33. štev. V Kranju, dne 19. avgusta 1916. Leto IV. ▲ Izhaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta K 2—, za četrt leta K V—, Za vse druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati. Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej, — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775. Italijanska ofenziva. Brezuspešnost italijanske ofenzive. Dunaj, 12. avgusta. V odseku med morjem in Vipavsko dolino smo z ognjem preprečili več italijanskih poskusov, približati se našim novim pozicijam. Na višinah vzhodno od Gorice so naše čete zopet zavrnile močan napad ter vjele pri tem 10 častnikov in 170 mož. Hrib Sv. Gabriela in Sveta Gora sta stala pod silnim sovražnim artiljerijskim ognjem. Ob tirolski fronti so nam prinesla manjša podvzetja 89 vjetih, med njimi 5 častnikov in 1 strojno puško. Dunaj, 13. avgusta. Italijani so se lotili naše nove fronte med morjem in hribom Sv. Gabriela z močnimi boji. V odseku vzhodno od Dola so morale naše čete zavrniti večje napade. Do zelo silnih bojev je prišlo zopet na višinah vzhodno od Gorice, kjer se je 7 sovražnih naskokov z največjimi izgubami ponesrečilo. Od početka italijanskega napada je ostalo 5000 vjetih, med njimi nad 100 častnikov v naših rokah. V noči od 12. na 13. t. m. je flotilja hidropla-nov popolnoma razdejala lope za zrakoplove v Campaltu pri Benetkah. V eni izmed lop je eksplodiral zrakoplov s 500 metrov visokim plamenom. Druga lopa je zgorela brez eksplozije. Istočasno je obložila druga flotilja hidroplanov letalsko lopo v Gorgu, naprave v Gradežu, baterije ob izlivu Soče in ladjedelnico „Adrija" z zelo dobrim Uspehom. Letalska lopa je večkrat v polno zadeta, enako pozicije baterij ter se je neoporečno konstatiralo pol tucata požarov. Tretja flotilja je večkrat v polno zadela v baterije ob izlivu Soče in v vojaške objekte v Pierisu in Skocijanu. Kljub silnemu obrambnemu ognju so se vsa letala nepoškodovana vrnila. Dunaj, 14. avgusta. Močne sovražne čete so sedemkrat napadle naše pozicije vzhodno od gozda Dol med Lokvico in reko Vipavo, naše čete pa so jih vedno zopet popolnoma zavrnile. Pehotna polka št. 43. in 46. sta se zopet sijajno izkazala. Višine vzhodno od Gorice, hrib Sv. Gabriela in Sveta gora, so stale pod silnim topovskim ognjem. V dolini Sugane sta se zlomila dva sovražna napada na Civaron v našem ognju. V noči od 14. na 14. t. m. je obložila flotilja naših hidroplanov kolodvor Ronki, vojaške objekte in pozicije v Pierisu, Vermeljanu, Selcih in Skocijanu ter sovražno baterijo ob izlivu Soče zelo uspešno z bombami in večkrat zadela v polno. Vsa letala so se kljub najsilnejšemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. Dunaj, 15. avgusta. Italijani so nadaljevali brez prenehanja svoje napade tako na fronti Solkan-Miren proti višinam vzhodno od Gorice, kakor tudi v odseku južno od reke Vipave do Lokvice, ter so sosedne prostore neprestano močno obstreljevali s topovi. Nače čete so vse naskoke krvavo zavrnile ter so ostale — pogosto po ljuti bližinski borbi — na celi fronti v posesti svojih pozicij. Vzhodnogališki in dalmatinski domobranski infanteriji ter preizkušenemu honved-skemu pešpolku št. 3 gre izrcJen delež na uspehu včerajšnjega dneva. Tudi pri Plaveh in pri Zagori, potem ob fronti v Dolomitih, na Crodi del' Ancona, smo zavrnili sovražne sunke. Dunaj, 16. avgusta. Na Goriškem je sovražnik obnovil svoje silne napade na naše višinske pozicije vzhodno od črte Solkan-Vrtojba in Opatjeselo. Skoraj povsod smo mogli napad že v ognju zavrniti. Na nekaterih točkah pa, kjer se je Italijanom posrečilo vstaliti se v naših najsprednjih jarkih, smo jih s protisunkom hitro vrgli ven. Tako so zopet ostale vse pozicije trdno v rokah naših čet, ki so prizadejale sovražniku zelo težke izgube ter vjele 480 mož, med njimi 1 podpolkovnika in 7 drugih častnikov ter vplenile 6 strojnih pušk in 2 metali min. Bataljon št. 3 poljskih lovcev in oddelki peš-polkov št. 24. in 48. so si iztekli v teh bojih po- . sebno pohvalo. Pri Zagori se je ponesrečil sunek nekaj sfof-nij ob ovirah naših pozicij. Ob fronti v Dolomitih je posadka naše pozicije v Ruffreddu v bližinskem boju zavrnila neki napad. Proti odseku gore Zebio in Interrotto so po živahnem artiljerijskem boju in ognju metal min prodrli slabotnejši sovražni oddelki, ki smo jih lahko zavrnili. Napad italijanskih letalcev na Trst. Dunaj, 16. avgusta. V noči od 14. na 15. t. m. je izvršila flotilja hidroplanov napad na Valono. Zadela je v polno neko obrežno baterijo, neko taborišče z barakami, neko sladišče in eno ladjo; več požarov je izbruhnilo. Kljub silni obrambi so