KATOLJSK C&RKVEN LIST.
•Danica* izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr., za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četrt leta l gl. 20 kr. V tiskarni sprejemana za celo leto 3 gl.60 kr.. za 1, leta 1 gl. 80 kr., za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide »Danica« dan poprej.
Tečaj L.	V Ljubljani, 17. septembra 1897.
List 37.
Krščanska žena.
i Prosto poslov.) Kršanska žena. blaga last. —
V	krščanstvu išče slavo, čast, Krščanstvo v duši ji živi, Dejanja vsa ji posveti;
Srce in čut, pogled, izraz, Nje žive vere so dokaz. Premnogi našel je nebo, Ko imel pravo je ženo.
Krščanska žena čista je. Kot žarek bele lilije, Čistost srce, roke krasi, 0 blagor mu, kdor jo dobi: Prijazni in nedolžni smeh Zercali v njenih se očeh,
V	ljubezni zvesta možu zmir, Pri Bogu išče — najde mir.
Krščanska žena — do sirot Milin je polna, in dobrot, Odprto ima srce, roke,
V	ljubezni miloščno deli, Krotak pogled, nje govor mil Prežene skrb, sto druzih sil, Kjer koli vbožec se solzi, Vesela mu v pomoč hiti.
Krščansko ženo — prazen blišč Ne mika, kratkočasni vrišč. — Pohajanja ogiblje se, Porabi prav trenutke vse; Povsod razširja blagostan, In blagoslov nje um in dlan, Mož služi, ona pa skrbi, Da trud moža se ne zgubi!
Krščanske žene — sreča sreč Je delati, kar možu všeč. Otrok se ljubih veseli. Uči jih, zanje le živi! —
Pri njih cvete ji sreče cvet. Boji se iti skor med svet. Na cesti stati — nji je zlost, Razun — če kliče jo dolžnost
Krščanska žena — snage vzor, Obleka kaže, hiša. dvor, Naj tudi le priprosto bo. Kako je snažno vse lepo! Ognjišče, peč, posoda vsa, Kak v redu je, se lesketa ! A kjer je snaga, red vladar. Prebiva Človek rad vsigdar!
Krščanska žena — modro zna Molčati, — ko vihar divja, Če mož razsaja in kriči. Ne vrača mu, — lepo molči, In kmalo mine jad, ostrost. Divjost moža stre nje krotkost; Kjer jezik žene ne gre v dir, — 0 tamkaj ne kali se mir!
Krščanska žena — rožica Ponižna je vijolica, Ne stavi del si na ogled. Zavrača laskanje sosed, Krase jo lepe čednosti A ona pa v ponižnosti Kot kdaj Marija — v dnu srca Dč: dekla sem Gospodova!
Krščanska žena — dobro ve, Da ure zjutraj so zlate; Zato ko jutra zor blesti, Že pri molitvi jo dobi, Pošilja zdih. za zdihom vroč, Da Bog ji da čez dan pomoč, Potem čvrsto na delo gre, Počiva ne, da vsi zaspe.
Krščanska žena — zmir skrbi, Da mož z obiteljo dobi
f
O pravem času. zdravo jed, In kar je treba, brez besed; Je poslom mati milj ena Sirotam vbogim vsmiljena Da nravnost — pazi — in krepost, Zavlada v hiši in modrost!
Krščanska žena — križ voljno Prenaša, vso bolest, srčno Ji sveta vera moč daje, Ko kupo žalosti pije. Ne toži. upa. in trpi. Pri Bogu išče pomoči, Je vsim preljubim strežnica. O smrti še tolažnica.
Krščanski ženi — steče čas, O lepa smrt! — de Božji glas. — Kot sveča, mirno in čisto Povžije se, — zaspi sladko, Saj bila vsem je svitla luč. Zdaj sinrt poda nebes ji ključ, Krilatov rajskih zre poset, Veselo kliče: z Bogom svet;
Kdo take žene ne ceni? Ko božji Duh od nje veli. Je močna žena v čednosti Velike res je vrednosti. Bog mnogo daj krščanskih žen, H krščantvu svet bo pridobljen! Že sveto pismo dč lepo: Kje vidil močno bom ženo ?
Radoslav.
Kaj pa po smrti?
Kako neradi novodobni ljudlje slišijo o smrti! Veliko so si že prizadejali, da so marsikaj krščanskega vrgli iz človeške družbe, in tudi smrt. ali vsaj spomin nanjo bode jih tako v oči, da bi najraje vse mrtvaško in kar ]e s smrtjo v zvezi spravili iz pota. In kak izgovor imajo zato: Moji živci ne morejo prenašati p »gleda na pokopališče ali na mrliča ali na pogreb, takoj mi postane slabo. O ti lažnjivi in goliutivi svet' Le priznaj raji. da te je strah pred smrtjo, bojiš se je in zato hočeš odstraniti vse, kar utegne nanjo spominjati In zakaj se ti ljudje boje smrti V NV. smrti same se še ne boje toliko kakor tega. kar pride po smrti, namreč večnosti. Boje se je pa. kar bo tam po naukih naše sv. vere vsak prejel plačilo po zasluženju: Kdor je živel prav in dobro, pride v nebesa, kdor je živel slabo, pride v pogubljenje l)a bi ložje stregli svojim strastem, hočejo smrt. oz roina živlienje po smrti utajiti! Ptič noj. videč sovražnika, vtakne glavo v svoje gosto perje in misli, da je zato zavarovan pod napadoval-cem X * Sal »mon piše o matenjalistih svojega časa, ki govore tako-le. rKratek m težaven je čas našega življenja.. Kadar ugasne, je pepel naše truplo, in duh se ra zkadi. kakor tenak hlip... Zatorej pridite in vživajmo pričujoče dobrote in hitro rabimo stvari še v mladosti!" Moral bi celo drugo poglavje knjige modrosti prepisati, in videli bi, da se Salomonovo popisovanje poda današnjim dnem prav do zadnje pičice. Kdor ima sv. pismo, naj paz-
ljivo prebere navedeno mesto, a mi nadaljujemo svoje razmišljevanje! Toraj, ker se smrti boje, hočejo jo utajiti in zato pravijo: Življenja po smrti ni; smrt ni druzega ko razpad telesnih delov; tisto, kar imenujemo v človeku duša. ni nič druzega ko delovanje mišic, živcev, možganov, krvi; ko človek premine, je vse končano: duh se razkadi kakor tenak plin. Tako uče materijalisti, v te nauke zapeljuje vbogo ljudstvo sedaj tudi socijalni demokrati. Po trgih, mestih in vaseh oznanjajo svoj novi evangelij; „Tukaj na zemlji si stvarimo nebesa, ke* tam jih ni; nebesa prepustimo angeljem in vrabcem." Ljudstvo verjame rado lažnjivim besedam, ki so zunaj medene, a znotraj le strupene. Zato pa odgovo-vimo danes sebi v prid na vprašanje: kaj pa po smrti? Kajti, socijalnih demokratov itak ni mogoče prepričati, če mu hočeš kaj dokazati s pametnimi razlogi, udari ob mizo in pravi, tako je; in če mu nočeš verjeti, udari tudi tebe rekoč: tako je, dokazov pa ne pove. To je znana socijalistična prostost! Toraj ne za socijalne demokrate pisane so te vrstice, ampak za nas, ki molimo v apostolski veri: Verujem v vstajenje mesa in večno življenje. Kadar začne povodenj butati ob skalo, trese se ta in naj je še tako trdna. Če še tako dobro vem, da imam jaz prav, a ko začne drugi trditi, da jaz nimam prav, nastajajo vendar le dvomi tudi v duši najboljšega kristjana. Da toraj temu opomoremo in da za-moremo nasprotnikom kaj odgovoriti, pisane so te vrstice.
