jPjjFIBSPp


GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
RLEPON: 387« CORTLANDT.
Entered as Second 01am Hatter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., wider the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON; 4687 CORTLANDT,
NO. 196. — ŠTEV. 195.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 20, 1919. — SREDA, 20. AVGUSTA, 1919.
VOLUME XXVJL — LETNIK XXVit I
MEHIKANCI IZPUSTILI
VJETA ZRAKOPLOVCA
___^ * '
AMERIŠKI SEL JE PLAČAL LE POLOVICO SVOTE, KATERO SO ZAHTEVALI MEHltKI BAND ITI. — AMERIŠKA VLADA MORA DOBITI ZADOŠČENJE. — POVEST AVIJATIKOV. — VZGLED RESNIČNEGA AMERIKANIZMA.
Ameriški poštni zrakoplov, ki .je vrgel na visokem morja poštne pošiljat ve na parnik 'Adriatic'.
Marfa, Texas, 19. avgusta. — Poročnika Peterson In Davis, ameriška armadna avijatika, ki sta se nahajala v je i v ištvu mehiških binditov »kosi teden dni in za katera so zahtevali banditi odkupiJ-no $15,(100. j* rešil danes zjutraj kapitan Matlaek osmega kavalerij polka in oba avijatika.se nahajata sedaj na varnem na ame ri«kili tleh.
Kcpitan Matlaek je prinesel s seboj nazaj poiovieo odkupnine, katero so zahtevali banditi. Rekel je. da je bil najprvo izpuščen Pe-lerson. Nato so privedli banditi še Davisa ter obt konja Matlaeka Banditi so zahtevali ostali del odkupnine, a Davis in Matlaek ft* odgovorila s tem, da sta hitro odjahala.
Avijatika sta pristala na ameriški strani reke, je rekel poročnik Peterson. Ko sta dospela na poletu v Candelaria, v nedeV.o pred enim tednom, ae jima je kvaril stroj i« prisiljena sta bila pr?-t tati.
Skušala sta najti pot v najbližje armad no taborišče, a pri tem ijrgtibila *mer. Hodila in plavala sta po reki Rio Grande navzdol tfr kom ponedeljka. Porotnik Peterson je nato najel mehiške mule, kajti dobil je mrzlieo. Oba sta se napotila proti Candelaria. ko j i »e prehitel neki oboroženi Mehikanee ter ju odvedel v jetništvo. — Oba sta bila neoboroiena.
Vse tri je prehitela tolpa oboroženih handitov ter ljudska mne-rtea is neke majhne vasi. Potovali so naprej do petka ponoči, ko «) banditi prisilili spisati poročilo, v katerem so zahtevali odkupn ih $15,000.
— Voditelj handitov — tako izjavlja Peterson — je delal na neki železnici v Ksbsssm ter izgubil pri neki nesreei eno roko in eno
togo.
Sporočilo je priiio na mejo s pomočjo slov t nedeljo. Petersen je takoj poslal svojemu očetu v Minnesoti brzojavko. ▼ kateri pre.-m. da je zdrav in fil. Davis je podal stično sporočilo svojim stari-
Sem v Ca'iforaijo.
Kapitan Matlaek ae je napotil na določeno mesto sestanka brez v«*krga spremstva. Plačati bi moral $7,500 za prvega jetnika in • «Ulo potem, ko bi bil izpuščen drugi avijatik.
Banditi so določili, da b« velik kres na neki f»ori znamenje, ke-dsj naj nel z denarjem prične s svojim nevarnim potovanjem.
Hutchinson, Minn., 19. avgusta. — Oče poročnika Petersona je izjavil denes:
Dejanje cowboy-ev v Tezasu. ki so zbrali svoto $7500. J-vzgled resni« nega amerikanizma, na katerega sem ponosen. Skoro n »mogoče je bilo poslati to svoto brzojavnim potom, da se jo i?-l»ia, a v zlatu in dejanje eowboy-ev je mogoče rešilo življenje mojega aina in ono njegovega tovariša.
Sedaj, ko so mehiški ustaši vjeli in držali proti odkupnini čast-nike ameriške armade, ne more vlada ostati mirna, ne da bi stori'e i»oj.h korakov. VUda mora na vsak način dobiti zadoščenje
NEMČIJA BO
SVOJ ZUNANJI URAD.
Berlin, Nemčija, 19. svgusts. — Reorganizacija nemškega z una i jera urada se bo kmalu pričela, vendar na ni pričakovati, da bi se .k vršila v k rs tkem času, kajti nu% i ne i bodo potrebovali precej * »*a, da »e *efnanijo s svojim novim debuit. Tako poroča "Deutsche Allgemeine Zeitung".
V stii ii.injem uradu so že pričeli vršiti svoje posle en nov miniatur. en pod tajnik, en politični ravnatelj in e« osebni referent.
Sitnem l*> izpremenjen tako, da bo en posameznik kontroliral >*e od noša je i eno določeno deželo, dočim ao pripadali aedaj polit m ui, trgovski in drugi odnosa-ji številnih ti« iti enemu depart-lMcnt.;.
Izpolniti je treba nekako petdeset dtploaagtičulh mest, ne vitevši neštevilne delegseije in konsularne službe.
<Sn, katerega bodo zavzeli di-plomsti v inozemstvu, ie ni določen ter je vrjetao, da bodo številne dežele imenovale le diplo matične pooblaščence, kateremu nato slediti Nem-
I^eteli bodo preko Soluna, Alep pa. Bagdada, Delhi, Agra, Benares. Ranpoon. Bangkok, Hanoi, t anton. Kiavčav, Peking in Osa-
ki. —
Dva stroja bosta imela po tri pilote, owtali stroji pa po dva. Zrakopiovei bodo opremljeni s padali in drugimi pripravami.
PERSHING 8E BO VRNIL MESECA SEPTEMBRA.
Washington, D. C^ 19. avgusta-General John J. Pershing, vrhovni poveljnik ameriških čet v Evropi. s* bo vrnil v Ameriko s prvim pripravnim parnikom, ki bo odplul po 31. avgustu. V Ameriko bc najbrže dospel sredi meseea septembra. Izkrcal se bo skoraj-gotovo v New Torku.
Tozadevno poročilo je izdal danes vojni tajnik Baker.
T
DEMOBILIZAOUA ARMADE.
it i	iT
D. C., 19. avgusta. Dne 13. avgusta je ostalo še približno 350,000 vojakov, ki čaka jo na demobilizaeijo, — kot je objavil danes vojni department. Tekom prvih desetih dni avgusta je prišlo iz Evrope 25,000 vojakov in do 1. septembra se jih je vrnilo v celem 75^00.
se izpopolni aedaj posta
Sestanek presednika
in senatorjev
PREDSEDNIK WILSON JE NASTOPIL NE KOT NAČELNIK VLADE, TEMVEČ KOT MIROVNI DELEGAT, KI JE ODGOVOREN VLADI. — NOBENE PRIMERE IZ ZGODOVINE. — NAJBOLJ DRAMATIČNI PRIZOR.
ZAKAJ JE QDLETEL MARŠAL LUDENDORFF?
Kajzer ga je zato odstavil, ker j« kritiziral predsednika Wilsons ''Prijazno*' slovo.
Berlin, Nemčija. 19. avgusta.— **Xeue Berliner Zeituiig." je objavila odstavek iz Ludendorffove kr jifff. v katerem	podrobne
bavi s svojo resignaeijo.
Med drugim pravi:
—	Ko je dospela dne 15. oktobra drujca Wilsouova brzojavka v Berlin, se je vršila kabinetna seja, pri kateri sem bil tudi jaz navzoč. Jaz sem se zavzemal za splošno ljudsko organizacijo pro ti sovražniku. Istočasno je bila objavljena tudi ostra kritika Wil-sonove note. Kritiko je podpisat Hindeburg. Pozneje se je pa dognalo, da sem kritiko sestavil jaz, in to je povzročilo moj odstop.
Ludendorff je že 19. oktobra -poznal, da ni našel milosti v kaj-zerjevih očeh. Vsledtega je vlo-il svdip resignaeijo.
Kajzer ;ie sprejel resignaeijo s sledečimi besedami:
—	Vaš odstop mi bo omogočil stvoriti novo cesarstvo in sicer a pomočjo socijalistov.