se vsa letala vrnila nepoškodovana. Dne 14. t. m. dopoldne je napadlo Trst 7 sovražnih hidroplanov, večji del francoskih, pod zaščito treh francoskih bojnih letal in zavarovanih od sovražnih torpednih enot in monitorjev, ki so ostali na odprtem morju. Nekaj letal se je dvignilo, da bi sprejela boj. Linijski-poročnik Ban-field je prisilil v boju v zraku neko sovražno letalo, da se je v zalivu spustilo na morje; letalci so najbrže ranjeni. Zasledoval je nato drugo letalo ter je strmoglavil pri Miramaru. Letalci so mrtvi. Popolnoma strto letalo „Spa 308" smo spravili. Sovražni letalci so vrgli več bomb nad pristaniščem, a niso napravili pomembne škode. Kolikor je znano, sta bili 2 osebi ubiti, ena težko in ena lahko ranjena. Naša novo fronta ob Soči. Iz vojnoporočevalskega stana, 12. avgusta: Italijani so torej napadli tudi nove c. in kr. pozicije na Goriškem. Obstreljevali so s svojo najtežjo artiljerijo hrib Sv. Gabriela in Sveto goro, oba ob soškem kolenu severnovzhodno Gorice, dalje so pognali svojo infanterijo proti novim pozicijam v nižini na gorskem ozemlju vzhodno me- F=>ODI_l K. Vladimir Korolenko, Brez besede. Dalje. „Oh! V teku dvajsetih let sem videla marsi-kako dekle, ki se je tekom leta ali pa še prej pokvarilo v tej prokleti deželi. Izpočetka so take, kakršne morajo biti: tihe, pohlevne, poslušne, bo-gaboječe, svoje delo store in spoštujejo gospodarja. Pozneje pa . . . glej, začno vihati nosove, nase obešajo različne trakove in cunje, da izgledajo, kakor vran, ki se je nakitil s pavovim perjem. Potem zahtevajo višje plačilo in potrebujejo dva prosta dneva v tednu . . • Naposled pa ji lahko streže gospodinja, ker bi le rade sedele z rokami v naročju . . „Bog obvaruj! Kje pa je kaj takega .dovoljeno?" odvrne prestrašeno.Matvej. Mladi John je med em sedel iztegnjenih nog in z rokama v žepu na stolu ter kremžil obraz, kakor da se mu zdi ves pogovor skrajno dolgočasen. „No, saj vrag navadno ni tako hud, kakor ga slikajo," se oglasi vmes. . Stara gospa umolkne ter poneha celo plesti. Pozorno pogleda Johna, ki je strmel z dvignjeno Slavo v strop, kakor da je tamkaj opazil kaj prav Posebno zanimivega. Nekoliko trenotkov je trajal molk. Milostiva in Matvej sta karajoče pogledala mladega Žida. Ana je zardela. Jn od kod vse tO pride?" prične zopet mirno stara gospa. .To pride od tod, ker v tej deželi ni reda. Zid Borko tukaj že ni več Berko ne- go mister Bork in njegov sin Juska se je preme-nil v preblagorodnega gospoda Johna . . ." „Cista resnica," reče Matvej poln prepričanja. „Ali čuješ, Ana?" Dekle pogleda nekako presenečena Matveja ter zardi še bolj. Zdelo se ji je, da ni umestno Johnu, praviti takih stvari v obraz, čeprav je bil Žid in se je nekoliko preprosto obnašal. „Da, tukaj je prava čarovniška svatba," nadaljuje stara gospa, Jn prav ima nekdo mojih znancev, ki pravi: ,Novi svet je ravnotak, kakor bi bil dvignjen iz tečajev in bi frčal čez glavo v prt-pad.'" „Tudi to je sveta resnica," pritrdi Matvej. „Vidim, da si pameten človek," reče milostiva, „ki se spozna . . . Ali ni, sam priznaj, pri nas doma bolje? . . . Naš stari svet stoji mirno . . . Ljudje vedo za svoj prostor . . . Zid je ravno žid, kmet je kmet in gospod je gospod. Vsak vzame ponižno, kar mu je gospod Bog podelil . . . Ljudje žive in hvalijo Boga." „No, tega pogovora naj bo že enkrat konec," reče John ter ostane. „Oh, oprostite, mister John," reče stara gospa z zlobnim nasmehom. „N», ljuba, saj nama je res treba spraviti stvar v red. Vzamem te, ako se zediniva glede plače ... Le eno ti povem že vnaprej, da si zapomniš: jaz imam rada vse po svojem načinu, tako kakor delajo pri nas doma in ne tako kakor se tu privadijo." „Tako je tudi najbolje," pripomni Matvej. „Prevzamem odgovornost zate pred Bogom in^ pred ljudmi. Ob nedeljah bova skupaj hodile v Cerkev, plesov in zabav pa mi ne boš pohajala nikdar." „Slušaj milostivo gospo, Ana," reče Matvej. „Milostiva gospa te ne bo učila kaj slabega. In plačala te bo, kakor je prav in dobro." ' „Petnajst dolarjev na mesec je tukaj prav majhna mezda," se vmeša John in pogleda na uro. „Petnajst dolarjev, lastno sobo in prost dan na teden." Stara gospa, ki je venomer mirno pletla, pogleda uničujoče Johna in vpraša Ano ? „Ali veš, kaj je dolar?" „To sta dva rublja, milostiva gospa," odgovori mesto Ane Matvej. „Ali si že kje služila?" „Da . . . kot sobarica pri gospej Šaleški." „Koliko si tamkaj imela?" „Sest rubljev." „Nekoliko preveč za naš okraj," vzdihuje stara gospa. „Za mojega časa še niso poznali takih mezd . . . In v Ameriki, ako jih hočeš imti trideset, pojdi k temule. Dal ti bo trideset