, da je na vseh prejšnjih volitvah večina Slovencev oddala svoj glas Komunistični partiji. Na listi Komunistične partije so bili vsakokrat izvoljeni tudi slovenski kandidati. Komunisti so se v občinskem svetu in tudi izven njega dosledno in odločno bojevali za pravice občanov na splošno in za pravice Slovencev še posebej. Izvoljeni predstavniki liste KPI so torej častno izpolnjevali svoje poslanstvo. Nobenega dvoma ni o tem, da bi tisti slovenski volivci, ki so na prejšnjih volitvah oddali glas listi KPI letos volili drugače, toda gre za to, da se prav na letošnjih volitvah število slovenskih volivcev za KPI še poveča, kar bo med drugim o-mogočilo izvolitev še čvrstejšega njenega zastopstva v občinski svet, kar se pravi, tudi večje število slovenskih sveto-vavcev. Dobro vemo, da se bodo zlasti letos razne stranke dobri-hale volivcem ter jih vabile, naj jim oddajo svoj glas. Predstavile se jim bodo tudi z več ali manj mikavnimi programi, ki pa bodo povsem pozabljeni brž ko se bodo volitve končale. Vladajoča stranka je že začela razvijati svojo razgibano propagando. Zopet je privlekla na dan znane obljube o milijardah za razvoj tržaškega gospodarstva, načrt za zgraditev 7. pomola v tržaški luki, rešitev perečega vprašanja bivših nameščencev ZVU, ki bi bilo moralo biti že davno dokončno rešeno itd. Toda znana stvar je, da je ista stranka širokogrudno delila enake obljube tudi ob priliki prejšnjih volitev. Prav za prav o rešitvi istih problemov govori vladna stranka že od tedaj, ko se je vrnila v Trst italijanska uprava. Na pravice Slovencev pa ista stranka enostavno pozablja. Zato pa s tem večjo vnemo govorijo o teh pravicah voditelji slovenskih katoličanov in liberalcev, ki so znani kot zazvezniki demokristjanov. Seveda o pravicah Sloven- Dogodek tedna Generalna snum ozn V New Yorku se je ta teden začelo zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Na dnevnem redu zasedanja je mnogo vprašanj. To zasedanje je zlasti važno, ker se vrši v času, zaostrenega mednarodnega položaja. Toda vseeno ves miroljubni svet gleda optimistično in je uverjen, da bo sedanja napetost v svetu premagana ter da bo-k poravnavi sporov mnogo pripomogla prav Generalna skupščina OZN na svojem sedanjem zasedanju. Čeprav, kot kaže, bodo na sedanjem zasedanju OZN prevladovali ekonomski problemi, je vendar gotovo, da bodo prišla na vrsto tudi politična vprašanja in vprašanje razorožitve. Sovjetski razorožitveni predlogi so sledeči : Razorožitev naj se izvede v treh etapah in to v štirih letih. Klasične oborožene sile ZDA in SZ naj bi štele po 1.700.000 vojakov. V sorazmerju s tem, naj se zniža tudi proizvodnja konvencionalnega orožja, likvidira tovarne, ki proizvajajo izključno orožje in strelivo, kar bi pomenilo tudi zmanjšanje vojaških izdatkov. V tretji etapi, to je pred koncem štirih let, naj bi popolnoma odpravili vojaške ustanove in vojaško obveznost. Ze v prvi etapi razorožitve bi morali prepovedati vse poskuse z jedrskim orožjem in popolnoma likvidirati sredstva za prenašanje tega orožja. V drugi razorožitveni etapi naj bi popolnoma prenehali proizvajati fizijski material za vojne namene in uničiti bi morali vse zaloge jedrskega orožja, fizijski material pa naj bi od tedaj dalje uporabljali samo v miroljubne namene. Prav tako bi morali že v drugi razorožitveni etapi uničiti vse vrste kemičnega, biološkega in radiološkega orožja. Že v prvi etapi bi morali razrušiti vsa vojaška oporišča v tujini, hkrati pa bi se vse vojaške enote varšavskega in atlantskega pakta umaknile s tujih ozemelj. Skratka: sovjetski predlogi predvidevajo splošno in popolno razorožitev pod strogo mednarodno kontrolo, da se morajo mednarodni spori reševati na miren način in ne z vojno, da se morajo odpraviti vsa jedrska orožja, jedrska sila pa naj se izkorišča le v miroljubne namene. cev samo govorijo, kajti ko se je treba za te pravice boriti tudi na konkretnem polju in v vsakodnevnem življenju, jih ni na spregled. Če je kdaj bila potrebna najširša enotnost Slovencev, potem je gotovo ta enotnost nujno potrebna tudi danes. In mi smo vedno delovali za to enotnost. Zanjo se bomo zavzemali tudi v bodoče. Toda to še ni dovolj. Volja po tej enotnosti mora prevladati v najširših vrstah Slovencev. In prevladala bo ako bo velika večina Slovencev strnjeno oddala svoj glas za komuniste tudi na novemberskih občinskih volitvah v Trstu.____________ ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Sindikalne borbe Stavke v Trstu in Gorici Stavka delavcev in delavk v podjetju «Stock» v Trstu ima velik odmev v vrstah tržaškega delavskega razreda. Ta odmev,je tem večji, ker vlada med stavkajočimi velika kompaktnost. Do stavke v tem podjetju je prišlo, ker njegovo vodstvo ni hotelo vzeti v poštev upravičenih mezdnih zahtev delavcev in delavk. Sedanje mezde nikakor niso v skladu z življenjskimi stroški in zaostajajo za mezdami, ki jih prejemajo delavci drugih sti;ok. V trenutku ko tò pišemo, teče že enajsti dan kompaktne stavke. Zaradi trmastega vztrajanja» vodstva je družba utrpela veliko izgube, saj I je do sedaj odpadla proizvodnja 324 tisoč steklenic likerjev. Za ta teden je bila napovedana tudi v Trstu tridnevna stavka kovinarjev zasebnih podjetij. Stavka se bo končala v ponedeljek zjutraj. Kovinarji stavkajo predvsem zato, ker zahtevajo pravico, da se sindikalne organizacije udeležijo pogajanj za sklenitev dopolnilnih sporazumov, čemur pa se Zveza industrij-cev upira. Vse kaže, da bo ta borba trda in dolga, vendar pa obstaja u-panje, da bo prišlo do zmage, zlasti še, če bodo delavci ostali kompaktni. Junaška in trda borba gradbenih delavcev v goriški pokrajini, ki je trajala 23 dni se je končala s popolno zmago delavcev. Sporazum, ki so ga podpisali predstavniki združenja industrijcev predvideva povišanje mezd za 15/'ó, izplačilo prvih jni hranarine v primeru nezgod ali bolezni in ureditev delovne kvalifikacije. Gre torej za popolno zmago, ki je toliko bolj pomembna ako pomislimo, da