Časopis pravi, da se hoče Ludendorff oprati pred svetom ter ua knjiga ne vsebuje ničesar, o-zirorna le malo novega.
PREOS. WILSON
IN CENE ŽIVIL
Predlagani amendmenti glede Živilske kohtrole, mu bodo dali pol-nomoč, da določi cene.
Washington, D. CM 19. avgusta. Hišni- poljedelski komitej bo najbrž še danes poročal o amendmen-tih k Živilsko-kontrolni postavi, ki raztezajo avtoriteto postave tudi na obleko ter tudi drugače večajo uspešnost postove kot o-ro2ja v boju proti visokim življenjskim stroškom.
Ker je prišla pred komitej delegacija Županov iz mest države New Jersey, ki je zahtevala neposredno akcijo za znižanje življen-skih stroškov, ni bilo mogoče že včeraj zaključiti poročila glede amendm?ntov.
Poslanska zbornica namerava danes tud.' vpnzoriti konečno akcijo glede resolucije, v kateri se zahteva neposredno preiskavo od strani Zvezne trgovske komisije glede "vedno rastočih cen čevljev", .
Amendmenti k živilsko-kontrolni predlogi dovoljujejo predsedniku, da določi primerne cene za vse potrebščine ter mn dajejo polnomoč, da naloži težke kazni vsakemn trgovcu in produeentu, t izjemo prodajalcev na drobna, " ~ ' manj kot $100400 obra.

to na leta, ki bi prodajal vitje

ISHOW6 MwlChute. or The. U SXail Flying Bcvnt C*
Y	few Tlf Low*njy» B«i WSXgrW.WYM.	j
JUGOSLOVANI PO- j JOŽEF BO POBRAL PRAVUAJO ŽELEZNICE ŠILA IN KOPITA
Jugoslovani so baje sateli pa Odstopil bo, ker mu socijalisti odpravljati železniške proge, vode- ločno nasprotujejo. — Komunisti
če iz Trsta in Reke.
Pariz, Francija, 18. avgusta.— (Poročilo Ass. Press). — Mirovni konferenca je bila danes obve ščena. da Jugoslovani popravljajo železniške proge, vodeče iz Trsta in Reke proti severu. Na ta način hoeejo omogočiti hitro pošiljanje življenjskih potrebščin v
one kraje Srednje Evrope, kjer jih najbolj potrebujejo.
(To poročilo je nekam čudno. Potemtakem delajo Jugoslovani ni« ozemlju, katerega si lasti Italija.	— ■— —
Železniški progi, vodeči z Trsta' in Reki proti severu se spojita pri Šenpetru. Odtam teče južna železnica preko Postojne, Logatca, Ljubljane in Zidanega mosta naprej na Štajersko.
Po našem mnenju se je v Trstu in Reki nagromadilo veliko živil, namenjenih za Jugoslovane. Italjani se izgovarjajo, da jih ne morejo odposlati na določeno mesto, češ, da prometna pota niso v redu. Pozvali ao torej Jugoslo vane, naj popravijo železniško progo, če hočejo dobiti namenjene pošiljatve. Umevno je, da se je stradajoči narod tej zahtevi vklonil ter bo storil vse, kar je v njegovi moči, samo da ne pogine lakote.
Morda so pa tudi kaki drugi razlogi, da opravljajo Jugoslovani ta dela. Vrjetno bi bilo, da so se gospodje v Parizu zadnji čas premislili ter spoznali jasno res nic-o, da je ozemlje, po katerem tečeta ti dve železnici, pristno slovensko in da nima razen Slovencev nihče drugi pravice na njem. Op. ur.).
ARMENCEM PRETI VELIKA NEVARNOST.
Carigrad, Turčija, 19. avgusta Kakorhitro bodo angleške čete odpoklicane iz Armenije, bo za pretila armenskemu narodu silna nevarnosta. Turki nočejo slišati o kaki samostojni armenski državi ter pravijo, da ne bodo odstopili Armencem niti koščka svojega ozemlja.
Ameriški poslanik pravi, da
so pustili 50 milj ono v kron.
Budimpešta, Ogrsko. 19. sta. — Danes je izjavil nadvojvoda Jožef, da bo resigniral kot začasni načelnik ogrske vlade. Do tega zaključka je prišel vsledtega, ker mu souijalisti odločno na sprotujejo.
Odstopil pa ne bo takoj, pač pa šele tedaj, ko bo "prišel čas za to".
Proti njemu so tudi kmečki voditelji in člani reakcijonarne stranke.
Kmečki voditelji zahtevajo ta kojšen odstop. Pravijo, da kmetje ne bodo poslali najmanjše mno zine hrane v Budimpešto, če se resignacija čimprej ne izvrši. Kazentega nameravajo vstanoviti posebno vlado, ki pa ne bo imela svojega sedeža v glavnem mestu Ogrske.
Dokler niso nastopili socijalisti proti njemu, se nadvojvoda Jožef ni veliko brigal za take in podobne izjave. Sklenil je bil ostati na svojem mestu, zdaj se je pa ta njegov sklep nehote majati.
Vodja socijalistov, Garami, bo nocoj odpotoval na Dunaj. Odločno je izjavil, da ne sprejmt nobenega urada iz rok Habsbur žanov.
Nadvojvoda Jožef je našel v neki pisalni mizi petdeset miljo-rgv kron, katere so mu komunisti v naglici pustili.
-	DENARNE PO&ILJATVE V
-	ISTRO, NA GORlfiKO IN
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačili popolnoma zanesljivo in sedanjio razmeram primerno tudi hitro p« celi Istri, na Goriškem in tudi nt Notranjskem po ozemlju ki je se sedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo m vsako poiiljatev, toda za kake no goče zamude v izplačilu ne mors mo prevzeti nikako obveznosti.
50 lir	........... $ 630
100 lir........... $ 1240
500 lir	........... $ 50.00
1000 lir	..........$118.00
Denar nam poslati j« najbolj«
Washington, D. C., 19. avgusta. — Vspričo okoliščin, ki nimajo nobene primere v ameriški zgodovini, so se sestali danes predsednik Wilson ter člani senatnega komiteja za zunanje zadeve v modri sobi Bele hiše, da razpravljajo o mirovni pogodbi z Nemčijo ter o dogovoru glede Lige narodov.
Razen da predstavlja najbolj dramatični razvoj v celem" sklepanju miru, pomenja ta seja tudi nadaljni napredek v smeri proti javnosti razprav glede mirovnih pogodb.
V prenesenem smislu beseda so vrata konferenco na široko odprta. Poklicani so bili izvedeni stenografi, ki bodo sestavili natančno poročilo o celi seji.
Bilo je tudi prvič, da so imeli zastopniki senata, ki so razpnr-ljali z drugo panogo sile, ki ima pravico sklepati mir, obenem priliko izpraševati načelnika delegacije, ki se je pogajala v Parizu glede mirovne pogodbe.
Predsednik je sedel pri konferenci preje kot odgovoren delegat v Versailles kot pa načelnik vlade.
Čeprav je razpravljal predsednik Wilson s člani komiteja na klavnem obedu v Beli hiši marca meseca glede pogodbe, tikajoče se Lige narodov, ni te razprave primerjati z današnjim formalnim izpraševanjem glavnega eksekutivnega uradnika glede pogodbe, katero mora komitej odobriti.
a
Jug hoče crnce nazaj
DELAVOSM-ČRNCEM OBLJUBLJA VSAKOVRSTNE UGODNO-čE ftE HOČEJO VRNITI S SEVERA TER DELATI DOMA. — SEVERNIH ZAMORCEV NOČEJO NA JUGU. — POMANJ-^t^ „ KANJE DELAVCEV.
Memphis, Tenn., 19. avgusta. — Obilo dela na farmah in tror-t:;ah, boljše plače kot so jih kedaj plačevali in izboljšani življenski Pogoji, — vse te dobrote pričakujejo črnce iz južnih držav, ki so cd. šli na sever in se hočejo sedaj vrniti nazaj na jug. Tako vsaj trdijo tukajšnji deldojalci.
Južni farmerji in lastniki plantaž hočejo imeti južne črnce nazaj. Oe bi bilo mogoče najti kako metodo, kako stopiti z njimi v stile, i/javljajo delodajalci, da bi radi plačali vse stroške za povratek črn eev v " Dixie' \ To bo prav posebno resnično v naslednjih par tei-nih, ko bo treba nadaljnih delavcev, ki vedo, kako pospraviti pridelek bombaža.