rubljev, lastno sobo in prostega časa, kolikor ga boš hotela ... po dnevu . . ." Rdečica je oblila Anin obraz, stara gospa pa nadaljuje, proti Matveju : „Primere ni treba iskati daleč. V tej cesti živi krščansko dekle pri židu. In ljubi Bog jo je že blagoslovil z otročičem. „Saj vendar veste, da sta poročena," reče ! ozlovoljen John. „Poročena, seveda! Kdo pa ju je poročil? [ Povej vendar." „Poročena sta, kakor veste, civilno pred sodnikom." „No, vidite," jobrue se stara gospa zopet do I Matveja. „Temu" pravijo poroka . . ." (Dalje.) sta, previdno pa so šli proti črtam med Vipavsko dolino in morjem. Velika kraška visoka planota se imenuje geo-grafično Komenska planota. Razprostira se "južno Vipavske doline; proti zapadu štrleči del v obliki loka, ki si je pridobil nesmrtno ime Doberdob, je ločen od vzhodne polovice vse planote po pusti duplini, Dol imenovani. Skozi to zvito kraško dolino vodi cesta iz Gorice v Devin in preko Mirna. Nova fronta je krajša kakor prejšnja in do-čim so stare Doberdobske pozicije bile izpostavljene bombardiranju s treh strani hkratu, branijo I c. in kr. čete sedaj precej ravno črto. — Mesto Go- J rica je slej ko prej v obsegu najhujših bojev. Hrib Sv. Gabriela je visok 647 metrov. Dunaj, 17. avgusta. Dočim so omejevali Italijani včeraj svoje delovanje na fronti med Plavmi in reko Vipavo na živahni artiljerijski ogenj, so napadli med to reko in Opatjem selom naše pozicije petkrat v globo- j kih vrstah. Samo na eni točki so bile naše čete sovražnika vrgle v bližinskem boju; v ostalem so \ se zlomili njegovi naskoki s posebno velikimi iz- j gubami že v našem ognju. Napad naših letalcev na Benetke. V odgovor na sovražni letalski napad na Trst, je napadla v noči od 16. na 17. avgusta le- | talska skupina Benetke. Kolodvor, skladišča, arze- | nal in vojaški objekti so biii izdatno obloženi s težkimi, lahkimi in vžigalnimi bombami, dosegla so se pa zadetja in povzročen je bil veilk požar v kolodvorskih skladiščih. Druga skupina je napadla z uspehom notranjo luko v Gradežu, eno baterijo ob spodnji Soči in vojaške objekte v Tržiču. Navzlic najljutejši obrambi so se vrnila vsa letala nepoškodovana. Ruska ofenziva. Odbiti ruski napadi. Dunaj, 12. avgusta. Napadi v Karpatih se bojujočih nemških in av-stro-ogrskih čet napredujejo uspešno. Vzeli so j sovražniku včeraj 700 mož in dve strojni puški, i Jugovzhodno od Vorohte poskusen; ruski proti- i sunki so bili do konca zavrnjeni. Sicer je prišlo v okolišu arinadne fronte nadvojvode samo še ob dolenji Zloti Lipi in južno od Zalošč do živahnejših boj. Armada generalobersta Bohm-Ermollija je zavrnila zapadno od Zalošč več močnih napadov. Zapadno od Kašovke smo dobili pri nenadnem napade na sovražne pozicije pred bojiščem 170 vjetih in 3 strojne puške'. Južno od Stobihve so se zopet zlomili ruski prehodni poskusi. Dunaj. 13. avgusta. Jugo-vzhodno od Vorohte so držale naše čete svoje pozicije proti silnim napadom. Sovražnik je doživel popolen neuspeh. Neposredno zapadno od Stanislava smo vrgli dve ruski diviziji v ljutih bojih, ki so trajali dan in noč, nazaj. Severno od Dnjestra so stali na naši strani samo deli čet manjše moči v boju. Zapadno in severo-zapadno od Zaloščev je armada generalobersta von Bohm-Ermollija zopet zavrnila ruske naskoke v masah. V prostoru pri Brodih je zažgal neki c. in kr. bojni letalec sovražno letalo tipa „Albatros", ki je strmoglavil na tla. V Voliniji in ob Stohodu je boj popustil. Zanesljivo je dognano, da so bili v zadnje velike, popolnoma ponesrečene napade na fronto ob Stohodu poslani tudi vsi oddelki ruske garde in da so utrpeli ti še težje izgube, kakor drugi vojni oddelki. Berolin, 12. avgusta. Pri DubČičih ob Strumjenu, zapadno od No-belskega jezera in južno od Zarečja so ruski oddelki zaman napadali. Naše letalske flotilje so našle zadnje dni ob železnici Kovel—Sarni in severno od tam v razsežnih taboriščih čet zopet cilje, ki so se izplačali, ter so jih izdatno obložile z bombami. Neko rusko letalo je bilo severno od Sokula zbito v boju v zraku. Hudi boji v Galiciji. Dunaj, 14. avgusta. Južno od Dnjestra nobenih dogodkov. Na višinah severno od Marjampola smo včeraj s svojim ognjem razpršili napadajočo rusko konjeniško brigado. Danes v jutranjih urah je stopil sovražnik na celi fronti med Dnjestrom in pokrajino jugozapadno od Zaloščev z zavezniškimi četami zopet v ožji stik. Južno od Horožanke se je ponesrečil ruski sunek. Zapadno od Kozove so naše čete prepodile požigajoče ruske oddelke. Pri Avgustovki in v rrostoru prj Zborovu so odbili naši bataljoni številne ruske napade. Vjetih je bilo 300 sovražnikov. Armada