delodajalci niso prvotno hoteli niti slišati o upravičenih zahtevah delavcev. Toda kljub temu, da je borba gradbenih delavcev zaključena, ob- staja na Goriškem še vrsta drugih sindikalnih nerešenih vprašanj. V teku so borbe delavcev, ki so zaposleni v lesni industriji. Ti zahtevajo izplačilo proizvodne nagrade. Pričakuje se, da se bo borba delavcev te stroke v prihodnjih dneh še bolj razširila in da bo zajela vse obrate v goriški pokrajini. Tudi kovinarji so po poletnih počitnicah obnovili svojo agitacijo. Med drugim zahtevajo obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Te borbe so zelo važne, saj zajemajo delavce podjetij IRI, ladjedelnic in obratov OET v Tržiču in podjetja SAFOG v Gorici, kakor tudi več drugih privatnih podjetih v Tržiču in Gorici. V privatnih podjetjih so v teku zelo kompaktne stavke. Delavci stavkajo v četrtek, petek in soboto. V Gorici se nadaljujejo akcije delavcev, ki so zaposleni v tovarnah likerjev in bombonov. Kot je znano omenjene tovarne spadajo pod območje goriške proste cone. Sindikalne organizacije so predočile take zahteve kot v tržaški tovarni likerjev Stock, ki pa ni deležna ugodnosti proste cone. Tudi zato so delavske zahteve tem bolj upravičene. leze za 10. kongres KPI Pretekli teden je vodstvo KPI objavilo teze za 10 partijski kongres, ki bo prihodnjega decembra. Teze so zelo važen dokument, o katerem bodo komunisti v vsej državi razpravljali med pripravami na svoj kongres. O njih bomo tudi v našem listu obširneje pisali. Predkongresna diskusija se bo v drugih federacijah partije v kratkem začela, v tržaški federaciji pa se bo ta diskusija vršila šele po u-pravnih volitvah v Trstu. Volitve v tekstilni tovarni v Ronkih 25. septembra bodo delavci in delavke tekstilne tovarne v Ronkih — v kateri je zaposlenih tudi mnogo Slovenk iz Doberdoba — volili novo notranjo komisijo. Predloženi sta dve kandidatni listi: listo št. 1 je predložil enoten sindikat FIOT-CGIL, listo št. 2 pa sindikat CISL. Kandidati liste FIOT-CGIL v tkalnici so: Blasutti Alda, Blasutti Nella in Dolso Mario; v predilnici pa kandidirajo Bidut Ester, Gregoretti Teresina in Tosetto Anna Maria. Volitve se bodo začele ob 6. zaključile pa se bodo ob 19.uri istega dne. Te volitve se vršijo po enoletnih intenzivnih sindikalnih borbah, ki so popolnoma spremenile položaj v tej tekstilni tovarni. Dosežene so bile velike zmage pod vodstvom enotnega razrednega sindikata in — kar jo zelo važno — premagana je bila bojazen, ki je v preteklosti zelo zavirata sindikalne akcije. Delavke so dobile zaupanje v lastne sile in prav to zaupanje je rodilo zelo pozitivne sadove. Naj na tem mestu bežno omenimo le dve izmed najvažnejših akcij, ki so bile izvedene v tej tekstilni tovar ni: 1. zasedbo tekstilne tovarne, ki je trajala 9 dni in ki je bila spremljana Z velikimi solidarnostnimi manifestacijami delavskih množic goriške po krajine ter se je končala z zmago delavk in delavcev, saj je bila izbojevana proizvodna nagrada v znesku 15.000 lir in 2. letošnje boje za obnovo vsedržavno delovne pogodbe, ki se je zaključila s priznanjem nagrade v znesku 20.000 lir. Vse te borbe je vodila FIOT, ki je ob vseh prilikah dokazala, da je pravi delavski sindikat in da je hot tak vreden vsega zaupanja delavcev in delavk. Zato voliti za FIOT-CGIL na teh volitvah pomeni tudi pripraviti se na najboljši način na bodoče bitke, v pre pričanju da bodo dosežene nove zmage v veliki borbi za izboljšanje življenjske ravni delavcev in za pridobitev prave svobode v tovarnah. MARIJA SELLI-SELIČ iNDON-DUBLIN-AMSTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOIM-OSLO-HELSINKI-BERN-BUDAPEST-BUKAREST-SOFIJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT-DAMASK-TEHERAN-NOVI DELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEHIKO-HAVANA-BRAZILIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAI «IM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA. POLITmil I SOVJETSKA ZVEZA nima g namena obnoviti svojega vo- z jaškega poveljstva v Berlinu § in vztraja v zahtevi, naj tudi ? zahodne velesile odpravijo c svoja poveljstva v bivši nem- n ški prestolnici. Kot je znano, ^ se zahodne velesile niso stri- S njale z ukrepom, s katerim je S SZ ukinila svojo vojaško ko- o mando in so zahtevale, naj se 5 še nadalje ohrani štiristranska druge svetovne vojne in k ™ uresničitvi dejanske suvereno- J sti Nemške demokratične re- £ publike, do katere mora priti, g ZDA še nadalje izvajajo svoj £ pritisk na Kubo. Prizadevajo > si, da bi dosegle od Organiza- 5 cije ameriških držav, da bi 7] sprejela deklaracijo o «ku- £ banski nevarnosti» in začela z izvajati gospodarske sankcije £ proti Kubi. Zlasti razgibana z trgovina med Kubo in neka- > terimi državami Latinske A- > merike ni po volji voditeljem m ZDA. Ce bi omejile svoj pro- » met s Kubo zlasti Mehika, g Brazilija in Cile, bi se Kuba > lahko znašla v zelo kritičnem > položaju in v hudi osamljeno- SS sti. Toda, tako namreč kaže, m omenjene latinskoameriške jj države nimajo najmanjšega > interesa, da bi na uslugo ZDA j, omejile svojo trgovino s Ku- o bo. Kaže, da niti Velika Bri- -tanija nima namena saboti- p rati gospodarskih izmenjav s | Kubo. Veliko presenečenje je | vzbudila vest, da se je tudi z eden izmed zelo vplivnih sve- g tovavcev ameriškega predsed- > nika Kennedyja, Bowles, uprl o zahtevi ameriških skrajnežev, o ki zahtevajo ukrepe proti Ku- 1, bi. Ta je opozoril ameriško g vlado, da bi bila oborožena q intervencija proti Kubi lahko katastrofalna za ZDA. Bowles £ je v neki izjavi med drugim J poudaril, da bi intervencija g proti Kubi dala možnost SZ, u da bi postavila kubansko vpra- | šanje na dnevni red v OZN, £ kjer bi prav gotovo imela za f seboj večino članic te òrga- g nizacije. g V BANDUNGU so v teku <$ živahne priprave za drugo ” konferenco azij sko-afriških dr- 3 žav. Konferenca bo verjetno g sklicana že pred koncem leta. 5 Tudi tiski izhaja v Džakarti, 9 posveča veliko pozornost skli- m canju nove