Mi trdimo: Človeška duša je neumr-joča. Kake razloge pa imamo, s katerimi zamoremo to trditev podpreti? So ti le:
Že od svojega početka je človeštvo tega prepričanja. da bivanje Človekovo na zemlji mora imeti kako nadaljevanje na drugem svetu. In da so te misli ljudje vseh časo.v, krajev in narodov, to ravno je dokaz, da je temu res tako. Kajti, kar so vsi ljudje vseh krajev in časov vedno trdili, ne more biti napačno. Ako pregledujemo življenje raznih narodov, vidimo, da je vedno in povsodi ljudi tiral neki naravni zakon k temu, da so na kakoršen koli način skušali stopiti z mrtvimi v dotik >. Gotovo pa je, da je drugače to delal divjak, drugače omikani Grk ali Rimljan. Povsod pa najdemo, da se posebna čast skazuje grobom; divji narodi nanosili so na grob velik kup kamenja in ga nagromadili. bogati Grki in Rimljani dali so si še pri življenju sezidati velike nagrobne spomenike, mavzoleje imenovane, a piramide egipčanskih kraljev niso prav nič druzega ko grobovi. In okoli teh grobov, naj so umetno ali priprosto narejeni, zbirali so se vsako leto smrtni dan ostali pokojnikovi in so tam obhajali mrtvaške igre, pojedine sploh, menili so, da stopajo na ta način v dotiko z umrlimi. Kako bi pa bili pač mogli to delati, ako niso verovali v neumrjoč-nost duše.
Še več. V poganstvu nahajamo tudi marsiktero resnico krščanstva, seveda je vsa bolj umazana in zavita v poganske nazore Kako in zakaj da je to, o tem nam danes ni govoriti. A priznati moramo, da nahajamo v najbolj temni dobi poganski nauk o povračevanju dobrega in slabega na onem svetu. In ravno ta nauk je najstareji izmed vseh poganskih. Imeli so ga poganski Rimljani in Grki imeli so ga tudi Nemci in naši slovanski pradedje,
ko so še malikovali: vsi ti so bili trdno prepričani, da se na dolgem svetu godi jednim dobro, drugim slabo. Če pa naj kdo prejme po smrti plačilo mora tudi po smrti še živeti. Ali ne?
Človeška narava sama govori za to resnico. Teženje po nekem onostranskem svetu je globoko in močno ukoreninjeno v človeštvu ter se ne da izruvati in pretrgati. Od početka zgodovine skozi vsa stoletja in dokler bo še bilo kako človeško srce, živelo je in živi najglobokejše prepričanje, da se mora človek na drugem svetu spopolniti. Vsi vemo, da smo le tujci in potniki na zemlji, ter da potujemo drugam, v boljši svet, v pravo domovino. Tako Človeški rod izpričuje neumrjočnost človeške duše, ker to je spričevalo človeške natore. In ta nagon po drugem življenju je bil najbolj v cvetu pri najplemenitejših ljudeh poganstva. Kakor je videti, ta nagon vsajen v človekovo natoro. vsadil ga je Bog. Ali mislite, da je Bog tako krivičen, da bo položil v srce teženje po taki stvari, pa mu lete ne bo dal? Ker je pa Bog res vsadil v srce to nagnjenje. se mora tisto tudi spolniti, drugače smo ljudje bolj nesrečni ko vsa druga živa bitja, ki vendar le dosegajo svoj namen, ker človek bi ga v tem slučaju ne dosegel, ko bi ne bila duša neumrjoča. Kdo pa je, ki se drzne Boga dolžiti krivičnosti, goljufije ali nemodrosti? Ni ga.
In slednjič: Kaj bi pa bilo, če po smrti res ni nič več? Kaj bi postalo iz človeka posebej in človeštva sploh, če ne bi verovalo v neumrjočnost duše? Le to premislimo: kdo bo zarad same hvale ljudi, zaradi češčenja in slavljenja storil kako dobro delo ? In če se taki še dobe, kje pa dobite one junake v zatajevanju samega sebe. kakor jih nahajamo ravno v krščanstvu, ki se trdno drži nauka o neumrjočnosti duše? Bedak in neumnež bi res bil. ki bi se potem pestil, bičal in molil. Čemu neki ? Jejmo raji in pijmo in vživajmo vse naslade in blagre sveta, saj jih ni veliko in hitro minejo, veselimo se, plešimo, možimo se in ženimo, ker po smrti itak nič ni: dejali bi po vsej pravici, če bi ne bilo življenja na onem svetu. Kakšen nered in kakšen preobrat bi nastal v človeštvu brez vere v neumrjočnost duše! Ker pa ne moremo in ne smemo vseh tistih, ki so v tej veri delali dobro in se varovali hudega imena imenovati bedake, zato je njih vera prava: dnša je neumrjoča.
»Bogati sosed in čudna občina.'4
»Nehvaležno srce je plačilo sveta, Ki noče spoznati dobrot od Boga » Vem za občino, koje imena ne povem. Dobro, rekel bo kdo, jaz jih še več poznam. Naj ti velja! Ali jaz pravim, tako čudne in rekel bi tako nehvaležne ne, kakor je *a. ktero ti hočem tukaj opisati.