generalobersta von Bohm-Ermollija je zavrnila jugozapadno od Podkamjena z večur-nim bobnajočim ognjem uveden in z uporabo bomb s plinom podprt napad v masah. Polje pred našimi pozicijami je pokrito z mrtvimi in težko ranjenimi Rusi. Novi boji so v teku. Pri Hulevičih ob Stohodu se je ponesrečil slaboten ruski sunek. Južno od Stobihve smo vzeli od sovražnika zaseden peščen vrh ter vjeli posadko oporišča. Dunaj, 15. avgusta. Zapadno od Moldave v Bukovini in v okolici gore Tomnatik so naši napadi nadalje napredovali. Pri zavzetju nekaj žilavo branjenih pozicij smo odvzeli sovražniku 600 vjetnikov in 5 strojnih pušk. Južno od Tatarova se boreči bataljoni so zasedli, napadeni od nadmočnih ruskih sil, zopet svoje pozicije na Tatarskem prelazu. Pri Stanisla-vovu in južno od Jezupola je zavrnila armada generalobersta von Kovessa posamezne sunke. Berolin, 14. avgusta. V okolici Škrobove ter ob Oginskem kanalu Vigonskega jezera smo zavrnili sovražne sunke. Nemški oddelki so razpršili vzhodno od kanala ruske prednje čete z izdatnimi izgubami za nje. Pri Zarečju ob Stohodu se je bitka proti sovražniku, ki je prodrl, odločila nam v prilog. Močni sovražni napadi so bili naperjeni proti odseku Luh in Graberka, južno od Brodov. Krvavo smo jih zavrnili. Novi napadi so tam v teku. V odseku Zborov-Konjuhi so se ruski napadi ponesrečili. Dele sovražnika, ki so bili vdrli, smo s protisunkom vrgli nazaj. Tudi zapadno od Monasteriske je sovražnik zaman napadal. Imel je v našem ognju velike izgube. Berolin, 15. avgusta. Armada grofa von Bothmerja je popolnoma zavrnila i najtežjimi izgubami za Ruse močne, deloma pogosto obnovljene napade v odseku Zbo-rov-Kori*uhov, ob cesti iz Brežanov in Potutorov v Kozovo in zapadno od Monasteriske. Uspehi v Karpatih. Dunaj, 16. avgusta. V prostoru Capula so zavezniške čete izgradile svoje uspehe z zavojevanjem višine Stare Vipčine. Boji v tej pokrajini so skrajno ljuti. Pri Hcrožanki, zapadno od Monasteriske, so zavrnile avstroogrske čete zopet silne ruske napade. Na eni točki, kjer se je sovražniku posrečilo vdreti v naše jarke, smo ga s protisunkom vrgli ven. Berolin, 16. avgusta. Na vzhodni fronti od morja tja do pokrajine severno od Dnjestra nobenih posebnih dogodkov. Oddelki poljske legije so izvršili v okolici Hulevičev kratek uspešen sunek. Nemški oddelki so odstranili vzhodno od Kisjelina ruske prednje straže ter vjeli enega častnika in 168 mož. Severno od Dnjestra so Rusi po krvavih porazih 14. avgusta včeraj le osamljeno in s slabotnimi silami napadli. V Karpatih so naše čete osvojile višine Stara Vipčina, severno od Capula. Krvav ruski poraz v vzhodnji Galiciji. Dunaj, 17. avgusta. V pokrajini Capul je vzeta Stara Občina. Južno od Moldave in ob gorenji Bistrici so se ponesrečili ruski sunki. Pri armadni fronti generalobersta von Bohm-Ermollija je prišlo včeraj med Perepelniki in Pje-njaki do bojev največje ljutosti. Več kakor 12 ur je gonil sovražnik neprenehoma svoje mase v naše pozicije. Večina napadov se je zlomila že zlomila pred našimi ovirami. Kjer se je sovražniku pri Manajovu posrečilo, začasno vdreti v naše jarke, smo ga s svojimi rezervami vrgli nazaj. Zmagovito zavrnitev ruskega sunka je ravno toliko pripisovati izbornemu delovanju nemških in avstro-ogrskih baterij, kakor hrabremu nastopu in-fanterije, zlasti zapadno-ogrskih polkov št. 12 (Ko-marno) in št. 72 (Požun). Naše izgube so majhne, sovražne pa izredno težke. Bolj proti severu ničesar pomembnega. Nemški letalski napad na otok Oesel. Berolin, 17. avgusta. Dne 15. in 16. avgusta so naši hidroplani iznova napadli letalsko štacijo Papenholm na otoku Oesel'in ob obali otoka Rinoe stoječa sovražna letala z dobro namerjenimi razstrelilnimi in vžigalnimi bombami. Kljub silnemu obrambnemu ognju in nato sledečemu boju v zraku so se vsa naša letala vrnila nepoškodovana. Isto noč od štirih sovražnih letal na Angern-see izvršeni napad je povzročil le majhno materijalno' škodo. General nadvojvoda Karol. Iz sobotnega uradnega poročila je razvidno, da je cesar imenoval vrhovnega poveljnika gališko -bukovinske fronte feldmaršallajtnanta prestolonaslednika nadvojvodo Karla za generala kavalerije. General nadvojvoda Karol je rojen 17. avgusta 1887. ter je postal leta 1904. poročnik v ulanskem polku št. 1. Pozneje je bil poročnik, nadporočnjk in ritmojstor v dragonskem polku št. 7. Leta 1913. je postal major pri 39. pešpolku in je bil imeno- van maja meseca 1914. za podpolkovnika. Dne 23. julija je postal prestolonaslednik polkovnik pri huzarskem polku št. L, 16. julija 1915 general-major in konteadmiral, 18. marca 1916. pa