konference in pou- s darja, da je ta konferenca 9 nujna, saj se je v sedmih le- > tih od prve bandunške konfe- > renče azijsko-afriških držav | marsikaj spremenilo tako na ustanovljene so bile nove dr- ^ žave, ustvarjene so bile nove > regionalne zveze in urejeni so ” bili tudi nekateri dolgoletni g spori med raznimi narodi na g omenjenih področjih. Poleg > tega pa obstajajo še vedno m razna pereča in še ne rešena » vprašanja ter se dogajajo še i vedno novi politični spopadi, n kljub temu, da izginjajo ostan- g ki kolonialnega sistema. > 2 | ►iVJ-NNOB-Nmiaa-VAVZSJIVM-VOVlU-VAilS Volitve v Alžiriji lucije v veliki nevarnosti. Z množičnimi demonstracijami je svojim voditeljem — v katere ima še zaupanje — povedalo, da bratomorna vojna ne bi i-mela nobenega smisla in da bi samo izzvala bivše kolonialiste na posredovanje. Zato je zahtevalo, naj se sporazumejo in prenehajo z razprtijami. Pred očmi naj jim bo bodočnost mlade republike in njenega ljudstva. Rezultat teh ljudskih manifestacij in tudi strahu pred bodočnostjo je bil, da so voditelji končno našli skupni jezik, se sporazumeli, da bodo volitve v ustavodajno skupščino 20. septembra. Alžirci bodo končno prvič v svoji zgodovini svobodno volili svoje poslance, parlament in vlado. To bo velik dogodek, ki politično presega meje Alžirije in tudi Afrike. Pomemben bodo morali kar krepko zasukati rokave, da bi rešili svoja osnovna vprašanja. Seveda z volitvami v prvi alžirski parlament alžirsko vprašanje še ne bo rešeno. Alžirci 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 Španski delavci še nadalje terjajo svoje pravice 21.-9-1962 ~------- Aktualni problemi Borbo alžirskega ljudstva je napredni svet spremljal z velikimi simpatijami, jo moralno in materialno podpiral. Zmage Alžircev nad kolonialisti se je veselil. Sporazum med Parizom in alžirskimi voditelji v Evianu je bil za miroljubni svet veliko olajšanje, saj je bilo s tem odstranjeno z našega planeta še eno izmed pomembnih žarišč hladne vojne. Ko pa je mlada alžirska republika napravila prve korake v svet, smo žal ugotovili, da so ti koraki precej negotovi oziroma da so njeni voditelji med seboj sprti. Kazalo je celo, da bo prišlo do državljanske vojne. Podpihovalci hladne vojne so se že veselili in prerokovali, da bo Alžirija šla po poti Konga. Vmes bodo seveda posegle velesile. Res je, da so si alžirski podpisniki evianskega sporazuma naprtili na svoja ramena precej težka bremena. V imenu alžirskega ljudstva so nase prevzeli veliko politično in gospodarsko odgovornost. Nihče pa ni pričakoval, da bodo voditelji Alžircev tako kratkovidni in da se bodo med seboj skregali še pred volitvami v ustavodajno skupščino. Med sedemletno borbo proti francoskemu imperializmu so bili enotni. Dogovorili so se, da bo Alžija po osvoboditvi ubrala socialistično pot. Metode za dosego tega smotra tedaj niso bile sporne. Po osvoboditvi pa je prišlo do takšne zmede, da ni bilo videti izhoda. Osebne ambicije so prišle na vrh seznama alžirskega vprašanja, Alžirsko ljudstvo je uvidelo, da je rezultat njegove revo- ŠPANSKI DELAVCI še vedno stavkajo. Režimski tisk skuša to resnico prikriti. Zato vesti o stavkah počasi prihajajo v svet. Pred nekaj dnevi je prišla vest iz Malage, da tamkajšnji pristaniščniki stavkajo že teden dni. Stavkajoči zahtevajo zvišanje mezd, izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Stavka delavcev v pristanišču, ki spada med največja na Sredozemlju, je močno vznemirila Francov režim. Zato je vlada poslala v Malago močne policijske sile. Tudi kmečki delavci v pokrajini Cadix so začeli organizirano stavkati. Doslej ni še znano kakšen obseg je zajela stavka te kategorije delavcev. Kljub temu, da je španski vlada- joči režim dobil težke udarce zaradi spomladanskih stavk, ni doslej še nič ukrenil za uresničitev izboljšanja življenjskih razmer v deželi. Nasprotno, ta režim skuša z zati-ralnimi in policijskimi ukrepi zadušiti delavski upor. Toda kljub številnim aretacijam in zasliševanjem in kljub najrazličnejšim ustrahovalnim manevrom policije, se stavkovno gibanje krepi in vedno bolj širi. V zadnjem času se je položaj v Španiji zelo poslabšal. Draginja silno narašča. Zlasti cene živil so se močno povišale. Mast se je n.pr. v enem samem letu podražila za 50%. Tudi krompir, jajca, ribe, riž, sadje in sočivje so se tako podražili, da si jih delovni ljudje sploh ne morejo več privoščiti. ----------*- 2 • DELO f PISANI SVET * Japonska : Še ena žrtev atomske bombe Pretekli teden je v Hirošimi umr- ! la še ena oseba zaradi posledic a- : tomskega bombardiranja leta 1945. Kot smo pred nedavnim poročali je : v Hirošimi še več oseb, ki trpe zaradi posledic atomskega izžarevanja. ; Francija : < Draginja narašča | Življenjski stroški v Franciji so j se v zadnjih letih zelo povečali. Od ] leta 1949 do 1961 so se povišale ce- L ne 250 potrošnim artiklom. Cene jav- h nih uslug so se povečale za 100%. f Bolgarija : ^ Izvoz industrijskih izdelkov Bolgarija izvaža danes v razne države ne le številne kmetijske pridelke in industrijske proizvode mar- j: več tudi celotno opremo za razne tovarne. Na Kitajsko izvaža opreme za pridelavo esenc, v Indijo tovarni- j ško opremo za izdelavo električnih j j števcev, v Vietnam izvaža opremo j za cementarne, na Kubo pa je odposlala celotno opremo za neko tovarno, ki bo izdelovala električne transformatorje. V teku so pogajanja za izvoz industrijskih proizvo- : dov tudi v nekatere druge države. Mehika : Solidarnost s Kubo Komunistična in socialistična partija delovnega ljudstva Mehike sta objavili izjave solidarnosti s Kubo i Komunistična partija je v svoji izja-l vi med drugim podčrtala, da bi na- 'I pad na Kubo pomenil ne le napad proti vsem narodom Latinske Arne- j rike, marveč bi spravil v resno ne- | varnost mir v svetu ter povečal ne- | varnost izbruha nove svetovne vojne. Dr. Karel Šiškovič: m. V odnosu do manjšine, ki živi v goriški pokrajini in na tržaškem področju navadna negacija ni mogoča, če