V širni dolini sredi prostranih polj je cela kopa hiš. Vse bolj ubožne; a jedna se razločuje že po svoji zunajnosti, še bolj pa po notranji opravi. Ni se temu čuditi, saj je lastnina Bogatega Soseda, tako ga vsaj drugi imenujejo. Vsi drugi gospodarji te občine niso pravi lastniki svojih hiš in imetja, ampak so najemniki in podaniki Bogatega Soseda. Nedavno potoval sem skozi to vasico, zatoraj vam jo ložje opišem. Saj veste, da kar človek vidi, ložje o tem govori. Precej me je vznenadil velik razloček med
hišo Bogatega Soseda in drugih občanov. Vprašam nekega starčka, ki se je ravno trudil, da bi sadil na vrtu okoli te hiše cvetlice in sadonosna drevesa, kdo je ta mož, čegar je ta hiša in kako se zove ter kako dolgo je že tukaj naseljen „Oj\ pravi on, „imena vam druzega ne vem povedati nego: Bogati Sosed Naseljen je pa že tukaj, kar ljudje pomnijo. Rekel bi, da je še prej živel, nego se je Abraham rodil, saj se nič ne stara Vedno je jedna k Oj ko bi ga vi poznali, kako dobro srce ima! Kak blag mož je. kako usmiljen in potrpežljiv. Pravičnost vlada pri njem, a ob jednem je tudi neznansko darežljiv. Reči smem, da ko bi vi ž njjm govorili, bi se prepričali, da imam prav. Nehote se bo vaše srce zanj vnelo in postali boste njegov najboljši prijatelj. Saj vam povem, da boljšega gospoda si želeti ne morem. Nikdar ne zapustim te službe, ktero sem nastopil še le 24 let star ter v njej osivel. Nikdar me ni tako preobložil z delom, da bi ga ne mogel dovršiti. In če sem že imel kedaj več kot navadno za opraviti, kako obilno me je potem, če sem vse zvesto napravil, pogostil. Sam je z menoj govoril ter me tolažil To me je črez vse veselilo Dar, kterega podeli prijazno obličje, človeka mnogo bolj razveseli, kakor tak. ki pride od osomega človeka Za starost obljubil mi je posebno nagrado. Tod i glejte, ti le občani delajo grozno krivico mojemu Gospodu
Pred nekaj leti bila je vsa ta dolina pogorela. Samo ta hiša je ostala. In sedaj mislite si dobrot -ljivost mojega predstojnika Ker je videl, da so reveži brez stanovališča, so se mu smilili in dal jim je vsa poslopja sam sezidati. Vrhu tega jih je še z živežem preskrbel Res skraja so ga hvalili in ne-kteri tudi pozneje niso pozabili svoje hvaležnosti skazovati. a mnogi so kmalu pozabili, kaj jim je dobrega storil Začeli so godrnjati, češ to bi rad drugače imel narejeno, takšna ni bila moja prejšna hiša; drugi so zabavljali, da so premalo dobili, da bi radi več žita. Tretji niso hoteli spolnovati in držati pogodb ktere so sklenili pri zgradbi hiš z našim Gospodom Še drugi so, kteri so naravnost njegove najboljše namene na slabo stran tolmačili ter ga še celo zasramovali. On je vse to s potrpežljivostjo prenašal Med seboj se pozdravljajo z globokimi „komplimentiM. Ako se pa Bogati Sosed prikaže na ulico, da obišče tega ali onega ubožca ali bolnika na smrtni postelji, tedaj se jih 1»* malo znajde, ki bi mu prijazno lice pokazali. Mnogi beže pred Njim ter mu hrbet pokažejo, kadar ga zagledajo. Pretečeno jesen bila je v naši občini huda bolezen In kaj mislite, napravijo naši čudaki ' Od Pon-cija do Pilata, od prvega do zadnjega zdravnika so hodili, naj jih reši strašne bolezni, a k našemu Gospodu skoraj nobeden ni prišel, dasi dobro vedo. da je prav izskušen zdravnik v vseh boleznih Slednjič, ko so sprevideli, da so drugi nezmožni jih rešiti groznega pogina, obrnili so se k Njemu. Oj grozna zaslepljenost! In mislite morda, da jim je drago ra-čunil? Kaj še! Le djal je, ko bi mi vsaj hvaležno srce v dar prinesli in zadosti sem plačan. Toda še nekaj naj opomnim. Dobro veste, da je že človeška navada, drug druzega se obiskovati, kedar nam čas dopušča zlasti ob nedeljah in praznikih. V druščini se veliko bolj radujemo ter se medsebojno tolažimo in spodbujamo. Da se to tudi pri nas godi, še govoriti ni treba; toda nekaj mi trga srce. Tile, ki so
toliko dobrot prejeli od mojega Gospoda — saj vsaki dan reveže v obilici nasituje in oblači ter denar deli za njih obleko — ne marajo zanj, ne pridejo se mu zahvalit. Zde se mi ravno taki, kakor tisti deveteri gobovi v sv. pismu ki so od Zveličarja bili očiščeni, a na hvaležnost pa so popolnoma pozabili. Tudi naši sosedje se med seboj shajajo. Da bi pa prišel kdo k našemu Gospodu, tega ne In vendar bi bilo v njegov prid. saj nobeden ne pojde praznih rok od Njega Jako malo jih je, ki se na Njega spomnijo. Drugi se še celo izogibajo njegove hiše in se boje priznati, da so z Njegovo pomočjo se večkrat iz dolgov se skopali. Če pa pride kak nasprotnik (našega) Bogatega Soseda k njim iz tujih krajev, precej se mu bodo pridružili, ga veselo sprejeli in ga z največjim navdušenjem pozdravili, kakor bi bil njihov najboljši prijatelj. Kako radi poslušajo njegove besede, če tudi jih nazadnje hudobnež opehari. Kolikokrat sem jih že svaril, opominjal. Pa vse zaman. Zdi se mi. da bob v steno mečem. Toda gorje jim. kadar se bo moj Gospod^ vjezil. Tudi njegove potrpežljivosti bode konec " Žalosten je uklonil sivolasi starček svojo glavo ter dalje čistil plevel iz vrta. Jaz pa sem se poslovil od njega ter v premišljevanju zatopljen dalje potoval.
Udprimo krinko tej sliki in poglejmo, kaj lepega nas uči. Kdo je ta Bogati Sosed, boste vprašali? Kako se zovejo ti nehvaležni občani? Mislim, da je že marsikateri izmed bralcev uganil. Jezus Kristus v presv. R^šnjem Telesu je tisti Bogati Sosed, ki biva v naši sredi po noči in po dnevu kot Bog in človek. Kako srečne se za moremo imenovati, da imamo tako bogatega soseda med nami. Ulogo starčka pa ima vsak duhovnik, ki sadi in zaliva cvetlice na vrtu sv. katoliške cerkve — skrbeč za dušni blagor svojih ovčic. Mi pa ubogi zemeljski reveži in grešniki smo tisti nehvaležni občani, ki se često zoperstavljamo Bogu. ker nočemo njegovih za-povedij spolno vati. nočemo slušati zlatih naukov sv. Cerkve. Mar niso bile nam hišepožgane? Izvirni greh oropal je vse naše pravice do nebeškega do-movja. Urez doma morali bi se okolu klatiti, ako se nas ne bi Jedinor«j» ni Sin večnega Očeta vsmilil. Sezidal nam je novo domačijo. Odrešil in odkupil nas je s svojo sveto krvjo ter nas sprejel v sveto cerkt-v Toda pač ne vem. če smo bili zato kaj posebno hvaležni. Mar ga nismo brezštevilnokrat z grehi žahlr- In kolikokrat tudi nas napade smrtna bolezen, kadar namr«-č smrtno grešimo. Ali žali Bog, da tako malo mislimo na dušno zdravje. Še tedaj, ko nas že vest peče. hočemo in skušamo jo utešiti s svetnimi, minljivimi raz veselje vanj i in slastmi tega sveta, a nočemo nič vedeti, da je le Eden, ki za-more naš»* rane zaceliti. — rIn propria venit et sui eum non r»wperunt K svojim je prišel, a niso ga sprejeli ~ Le poglejte ob nedeljah cerkve v nekterih ra»*stih in žali Bog tudi nekterih farah. Kako so prazne! Komaj je služba božja minula, že dere staro in mlado venkaj Le nekaj ženic se še dalje pomudi. Kako se boje pri sv.»jem Dobrotniku biti Oh kaj vas žene iz cerkve? Mar li ne veste, da vam bode olajšal breme vsakdajnih križev Komaj so zunaj, že so pozabili na ganljive Ijesede skrbnega dušnega pastirja. To boli Jezusa. ker so redki, ki poslušajo radi njegov glas in malo je takih, ki mu ljubeče srce v dar poklonijo.