Delodajalci pa izjavljajo, da nočejo na severa rojenih in na severu vzgojenih zamorcev in da bi v takem slučaju rajše sprejeli inozemske delavce.
— Prav nič bi se ne obotavljali plačati vozne stroške za sto aH več črncev izChieaga in drugih severnih mest, če bi mogli dol.iti južne črnce, posebno pa črnce, ki so odšli na sever iz Mississippi Arkansasa in Tennessee-ja, — je rekel A. Lange, podpredsednik Chicago Mill and Lumber Co., ki lastuje več kot 70,000 aktvr gozdov in poljedelske zemlje v severnem Arkansasu.
Lahko rečem, da bi se vsak južni črnec, ki je sedaj na severu, vrnil na jug brez stroškov, če bi južni farmerji in lastniki plantc/ vedeli, kje so ti čny»i in če bi mogli stopiti v stik z njimi. Mi nočemo nevernih črncev ter jih ne bomo sprejemali.
Na zadnjem sestanku Southern Alluvial Land Ass'n se je glasilo, da je opaziti veliko pomanjkanje delavcev v južni Mississippi dolini in prav posebno črnih delavcev, ki poznajo južne poljedelske metode in način, kako postopati z bombažem.
Ta družba je organizacija bankirjev, lastnikov zemljišč, trgovskih zbornic, plantažnikov in lesnih trgovcev v južne delu Mississippi doline. Namen organizacije je pospešiti poljedelstvo in industrijo v še nerazvitih delih dežele.
FRANCOZI IN ITALJANI SO SE ZOPET SPOPADLI Rim, Italija, 19.
avgusta. —
Rimsko časopisje poroča, da so *e v Taranto spopadli Italjani š
Francozi. Na obeh straneh je bilo veliko ranjenih. S celo zadevo se bo bavila posebna vojaška komisija.
Cena kronam vedno pada
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, HrraL^o, v Slavonija Bosno in Hercegovino popolnoma sanesljivo in selanjim razmeram irimerno tudi hitro.
Jamčimo aH garantiramo aa vaako poiDjatevt toda sa kake mo» toče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikako obveznosti Sedaj pošljemo v staro domovino, naprimer:
100 kron ------- $ 3.85	1,000 kron____$ 35.70
300 kron ...... $11.55	5,000 kron____$173.50
900 kron ...... $18.50	10,000 kron .... $333.00
Deuarnamposlati je najbolje po Domeetio Postal Money tli pa po
U;	, ...v -	, . ., ■ /
NAHODA"
- _

fwrfi

SfcSS SflgftfrX 26 XVG. IgET-
OOMPAifT
LOOU MNKDIK.
Tock City. N.
P pol "lata. um. u Četrt 1Mb m 1
Za pol l«ta ..
r-ami in nepriBkami. Pred vsem nam je manjkalo — Irurjave; potem smo prišli na velike težkoee t svoji težnji, da otrokom preskrbimo brezplačno kosilo, a nekoliko easa nismo mogli niti preskrbeti vse otroke z brezplačno obleko.
—	Zelo mnogo skrbimo tuli za strokovno izobrazbo. Stvari po-voljno napredujejo, a mnogo naših idej ne moremo uresničiti, predno ne pride do mirovnega stanja. Pomanjkanje obuval iin obleke je na
; pr. vzrok, da velik procent otrok ni mogel prihajati v šolo.
—	Manjkalo nam je papirja za tiskanje knjig, j*, ravno tako smo Italjansku vlada -<la vsakemu ! se morali tudi v mnogih drugih področjih zadovojiti z omejenim tie- vojak«, ki se poroči s Slovenko
5000 lir dote:
<To pač ui gorka tista kri,
KTE! Z6II6I
Kako strašno hudobni morajo biti šele oni možje, ki imenujejo .svoje žene boljše polovice.

• L Al NARODA
("Vote* of the People".) every dajr except Sunday* an« Iption yearly $4-00.
ki vam po žilah teče. Z a zla t denar šele vzkipi, za zlat šele
*ja *
reee I
Donu* bnm podplaa In OMbnoad m na prtoMnM^ Dtur naj aa blagovoli podil Jati po Money Or*«*, kraja naročnikov proafmo. da aa nam tudi MttMS
*QLAI
Borourb of
Nemška ustava
I"* lom. Toda mi dajemo narodu izobrazbo — to je poglavitno. rPMP »orti	:
«3.4o! Pred časom sem se vdeležil otvoritve delavske?a vseučilišča v za Evropo za eeio leto .....:..Tiaoo Moskvi. Pri zbranem ljudstvu se je v resniei opažajo veselje in ganjenost. Bili so večinoma delavci in delavke, a ravnotako tudi vojaki : rdeče garde, ki so bolj opazovali kako se uresničuje njihova misel c
vsesplošni izobrazbi. Ob govorniškem stolu je bila četvoriea: trije de- Srodi največjega pomanjkanja.
. .	. . . . ...	x ..	..	, .	strašne napetosti, nezadovoljstva,
lave. ,n en intelektualec z belim ovratnikom. Igrali so v dram. — v gtrajkov in pnntov pridi?llje itil-
; drami, ki je nova za Rusijo, a stara za Amerikanee.	, ljanski ministrski predsednik o
Ta univerza bo imela več fakultet in bo izgledala ko pravo vse- zmagi, velikosti in veličini Ita-
-	V čil išče. Več predmetov bo imelo praktični pomen. Vse se utelesu;?'lije.
! tako, da odgovarja življenskim potrebam dijaka in da ga pripravi j Podoben je fantiču, ki ga je .	'napotil ponoči skozi temen jroza.
—	Z jenjp"	In da bi pognal strah iz srca, j«1 Iz vseh krajev Rusije se bo pošiljalo dijake na univerze, katere j 4cnšal veselo zažvižgati.
_ zberejo krajevne oblj-sti. Dijakom se povrnejo vsi stroški za čas, dok	• m *
ler obiskujejo šolo.	*	V znamenju enakosti, pravice
Ta šolski sistem ne odpravi staro moskovsko univerzo, kar pome
ni, da ostane stara izobrazba, a poleg nje se odpirajo šolska vrat:«
' vsem, posebno delavcem, katerim se je preje odrekali prilika. obisk<»-
H A • 0 D A"
Manhattan.
M.
Jugoslovanska
gi
M. tfatoefa
...........B
Ustanovljena leta 189& - Inl orporir^na teta 1900.
CUavni ttrad v	MINNJ
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAN&KK. bo* »1. Continauih, Pa. Pod p i edBsdnlk: LOUIS BALA NT bos 1M Paurl Ave.. LorsJo. Ohls. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Kly, Mlnn.	^^
BLajraJnlk: GEO. L. BROZICH, Ely. Mlnn
BUraJnlk neizplačanih amrtnln: LOUIS COSTELLO. fta.ll da. Onie.
. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J08 V. GRABEK Ml E. Oblo St.. NS. Pitmburch. Pa.
NADZORNIKI:
[. So. Chicago. UL Alle> Pittsburgh. Pa.
in bratstva:
V novem jugoslovanskem ministrstvu sta dva Slovenca, dva ali trije Hrvatje ter eel ducat Sr-j bov.
° * * *
i Ob za«Vtku reševanja domovi j nt . leta ItH», je izjavil Potočnjak v Cikali:
Slovenec ne bo prišel ne prnl
Kontno je bila objavljena celemu svetu ustava nove nemsl e vati visoke šole. ivpublike ii> svet je sedaj v stanu sotliti delo nemško Narodne skuf> Ne more se v niremer ugovarjati temu poskusu Rusov, da pride j ieuie \ Weunarju.	»ločim večjega kulturnega razvoja. Za delavski narod so določena 1 v*- j
Brez dvoma so izvršili ustavodajulei dobro delo. Dokument, la -|i posebna ^ledališ^a. ustanovljeni so novi muzeji in galerije slik Till tu epa so sedaj proglasili. mom vse znake modrosti in konservativ- v vseh vladnih easnikib se nahajajo razglasi o brezplačnih predava j
tiott. ter bo tivjal Nemčiji liberalno, "a kljub temu izvedljivo ustav.« njih in delavskih zabavah. .	Srba, ne pod Hrvata, niti Hrvat
C, pomisli človek, da je morala Narodna hkujščina delati vsp-i- j Bil sem v več takih sovjetskih pledaTiščili ter sem bil zelo izne-i Ikm1 Srba iu ^l™*™1'" il1 s, b • o tiii )(m>1 j neugodnih razmer — vsprieo narodnegi poraz*.—trpi;c-j naden, ko sem videl s kakim razumevanjem obiskuje ta delavni na uja ter preteuj anarhistov7 — potem zasluži to delo nemške Naro..'-frod vsa ta gledališča. Pravi delavei gredo tja s svojimi družinami a
kdor želi, more obdržati klobuk na glavi. Deset drugih gledališč je odprtih za staro in novo buržoazijo.