se ne oziramo na nekatere skupine ekstremističnih nacionalistov. Vseeno pa so pogoji manjšine v teh dveh upravnih enotah popolnoma različni. Medtem ko se mora manjšina v goriški pokrajini zadovoljiti s splošno formulacijo ustave, ki pušča zadeve kakršne so, bi se moralo postopati z manjšino na tržaškem področju na podlagi posebne priloge Londonskega sporazuma iz leta 1954. Na ta način smo priča absurdu treh različnih pogojev v treh različnih upravnih enotah za isto manjšino. Slovencem videmske pokrajine se enostavno negira obstoj, onim Goriškega se ne nudijo pravice, ki jim pripadajo po programski normi ustave, zaradi česar je vsaka pot odprta, celo tista popolne negacije teh pravic, onim s Tržaškega se potrjujejo določene pravice, ki jim pripadajo po mednarodno pravnem dokumentu, a v praksi se ne napravi nič ali skoraj nič, da bi se ta dokument uveljavil. V tej situaciji torej imajo Slovenci šole, lahko tiskajo knjige in časopise, lahko svobodno govorijo svoj jezik, a poleg tega nimajo drugih pravic. A vsa fašistična določila proti «drugorodcem» so še vedno v veljavi, slovenski jezik ni sma-tran za uradnega v odnosih z manjšino, v javnih uradih ni mest za elemente manjšine, toponomastika je še vedno falzificirana, javni dokumenti niso prevedeni tudi v jezik manjšine, slovenski radio ni kontroliran od predstavnikov manjšine, pač pa je v rokah le ene same, ma- loštevilne politične grupe, priimki so še vedno italijanizirani, izvzem-ši malega števila ljudi, ki so se sami pozanimali in so posamič zahtevali vrnitev v originalno obliko, obstajajo še vedno določila, ki prepovedujejo imenovanje dojenčkov z neitalijanskimi imeni itd., itd.. Kot da vse to še ne bi bilo dovolj, italijanski vodilni krogi ne napravijo ničesar, da bi onemogočili nacionalistične in rasistične izbruhe s strani italijanske desnice in novo-fašizma in ohranjajo slovensko manjšino v zapostavljenem položaju ne samo z ozirom na zakonska določila, pač pa tudi v vsakodnevnem življenju, ker na noben način ne upoštevajo izgube, ki jih je utrpela manjšina za časa fašističnega dvajsetletja bodisi na gospodarskem in finančnem področju kot na socialnem in političnem. Skratka, slovenska manjšina pričakuje še danes pravno ter praktično sistemizacijo njenih vprašanj. Poleg tega pa vprašanje obstoja slovenske manjšine v Italiji dobiva celo dramatičen pomen, ker se na odkriti način nadaljuje raznarodovalno in asimilacijsko delovanje proti Slovencem. Nihče ne more zanikati, da je pomanjkanje demokratičnih ukrepov za slovensko manjšino eden izmed najbolj kontradiktornih pogledov sedanje italijanske demokracije. Četudi ostanemo v okviru formalizma, lahko u-gotavljamo, da je tudi v tem pogledu slovenska manjšina pepelka vseh manjšin. Ker primanjkujejo torej formalni ukrepi in politika široke demokracije in svobode v odnosu do slovenske manjšine, manjka tudi podlaga, na katero se lahko manjšina opira za odpor proti asi- Referal na mednarodnem mladinskem seminarju v Kopru milacijskim in raznarodovalnim procesom. Iz dejstev izhaja prepričanje, da obstaja zavestni ali nezavestni dolgoročni raznarodovalni program. Pomanjkanje demokratičnih jamstev izpostavlja manjšinske elemente nenehnemu gospodarskemu, družbenemu, političnemu pritisku, ki ob robovih, to je pri manj zavednih elementih, z lahkoto učinkuje v smeri asimilacije. Zavlačevanje v zvezi z ukrepi o demokratičnih jamstvih ima dejansko za cilj zastraševanje manjšine, jo še bolj izpostaviti pritiskom, jo pasivizirati glede na narodna čustva, jo podrediti slehernemu «spontanemu» procesu konglobacije v večinski narod. Nekatere v demokratične in napredne sile prepogostoma ne, upoštevajo aspekta, čeprav se zavedajo nuj nosti demokratične rešitve vprašanja. Mnenja smo, da ne upoštevati tega pomeni objektivno biti na liniji italijanskih nacionalističnih sil, ki skušajo po drugih poteh doseči na novi meji varnost «zgodovinskih in strateških» mejah z odpravo iz rastka «drugonarodne» manjšine. Po drugi strani podobna politika prihaja na dan tudi s stališčem do nemške manjšine na Južnotirol-skem, čeprav so tam težave za ure- sničenje takega cilja veliko večje zaradi obstoja nekaterih točnih zakonskih določil, ki so sad povojnega ozračja. Glavno vprašanje slovenske manjšine v Italiji je na eni strani obramba njenega obstoja kot skupnosti, ki je izpostavljena nevarnostim etnične likvidacije, in na drugi strani uresničenje jamstva za razvoj, ki mora sloneti na trdni demokratični podlagi. Samo tedaj bo mogla slovenska manjšina živeti ne kot jež, ki se zapira sam vase, da ne bi izumrla, pač pa kot skupnost, ki je tesno povezana s stvarnostjo, v kateri živi. Drugo vprašanje, ki je bistvenega pomena za obstoj sleherne narodne manjšine je vprašanje odnosov ? matičnim narodom. Onemogočenje živih in plodnostnih odnosov v obel1 smereh bi bilo prav tako dovolj odkrit način za preprečitev razvoja manjšine in za njeno izkoreninjenje. Zato je potrebno, da se dem0' kracija, v odnosu do manjšin tolik0 razvije, da omogoči razvoj teh 0°’ nosov, tudi zato, ker taki odnos* morajo postati tudi temelj mirnega sožitja med narodi in državami-nasprotnem primeru preprečitev ta kih odnosov ne more postati razi0» 21.