Dalje ne bodem razlagal opisane občine. Naj vsak sam sebi prispodobi, če je kaj za njega. Saj jaz dobim dosti vzrokov nad seboj tožiti ter Boga odpuščanja prositi, da je moje srce tako dolgo ne-hvaležnost do neskončne Ljubezni v sebi gojilo Le to še pravim h koncu: Gorje nam. ko pride sodni dan. Ne vem, če jih ne bode tedaj mnogo jokalo in klicalo: Gore in hribi pokrijte nas. Skušajmo torej sedaj popraviti in zadostiti za naše grehe pa tudi za grehe drugih. To bo neizmerno dopadlo našemu dobremu Sosedu Zbirajmo se radi okoli Njega ter ga tolažimo zaradi neštetih razžaljenj. ki se mu gode od brezvercev, hudobnežev, preklinjevalcev. pijancev. nečistnikov itd. To najložje dosežemo, če pridno obiskujemo Jezusa v presv. Rešnjem Telesu. Zapišimo se v ta namen v bratovščino presv. Reš-njega Telesa. V mnogih farah — posebno na Tirolskem, pa tudi v nekterih naših krajih — upeljano je „Vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa." Ob nedeljah namreč vrste se farani tako med seboj, da jih celi dan nekaj v cerkvi moli. Na ta način delajo celi dan druščino ljubemu Jezusu, med tem ko ga toliko ljudi žali. Saj vemo, da ravno v nedeljo hudič najhujše lovi in se trudi naše duše v svoje zanjke dobiti. Ti častilci so še vrhu tega pri sv. maši in pri popoldanski službi božji.
Ali bi ne bilo tudi pri nas kaj takega mogoče. „Si hi potuerunt, cur non egoa je rekel sv. Avguštin, ko je prebiral življenje svetnikov ter videl, kako so se svetniki posvetili, dasi so bili ljudje ravno tako kakor mi. Podobno je tudi v tem slučaju. Jedne prošnje pa mi ne morete odbiti. Prejemajte pogosto našega Bogatega Soseda v goste in pokažite mu vaše dušne rane pa tudi telesne potrebe. BPridite k meni, ki ste obteženi" kliče sam. Tecite k Njemu in bodite odkritosrčni. Nič se ne bojte. On vas bo večno in časno srečne storil. Amen.	D. G.
Ozir po slovenski domovini. Sv. Viiartye.
„ V višavah kraljuješ Kraljica sveta!"
J. Mareiič.
(Konec. >
XIII. Razgled raz sv. Višarij.
Ako sem dozdaj omenjal po večjem le bogo-ljubnih in pobožnih namenov, ki romarje vabijo na sv. Višarje, da pa zato oni, ki jim za take in enake namene ne plamti in ne bije srce, vendar ne mislijo, da ondi tudi ni brez takih znamenitosti j. ki mikajo zlasti one, ki menijo, da so prebrisani, učeni in raz-svitljeni v smislu omike naših dnij. Le naj gredo tudi taki enkrat na sv. Višarje, morebiti, — pa ne morebiti: prav gotovo se bodo ondi učili Stvarnika spoznavati in občudovati iz Njegovih ogromnih in vsemogočnih del. Če ne v dejanski resnici, vsaj v duhu nekako prisiljeni strinjati se bodo morali z besedami slavnega našega rajnega pesnika gosp Blaža Potočnik a, ki je na čelo svojej prelepi mašni pesmi postavil globoko čutene besede:
»Bog pred Tvojim velidastvom Molimo iz praha Te!«
Da! Božje veličastvo spoznavati uči človeka tudi ledeno mrzlega srca razgled iz visokih sv. Vi-Sarij. Le potrudi in pospni se, dragi moj, v duhu na najvišji griček, ki se dviguje za presvetiščem sv. Višarske cerkve, tja gor k strelovodu, — tam ti je šola, vsa drugačna, kakor so tako zvane svetne „univerze". Če si le kedaj osupnjen bil začudenja v svojem življenju, — če si le kdaj bil v nepopisljivo zavzetem položaju, kam bi. — kakor pravimo — obrnil najpred oči, ondi boš gotovo. (Še jaz sem v trenotku, ko pišem te vrstice [odbila je ura že tiho polnoč], v resnični zadregi na kaj bi te, dragi bralec, opozoril najpred, ko ti v duhu pojasniti želim omam-ljivi razgled s sv. Višarske gore.)
Obrniva se tja dol, od koder nam o jutru pri-sije zlate zore krasni bliš, prot izhodu! Prvi bližnji gorski velikan, ki nam ponosno kaže svoje čelo, je nam že znani Kraljev vrb. Naprej od njega tje se mogočno dviguje v krogu škrbinasto-skalnatih vrhov kranjsko-koroško-primorski mejnik Mangart. (Eni mu pravijo tudi Babji zob, ki pa ni oni v obližji blejskega jezera.) Mangartovo podnožje sperata na severni strani, žal, da od tod ne vidljiva, spredena belo-peška jezera (Weissenfelser Seen), ki sta pač pravi biser sosedne Kranjske zemlje; na južno za -padnej strani pa so pozidane vrh Predela močne trdnjave za brambo o kaki vojskini sili. Tudi te se od tod ne vidijo, ampak le približno se njih lega lahko ogledovalcem določi. Od Mangarta naprej raz-tegajo se enako visoki grebenasti vrhovi, ki obdajajo v desno dolino in okolico Belo-peško, Kranjskogorsko, ter naprej proti Dovjem, Jesenicam itd. K levi te doline, — v obče imenovana tudi Savska (Savethal), zapazimo v vrsti omejajočega gorovja nad Belo pečjo strmi vrhunec s starodavno razvalino enakega imena; dalje naprej Rateške in Ko-renške planine, Poldnik, Kepo, Golico, Rožico. Konečno noter do strmega Stola. Skozi to dolino pelje od davnih časov glavna (državna) cesta čez Koren na Koroško, naše čase pa tudi cesarjevič Rudolfova železnica. ki veže Ljubljano s Koroškim, Zgornje Šta-jarskim in Zgor. Avstrijanskem K levi našega razgleda vgledamo Dobrač (Ziljo-goro), naprej tja Be-ljaško okolico, Visočico (Grlico), nad Osojanskim jezerom, ki se pa ne vidi in mnogo drugega gorovja noter do Svinečke planine (Saualpe). Ravnine pa. kar se jih vidi od tod na to stran, kažejo nam ne-brojno število vasi. gradov, cerkva, razvalin, rodovitnih polj, travnikov. senožet, gorskih pašnikov, ozdov, — z eno besedo: mnogovrstnost, ktere ogle-ovati in občudovati se ne naveliča človeško oko!