feld-maršallajtnant in viceadmiral. Prestolonaslednik je od izbruha vojne sem skoraj neprestano pri armadi — v glavnem stanu in na fronti. Prve lavo-rike kot vojskovodja si je stekel nadvojvoda Karol kot poveljnik armade, ki je izvojevala v ofenzivi proti Italiji najsijajnejše uspehe. Francosko-angl. ofenziva. Nov velenapad na zahodu. Berolin, 12, avgusta. Med Thiepvalom in gozdom Foureaux ter pri Guillemontu so napadlo močne angleške čete. Severno od Ovillersa in pri Pozieresu smo jih v bližinskem boju in s protisunkom zavrnili. Severno od Bazentin le Petita in pri Guillemontu so se napadi razbili v ognju artiljerije, infanterije in strojnih pušk. Med Maurepassom in Sommo se je zlomil silen napad Francozov. Vdrli so severovzhodno od Hema v majhen kos gozda. Južno od Somma se je ponesrečil sovražni delni sunek pri Barleauxu. Na desno od Mose smo odbili severozapadno od utrdbe Thiaumont napade z ročnimi granatami, včeraj zvečer pa silne infanterijske napade na utrdbo samo z velikimi izgubami za Francoze. Južno od Leintreva se je posrečilo nemške pod-vzetje neke patrulje. Nekaj mož je vjela. Berolin, 13. avgusta. Med Thiepvalom in Sommo so zbrali naši zvezni nasprotniki vse svoje sile za enoten napad, ki je po uvodnih omejenih bojih prodrl popoldne v odseku Ovillers-Pozieres, ponoči pa na celi črti. Z najtežjimi izgubami za napadalca se je zlomil sunek med Thiepvalom in Guillemontom. Bolj proti jugu od Somme je prišlo z vedno iznova napadajočimi Francozi do bližinskih bojev. Nadaljevali so se vso noč in se pri Maurepassu in vzhodno od Hema še nadaljujejo. Tik južno od Somme se je popolnoma ponesrečil francoski napad na Biaches že v našem ognju. Na ostali fronti se ni pripetilo nič posebno pomembnega. Naše patrulje so severo-vzhodno od Vermellesa, pri Combresu in južno od Lusseja, v sovražni črti vjele več mož. Zavrnili smo podvzetja nasprotnih izvidnih oddelkov na več točkah. Jugozapadno od Bapauma smo zbili angleški dvokrovnik. Nj. Veličanstvo cesar je podelil poročniku Franklu, ki se je udeležil uspešnih bojev v zraku dne 9 avgusta južno od Bapauma, red „Pour le Merite." Berolin, 14. avgusta. Jugo-zapadno od ceste Thiepval- Pozieres se je bilo Angležem včeraj zjutraj posrečilo vdreti 700 m široko v naše najspredne jarke. V protinapadu smo jih danes ponoči vrgli zopet ven. Pred Guillemontom in črto neposredno južno od tam smo z najtežjimi izgubami zavrnili sovražne napa-i de v masah. Enako sta se zlomila dva zelo močna j francoska napada v odseku Maurepass tja do vzhodno od Hema. Naknadno se poroča, da so Francozi v noči s 13. avguste napadli vas Fleurv in naše pozicije vzhodno od tam in da smo jih gladko zavrnili. Severozapadno od utrdbe Thiaumont se je včeraj sovražni napad z ročnimi granatami ponesrečil. Ob kanalu La Bassee in južno od tam je vladalo živahno bojno delovanje. Sovražne patrulje so bile pogosto bolj delavne. Zlasti so severozapadno od Reimsa po izdatni pripravi z ognjem prodrle močne izvidne čete. Podvzetja niso imela uspeha. Vzhodno od Bapauma smo v boju v zraku prisilili neko angleško letalo, da se je spustilo na tla. Berolin, 15. avgusta. Od včeraj opoldne so obnovili Angleži svoje napade na črti Oviller-Bazentin le Petit ter so jih z veliko trdovratnostjo nadaljevali pozno tja v noč. Na poti Thiepval-Pozieres so se ustalili v enem delu našega najsprednjega jarka iz katerega smo jih bili včeraj zjutraj zopet vrgli. V ostalem so se njih številni, v kratkih presledkih se ponavljajoči napadi popolnoma in zelo krvavo zlomili pred našimi pozicijami. Dvakrat so obnovili Francozi svoje brezuspešne napore med Maurepassom in Hemom. Med potokom Ancre in Sommo in preko teh odsekov artiljerijski boj tudi sedaj še ni utihnil. Na ostali fronti nobenih posebnih dogodkov razen živahnega bojnega delovanja jugo-vzhodno od Armentieresa, na nekaterih točkah v Artoisu in na desno od Mose. Sovražni rušilec potopljen. Berolin, 14. avgusta. Eden naših podmorskih čolnov je potopil dne 13. avgusta dopoldne v angleškem kanalu angleški rušilec „Lassoo". Nemške vojne ladje v severnem morju. Kodanj, 14. avg. Listi poročajo iz Bergna: Zadnje dni sem dospele ladje poročajo, da je opažati v Severnem morju živahno delovanje vojnih ladij, ki jih jc videti posamezne in v flotiljah ter so jih opazili tja v bližini norveške obali. Mnogo angleških parnikov je zaostalo iz strahu pred nemškimi vojnimi ladjami v norveških pristaniščih, zlasti pa v Stavangru. Berolin, 16. avgusta. Tudi včeraj je bilo bojno delovanje ob fronti jugovzhodno od Armentieresa in v Artoisu živahno. V pokrajini pri Pozieresu so Angleži nadaljevali svoje