-9-1962 -DELO • 3 Kako tržaška pokrajinska uprava skrbi za kmetijstvo Ì milijon za „pomoč" prizadetim hmetom Škoda, ki jo je povzročila dolgotrajna suša znaša samo na Tržaškem ozemlju več kot 1 Milijardo in 200 milijonov lir. Suša je uničila več kot polovico Poljskih pridelkov in sadja. Pokrajinska uprava je sklenila, da nakaže 1 milijon lir za «najnujnejše potrebe» prizadetih. S tem je ta uprava še enkrat pokazala, kakšna je njena «občutljivost» na tem področju. O posledicah hude suše je Pretekli teden razpravljala pokrajinska kmetijska komisija, j ki je sestavljena iz članov pokrajinskega sveta. Sestanek te komisije so zahtevali komunistični svetovavci. Na sestanku Je svetovavec Gombač podčrtal, (da se smešno nizek prispevek, ki ga je nakazala pokrajinska uprava ne more jemati resno v poštev, ker so bili poljski pridelki v mnogih krajih še pred sušo prizadeti od toče. Kot je znano, so strokovnjaki ugotovili, da je toča prizadehala od 20 do 25 milijonov lir škode. Zato je isti svetovavec postavil konkretne predloge za pomoč prizadetim kmetovavcem. Med drugim je predlagal uveljavitev določil zakona št. 739, ki predvideva povrnitev škode tistim kmetovavcem, ki zaradi vremenskih neprilik utrpe občutno škodo. To zahtevo bi moral formalno predložiti tudi pokrajinski svet. Tudi zato je svetovavec Gombač še enkrat zahteval, naj se pokrajinski svet sestane. Slika z vinograda na Tržaškem ia iredentizem, ki bi v sedanjem po-0i:aju privedel le do mednarodnih ;aPlet]jajev in bi postavil nevarnost 'a mir med narodi in državami. n,Položaj v Italiji kot povsod dru-se ne sme smatrati, tudi v po-? edu narodnih manjšin, na stati-?en način, pač pa vedno dinamično. Italiji obstajajo danes sile, ki j^orejo razbiti italijansko naciona-jlstično tradicijo in prav posebno edentistično - nacionalistično tradi-■ lj0 obmejnih področij. Razumeti j.e treba, da je italijanski naciona-2ern rezultat preporodnega kom-l^0misa med najbolj zmernimi sili ^ demokracije in najbolj zaosta-d11' silami veleposestništva in mo-l^rhije. Ta italijanska «tradicija»; 1 Je posvečala v imenu italijanske ac\le sleherno ekspanzijsko dejali6 in je istočasno negirala vsakr-jj’0 nacionalno težnjo drugih naro-[.'JV' je bila privedena do zadnjih t°hsekvenc od fašizma. Ne more se . ■'ti, da so italijanski vodilni kro-11 t® povojne dobe prejeli zadostno l^ijo oc} tragedije, ki jo je dožive-Italija po krivdi fašizma in kon-r] rvativnega liberalizma, na vsak j Clh pa obstoja danes v deželi za-^0 število demokratičnih, anti-(l^'stičnih in naprednih sil, ki če-v 1® bolj razumejo, da se demo meri tudi po načinu sposto :.arijp pravic manjšine do narodne lv>dualnosti in do demokratične- ‘tidi " Razvoja te individualnosti. ^ tejfj smisiu ne smejo narodne ^Išinc iskati rešitve lastnih vpra-sjr.1.1? v sebi, pač pa morajo raz-*’ se n°čejo osamiti in se i^Ponirati nevarnosti popolnega Pin retja> svoje obzorje na žive ita-antifS^e sHe’ to Je sHe demokracije, v ' ašizma in napredka, ker bodo Itb dobile najboljše in največje jamstvo za pravilno rešitev lastnih vprašanj. STALIŠČE STRANK DO VPRAŠANJA NARODNIH MANJŠIN V ITALIJI Že v začetku se je omenilo, da so voditelji in struje javnega mnenja za časa Preporoda gledali s simpatijo nacionalno gibanje ostalih narodov in so si želeli z njim sodelovati. Toda z okrepitvijo gospodarsko -družbenih temeljev italijanske bur-žoazije na eni strani in s pojavom njenih prvih ekspanzijskih teženj, ter z nadaljnim razvojem nacionalnih gibanj ostalih narodov po isti poti, na drugi strani čeprav v drugih pogojih, je prišlo do politike spopada. Tako so se po združitvi in neodvisnosti Italije vse stranke začele gibati po stopinjah nacionalistične politike. Kljub temu je šlo še vedno za «zunanji» problem, ker je bila Italija do 1918. še vedno država, kjer se vprašanje narodnih manjšin ni konkretno postavljalo, čeprav sta živeli v njenih mejah francoska manjšina in slovenska v videnmski pokrajini. Ob svojem nastanku si italijansko socialistično gibanje ni sploh postavljalo nacionalnega vprašanja. Zanimivo je, da se nihče ni v tem gibanju bavil z vprašanjem manjšin, ki je že, čeprav v manjši meri obstajalo v Italiji od 1866. À to pomanjkanje zanimanja za vprašanje narodnih manijšin je bilo, bolj ali manj, skupna značilnost vsega delavskega gibanja do prvih let XX. stoletja; zato pa italijansko gibanje ni bilo izjema. Edina sila ki se je takrat postavljala v bran nacionalnih značilnosti prebivavstva Slo- Praznik tiska na Opčinah Nastop skupine iz Trebč V nedeljo so tovariši z Opčin in iz Trebč priredili skupen praznik komunističnega tiska v Prosvetnem domu na Opčinah. Praznik je vsestransko zelo lepo uspel, te okrog tretje popoldanske ure so se začeli zbirati obiskovav-ci na dvorišču Prosvetnega doma, kljub temu, da je bilo vreme precej nestanovitno in da so temni oblaki obetali dež. Okrog petih se je začel kulturni program. Najprej je nastopila pevsko-glas-bene skupina iz Trebč. Ta je ponovila svoj pester spored, ki je že ob prvem nastopu junija letos v Trebčah doživela tako lep uspeh. Vse točke programa je skupina zelo lepo podala, za kar je bila nagrajena z obilnimi aplavzi. Težko je reči kdo je bil boljši, kateri pevec, pevka dii godbenik je bil bolj posrečen. Zato gre topla pohvala vsem. Za tiste, ki niso imeli prilike, da bi bili prisostvovali že prvima dvema nastopoma v Trebčah sta bila povsem nova zlasti simpatična napo-vedovavca, od katerih je eden napovedoval t' trebenskem narečju, drugi, od- venske Benečije je bil del slovenske duhovščine, ki se je skušal u-preti proti občutnemu asimilacijskemu in torej raznarodovalnemu postopku tega ozemlja. Samo po prvi svetovni vojni je zabeležiti vidnejše stališče vseh italijanskih strank do narodnih manjšin tudi zato, ker je to vprašanje začelo postajati vroče zaradi nacionalističnih pustolovščin D’Annunzia in terorističnih akcij fašističnih skvader. Ne ozirajoč se na stališče strank skrajne desnice (nacionalisti in fašisti), niso skoraj vse ostale «klasične» stranke še izza preporod-nih ali predvojnih časov zavzele jasnega stališča v tem pogledu, čeprav so liberalci in republikanci za časa vojne in prav posebno po porazu pri Kobaridu formulirali nekaj demokratičnih jamstev za slovensko pre-bivavstvo, ki bi bilo moralo biti priključeno Italiji po določbah Londonskega pakta. Liberalec Amendola in republikanec Sforza sta v nasprotju s Salandro in Orlandom večkrat izjavila, da bi bila konglobacija prevelike skupine neitalijanskega prebivavstva nevarna za Italijo. Na splošno so se pa «klasične» stranke italijanske politične konstelacije sklicevale na «zgodovinske in strateške meje» in vsled tega so bile mnenja, da je bila potrebna «civi-lizatorska misija» Italije med drugimi narodnostmi, kar