Proti jugu naš pogled ne seže daleč, a je za prijatelje divje-romantičnih lepot tim veličastneji; kajti skalnata, nad 8 tisoč čevljev visoka Višja gora in njeno sosedno gorovje, ki so vse zgolj pečinske (dolomitske) goličave, nam omejujejo razgled v daljavo. Pri pogledu na te velikanske pečinske stene ume še le človek besede našega slavnega Vodnika, ki je pel:
»bklad na skladu se dviguje.
Golili vrhov kamni zid.
Večni Mojster ukazuje:
Prid' zidar, se h;sučit«
Zaobrnimo se zdaj prot zapadu! Globoko pod nami vgledamo od hudournikov razorano planoto Ovčje doline, od nje prot levi pa se razteguje divja
zajezerska dolina, na ktero so Nemci srečno skovali ime „Seiserathal". Iz nje se dviguje zopet dolga vrsta skoraj navpičnih pečinskih velikanov. Med njimi odlikujeta se najbolj oba ..Nabois-vrhova". res vredna orjaška avstrijska mejna kamna proti sosed-nej Italiji. Naprej sem odpera se med Naboisoma in Črnim vrhom gorsko sedlo, ter čez njega razgled v Rezijo, tedaj v blaženo novo laško kraljestvo. Pri-čenši z goro „Monte canino" našteje od tod dobro in bistro oko devet vrst gora ki imajo konec svoj še le v južnih Tirolih. Od Črnega vrha naprej k desni sem, ter proti zapadu odpera se nam razgled proti Naborjetu. kteri kraj nam vendar zakrit ostane v dolini. Tudi ondi so napravili v zadnjih časih nove močne trdnjave, kar je vsled bližne laške meje tudi potrebno. Pri gorovju nad Pontebom se vstavi naše oko, ker nas naprej gledati v resnici ne mika. Vzrokov ne bom navajal. Italijani Avstrijcev niso nikdar niso marali. — a! — avstrijski kruh pa še vedno prav zelo radi jedo! Tak je svet! —
Eno stran, severno, imamo zdaj še za ogledati. Globoko pod nami raztega se od jutra proti večeru Kanalska dolina; tik pod nami v podnožju sv Vi-šarij je prijazna dekanijska vas Žabnica. Gorovje, ki se unkraj doline nad imenovano vasjo vzdiguje. ter se proti Ukvam, Naborjetu in Pnntablu vije. kaže nam neštevilne pašnike, ki so zlasti ovčjej reji posebno ugodni. To gorovje dela mejo med Kanalsko in slovečo Ziljsko dolino, kteri ste zvezani po globoki tesni dolinici, imenovani „Bartolo graben" Itav-nin ziljske doline gledati nam branijo visoki njeni mejniki; — ravno tako opazovati zai.iore se za njo enako se raztegajoča Dravska dolina Spoznati se da le po visokih gorah, ki jo obdajajo. Nekako paralelno se vrstijo imenovane tri doline: Kanalska. Ziljska in Dravska druga za drugo. L'ga jim je od jutra proti zapadu Enemu predmetu pa tu nikakor ne moremo in ne smemo še odtegniti naše pozornosti: onej nebotični, ledeno skalnati piramidi namreč, ki na meji našega lepovida daleč k severo zapadu neizrečeno mogočno in veličastno kipi v sinje ozračje, in to je strmi vrhunec Velikega Zvonarja (Gross Glockner). On je najvišj.i gora na K .roškem, in za Ortelskem vrhom tudi najvišja v Avstriji
Z tem sem Vam preblagi bralci BDani^i". na slikal vendar le jako površno in pomankljivo p-»dobo ki jo nam kaže razgled raz sv. Višanj Popolnosti doseči v popisu bi se pač zastonj trudilo človeško pero ampak to se da po vrednosti le ceniti, ako si kdo pride ogledati „originalJ z lastnimi očmi ni sv. Višarje. Ta bo umel. zakaj je rajni slavni Valen tin Vodnik vrh Vršac a pri zelo enakem n zgledu pel:
»Pod velikim tukaj Ito^om
Breztelesni hit' želim.
Čiste sape sred mej kro-jom
Menim, da na neh živim!«
Enaki uzroki so nagibali gotovo tudi rajn. g župnika Blaža Potočnika, da je pel:
„Prid vrh planin, nižave sin!"
Preden zapustim v duhu blaženi vrh sv. Vi-šarij, sili me čut spoštovanja in priznanja, da omenjam še čvetorice preč. gg. duhovnikov Krške škofije, ki so v naših novejših časih opravljali duhov-sko Službo na sv. Višarjih, pa so poleg gorečnosti
pri spolnovanju svojih dolžnosti gojili tudi posname vredno vnemo za naše domače slovstvo. Preč. t g. Matija Majar je 1 1840. spisal na sv Višarijah svoje: »Predpise latinsko in cinlo-slovenske." L. 18G0. je izdal molitveno knjigo .Višarski romar" preč. nek-dajni sv Višarski kaplan Jan Sumper; — preč. g. Fr Rup je na sv. Višarjih spisal med drugim več mičnih po vrstic za naš mladinski časnik »Vrtec." Nekdajni Žabniški kaplan in poznej zopet ondotni preč gosp dekan f Lambert Ferčnik pa je sestavljali na sv Višarjih za slavno Mohorjevo družbo II. izdajo: »Slovenski Gofine-4. To nam je pač dokaz, da je na višavah človek res nekako odmaknjen po-zemeljskemu, — da so ondi čutja vzvišena, nad zvezde k Brgu hrepeneča. (Vse štiri čč. gg pisatelje sem imel čast poznati osebno. Edino č. g. Rup zdaj še živi drugi trije so že zaspali v Gospodu. Upamo, da se veselijo pri Mariji, za ktere čast so se v življenju toliko trudili.