brezuspešne napade do včerajšnjega jutra. Cez dan njih pehota ni ničesar podvzela. * 'Severno od Ovillersa se je ponesrečil nočni napad. Pri Moulin sous Touventu (pokrajina ob Aisni) se je obojestranski ogenj v zvezi z brezuspešnim napadom s plinom za nekaj časa oživil. Vzhodno od Reimsa smo zavrnili močnejše -sovražne izvidne oddelke. Berolin, 17, avgusta. Sovražni ogenj je dosegel zapadno od Wy-tchaeta ter ob kanalu La Bassee in južno od njega časih veliko silo. Ko smo že zjutraj zavrnili močne angleške napade na črti Ovillers - Pozieres in zapadno od gozda Foureaux, so prešli zvečer po najsilnejšetnu pripravljalnem ognju in z zelo močnimi silami Angleži med Pozieresom in gozdom Foureaux, Francozi pa med Guillemontom in Sommo v napad. Naskok se je ponesrečil, enako kakor od Francozov do petkrat poskušene ponočne ponovitve. Pri trdovratnem boju smo dele sovražnika, ki so bili zapadno od gozda Foureauxa in južno od Maurepassa vdrli, zopet vrgli nazaj. Sovražne izgube so velike. Južno od Somme se je vršil boj v okolici Bellova. Francozi so se tu ustalili v našem naj-sprednjem jarku na širini kakih 300 metrov. Zapadno od Somme in pri Estreesu je sovražnik zavrnjen. Na obeh straneh Mose je bilo artiljerijsko delovanje ponovno stopnjevano. Z zapornim ognjem smo udušili poskus sovražnega napada na gozd Chapitre. Na številvih točkah fronte so se ponesrečila podvzetja francoskih patrulj. Na Balkanu. Romunijo pred odločitvijo. Dunajsko in berlinsko časopisje presoja položaj na Romunskem prav skeptično. Berlinski krogi ne izključujejo možnosti, da se je kriza neposredno približala svoji odločitvi ali pa da je ta odločitev morda že padla. V Berlinu opozarjajo zlasti na dejstvo, da soglašajo poročila o nameravanem pohodu ruskih čet skozi Romunijo proti Sedmograški z vestmi, da hoče Rusija ustvariti fait accompli ter prisiti romunsko vlado, da se prostovoljno ali neprostovoljno uda ruskemu pritisku. V Berlinu in na Dunaju se ventilira vprašanje ali ne bo potreba pojasniti romunsko politiko povzročila razrešitev krize v tej ali oni smeri. Dunajski krogi pozorno zasledujejo dogodke, ki se odigranajo v Romuniji. Avstrofilska državnika Titu Majorescu in Peter Carp sta v svoji avdijenci gotovo opozorila romunskega kralja na grozeče nevarnosti. V dunajskih političnih krogih se poudarja, da se mora skoraj pokazati ali besede še ka| hasnejo ali ne. Da ima Bratianu za svojo osebo vezane roke, je skoraj da dognano. Zanesljiva poročila potrjujejo, da je sklenil s četvero-zvezo ustno konvencijo. Ali jo bo mogel realizirati ali ne, to je drugo vprašanje. Medtem postajajo ruske priprave ob besarabski meji in ob Donavi vedno večje in učitnejše. Poročila iz Tulce pravijo, da se tamkaj govori o ruski invaziji kot o samo ob sebi umevnem dogodku. V informiranih dunajskih krogih se sn.atra 28. avgust za kritičen dan. Iz Bukarešte poročajo: Vsakdo čuti, da so trenutki težki in resni. Z napeto radovednostjo pričakuje javnost izid kraljevih posvetovanj z državniki in vodilnimi parlamentarci. Intervencijoni-stična stranka je svojo taktiko spremenila ter skuša v časopisju svoje dosedanje postopanje upravičiti. Boji se, da je nastala velika sprememba položaja. Pred rusko invazijo? Budimpeštanski listi poročajo: Rumunsko časopisje razpravlja o nevarnosti konflikta z Bolgarijo. Rusi so pri Tulci vse pripravili, da zgradijo čez Donavo pontonske mostove ter vkorakajo v deželo in proti Bolgariji. Na Romunskem se bojf-jo, da bodo Bolgari v svojem lastnem interesu skušali preložiti bojišče na romunsko ozemlje. Romunski vladi se očita, da je S svojim obotavljanjem zakrivila, da je Romunija danes izolirana. Avstrija in Nemčija proti prehodu rushih čet skozi Romunijo. -Gotovi romunski krogi se trudijo dokazati, 'da bi prehod ruskih čet skozi Romunijo še ne pomenil kršenja romunske nevtralnosti Z ozjrom na te razprave se na Dunaju opozarja, da sta avstrijski in nemški poslanik min. predsednika Brati-ana opozorila, da bi bilo dovoljenje rotrmnske vlade za prehod ruskih čet v ostrem nasprotstvu •z dolžnostmi, ki jih nalaga nevtralnost. i Eksport rumunskega žita. Bukarešta, 16. avgusta. Eksportni odbor je zvišal ceno za ječmen in oves od 1500 dc 1800 lei (frankov) za vagon. Nemško - avstrijski konzorcij je sporočil eksportnemu odboru, da je pripravljen, kupiti zaloge stare pšenice, ki so ostale od angleške pogodbe, ki je potekla 15. avgusta. Nemško - avstrijski konzorcij je podpisal pogodbo o nakupu ječmena za varenje piva po 4500 lei vagon in graha po 5600 lei za vagon. Eksportna komisija je prepovedala izvoz ječmena za krmo in ovsa letošnje žetve. Raba zastav ob patrijotičnih prilikah. Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 15. avgusta 1916. 1., št. 5243/M., glede rabe tuzemskih zastav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti. Na podlagi odloka gospoda ministra notranjih zadev z dne 12. avgusta 1916. I., št. 18050,'M. J., odredim, da se smejo s pridržkom izdaje splošnih odredb glede zastav — do nadaljnega rabiti od tuzemskih zastav pri slovesni manifestaciji dinastične zvestobe, državne ali deželne pripadnosti izključno le zastave z belo - rdečo, črno - rumeno I barvo in v deželnih barvah. Kot deželne barve imajo veljati v odloku c. i kr. ministrstva notranjih zadev z dne 23. septembra 1848. L, št. 2778 114 zaznamovane barve bela -modra - rdeča, ki se skladajo z deželnim grbom. Raba takozvanih starih deželnih stanovskih i barv zlate (rumene) - modre - rdeče, katere so I bile po navedenem ministrskem odloku pridržane izključno le v lastno rabo deželnih stanov, kot deželnih barv zasebnikom ni dovoljena in je pod kaznijo ces. naredbe z dne 20. aprila 1854. I., drž. zak. št. 96 prepovedana. Razun navedenih' tuzemskih zastav se smejo pri takih slovesnih prilikah kot doslej razobešati tudi zastave kranjskih mest. Vporabe ogrskih zastav in državnih zastav, ki so z monarhijo v zvezi, se ta odredba ne dotika. Ta ukaz stopi takoj v veljavo. C. kr. deželni predsednik : Henrik grof Attems s. r. DNEVNE VESTI. Prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef je postal dne 17. t. m. 30 let star. Dne 1. i novembra 1903. je postal poročnik, dne 1. novembra 1906. nadporočnik in 1. novembra 1909. rit-! mojster Dne 1. novembra 1912. je postal major j in 1. maja 1914. podpolkovnik. Kmalu na to je udarila usodna ura; nastala je vojna, malo dni i potem, ko je bil prestolonaslednik postal polkov-I nik. Vojna mu je naložila odgovornosti polna bre-| mena. Dodeljen je bil najvišjemu poveljstvu in 15. julija 1915. imenovan za generalnega majorja in ! kontreadmirala ter mu je bilo poverjeno zastopstvo j cesarja pri obiskih armade na važnih frontah. Dne I 12. marca t. 1. je postat nadvojvoda feldmaršallajt-I nant in kmalu je izvojeval sijajni uspeh pri Asia-gu in Arsieru ter koj na to prevzel važno nalogo na vzhodni fronti, kjer je, imenovan za generala i kavalerije in admirala zapovednik na gališko - bu-kovinski fronti. Tekom vojne je vsa armada spozna-! la in vzljubila prestolonaslednika in zmage, ki jih I je izvojeval, pričajo, da ima v njem vsa država I nositelja ponosne prihodnjosti. Nemški kancelar na Dunaju. Tudi ministrska ! predsednika grof Tisza in grof Sturgkh sta imela j posvetovanja z nemškim drž. kancelarjem Beth-j mann - Holhvegom in drž. tajnikom za zunanje I zadeve Jagowom. Uradno se razglaša 12. t. m. j Nemški drž. kancelar Bethmann - Hollweg in drž. i tajnik Jagow sta z današnjim večernim vlakom I zapustila Dunaj. V dvadnevnih pogovorih med voditelji zunanje politike obeh držav se je glede vseh razpravljanih zadev konstatiralo popolno soglasje. Ministrska posvetovanja na Dunaju. Včeraj je prispel ogrski min. predsednik grof Tisza na Dunaj ter je bil sprejet od cesarja v avdijenci. I Na to se je vršilo v zunanjem ministrstvu pod ' predsedstvom barona Buriana posvetovanje, kate-I rega so se udeležili grof Tisza, grof Sturgkh ter avstrijski in ogrski finančni minister. Pozneje so se nadaljevala med avstrijskimi in ogrskimi mi-1 nistri nagodbena pogajanja. -Odlikovani ministri. Cesar je podelil naučne-mu ministru vitezu Hussareku, ministru javnih del Otokarju Trnki in poljedelskemu ministru Zenkerju baronijo, železniškega ministra barona Forsterja pa je odlikoval z velikim križem Leopoldovega reda. Odlikovanje. „Wr. Ztg." priobčuje lastnoročno pismo generaloberstom baronu v. Krobatinu. I baronu v. Georgiju in generalu infanterije v. Hazaju, j s katerim priznava njih uspešno delo za ohranitev in povišanje sile armade ter podeli vojne dekoracije k velikemu križu Leopoldovega reda. V proslavo cesarjevega rojstnega dne so se v Kranju že v Četrtek popoludne razobesile ce- sarske in deželne zastave. Zvečer je priredila šolska mladina obeh tukajšnjih ljudskih šol slavriost z različnim sporedom, ki je prav dobro uspela. Ker se igra jutri ob 8. uri zvečer ponovi, priobčimo natančno oceno prihodnjič. Včeraj ob 1la9. uri zjutraj je bila v Gašteju maša na prostem za vse v Kranju in bližnji okolici nastanjeno vojaštvo. Vojakom se je v nemškem, madžarskem in hrvatskem jeziku pojasnil pomen cesarjeve šestinosem-desetletnice. Tej slavnosti so prisostovali tudi civilni dostojanstveniki. Slovesne božje službe ob V210. uri v župni cerkvi so se udeležili