ni bilo nič drugega kot pretveza za raznarodovanje. V najboljšem primeru je bilo stališče agnostično. Z začetkom fašističnega nasilja je to stališče služilo fašističnemu gibanju, ki je na ta način tudi v pogledu «rešitve» tega vprašanja dobil proste roke. (Nadaljevanje prihodnjič) nosno, da smo jasnejši, druga pa je napoved «preveda» v slovenščino. Program trebenske skupine je trajal do večera, nakar sta govorila proj. Sema in dr. Karel šiškovič. Oba sta obravnavala zlasti probleme, ki so združeni z bližnjimi občinskimi volitvami v Trstu. Po govorih se je nadaljeval kulturno-zabavni spored. Nastopili so mladi pevci in pevke iz Ppnčane, katere je spremljal mali orkester. Mladi pevci iz Pončane niso tuji naši javnosti in kjer koli so doslej nastopili, so Duet iz Trebč bili deležni obilnih aplavzov. Z aplavzi niso siedili tudi tisti ki so jih poslušali na openski prireditvi. Kot je znano omenjeni mladi pevci imitirajo razne italijanske moderne pevce, katere skušajo imitirati tudi v mimiki. Sele v poznih večernih urah je bil izčrpan program, nakar je sledila prosta zabava, ki je trajala do polnoči. Simpatična pevka iz Pončane ÌALET-PETJE-FOLKLORA-KNJI6I-RIVJIE-KINO UJ 2 O < ec O 0 uši UJ UJ 2 ot UJ S H- 1 < G m > < N < ec č* O Ó Z bč tu oc Ul G Z < ec O ss o u. IU E o. E < co ž < UJ < co to < G > < N < ec g O Ó Z S UJ jjO UJ Ul G ■“» SC < O 0 £ UJ Ul 1 ec Ul S K- < 00 U) < G > < £ N < ec g O Ó Z S UJ UJ s G 2 sc < ec O SÉ o S 2 UJ UJ < 00 X < UJ s co to < G > < t/> N < OC g O Ó Z S uj —» > UJ s G —j sc < oc liuUuia PRIMORSKI akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane bo v kratkem odpotoval na turnejo v Združeno arabsko republiko. Ta zbor se je pred kratkim zelo uveljavil tudi na mednarodnem pevskem tekmovanju v Arezzu, kjer se je «pomeril» z raznimi slovitimi zbori, ki so že na prejšnjih tekmovanjih izšli kot zmagovavci. V isti kategoriji kot ta zbor je nastopilo 19 zborov in «Vinko Vodopivec» je dosegel tretje mesto. ♦ LADO, folklorni ansambel iz Zagreba je na svojem gostovanju v Sovjetski zvezi doživel zelo velik uspeh. Nastopil je v številnih mestih. Zaključni nastop je bil v Moskvi in tamkajšnja kritika ga je zelo ugodno ocenila. Agencija TASS je med drugim podčrtala : navdušenje občinstva, veliko strokovnost, univerzalnost in spoštljiv odnos do ljudske umetnosti, ki se izraža v koreografiji, muzikalnih priredbah in kostumih, tako ansambelskih kot solističnih nastopih. FRANCESCO FLORA, sloviti italijanski humanist, je umrl. Pokojni je bil profesor na univerzi v Bologni. Napisal je mnogo knjig in sodeloval je pri raznih umetniških revijah. Zaradi antifašizma je bil leta 1927 izključen iz časnikarskega združenja, kar je v tistih časih pomenilo toliko kot onemogočenje nadaljnjega udejstvovanja na časnikarskem področju. Zelo se je uveljavil zlasti po vojni. Bil je tudi član predsedstva združenja za kulturne stike s Sovjetsko zvezo. ANSAMBEL «Branko Kr-smanovič» iz Beograda je ta teden gostoval v Svici. Na programu je bil glavni nastop v mestu Lousanne, manjši programi pa še v Bernu, Baslu in Ziirichu. Ta ansambel sestavlja petinštirideset članov-aka-demikov. ♦ V PARIZU je pred kratkim izšla antologija slovenske poezije v francoskem prevodu z naslovom «Anthologie de la poésie slovène». V njej so zastopani Prešeren, Jenko, Gregorčič, Aškerc, Cankar, Kette, Murn, Župančič, Gradnik, Go-lia, Gruden, Jarc, Seliškar, * Vodnik, Kosovel, Klopčič, Vodušek, Udovič, Vipotnik, Bor, Kajuh, Levec, Minatti, Krakar, Zajc in Kovič. Pesmi so izbrali Cene Vipotnik, Drago Šega in Jože Kastelic, prevedel pa jih je Viktor Jesenik. Uvod k antologiji in razlago pesmi sta napisala francoski pesnik -Marco Alyn in Slovenec Drago Šega. Antologijo je izdala založba Seghers. ► m Al m rti An O S o n > k z 5 m š < £ 5 ž o Ò g S > » •H > £ Ò > DS > k > m CD > m 7* s 2 m Tl O S o > K Z 5 m S < m X Ž 9 o o 2 > S «H > £ O S > k > m 00 > m T3 m m Tl O j* O ? X z 5 m h < £ X Ž P O JURČIČEV «Juri Kozjak», ki je doslej preveden že v 43 jezikov je francoska založba «Mame» že trikrat ponatisnila. Zaslugo za to, da je to delo v francoščini doživelo kar štiri izdaje, ima dr. Ferdinand Kolednik. Ta je «Jurija Kozjaka» prevedel tudi v italijanščino, nemščino in angleščino, sedaj prevaja v francoščino tudi izbor Cankarjevih črtic, v nemščino pa Finžgarjev roman «Pod svobodnim soncem». S S Ž o ? */> n > m > m ÓJ > m TJ m m Tl O 5 o 70 > Z 5 m k < £ k Z o ò 0 1 > m S-vaoijnod-ariad-iaivanaivarvisvio-iA DELO • 4 21.-9-1962 I/ soboto v Gorici : Velika kmečka manifestacija Zgornja Kolonja v Trstu bo v kratkem dobila svojo prosvetno dvorano. Zgradili jo bodo domačini sami s prostovoljnim delom in s prispevki, ki so jih sami zbrali. Predvideva se, da bodo dela dokončana že prihodnjega novembra. Dvorana se bo imenovala po znanem padlem partiza-nu-domačinu Cvetku Pečarju. Pobudo za zgraditev nove dvorane so dali komunisti tamkajšnje sekcije, katerim gre zato vse priznanje oooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo Opčine ÌLzasimir deinMlanske obMe uprave Tudi v goriški pokrajini so še vedno na dnevnem redu problemi, ki so nastali zaradi hude poletne suše. Merodajne oblasti niso doslej sprejele nobenih konkretnih ukrepov za pomoč kmetijstvu, ki je bilo tako hudo prizadeto. Zato se pred kmečke množice postavlja naloga, da še nadalje vodijo odločno bor- oooooooooooooooooooooooooooo Tov. Lucchesi je umrl Po dolgi in mučni bolezni je v torek umrl tržaški sindikalist pokrajinski svetovavec KPI in šef skrbstvene ustanove INČA v Trstu, tov. Alceo Lucchesi. Z njegovo prerano smrtjo je nastala v vrstah tržaškega delavskega gibanja velika vrzel. Pokojni je bil zelo sposoben in delaven tovariš. Funkcije, ki so mu bile poverjene, je opravljal ne le z veliko sposobnostjo in prožnostjo, marveč tudi z veliko ljubeznijo. Hladni birokratizem je bil na njegovem delovnem mestu povsem tuj in nepoznan. O tem so se lahko prepričali tisoči tržaških delovnih ljudi, ki so kdaj