*
Kot dostavek k cerkvenim popravam naj dodam še da so bili 1. 1874 pustili predelati taber-nakelj in mu dali sedajno obliko preč. y gosp. dekan Lamb. Ferčnik Strošek za to popravo je znašal 221 gld. To leto so popravljali tudi v presvetišču. ves omet se je izkresal in s cementom lično ometal in zagladil. Samo donašanje cementa, peska in desk za odranje je stalo loO gld — L. 1875 popravljal se je, i kakor je bilo nekje že omenjeno), stranski Marijini oltar (Maria Schutz). Ta poprava je stala blizo 700 gld. — L 1678 bi bil imel Tirolec Fassler zvrševati slikarije v j.re»vetišču in v cerkvi, pa zarad vremenske neugodnosti taistega leta se je bilo to delo opustilo. Iz tega je razvidno, da se na sv. Višarjih pogostno kaj popravlja in predeluje, kar pa prizadene še dokaj več stroškov, kakor drugje po ravninah Upajmo pa. da bo Marija romarjem milodare. ktere Jej prinašajo na Njeni visoki sv. Višarski dom. in s kterimi se vsi ti veliki izdatki po ravnavajo in poplačujejo, gotovo bogato poplačala, če ne že tu s časnimi, pa enkrat v večnosti z nebeškimi blagri. Naj se zgodi tako! — Zdaj pa z Bogom, velecenjeni bralci „Danice."
Jos. Levičnik.
Ogled pc Slovenskem in dopisi
Iz Št. Kuperta. iPosvečevanje župnijske cerkve in birma v št. Rupert u.i Letos je 400 let, odkar je sezidana sedanja župnijska cerkev v Št. Ru-pertu na Dolenjskem. Da bi se ta štiristoletnica obhajala tem vehčastneje, je sedanji č. g. župnik Janez Mrvec hotel cerkvi dati lepi kras, ko jo je dal znotraj popolnoma prebarvati Prosil je tudi prevzvi-šenega knezoškof*, naj bi blagovolili cerkev ob tej priliki z nova posvetiti in tudi otrokom deliti zakrament sv. birme. Prevzvišeni so se odzvali tej prošnji in lepa šentruperska župnija je vživala srečo, dva dni imeti v svoji sredi svojega višjega pastirja. V torek popoludne pred praznikom Matere božje so se škof pripeljali iz Trebnjega skozi Mirno v št Rupert. Nasproti sta se jim peljala šentruper-ski župnik. Ko so se knezoškof pripeljali do meje, kjer se začne šentruperška župnija, jih pozdravi do-
mači župan v ime občine pri slavoloku, kojega napis je pomemben: Zgorej: Občina Št. Rupert.
Prevzvišeni knez in mili pastir,
Po Tebi naj pride v občino mir!
Od tod so bili kmalu v Št. Rupertu.
Na praznik Matere božje je bilo ob 8. uri slo-vesno posvečevanje župnijske cerkve in velikega al-tarja. Vršilo se je vse po predpisanih določilih ob asistenci mnogoterih duhovnikov iz bližnjih župnij, iz Trebnjega, Mirne, Mokronoga, Trebelnega. Sv. Križa. Sv. Trojice, Št Janža, z Dol. Z Novega Mesta je prihitel pet antifone in psalme č. o. Otokar. Posvečevanje se je vršilo, kakor običajno pri zaprtih vratih. Ko so prevzvišeni posvetili cerkev, so potem še posvetili veliki oltar. Vse to je trajalo do */, ure. Sedaj so pa služili prevzvišeni knezoškof pontifikalno sv mašo ob obili azistenci. Prostrana cerkev se je kmalu do zadnjega kotička napolnila z vernim ljudstvom. Pri tej sv maši je domači mešani pevski zbrr proizvajal krasno Palestrinovo mašo posvečeno papežu Marcelu. Petje je bilo po vse cerkveno in tako dovršeno, da smo se čudili, kako je na deželi kaj tacega mogoče. V prvi vrsti gre hvala neumorno za cerkveno petje delujočemu organistu Mateju Hol-marju. Po pontifikalni sv. maši so še škof prenesli iz zakristije v tabemakelj monštranco in ciborij. Po kratkem obedu so bile popoldne ob 3. pete litanije, kterira so tudi knezoškof prisostvovali. Pevski zbor je na koru na lahko, piano, in v srce segajoče odgovarjal Po končanih litanijah so duhovniki spremili knezoškofa ljudstvo blagoslavljajočega v župnišče. —
Nato je nekaj duhovnikov spovedovalo do noči. Zvečer je pa zabliščal ves Št. Rupert, kar je namreč hiš okolo cerkve, v krasni razsvetljavi. Na vsih oknih si videl lampijone z lučicami, ali pa primerne napise n. pr. Višji pastir prosimo blagoslova; v hiši, kjer je organist. je bilo brati: Slava v vsakem oknu je bila ena velika črka; na to je zapel, domači zbor prevzvišenemu knezoškofu krasno podoknico Knezoškof so si sami ogledali razsvetljavo. Vrhu tega je na hribih gorelo mnogo kresov, ki so se v lepi noči daleč na okolo žarili.
Drugi dan 9. sept. je bila pa birma. Ob 8. so imeli premilostni knezoškof tiho sv. mašo, med ktero je zbor pel lepo slovensko mašo; med sv. mašo so tudi knezoškof obhajali nad 100 ljudij, tudi nekaj mož in mladenčev. Po sv. maši so imeli prevzvišeni krasno pridigo. Zahvalili so se najprej za prenovljenje cerkve, opomnili pa tudi, naj sedaj še notranjo, nevredno cerkev, svoje duše, svoja srca prenove. Povzdigovali so posebno čistost in starišem na srce govorili, naj ohranijo svoje otroke nedolžne. Potem se je začela birma Vseh birmancev je bilo 766; in sicer iz 12 župnij, največ iz Št. Ruperta in Mirne. Po birmi so opravili molitve za mrtve v cerkvi in potem so šli prevzvišeni z duhovščino in obilno ljudstvom na pokopališče opravit molitve za mrtve. V cerkev nazaj prišedši so duhovni spremili prevzvišenega v župnišče. Med tem so v zvoniku krasno potrkavali. Popoldne ob 4. so se odpeljali v Trebnje na vlak. Spremil jih je domači župnik in dekanijski upravitel trebanjski.
Vse slavnosti izvestno ostanejo v trajnem spominu vsem župljanom in sploh vsem udeležencem
Samo ob sebi se razume, da je bilo na hišah mnogo zastav, mnogo prekrasnih napisov in mlajev. Omenim naj le še prekrasne cerkve. Ta je znotraj vsa popravljena in slikana. Cerkev je zidana v gotičnem »logu; slike so krasne in stene niso preobložene; krasno so slikani oboki in sklepi svodov. Ugajala je zelo preproga v prezbiteriju ob obeh straneh; prav srečno so izbrane razne barve. Vse je slikal M. Koželj iz Kamnika in se s tem pokazal umetnika. Zakaj sam knezoškof so rekli, da je cerkev zelo lepa. Slikana je nekako tako, kakor radoljiška na Gorenjskem, a je višja. Brez pretiravanja lahko rečem, da je najlepša na Dolenjskem. Cerkev in petje je v Št. Rupertu izborno, želeti je še, da se tudi duše župljanov prenove, da se nenravnost za-tre in začne poganjati čisti rod; zato bo pa skrbel misijon, kojega misli še letos napraviti č. g župnik Mrvec. Dal Bog, da pride v župnijo duh nravnosti in pravega dušnega miru. in se zamori gnjili mir trhlega liberalizma.	—an.