Vsaka veliko rokodelska organizacija prevzame več sedežev \ sovjetskih gledališčih ter jih deli zastonj ali prodaja delavcem po ze-
li* skujbt-ijie najvijijo hvalo.
Veliko stare nemške ustave so ohranili ter vključili . uovo nem-fc!:o ustavo. Predalnik je prevzel mesto kajzerja, takozvani Bun dtnsrath je postal zastopnik narodov posameznih nemških držav,
pod Hrvata in Slovenca, pač bodo pa uživali drii«r poleg drugega sadove lepše bodočnosti....
Po teh besedah mn je zastala sapa, kajti v Belgradu so mu bi-
JOR\r GOUŽE. Ely. Mtnn.
ANTHONY MOTZ. 9«41 Am 1 rVAN VAROGA. »12« Natrona
w	_	POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA. bon 1*«. Black Diamond. Waaft LEONARD SLA HODNIK, bon 480. Ely Mlnn. JOHN R.UPNIK. S. K. bon 14. Export. Pa.
____________PRAVNI ODBOR!
JOSEPH PIAUTZ. Jr. 4t2-7th 8t Cahimet. UIO.
JOHN MOVERS'. 624-2nd Ave.. Daluth. Mlnn
MATT POGORFLC. 7 W. Madison St. Room «0S Chicago, »a.
__________ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. «02« St. Clair Ave.. NE CleveUnd. 0*»Io ^^KSKRABEa Stk. T da. Stu box 63 Denver. cSt GREGOR HRE5Č-AK. 40?-»th Ave.. Johnstown. Pn.
Jadnotlno ctaallo: GLAS NARODA.
Val dopisi poltiJaJo na
•Irf tlkajofl a« uradnih cadev kakor tudi d«narna poAlljatv* naj M
odb^r- v-	ta^ntk»	v«> prltotb« pa na predalnika porolnasB
ooDorn. Na oaebna ali neuradna plamn od atrtnl članov »e n« boda otlralo
!__ DJlfr°!!ioVta"9kt Kat<?,i,ka J«lnota b*> priporoma	Ju*o.lovan«» aa obt-
al t £ 90 Fraternal	lent viri. V bLiraJ. Ln <J"*tot»o« dolarjev). Bolnikih pJi^r. iM-flkoJnln in .'.J nin Ja te lxplacala do »I.&OO.OOO (en miljon In pol
Bolniška podpora ja centralizirana. Vaak opravičen bolnik 4obt podporo, kadar Jo potrebuje.
u Ja ITMI 0a
Mo pa lMih vladarjev in tudi v druprh ozirih je eeli ustroj vlade o- i ^ nizkih cenah. Vseh sovjetskih gledališč v Moskvi je sedem, a ta hranjen Kanenar, kabinet, državni zbor — vse te naprave so le s° postala posebna središča družabnega življenja delavskih množi-luaio izpremeujeiie! V t .D! oz i rti je bihi Narodna skupina zelo pu- j *-Jndje, ki so preje zapravljali večere v krčmah in trosili svoj denar metna »n previdna, kajti noben narod se ne more vsrno popoJnor.^ ^ žganje, hodijo aetUj v gledališče, ter zelo spodobno poslušajo sta Odločiti od svoje preteklosti.	jre operne arije ali pa najboljše ruske predstave.
V tem otiru je treba pripomniti, da je naša Ir-istna ameriška!	—
jttava le j.i ilajrodenje angleških in kt'onijalnih institucij.
Problem velike praske premoči je bil rešen s Tem, da so bile. posamezne države potopljene v centralno vlado. Obnke federalize t j »o bile ohranjene, a narodna viada je dobila pravice in polnoino."i,j
I i delajo države z« malo več kot enostavne administrativne pr<>- j K«-r huam Ča^a dovolj sem se
i n:naenil nanisati majhen dopis v
i: zatakrat prepovedali končati Zgubljenim, stavek pravilno, kot se končuje sedaj :
Drufttva Jednote a« nahajajo po rasnih naprednih aluvenaktb Daaeiblnah Tam. kjer Jih Se nI. priporočamo vatanovltev novih. UruAtvo ■* LuUko vvUuuvt a t člani ali članicami.
Ka na daljna pojaanlla aa )• obrniti na glavnega tajnika.
pitan Koenig je rekel pri svojem čečnosti na živee nemških nomar drugem povratku. da sncitra pod- jev iu civilistov .ie bilo baje v ve-morski trgovski čoln "Bremen", liki meri deinora'izujoče ter jc ba-
»je veliko pripomoglo k omajanju Prieela so pa krožiti Številna nemSke mornariške morate, poročila, .la ta podmorski čoln ni Po dveh trgovskih potovanjih
____ pod
Veličanstva djordje.
žezlom Njegovega hi! Zgubljen, te-več da je bil v- j je bil " Dentsehlnnd" izpremenjen
kralja Petra Kara-
D
opis
Kenwood, Cal.
Centralizacija države, ki je predstavljal« glavei razvoj stare^.J(J,as Xnroda P^vici re.-eno ni , .	. .... . .... , - .	>e nikoli od tukaj nobenega
rczuua. JC ,K,Stala , novi republik, zakljmeuo dejstvo.	|dopis:i y	S*ro<\*.
Nekatere določbe, kot naprimer pravica javne obtožbe, ki j K« n«.»*<.«»d je majhna nase lbina i«r«,'«na «lr*/a\neiuw zboru ter metoda, kako uveljavljati »me:ul-ir iazl!<'nim ljudstvom. Na prvi ;m-n te k ustavi, so o»*-ividno izposojene iz naše lastne ustave. ČVa,; strv>uji so Italjani. Cv ene v« a j;e«^ta-ki določa, da mora imeti vsaka posamezna država liberalno ustavo,! so	skupaj Mislil si boš.
nas ^p«>minja na našo lastno določbo, da 44 morajo Združene drža\ei /u jamčit i vsaki državi v Uniji republikansko obliko vlade".
dudu*i bralec, to je spet čudno,
cn»->ta >estan«š. j»a so trije. Tc. ti
1'i^ro r:i/*«»!mačim. da tudi emr»»a
t'Vprav je »ie veliko prerpo^laj i*reči knnečno so»11k» o tej novi »o sesiamš da »e bi bil Italjan.
nonski ustavi, kajti svojo vre«inost more dokazati le v ognju dejan- Kenwood je farme rs k a naselbina
sk ?ra u^elja^ lje«ja. kažejo vendar vsa znamenja, da. je nernaka \',os,;li" SoUtiieni
.. , ...	...	. . . .	.	. . . Miec. Ima dve jfroceriji in en ho-
Narodua akupaeina v W eimarju pokazala dosti motlroati v izvedb! i«. .	.	. .
^	tel. kjer so tudi polentarji ?o«po-
halo«fe, da irpremeni staro despotično Nemčijo v moderno in libe
rulno državo.
--- \
Ko ho šel Kristan v stari kra*. bo delal po naročilu Slov. Kep. Združenja Slovenska Narodna Zveza mora delati po naročilu svojih starokrajskih pogrlavarjev.
Vidite, to je tista kapitalna raz lika!
* * *
Ruski boljševiki za splošno izobrazboj
• larji 'ra r'.aselWna se nahaja v S?«»uoma t "ountvju ne d dvema hri-j borna Na desni strani je Mnn-'lioirtl in :i;i drugi strani mi ni ime znano Kot slišim, je bil tukaj
s<om, povsod vidiš naseljene far merje s svojimi poslopji.