koli imeli potrebo posredovanja tov. Lucchesija. Tovariš Lucchesi je bil zelo nadarjen človek. Kot navaden tovarniški delavec si je z marljivim učenjem pridobil potrebno znanje In postal tehnični uradnik. Leta 1946 se je posvetil sindikalnemu udejstvovanju. Najprej je vodil posle v pisarni za reševanje sindikalnih sporov, leta 1952 pa je sprejel vodstvo INČA v svoje roke. In prav na tem področju je napravil še posebno dosti dobrega. Za občinskega svetovavca je bil izvoljen prvič leta 1956, še istega leta je bil izvoljen tudi za svetovavca v pokrajinskem svetu. Kasneje je bil ponovno izvoljen v pokrajinski svet. Pogreb pokojnega Lucchesija je bil v sredo popoldne. Udeležila se ga je velika množica. Na čelu pogrebnega sprevoda je bilo 15 vencev, ki so jih podarile razne organizacije iz Trsta in iz bližnjih mest. V sprevodu je bilo tudi zastopstvo tržaške pokrajinske uprave. Od pokojnega se je v imenu vseh navzočih in še posebej v imenu naše partije in naših sindikalnih organizacij poslovil tajnik tržaške CGIL tovariš Tominez. Naj mu bo rahla domača gruda! bo, ki naj prisili oblasti, da sprejmejo te prepotrebne ukrepe. Napredne kmečke organizacije, Kmečka zveza in «Confederterra» so za soboto 22. t.m. napovedale veliko kmečko zborovanje in manifestacijo v Gorici. Zborovanje bo ob 10,30 na trgu Battisti, po zborovanju pa bo povorka po glavnih mestnih ulicah. Tako na zborovanje kot na povorko so vabljeni kmetje iz vse pokrajine. Zahteve kmetov so zelo jasne. Spričo visokih cen krmil zahtevajo, nai se zviša tudi ceno mleku in sicer tako, da bi ga prodajali po 100 lir liter; spolovinarji in koloni zahtevajo, naj jim lastniki zemljišč podelijo potrebne družinske alimente; najemniki pa zahtevajo, naj se jih za letos oprosti plačevanja najemnine. Nujno je da bi vse kmete za letos popolnoma oprostili davčnih bremen in da bi oblasti zaščitile minimalne cene živine za zakol. Ker oblasti niso pravočasno sprejele potrebnih ukrepov so kmetje prisiljeni prodajati živino po zelo nizkih cenah. Cene živine so padle povprečno za 40%. Kljub temu pa je ostala cena mesa v mesnicah nespremenjena. To je zelo jasen dokaz, da se špekulanti okoriščajo na račun prizadetih kmetov. Žalostno pa je, da odgovorne oblasti to dopuščajo. Občinski svetovavci KPI, Battello, Bergomas in Miladin Černe so | naslovili na goriškega župana interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj goriški občinski svet nujno vzame v pretes vprašanje cen mesa. Občina bi lahko sprejela razne ukrepe tudi proti odiranju prizadetih kmetov. Sporočilo uredništva in uprave „Dela“ Že nekaj čašo se nekateri naši naročniki pritožujejo, da dobivajo naš list neredno. Pritožili so se nekateri naročniki iz bazoviškega poštnega območja, iz Gorice in zadnji teden tudi iz Barkovelj. Naročnikom sporočamo, da jim list redno dostavljamo, istočasno pa pozivamo poštno upravo, naj ugotovi, kje tiči razlog za neredno dostavljanje lista. Ob tej priliki ponovno vabimo tiste naročnike, ki niso še poravnali naročnine, naj to store čimprej. Naša uprava nujno potrebuje sredstva za redno izdajanje lista. Naročnino lahko plačate v katerem koli poštnem uradu. Poštno položnico naslovite na naslov: Delo - Trieste, poštni tekoči račun št. 11/7000. Celoletna naročnina znaša 1300 lir, polletna pa 700 lir. Kot smo že poročali prirejajo demokristjani razne sestanke, na katerih tržaški župan poroča svojim volivcem o delovanju dosedanje tržaške občinske uprave. Prejšnjo nedeljo je bil tak sestanek tudi na Opčinah. Po sestanku so openski tovariši objavili in razširili letak z naslednjo vsebino: «Imam Opčine za ključno okrožje našega mesta», s temi besedami je tržaški demokristjanski župan začel svoj govor, ko je preteklo nedeljo obiskal Opčine, da bi razlagat prebivavstvu, kako je demokristjanska uprava zaslužna do prebivavstvu sploh, do openskega prebivavstvu pa še posebej. Ker je bilo v kinodvorani zelo malo Opencev, je morda primerno, da se vas seznani z jedrom govora visoke osebnosti: da Openci govorijo le o nerešenih vprašanjih in da pozabijo na to, kar je oblast storila, da vidijo le svoja vprašanja ne da bi se zavedali, da so deležni usode Trsta, da se je brezposelnost zmanjšala, da krščanska demokracija podpira ekonomsko obnovo Trsta in tudi njegovo kulturno obnovo itd. Prav isto je župan govoril v isti kinodvorani pred štirimi leti. Ne odgovarjamo na očitno demagogijo županovega govora. Kateri Tržačan se more na pr. veseliti ekonomskih razmer v Trstu? Kdo more prisojati krščanski demokraciji kakšno zaslugo na tem področju? V Trstu je po uradnih podatkih še zmerom v seznam vpisanih nad 9 tisoč brezposelnih (toda v resnici je brezposelnih mnogo več, kajti zmanjšanje števila je sad črtanja iz seznamov in ne dejanske zaposlitve), in to po stalnem izseljevanju, po vsem takoimeno- vanem ekonomskem «boomu», kljub temu, da donaša Trst italijanski državni blagajni 20-25 milijard letno. Glede specifično openskih vprašanj: Je treba popraviti vrsto cest in napeljati ali obnoviti razsvetljavo. (Župan je o tem govoril: naštel je malodane vse openske 'ceste, ki da so dobre ali Že popravljene ali v popravilu ali da bodo popravljene). Je treba zidati ljudska stanovanja: kajti nekatere družine živijo še v težkih stanovanjskih rdzmefahj druge pa plačujejo previsoko najemnino. (Zupan je to priznal, vendar je že kaj v načrtu — kakor je dejal pred štirimi leti — sicer «nekateri iz varčnosti rajši živijo v skupnem stanovanju»). Župan sploh ni omenil vprašanj, ki se sicer neposredno ne tičejo demokri-stjanske občinske uprave kot take, vendar se tičejo vladne stranke: n.pr. iz-plačanje vojne odškodnine in odplača-nje kmetov za razlaščena zemljišča. Župan, kakor je običaj pri demokri-stjanskih politikih, sploh ni omenil Slovencev. Za demokristjanske uradne ljudi Slovenci in slovenska vprašanja ne obstojajo. OPENSKI KOMUNISTI Prispevki za „Delo“ Opčine Danev Albert 500 lir, Gulin Jože 500 lir. Mladinski praznik V soboto 22. septembra s pričetkom ob 18. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Trstu (ul. Madonnina 19) praznik otvoritve novega šolskega leta. Priložnostna nagovora bosta imela sekretar tržaške federacije KPI prof. Paolo Sema in dijak Jurij Uršič. Na sporedu je tudi plesna zabava. Vstop je prost. Prireditev organizira dijaški krožek «Eugenio Curici». oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo /z Trsta Prispevki za komunistični tisk Šolske vesti Izidi jesenskih izpitov v Dolini Na Strokovni Industrijski šoli v Dolini so uspešno opravili nižji tečajni izpit v jesenskem roku naslednji kandidati: Čurman Miroslav, Krmec Boris, Maver Miran, Petaros Vladimir, Sancin Slavko, Tul Milan, Zahar Stevo, Zobec Cvetko, Canziani Vanda, Fabris Marija-Lo-redana, Mahnič Lidija. Dva kandidata sta bila zavrnjena. V kampanji za nabiranje prispevkov za komunistični tisk in za vo- li vno kampanjo v Trstu je tržaška federacija KPI doslej prejela sledeče prispevke: Sv. Ivan lir 255.000 - Boljunec 81.490 - Dolina 50.000 - Ricmanje 78.000 - Domjo 40.000 - Log 34.000 • Mačkolje 35.000 - Prebeneg 18.000 -Milje 800.000 - Curici 300.000 - Sv Jakob 370.000 - Barriera 200.000 -Skedenj 115.000 - Pončana 190.000 -Sv. Marko 50.000 - ACEGAT 110.000 - Sv. Ana 100.000 - Magdalena 85.000 - Kolonkovec 135.000 - Tomažič 70.000 - FMSA 20.000 - Sv. Vid 50.000 - Ro-col 47.000 - Opčine 50.000 - Prato-longo 85.000 - Podlonjer 40.000 - Bar-ko vi j e 50.000 - Rojan 78.830 - Sv. Križ 40.000 - Greta 50.000 - Arsenal 30.000 - ILVA 19.000 - Sv. Alojz 80.000 -Prosek-Kontovel 12.000 - VOM (Ma-ganja) 40.000 - Elizejske Poljane 20 tisoč - Trebče 60.000 - Pečar 30.000 - Zgonik 10.000 - Dreher 10.000 - Do-šlo v administracijo 1.400.000 - Tov. D. F., ki je dobil zaostanke od pen-zije za volilno kampanjo in komunistični tisk 100.000. DELO glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047. Tiska : Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna, naročnina 1300 lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru Pismo iz Barkovelj V «Delu» z dne 31.8.1962 smo čita li dopis iz Barkovelj, ki ga je podpi sai R. P. v zvezi z nameravano grad njo stanovanjskih poslopij v našerr kraju. Vprašanje, ki se ga je avtor član ka dotaknil, je res važno in zani mivo, saj se z njim že leta ukvar jamo. Dobro se spominjamo, kdaj je to vprašanje dobilo novo lice Vsi vemo, da je bila v povojnih le tih pri nas, kakor tudi drugje v na ši deželi, huda stanovanjska stiska Vemo tudi da še danes mnogo dru žin živi v težkih razmerah, v tesnih temnih in vlažnih prostorih, ki ne odgovarjajo sodobnim in niti naj osnovnejšim higijenskim predpi 1 som. Zanje že leta zahtevamo primerno ureditev in gradnjo novil> stanovanj. A vprašanje je že'takrat postalo bolj zapleteno, ko je krščan ska demokracija zgubila v Trste ugled med ljudstvom, ko je opa žila, da se ji število volivcev zmanjšuje, da ji širši mestni in še zlasti okoliški predeli odklanjajo glase ve, da se v teh krajih število komunističnih glasov veča in da veliks večina slovenskega prebivavstvij kompaktno glasuje za KP, ker vid v njej največjo in najdoslednejšci < silo, ki ga brani in se bori za nje j gove socialne, kulturne, šolske it jezikovne pravice. Zato je krščan . ska demokracija začela izvajati po | litiko pritiska nad tukajšnjim de > lavskim razredom, prisilila je Trž2| i čane na odhod iz rodnih krajev, ket ( ni mogla računati na njihove gb sove, je v naše kraje namestila de settisoče beguncev in tisoče urad nikov in drugega upravnega in dr žavnega osebja. Vse to z namenom da si zagotovi volivno rezervo. Iste časno je začela sistematično grad njo novih naselij pri Devinu, Seslja nu, Proseku, Opčinah, Padričah " Miljah. To je delala tudi z name nom, da bi spremenila etnični it socialni sestav teh krajev in si ta ko zagotovila določeno število gla sov, ki so ji bili potrebni, da bi u hranila svoje mesto. V raznih pre delih je istočasno skušala zman.i sati vpliv in moč KP in levičarski! sil na splošno. Izvajanjem teh načrtov smo sf! komunisti že od samega začetih1 uprli v vseh možnih oblikah in za htevali, naj se preneha z raznar« dovalno politiko napram S lovec cem in ustavi socialno spreminjanj£ raznih predelov. Seveda ne moremo preprečit' gradnje novih domov za brezdomc1 in ljudi, ki so jih potrebni. Obratut le-to zahtevamo. Toda smo prot temu, da se omenjena gradnja iz koristi v politične špekulacije k! ščanske demokracije. Nismo prot temu, da se mesto naravno širi, smo proti temu, da se umetno šif' v okviru določenih političnih na# tov! Zato se v tem oziru strinjamo R. P., ko pravi, da «želimo Barko' Ijani, da bi ta vest odgovarjala r# niči». Nikakor pa se ne moremo V° polnoma strinjati z njim, ko pi# «da je bolje za nas, če hodimo klancih ki so naši, kakor da bi bc dili po širokih pestah, ki ni«( naše». Razumemo razpoloženje dopisi* 11 ka, želimo pa poudariti, da je dan£l polovica prebivavcev slovenske >' polovica italijanske narodnosti. $ jih vabimo, naj se vpišejo v KP, # delamo med njimi nobene razlik' Isto velja tudi za glas pri volitv^. ali za prispevek za naš tisk, ali podpis kake resolucije. Tudi ne if? remo delati razlik med enimi K drugimi, ko hodimo po ’barkovlja,1| skih cestah. Zato, tako Slovenci Italijani imajo pravico, da živijo lepih, higijenskih prostorih, v Pf delih kjer so široke in tlakova111 ceste, kjer sta razsvetljava in vo£ Nočemo raznarodovalne politi^ pač pa hočemo ureditev uprav# vprašanj našega mesta. In če so 1 dosegle občine. uusegic oucme. ki imajo mani;; sredstva, kot jih ima tržaška ohc na, se pravi Dolina in Zgonik, N; brežina, Repentabor in Milje, tn#. mo, da imajo tudi Barkovljani $ ■ venci in Italijani, ki spadajo večjo občino in so že leta vklju# v mestno življenje, pravico do ter kar prinaša napredek. V tem smislu se komunisti že^i ta borimo in se bomo še n^PL borili. Te zahteve bomo vključili j, di v volivni program barkovlh ske sekcije Komunistične partij JELKA GERBEC te hi Oe ki Ja »c dt Vf »s