Razgled po svetu.
Avstrijiko. Vsi časopisi govore o konferencah, ktere je imela vlada z desnico. Po dolgem času se je vendar Badeni toliko spametoval, da je sklenil se oprijeti desnice. Lahko bi bil to že preje storil in ne bilo bi mu treba razpuščati drža-nega zbora in sli-Sati toliko zabavljic iz ust nemških nacijonalnih kri-čačev. Državni zbor bo baje sklican 23. t. m.
Gradeo. Liberalni časopisi brez izjeme imajo navado, da kjerkoli morejo izpuste kako puščico na katoliške duhovnike. Nedavno je umrl v Gradcu protestantski pridigar Leidenfrost; nemško • nacijonalni list »Tagblatt" mu je spisal dolg nekrolog. V tem govori o njegovi ljubezni do neke katoliške vdove, ktero je podpiral, dasi bi jo moral katoliški predmestni župnik. Pozvan, naj pove ime dotičnega župnika, izjavi, da se je to dogodilo pred 26. leti. Sedaj pa se je dognalo, da je vse izmišljeno: čas, prostor, oseba itd S takimi lažmi se polnijo židovski listi, kterih jedini namen je spodkopavati veljavo katoliške duhovščine, dočim proslavljajo zasluge drugo-verskih. V tem posnema graški „Tagblatta slovenski list „Narodu, ki prinaša vsako hibo duhovnikov na svetfo in jo prav živo opisuje
Dunaj. Sedaj zboruje tu starokatoliški shod. Misliti je bilo, da se bode ta shod bavil z raznimi predlogi glede reforme, toda zmotili smo se. Glavna točka vsegp posvetovanja je: Poskusi rimskega pa peža zjediniti razne verske ločine ter jih pripeljati v rimsko katoliško cerkev. To se pa da izvršiti na ta način, da se papež odpove svoji nezmotljivosti in prvaštvu nad vsemi drugimi in se zadovolji samo s častnim naslovom Bprimus inter pares." S takimi budalostmi se hoče tedaj pečati ta shod. Starokato ličani niso dali prvaštv* papežu in mu ga tudi odvzeti ne morejo. — Napadali so jezuite, češ da popolnoma napačno podučujejo ljudstvo, da je rimska cerkev prava; zato naj vsi oni, ki so spoznali, da ta nauk ni pravi, zapuste rimsko cerkev ter naj vstopijo v starokatoliško, ki je baje ohranila nepo kvarjeno ves nauk Kristusov in apostolov. Kaka je-dinost da vlada na shodu, se je takoj v začetku pokazalo. Zastopani so bili tudi razkolniki in angli-kanci. Ruski razkolni presbyter Janišew je napadal
starokatoličane in starokatoliški župnik Kaminski anglikance.
Ogrsko. Posledice cerkveno političnih zakonov se vedno bolj očitno kažejo zlasti v protestantski cerkvi. Cele množice izstopajo in postajajo brezver-ske; to pa radi tega. da jim ni treba plačevati raznih naklad. Sinoda v to svrho sklicana je odločno protestovala proti pogubnim zakonom. Tej sinodi je načelo val sam Deziderij Szilaghi, ki je prej tako živo zagovarjal ravno iste zakone.
Nemško. Cesar Viljem se je po dolgem času vendar enkrat spomnil, da bivajo v njegovem kraljestvu med protestanti tudi katoličani Pri obedu v Koblencu je imel govor v kterem je hvalil blagodejno delovanje oo benediktincev v samostanu Ma-ria Laach. Rekel je, da redovniki v siraoti hvalijo in časte Boga, ob jednem pa goje in razširjajo zve stobo do cesarja in ljubezen do domovine. Pozabil je le omeniti, da opravljajo v s i redovi ista pobožna delo, kar spričuje zgodovina vseh časov
Serajevo. Od 22—24 avgusta se je obhajal v nadškofijskem semenišču katehetski sestanek Zbralo se je ogromno število katehetov iz Hrvatske. Slavonije. Dalmacije. Bosne in Hercogovine pod predsedstvom izkušenega, dolgoletnega veroučitelja in zagrebškega kanonika liubetiča Letošnji vspored je bil jako zanimiv Tako se je n. pr. obdelovalo med drugimi tudi vprašanje: Kako more na\ai;ti srednješolski veroučitelj mladino pobožno in veiako živeti? Najvažnejša točka vsemu posvetovanju pa je bila, kako bi zamogli v vseh deželah hrvatskega jezika izdati jednoten katekizem Na ta način mnogo pomagajo hrvatski kateheti svojim višjim pastirjem, ki take shode prav veselo pozdravljajo Morda bi bili tudi pri nas taki shodi na mestu.
Rim Jako pozorno obrača sv oč»* svoje oči na zjedinjevanje vzhodnih cerkva. Gotovo se ni d » sedaj še nobeden papež toliko prizadeval za to pomenljivo delo. To se je pokazalo zadnji čas, ko je sklenil izločiti iz grškega zavoda rutenske go|ence ter ustanoviti za nje poseben zavod V to svrho je podaril naš presvetli vladar zopet lepo vsoto V grškem zavodu bo mogoče stdaj vzgajati veliko število duhovnikov grškega obreda, ktere bodo pošiljali med razkolne brate. Rutenski duhovniki pa bodo ozna-njevali v Avstriji in na Ogrskem božji nauk Zavod rutenskih gojencev je izročil sv o<*e jezuituin. ogrskega pa francoskim auguštincein, ki so si zlasti v Carigradu mnogo prizadevali za razširjenje katoliške vere.
Francosko. Minister prava je poslal pismo škofu Quinperskemu, v kterem pravi, da so duhovniki francoski meščani, a da nimajo nikake pravice vplivati na ljudstvo. Lepa prostost!
L Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec kimovec (september) 1897.
(Spis potrjen in blagoslovljen od sv. Očeta.)
a)	Glavni namen:
Duhovne vaje.
b)	Posebni nameni:
18o Sv. Jožef kupertinikl. Katoliška učiteljska društva. Da se odpravijo neumni predsodki proti katoliški resnici. Trgatev.
19.)	Praznik Marije Device sedem žalosti). Habsburška
hiša. Da se nadorneste zgubljene učiteljske močt Uboge zapuščene duše.
20.>	St. EvstahlJ. Da se pospeši prava krščanska preos-nova družbe Nedolžno obtoženi. Zabranjena tožba.
21.)	Sv. Matej. Poklic dobrih mladenlev k svetemu du-hovskemu stanu. Obvarovanje pred verskimi dvomi in maloduš-nostjo. Duhovniki in obhajanci. Znanstvena dela.
•22.) Sv. Tomaž Vilanovskt. škofje in duhovniki. Da se hitro osnujejo silno potrebne katol. trgovske šole.