Piebiram dopise rz vseh krajev I Utis, ki pa dobite, če preCita-Amcrik«- iu povsod čitam o ^labihl te listnieo uredništva zadujejra delavskih razmerah. Tukaj so pa j Glasila K. S. K. J.: delavske rnzif.?re jako dobre tei Odborniki so izrekli jrlavnemu ^nio vedno zaposleni Saj znnte predsedniku zaupnico ter se ske-da farmer ui nikoli brez dela Ko sano opravičili, ker so mu naspro-d*nua opravi, trre »>a dru-jam dc tcvali zastran reinšurenea. l :t 1 .;kaj si je že kupilo zemljo Sklenili so iti Zakrajškn v vseh sedem Sloven-ev, kateri živijo v>i ozirih ua roko ter finaneuo pod-v San Francisco. Tu je naseljen p;rati njegova brezhrojua poa rojak Jo«? Petrič z družino.	f Jet ja.
Ker se od pov*odi čuje od nc-i 1'rednikovo urejevanje so j»o sreč. s«- tudi nas n» izogne, line I zdravnili s ti-ikratno "Slavo". 10. av2us*a s.» šli tukajšnji fantje	* *
na lov. Mislim, da bili štirje. V pobee «ra suni! Namesto /ajca je eden ustrelil To je sedaj peslo kraljevašev. Henrv F reva v nogo. Sedaj se na-j Kaj kralj, to je ovčiea, valpe-haja v bolnišnie! v Santa Rosa tov vam je treba, ki bi vas z bi-J Nj.-«»<»v oče je Nemec, mati pa d<;-jčem naučili osnovnih manir!" inačinka, Američanka. Zdravnik1	"" *
jet in da se nahaja v nekem aut:b- v bojno ladjo ter je pričel soglan-.skein pristanišču. Številne osebe no s no«roji premirja v roke zav. z-so trdile, da so «ra videle ležali v nikov iu z njimi zdrnženil sil. nekem anpleškem pristaniseii. - Da hi bil "Bremen" na slice« Angleška a d mira lite t a pa se je -način pretvorjen, je skor« gotova držala svoje politike ter bHa gin-5 stvar, ka jti trgovska važnost 1;»-ha in nema. kadar je vprašal kdo^vorov. katere 1>t Tnojflt taki pod-za informacije glede usode sovra;" morski čolni prevesti med Nemilih podmorskih čolnov.	čijo in nevtralnimi pristanišči, je Ker se je vrnila domov 4'etla bila neznatna \ primeri z mož 10 posadka "Bremena" po skom koristnostjo ter podmorski) čol-treli letih osamijenejsra zapora v nov. ko je l>ilo leta 1917 v eesar-Angliji. je domnevati, da ' Br.-»- ski Nemčiji oživljeno neomejeno men" ni bil potopljen, temveč —1 in brezobzirno rojevanje s p>d-zojet. Učinkovanje angleške mol- morskimi čolni.
Listmca uredništva
F. P.,
.la
l>n	toino nn/nnnili \ iMasu Naroda.
rjnje. da mu ni glavna kosi j prebita. Kna main kast mu je pre
Piit: Praxier Runt.
v ( .ilifoiniji »i. ker ira nismo na-
V ru^ki soeijalistični fetlerativni republiki se p daga veliko važ- y p^nj knji«: : mora se torej
nost na vg^ojo ljudstva Prvikrat v zgodovini dežel? morajo hrftliti v drugače imenovati.	urcdn.J
f. lo \ <4 Utl» i K do Ifi. leta: a tudi vsi otr««c? od do 8. leta mora- Ko danes pelješ po tem pro-jo * o t mik a vzroj^liiča.	—— -
Sovjetski račeb iki se veliko bolj o»lliknjcjo r. odgojnim in kttl turnim delom, nego k čim drnitim. To je bila njihov* oMjnbljeha Meja za napredek rwkih množie. a oni so v resnici jako mnogo dosegli potom izobrazbe, vodeč ruske orizobražene milijone proti večjen .i' doievi.eraii rar\ojii. Pri vneh tovarnah »e nahajajo Šole 7.a mlade in >k1 rasle ljudi, a i*toča*no *e prireja nebroj predavanj in kultiimih sa-
[ preti dolgo leli mož, ki se jo pisal, bita, katero mu je zdravnik uvle-j .Vfanhoo*! i:i je imel v posesti tndi kel v-n. To je moj najboljši pri-veliko ozemlja «»d f!len Klicu pajjatelj pu katerem mi je hudo Imi do Maiite, kar je približno kaliihjše 1-1 hratov in sester. • Ko g daj, •»sem milj dolžine. (Kraja Malitc|da bi kmalu okreval in da se po-
vrne čil v našo sredo.
Pozdrav vsem rojakom in rojn-kin ja in sirom nove domovine.
Oitatelj (;. N
Uganka.
Trna kuta. v roki vatel, bog na ustih, v žepu figa. sveti mož. a v cerkvi ni ga. Kakšen je pa to pastatel? (Odsrovore blagovolite pošiljali na uredništvo "Sloge"').
iiiiiiiiiiimiiiiiiiriiuiiiiiiiiiiiiimniiiigti
Oolc'by, II!.
Nji roda pošiljamo v -»taii ki tj in »ilrok pla a polovično vožnjo.
sicer |in tri številke skupaj Na-	—-
ročni na stane za eelo leto š.-st <!<.	Stavka v Splitu,
larje*., /a pol leta pa tli dolarje! I)ne 11. julija so začeli stavkati 111	vm bančni uradniki v Splitu. —
J. B., St. Louis, Mo. — Po na- s,:,v}<i so pridružili vsi bančni š« m mnenju j.' v (Kaliforniji naj- nradniki po deželi. b«»lj rmlivitni ikraj 1'res no (»lav-.
no mesto < alifornije je Fresno.	Agrarna reforma.
V ministrstvu za agrarno reior-
P. L, Cleveland, Ohio. — » e sle	„ ,
,mo v Belgradu se pripravlja ua-zenaf.	. . 1 , ...
ert o nslanovitvi posebne kom.s!-
je tudi Vaša
d i republikansko
kraj. nam piš«»:
b«v v korist delareem.	Cl .-de agitaeije za republiko je
Ve* fiobiki.program temelju na splošnem načrtu ameriških javn b tr.-ba š»* malo počikati. da b«mio iol in na «kte«tu državnih v*eučilif Skratka — to je prisilha izobrns »™lo b«»lji. organizirani Ljudstvo
h starokrajskega pisma
Kden izmed mnogih, ki so pone- straš« iii Zdi se mi. da so tudi Ita-idejo v stari'Ijjnii začel* umevati, da ho šli ne-
Usoda podmorskega
čolna "Bremena"
| koliko predale?, iko je Vreme imamo :
nrzlo iu deževno.
Po/drnv!
je vse za republiko
Z lirami je mogoče vse kupiti ! Imenovanja t finančni službi, s kri nami te* malo. Cene vsem'
ba z univerzami za vse, ki pokažejo ponebno sposobnost m težnje ]>o naobraabi. Knjige se dajejo brezplačno, a vsak otrok d..1»Iva tudi ko-
>,to tas on j.	____|-tvarem so padle za približno 40l G , ^^ minister j,
Vae privatne ^l« so odpravljene, a vsakemu otroku do 16. leta j odstotkov.	(imenoval finančne tajnike: dr.
daje popolnoma enake ugodnosti, da nadaljuje svojo izobrazbo. Za i Jaz iu veliko oseb je na delu za Karla Novotnvja, dr. Ljudevita
earizma so imeli samo otroci bogatinov v resnici dobro fjriltko J sklicanje	velikih javnih sho- (Breneeta, Emila Kandareta
je, m obenem a prihodom revolucije se je pojavila potreba izo- Jov- K,U'u naJ bi bil *stro>	Ivana Ditza za finančne svetnike
~~ "	^en P* Kras m v yn činoVnem razredu; finan-
kateri se je »oralo zadovoljiti. Zelo težko je predočiti Amerikancu, kako veliko je bilo to hre-po imbraaM pri najafeožaejaih razredih, j.ri neobraženih iu delavcih. Ti so neca vestno čntik, da ne bo njihov- poteča j n sob raz be znatno zboljian, ini tako so za časa carizaaa največ o enem« keda J prid© čas, ko dobijo vsi enako možnost in p vido izobrazbe.	^	| { \ ^ ^V \
Mjieviki delajo ravna ▼ tem zmislu.