vsi vojaški in civilni dostojanstveniki ter prostovoljno gasilno in reševalno društvo z zastavo. Po maši so poleg občinskega zastopa izražali zastopniki vseh drugih korporacij ter uradov svojo udanost do presvitlega vladarja gospodu c. kr. okrajnemu glavarju s prošnjo, da sporoči o tem na Najvišje mesto. Slavnost ljudskih šol v Kranju, prirejena v proslavo cesarjevega rojstnega dne, se ponovi z istim sporedom jutri v nedeljo 20. avgusta v Ljudskem domu v Kranju točno ob 7. uri zvečer. Ker je bila ta slavnost kot javna šolska prireditev naznanjena po plakatih, zato se vabila niso razpošiljala posameznim osebam, pač pa se dobe natančni sporedi tik pred začetkom slavnosti pri blagajni. Vpoklic črnovojnikov. Pri zadnjih prebiranjih za sposobne spoznani črnovojniki letnikov 1896 do 1893 in 1889 do 1885 so poklicani na dan 28. avgusta pod orožje. Letniki 1892, 1891 in 1890 ter letniki izpod 1885 pridejo pri prihodnjih vpoklicih na vrsto. Na Ogrskem so vpoklicani vsi letniki od 1885 do 1897. Ostali črnovojniški letniki bodo poklicani, kakor javljajo graški listi, pod orožje 10. septembra. Odpuščene kazni. Njegovo Veličanstvo cesar je odpustil 175 kaznjencem ostanek njihovih kazni, med temi v Mariboru 18 in v Begunjah 10. Poročil se je dne 16. t. m. nadporočnik sodni avskultant gosp. dr. Ivan Kavčič z gdčno. Olgo Verderberjevo iz Bleda. Požar v Zgornjem Bitnju. Na doslej nepojasnjen način — sumi se, da najbrže po otrocih — je nastal v četrtek, dne 17. t. m. velik požar v Zgornjem Bitnju. Goreti je pričelo v koči Marije Hafner, po domače Ziherl. Kmalu sta se vnela tudi koča in hlev Franceta Rozmana. Nato je ogenj preskočil čez par hiš na kočo Franceta Vilfana št. 54 in od tod na nekaj sto metrov oddaljeni hiši ter gospodarska poslopja Janeza Bašarja in Franceta Vilfana št. 72. Bašarju je pogorela hiša in vsa gospodarska poslopja, Vilfanu pa hiša in hlevi. Vsled močnega piša je ogenj tako hitro preskakoval, da se je gasilnim društvom iz Stra-žišča, Kranja, Stare Loke in Škofje Loke vsled silnega pomanjkanja vode le z največjim naporom j ob neumornem sodelovanju od vseh strani prihi- | telega vojaštva posrečilo lokalizirati požar in obvarovati Zgornje Bitnje popolne katastrofe. Vodo je bilo treba črpati iz nad 500 metrov oddaljenega j potočka. Vojaki so dovažali vodo tudi v sodih. I Skupna škoda, ki se bo deloma pokrila z zava- : rovalnino, znaša krog 30.000 kron. Najvišje cene za krompir. Ministrstvo je določilo najvišje cene za krompir in sicer le dvojne cene; eno za prodajo producentov v množinah nad en meterski stot, drugo za nadrobno prodajo. Iz inozemstva vpeljani krompir se ne sme prodajati po višjih cenah, kakor je določeno za domači krompir. Najvišje cene za pridelovalce so sledeče: od 1. do 15. septembra 12 K, oziroma 10 K; od 16. sepjembra do 28. februarja 9 K, oziroma 7 K, od 1. marca 11 K, oziroma 9 K. Cene veljajo za zdrav, primerno suh in čist krompir; prve cene za prebrani krompir, ki je velik vsaj kot kurje jajce, druga cena za neprebran krompir. V ceno so že všteti izdatki za dovoz do prihodnje postaje in nakladanje. Cene za prodajo na drobno bodo doior čile deželne vlade. Program rusofilskih Poljakov. Rusofilski Poljaki so kakor znano izročili po svojem voditelju knezu Vjebpolskem ruskemu carju posebno spomenico, v kateri naštevajo one „neobhodne ukrepe", ki jih naj car izvrši pred zopetno osvojitvijo Poljske. Carjev manifest naj proklamira ujedinjenje vseh polskih dežel ter naj obljubi 1. vzpostavitev poljske kraljevine v porsonalni uniji z Rusijo, s katero naj ima 2. poljska kraljevina v bodoče skupno zunanje zastopstvo, skupno armado, denar, carino, v vseh ostalih zadevah, zlasti tudi glede financ pa naj bo Poljska popolnoma samostojna. Vlada naj sestoji iz ministrstva, ki bo odgovorno poljskemu parlamentu. 3. Dokler ne bo državna organizacija Poljske v smislu točke 2. izvedena, naj upravlja Poljsko civilni carju neposredno podrejeni gubernator poljske narodnosti s pomočjo 12. člen. drž. sveta, katerega odredbe imajo provizo-rično zakonsko veljavo. 4. Poljski jezik naj se kot J izključni uradni jezik takoj uvede. Le za občevanje poljskih oblasti z armado in ruskimi uradi naj za sedaj velja še ruščina. 5. Cim vkoraka ruska armada v poljske dežele naj se proglasi popolna amnestija za vse politične zločine pred in med vojno. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice TS J2 RJ N "E > u N '~ 01 < I I I Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju V odsotnosti odgovornega urednika začasni odgovorni urednik: Ciril Pire. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju. 1142