23.) Sv. Lin. Krepkejše postopanje proti nesramnim podobam >rt(,no preskrbljenje ubozili otrok. Da se ničevi nagrobni venci nadomtste z milo^ino in darovi.
"241 j Naša lj. Gospa, rešonje Jetnikov. Pokristjanjenje A trike. Sužnji jako poniževalnih strastij.
II. Bratovske zadeve N. 1). Oospt presv. Jezusov. Sroa.
v molitev priporočeni:
Na milostljive priprosnje N lj. G. presv. Jezusovega Srca, ■v. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Mohorja in Fortunata. naših angeljev varhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odvrni od naše df-iele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešesto-vanje m vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe.
Listek za raznoterosti.
Osebne vesti. Semeniški podvodja č. g. Rok Merčun je imenovan katehetom mestnih ljudskih šol v Ljubljani. — V Ljubljanskem uršulinskem samostanu umrla je mati Marija Alefenca Rieder, rojena Ljubljančanka. Bila je jako nadarjena učiteljica za razne jezike ter je to službo dolgo vrst let opravljala. Pozneje je bila predstojnica učnemu zavodu v samostanu. V bolezni, ki jo je prisilila opustiti naporno delo, bila je silno potrpežljiva in udana v voljo Božjo. R 1. P — Prezentovan je č. g. Matija Mrak, stolni vikarij v Ljubljani, na žup. Boh. Bela.
Procesija ozdravljenih, v Lurdu. Leta 1858 se je prikazovala Marija, Mati Božja, Bernardki na Francoskem, v Lurdu v masabjelskem skalovju. In tedaj je začel na Marijino povelje izvirati studenec, ki nima sam na sebi nič zdravilne moči. pa vendar ozdravlja. Precej leta 1858 so začeli ozdravljati bolniki, ozdravljali so tudi pozneje leto za letom noter do današnjega dne. Vsako leto jih največ ozdravi meseca avgusta.
Kaj so storili brezverci na to? Od kraja so tajili ozdravljenja. Ker je pa bolnikov ozdravelo na stotine in stotine, zato jim tajenje ni nič pomagalo. Naposled so morali vendar le priznati, da res bolniki ozdravljajo v Lurdu Ker pa čudežev nečejo priznati, začeli so trditi da lurška ozdravljenja niso čudeži, ampak navadna natora ozdravljenja. Toda učeni zdravniki so dokazali, da se v Lurdu res gode čudeži, ker ondi ozdravljajo takšni bolniki, kterih noben zdravnik vsega sveta ne more ozdraviti, in nekteri ozdravijo celo v hipu.
Letos, meseca avgusta, so se zbrali v Lurdu iz vseh krajev francoske dežele nekdanji bolniki, ki so ozdraveli po čudežu Zbralo se jih je tri sto. Hoteli so se skupaj zahvaliti za ozdravljenje svoje Bogu in lurški Materi Božji
Nedeljo, 22 avgusta, so imeli zahvalno mašo v cerkvi rožnega venca, ki je bila natlačena ljudi, kakor še nikoli, zakaj romarjev je bilo tisti dan v Lurdu do trideset tisoč. Monpeljerški škof jim je pel zahvalno mašo in tudi pridigal.
Ko je minila sveta maša, šlo je tri sto ozdravljenih v procesiji pred Jamo, prepevaje Magnifikat.
Prišedši tjakaj, poljubili so skalo in so se uvrstili pred kipom Matere Božje, ki je v skalni duplini.
Monpeljerški škof stopi zopet na prižnico in je bral v imenu ozdravljenih in vseh romarjev besede zahvale, in te besede je ponavljala vsa množica. Potem se zapeli Te Deum, zahvalno pesem.
Zvečer so hoteli narediti ozdravljeni procesijo, pa je niso mogli, ker se je vsul čez Lurd dež. ki je šel z vso silo tri ure. Ne le ozdravljeni, ampak tudi drugi božjepotniki so želeli lepega vremena, in tako se je tudi naredilo v ponedeljek. Ozdravljeni so naredili procesijo svojo ob treh. Takšne procesije še ni bilo, kar svet stoji. Iz božjepotne cerkve so se začele pomikati ozdravljene osebe, ki so vse imele bel križ, da so se ločile od drugih udov rodbine svoje. Med ozdravljenimi je bilo veliko siromakov, pa tudi nekaj imenitnih gosp& m celo neki zdravnik.
Vsa ta procesija je šla iz božjepotne cerkve pred Jamo. Taranteški škof je nesel monštranco s svetim Rešnjim Telesom.
Ko pridejo ozdravljeni pred Jamo, zasliši se močan glas: „Hozana Sinu Davidovemu!" in ta klic je ponovilo do trideset tisoč grl, da se je razlegalo daleč na okrog.
„Pobesite zastave!" zavpije duhovnik Pikar, in romarji so pobesili zastave. Vsi so tedaj lahko videli kip Matere Božje v skalovju. Na to so ozdravljene osebe z vsemi romarji vred ponavljale zahvalne besede, ki jih je izgovarjal škof Bovjčr. Potem je bil blagoslov s svetim Rešnjim Telesom, in naposled Magnifikat, ki so ga peli šestkrat zaporedoma.
Tako je tri sto oseb zahvaljevalo lurško Mater Božjo za ozdravljenje svoje Neštevilna množica bo-žjepotnikov jim je v tem pomagala.
Marija, Mati Božja, je poplačala romarje kar precej za njih hvaležnost. Pred cerkvijo svetega rožnega venca je ležalo tri sto bolnikov, ki so prosili zdravja, rekoč:
„Jezus, Jezus. Jezus, usmili se nas!4
Oči vseh romarjev so bile obrnjene tjakaj, kjer so ležali ti siromaki. Gospod Pikar je začel bolnikom govoriti. Kazal jim je nekdanje bolnike ki so ozdraveli po čudežu, ker so imeli živo vero. Potem je zavpil vsem onim, ki so ležali pred njim na posteljah: »Tudi vi imejte vero, ki oživlja, in vstanite !u Toliko da so bile izrečene te besede, kar se vzdigne neki bolnik Potem se vzdigne drugi bolnik, potem tretji, potem četrti, potem peti, potem šesti, potem sedmi, potem osmi, potem deveti, potem deseti, potem petnajsti. Romarji so zopet začeli peti Magnifikat, in solze veselja so jim tekle iz oči, eni so se ob enem jokali in smejali. To je trajalo dve uri, od petih do sedmih. Do sedmih je zapustilo bolniške svoje postelje več kakor štirideset bolnikov.
In ti ozdravljeni so ginjeno gledali onih tri sto oseb, ki so ozdravele prejšnja leta.
Zdravniki, kterih se je letos nabralo v Lurdu od vseh krajev dvajset, začeli so precej preiskovati osebe, ki so ozdravele 23. avgusta, in že v začetku preiskovanja so potrdili šest ozdravljenj.
Brezverec, taji, če se upaš, in veruj, če moreš I (Darovi prihodnjič.)
Odgovorni urednik Andrej Kalan. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.