- — vi - ^
— Naš proračun za izobrazbo znaša to leto 7,000,000,000 rublj«*, "alti, poverjenik aa uk. — Pretekle leto saao ustA-ih sol na kmetih. BAvnotako «*o uaftuaovilt 3,040 in 12 iol za višjo izobrazbo, pet vseučilišč in ^i-
za Goriško,
Kranjsko. Pomagajo mi izobraže 'čna komisarja: dr. Roberta Erže-ui ljudje v D*»rnbergu in v Ajdov- na \n dr Ljiidevita Valjavea za
finančna tajnika v VIII. činov-Podpore so najbolj potrebni be-jliem razredu finančne koneepi-guiici, ki se vračajo domov Vse Josipa 'Satlerja, Konrada sj.i po ba:akah v največji revšč-i- fcmida dr Roberte Tomšiča, dr. ž.-ne. vdove, matere in dekle^^.Ljudevita Ladlho in dr. Bogomi-X:vjboljše bi bilo. Če bi se ame -^ pavliča za finančne komisarje ii Slovenci z;ivzeli za ^oiamez '	razredu za nrovizorič-
a
riiki Slovenci ziivzeii za poaatnez *v čib. razredu za provizorič ne občine. V najkrajšem rasu ne koncipiste v X. činovneto raz-Vam pošljem vse potrebne Infor-
macije. Tukajšnje časopisje se nte moto zavzeti za te nesrečneže ker je eehzura prestroga Iz Trsta še jo preselilo zadnji
redu pa finahč. koneeptne prak tikante: Ivana Volčiča, dr. Avgusta Pavletiča, dr. Prana Ste-genaka in dr. Antona Mateliča.
Pojasnjena ena izmed manjših skrivnosti vojne. — Povratek po sadke "Bremena".
Vi državljjn • •rža vljanka.	i
P. K., Washoe, Mont. — liobinj 'ie vpada po.l Italijo. p;ič j»a Ho-rira Meja tr-ee od Trbiža pteVu Mangarta. Triglava (rneprsti. (Cerkniških hribov. južrif» od Ž i rov na I.ogatec. št. Peter in vcv«"*no od Ueke.
Haročnik, St. LouLs, Mo. — l»la-
je za organizacijo razdelitve veli kih posestev v začasni zakup. Pc novem načrtu bi tekoče leto dobili kmetje dvakrat več zemlje v obdelovanje kot preteklo leto.
Češki sladkor ua Francoskem.
Hrvat" poro ."a : — Francija nima zadostno množino sladkorja.
Povratek posadke nemškega podmorskega trgovskega čolt.a | "Breme»la*, je pojasnil eno i%nud manjših skrivnosti vojne ter obrnil pozornost na politiko tajnost glede podmorskih čolnov, zajetih ali potopljenih tekom vojne Otl strani zaveznikov.
"Bremen" je bil posest rimska ladja "Deutsehlanda". ki je dr>-spel v Ameriko dne 9. julija 1916 z dragocenim tovorom barvil in kemikalij in z obvestilom, da p->-menja njeno potovanje pričetek tedenske podmorske službe med Nemčijo in Združenimi državami. Podmorski eoln "Bremen", — tako *e je glasilo — bo napre j vil drugo potovanje v tej seriji.
Čoln "Deutsebland" so oblasti skrbno pregledale, ee ni mogoči zakrinkana bojna ladja, a njc.ii miroljubni značaj je bil ugotovljen iu podmorski čoln se je smVi vrniti domov.
Isti čoln je vprizonl svoje drugo jwttvnje ter pristal due 1
Glavni urad American Express Cump. £5 Broadway, New Tork
r o imajo <>d kosn. Kdor popravlja j Francoski listi p »rocajo. da je fV-stare olileUo. ima svojo delavnico, ška ponudila Franciji 20 tisoč ton Iz siareira kra ja ni mogoče niko-j svojega sladkorja po zelo nizki gar dobiti. Kadar bo dovoljeno, ceni.	1
SEDAJ LAHKO POŠLJETE
DENAR V JUGOSLAVIJO
popolnoma varno, hitro dostavijerie In po najnlijlti cenah potom
AMERICAN EXPRESS COMPANY
Glavnica $18.000.000.00
Poil]ite tvoj denar potom »tar« poitan« tvrdka. Ta velika družba je bila vstanavljena leta 1S41, Ima veliko glavnico, apente In ura>le v vsakem delu aveta ter poillja v evropske deiele veliko več denarja kot vsak drugi odpošltjalec. V svoji troovlnl je popolnoma poltena. Vsak odjemalec dobi »sto ceno Izmenjave.
Cene Izmenjave so sedaj ilike. če peiljete sedaj svoj denar, bodo vail domači dobili več kron za on dolar.
Pojdite na katerokoli pisarno American Express Co. ali nam piiite v svojem maternem jeziku za do. stavljenje listih naslovljenih zalepk In popolne 1m-formacije. ali man poiljete po'no Ime in naslov m polnim imenom ip naslovom otebe kateri ate Via-menili denar. Pridenite ekspresnl Money Order, požt-ni Money Order all pa gotoviao v reglsriranem pl-smu. nakar bomo poslali denar -naprej In vim poslati potf'dilo.
DANAŠNJA CENA « lahko Irpremenf) Ji 100 krort ea $4.00. Poštnina 25 centov'* naro«lo za vso kraM v Juaosltv.jt.
Ar
To v«Uko lo krasno po-
alopj« J > rgrad.l* American
Expread Company In Je
Varnost
Hitrost
f6zko Ceno
Naslovita na:
Foreign Money Order Department American ExjttCMpmhy
•	VWF
JUHum 0^0SU«te

KOT IE JO POVEDAL SAM
Malo j* ljitdi. ki Vi bil o boljit
optimisti k«»t je Ml Andrew t\-.r-uegi»». Potem ko m* je dvignil * »tmUH-m nbofrega (Vlivrs na rtxiii-bo m*Mcto v industriji m to v d»* • ieli, ki je idavn t radi svojih velikih industrija In i h podjetij, je ve-«lno, v l>cM>«]ah >'i pisanju oznanjal »vaj *-vMo«rlij. iU j«* IkkIoč iu*t mli«1t>fa r-tovrka otlvima v glasnem nd njt-fjirf lastne enerii je fn v«trajno«fi.
Vikdar trkom *v«»jeg» življenja ni vidH \ iroiust-ijalnili razmerah utvari, ki hi pr«*preševale mla.fc-ira trjrovea. uradnika nli >ia. da *e dvifnie vnlno višje. Njegovo Uat no življenje je nrfčalo o letu op tlmizmu.
I^eta 1902 je r-pisal t'arne^ie knjiyo. imenovano "(Vsarstvo tr-fpoviue". V tej knjigi pravi Ca*-; negie:
—	Ni je Mlužht\ ki bila takoj nizka in priprmia in nobene t",
tako visoke, <la hi mlad človek, ki i
j«- /m.»/.rt in vol ju n. ne mnjfel *k<> « , , ,	I
ro v na k dan pokazati. da vreden t
večjega zaupanja in koristnosti i * • i
kar je še bolj — da je nepre-ktieno sklenil dvigniti se. Nek* i ga dne dobite v svojem lastnem kroifii povelje, naj storite al^ iščete nekaj, o čemur ste preprint, da m* ho izkazalo kot škodljivo tvrdki. Vatanite kot mož in re«i-te to. \'slanite pogumno ter ob razložite svoje vzroke t«-r doka/i te n tem svojemu delodajaleu. da st»* v r*asu, ko *«» misTi delod-i jalea pečale z drugimi stvarmi. — študirali, kako bi pospešili njegove interese.
it«nro<*e imate prav ali pa ne. v vsakem slti«"ajn ste si pridobili prvi popoj iisp- hu — obrnili ste nase pozornost.
Napačno nač-Jo. katero boste pogosto slišali in proti koteremi. vas svarim, je »slednje:
—	Izpolnite povelja in naj tudi uničijo lastnika!
Ne storite tesr.i! To ni pravilo, katerega bi se moral držati elo-vek. Se nikdar ni bil noben velik značaj, ki hi včas;h ne zlomil ru tinskih regular i j ter napravil nove za samega sebe. To pravilo je primerno le za one. ki nimajo ni-kakih aspiraeij. Nikdar ne boste postali sodruzabnik, doki*? ne p<* rnate poslov svojejra inldelka ve-liko boljš«* kot lastniki sami.
Bosajte svojega bosa čimprej« morete. Poskusite to kmalu. Ni i« stvari, katero bi imel elovek n* še, če je prave vrste bos. ("e p:i ni p m Ve vrste, potem ni človek pri katerem boste ostali. Zapustite ga, motroee eelo /. žrtvami vas ter najdite drugega, ki je sposoben razlikovati ženije.
Naši mladi družabniki v <*arue-
ni stroji vedno holj izpoilrivaje ročno tkanje. Parni stroji pa obratujejo najboljv* v velikih tvor-nirah in za tv-o<l visne tkalske
f z veseljem stopil v njegovo sluz-I bo. — Videl setn v tem priliko, {da izboljšam svoj položaj, j Plača je znašala $35 na mesce, 'ali deset dolarjev več kot sem do ! bival preje. Ni ga dečka aH mož-i j v službi, kateremu bi ne prišh; .nekoč prilika. Treba je le poznati j to priliko ter se je oprijeti. I Govoril sem že o trdnem sklepu, da si priborim svojo pot sk«,-zi življeuje. Veliko več je v takem sklepu kot ponavadi mislijo ljudje. Kil pa je še neki nadalj-d sklep, katerega sem sklenil tekom svojih deških let a* Pittsburgh«.
Neki goS|Kxl. po imenu Colors 11 Anderson, je objavil delavskim dečkom, da ga vedno laliko vidijo v njegovi knjižnici v soboto popoldne. Šel seiu tja. kakorliitro setn izvedel za to. Nisem imel pravzaprav pravice priti tja. kej-ti bil sem brzojavni operator, tu pa delavec. To tne je zelo razkč-eilo. Pisal sem pismo ter ga poslal nekemu listu, v katerem sem trdil. da tih h v s;tk •h*,"-(k. neglede to, če dela z glavo ali rokami. --pravieo nositi častni naslov delavskega dečka. Podpisal setn tnd: svoje ime.
Od one«;a časa naprej nisem imel nobene sitnosti ve«'-. Videl sem pa tudi, da nam polkovnik Andei-son dovoljuje vzeti knjijie s seboj domov ter videl, koliko dobrega je storit s tem.
Sklenil sem to-ej. da bora napravil javne knjižniee za navadne ljudi. kakorliitro bom v stari; storiti to. To je hila ena iznW
Vedno manj naročil jo dobival od trgovcev, ki so mu dotedaj posijali surovine. <la jih sprede v hI:«-
jfO. —
Ne doljro potem. leta 1*47. se je nekega «lne ozrl vame ter rekel:
—	Andy, prav nič več nimam dela !
Kam naj se obrnemo ?
Iste razmere. kT so nas pognal«? i/. Dunfermline, M nas pričakovale v vsakem drusreiu kraju na Škotskem. Spomnili pa smo se. da imamo soriwlnike, ki so šli prekn Atlantika ter st naselili v bližini Pittshurgha.
—	Dobro. — je rekla moja mati. — Tja pojth uo. Za dečke je najboljše, da prično življenje v novi deželi.
Prišli smo v Allegheny City !■•-ta 1-4S. Star sem bil takrat le 11 let. a moje sree se je z zaupanjem oziralo v bodočnost. Sklenil sem. •la si priborim svojo pot v tej n»-vi deželi.
Moj oče je Sel na delo v nt pie Brothers so si pridobili svo- 'bombažni tvomiei in jaz sem mu je s«Hlru^e s tem. da so pokazal* sledil. O.l jutra pn do večera sera da ne vemo mi niti polovieo »a-ph-lal ter bil vesel. da sem zaslu-ko dobro, kaj je treba kot so v.» žil vsak dan 20 eentov. V soboto deli oni. Nekateri »mI njimi so opoldne sem dobil $1.20 in navdr nastopili ob pri':kah proVi meni jala tne je posebna radost, da --kot da so oni lastniki tvrdke ti-r smem mlnesti ta denar domov, jaz le puhloglav Xewyorean, ki šest dni v tednu sem zajntr* o-hoče deliti nasvete glede stvari olVal oli luči sveče in pet dni v te-kateri ve zelo malo.	J dnu sera prihajal domov v temi.
Meda j se ne vmešavam več vjKohena stvar pa hi me ne mogla
napotiti, da bi pustil to delo, ra-
il jih za dve. Rest; ie ni bosi so tn pravi možje, katere smo iskali.
•r	•
*
V naslednjem hočemo pov**dati povest o postankn Camegie-ja na svetu kot jo je povedal sam pred dvajsetimi leti:
— Potem ko sem si služil svoje življenje skozi petdeset let t«r bil svoj lastni gospodar skozi 31 let, se z veseljem oziram nazrj na #voj postanek. Nobenega drugega kapitala nisem imel kot po Steno ulSoštvo ter dober dom. Noben deček ne more imeti večjih prilik za uspeh v življenju kot so te. Ker setn užival sadove pridnosti mojega očeta in matere, s^n •e že v svoji mladosti naučil spoštovati delo ter hrepenel po tem. da postanem prispe vatel j k skup ni domači blagajni.
Živeli smo v Dunfermline, tr: na jat milj od Edinburgha ua Škotskem. Moj oče. William Carnegie, je bil uspešen mojster^ka-lee in mojs mati dobra gosp.id' nja. ki pa je kljub temu na£1a časa, da tne uči pisanja, čitanji' in računanja.
Moja prva ambieija je bila, da postanem tkale«- kot je bi! moj oče, da imam svoje vajenee in da razpravljam zvečer o javnih vpra šanjih kot moj oče, ki je bil izra zit radikale«'. Moeoee bi postal tkalec, «o bi se nekaj ne zgodilo, ko seta Ml star tfhBrt let in ke
šole.
trgovskih hiš. katerim sem moral dostavljati brzojavke. Vsleu
tega sera se pričei učiti na pa rac c mojih najljubših idej, katero sem vse naslove na eni strani Wood tudi izvedel, mojstre no napoeili resni «"-asi. — c;t jn potem na drugi strani. Še- Kmalu nato sem postal privatni Njegovo delo i:- pričelo pešat i. \e potem sem se čutil varnim.	tajnik Mr. Seottn. Delal sem z
Kako prijetno je bilo delati v njim iu pozneje y Edward Tlionui-č is ie m. svetlem uradu, s pisalnimi som skozi trinajst let, od 18.">4 raizarai, papirjem in svinčniki vk'' 1^67. Kmalu sera se spoprijateljil povsod, mesto v temni kleti ali z njim ter se oziral nanj kot ra v bučni tvorni«*:! Izvanredno 7ue sVojega oeeta. Šel sem. kamorke-je zanimalo tikanje brzojavnih a- je šel on. spal v isti sobi kot cn paratov. Skušal sem razumeti po- ter vedel, da spni si pridobil nje-ročila s tem. da sera prihajal pre- govo ljubezen, je v urad ter se učil. Mr. Reid je Nrkega dne .tie je vprašal Mr hil končno za to. da se naučim 1 r S«'ott. če morem dobiti $r>00. -'a zojavljanja in kmalu sem bil v hi jih naložil. Nisem imel denar stanu sprejeti vsako poročilo po ter tudi nisem vedel, kje naj gs poslnhu. kar je bilo takrat mogo- dobim, a nisem hotel zamuditi pri če le dvera nadaljnim ljudem v like svojega življenja, namreč pri deželi.	like. da naložim denar prt svojem
Postal sem operator, a še ver.u > gospodarju, dobival plačo si.:.	— Da. gospod, — sem odvrni!.
Nfkega jntra, ko sem bil v ura- — Lahko da dobim, d ti. sem č ti 1 neko smrtno poroči- — Dobro, dobite ta denar čim-
lo. ki je prišlo po žici iz Philadfl- preje morete. — je rekel. _ V
phije. Vedel sem. da zahteva br resnlei znaša svota $000. a vam zojavka hitro odpošiljatev in vslci hoeem malo pomagati, če ne tno-tega sem jc» sfiisal in dostavil. — rete spraviti vse-ra skupaj. Havno D<l tedaj naprej so me pričeli o-j.je umrl mož. ki j imel deset del peratorji uporabljati kot svoje«:«: nic Adams Express družbe. Stane-namestnika. Mr. Reid me je nato jo le po H^JO ter uosijo po en od.sio imenoval operatorjem in moje in tek na mesec. Vi jih morate kupiti, predovanje v svetu je bilo veli- Čutil sera. da je to bila kriza v kansko.	raojera življenju, da je tu prilikr.
Dobival sem ^2"» na raesee ali postati neodvisen, uiti suženjs*v i Y'lOO na leto ter vsled tega tucfi plače ter postati neodvisen. Da vedel, da stoji ms dom na tr»lnih dosežem to. sem se obrnil na edi-nogah. kajti oč \ ki je postal ame- nega svojega prijatelja, ki sem riški državljan lota 185:1,, je kiua ga imel, — na svojo mater. Ved. 1 lu nato umrl. Njegova naturalize - sem. da ona lahko dobi denar. - -'ija me je napravila ameriškim kajti ni je bilo stvari, katerih bi lržavljanoui, ker sem bil mlado- po mojih mislih ne mogla doseči, leten. V starosti šestnajstih let Vedel sem tudi, da bi mi Scolt sem bil glavna opora družine. posodil eelo svoto, če bi slutil, x.i-Xekako oh istem času je prišla ko revni srno bili v resnici in 1:a-tudi moja prva neodvisna financ- ko brez sredstev, na operacija.	Moj škotski p^r.os pa bi nikdar
Nisem mnenja, da je človek s ne dovolil povedali komu. da smo stano plačo, neglede na «lelo in res revni. Svoji* prihranke. $800 plačo, v biznisu. kajti on dela za smo polagoma naložili v hišo. — •Irugega. ne pa >ase. V Pittsbuv Najboljše investiranje kapitala za aliu je izliajalo šest listov in vsicd vsakega in vsepovso<l, je v zera-tega je bilo treba napraviti čest Ijišča in to smo storili rai. Ali naj kopij časnikarskih poročil, ki so vzamemo posojilo na hišo. Moja prihajala po brzoiavu. Mož, ki je mati je rekla da in storili smo. zen p<*l pritiskom skrbi za stroj delal te kopije, je dobival po -to Dobila je denar od svojega bre-in vsled tega. ker sem delal sam na teden.	ta. ki je živel takrat v državi
v kleti Hav-a. Pogosto sem se pre Ko mi je ponudil dolar, da st j- Ohio, budil ponoči, kajti sanjalo se tt.i rim njegovo delo. sem ponudbo z	• * •
ie. da se je stroj pokvaril.	veseljem sprejel. Delal sem za se- Tekom dobe, ki je sledila temu
Mr. Ilav je potreboval uradt.i- be. na podlagi neodvisnega kot«- investiranju, je sledil Carnegie ka v svoji pisari.i. Vedel je, «11 trakta in ta dolar vsaki teden ve:n sreči svojega delodajalca, ki ga znam dobro pisati ^er mi je poni;- smatral za svojo lastnino.	je povedel skozi Državljansko
dil mesto. Ko sem bil nekaj časa ; To je bil moj prvi kapital. vojno. Načeloval ie železniški zve-pri tem poslu, son čul, da potre-; Dne 2. februarja 1S54 je bila zi v bitki pri fcull Run ter je bil bujejo dečke pri brzojavnem tir- Pennsylvania železnica dovršena zadnji uradnik. H je odpotoval v •lu v Pittsburghu. Zdelo se mi je do Pittshurgha. V brzojavnem u- Aleksandrijo. kot da bom napravil svojo sreče, radu smo vedeli o vsem tem že	« * «
'*e boni mogel nriti v -ta urad in preje ter pričeli seznanjati v ua- Nekega dne po povratku v slnž-«-sledtega je odšel moj oče z me- Sem uradu s Thomas A.~Seottotn. bo Pennsylvania železnice sem noj ter pregovoril superintendei:- superintedentom tega konca že pregle«loval železniške tračniee. ta. James Heida. da me je vzel v leznice. Tudi jaz sem se seznanil je stopil k meni neki velik eJo-slnžbo.	z njim, kajti hil .vm operator, po- vek z zeleno vrečo ter me vprašal,
Mr. Reid rai je v poznejših Te- tom katerega je pošiljal številne če sem zaposlen pri Pennsylvania tih veekmt pripovedoval, da se Se svoje brzojavke. Vprašal je neke- železniški družbi. Ko sem pritrdil natančno spominja, kako sem iz- (ra mladega človeka v svoji službi, je potegnil iz vreče model spalne-srledal onega jntra v svojem ibo- če bi bil jaz voljan zapustiti br- ga voza ter mi pokazal. Ni mu drem jopiču ter s svojimi belin i zojavno družbo ter delati zanj kot bilo treba dosti govoriti, da pojn-lasmi.	I njegov privatni operator.. Mladi, sni vrednost te iznajdbe.
Ko sem imel taVo službo za $2.r>0'mož je rekel, da po njegovih mi- ŽeieznRVi voiovi, v katerih Li na tedeti, sem bi! naravnost n» j slih ne bom voljan sprejeti te no- mogli ljudje spati na dolgih jgo-trnih vsled strahu, da bom mogo-jve službe. Ko pa mi je povedal, to van jih. so se mi zdeli naravnost
zgodilo.
zen ponudba za boljše delo.
Ta ponmlha je kmalu prišla in sicer nekega našega škotskega prijatelja. John Ilav a. ki je imel majhno predilineo. Moje delo je bilo kuriti kotel z lesom ter nadzorovati stroj. To je bilo odgovorno delo za dečka, starega trinajst let. ki je bil razen tega še zflo majhen.
V teku časa sem postal nervo-
asa
NASVET!
C«na kronam i« sedaj zelo nlua.
Pom «8» j te svojcem ¥ stari domovini ter Jim poiljiU denarno pomot
U.
Neposredna brzojavna zveza z Jugoslavijo.
Jamčim za vsako denarno polil/atev. ter poiiljam Iste v Ljubljansko Mestne Hranilnico v LJubljano, katera izplača neposredno In popolno vsaki aneeek vašim ljudem v domovini. ^
Ako ne Želite poslati denarja sedaj, si pa lahko zagotovite to nlxko ceno kronam s tem, da ktiplte menjico (Draft) za sedanjo ceno ter
Jo v bodoče porabite In si s tem prln-anlte denar. Za vse podrobnosti glede denarnih poiiljatev n potovanja v start kral. se obrnit* vedno* In edlnole na naslov:
EMIL KISS, Bankir
133 Second Avenue.	New York, N. Y.
Vstanovljeno pred dvajset leti. 4 odst. OBRESTI SE PLAČA ZA iJLOCE
fti vsakdo, da s-.» danes plače od • ".<*.» kl'oii nezadostne eelo za samo
' pre|UMli«t.
Ohcvvhi svet ljubljanski.
<e.io otvoril pr>džupr>u dr. j !Yiih-r. !;i na/.li.uija da .*«> župan .h Ta v "ar lahko ohole!. I >r. Ti il-'■•i- "i s;>i>miuj:i rajnega »»bčinske-. svetov-.ilea Antona Jegliča, v: ire»: nduistra /a javna d.-la T i ti ko. "a»* n ••!•.•! "lan:? katerega .•me v tr:i!!M /d ru ženo / razvoj.»m "!"'nt	v Ljubljani.
d
/.npan-j t S!*■« r i < 'hie:i«re r zastavo, k
P. •';- ■ •:> j,-
r-j.ka l'rcui.v
pr ki

•i vil Josip szi -čil amc-dvor-tni
Rekel sem. da bom govoril ftessenierjev proves izdeh»vav.j Mr. Scot tom glede tega modpla, jekla, ki ni bil se vrahi v t»-j ,? kar sem tudi storil na liavdtkšm želi ter pričel izdelovati jekle način. On ni delil mojega navdu- tmruiee za ameri-ke železnice, šenja. a rekel, naj privedem izaaj NVkoiiko pozneje s«-hi kr.] \ d i tel j a k njemu. Tako sem pre«! Homestead naprave in <Io h-ia stavil Mr. Woodruff a, iznajditel.ia lSSs sem ime! s svojimi <lružal>i:>-spalnega voza. Posledica tega nI ki smlem jeklaren v Pittsburghu t bila le ta. da sta bila zgrajena dva in okolici, ki so predstavljale na ! pokusna voza. temve«"- da je bil u- prave Carnegie Steel Co. stanovljena tudi družba, v kater: Koncentracija je moje glasilo, so ponudili tudi meni interes.	Xajprvo pride poštenost, nato --
Sprejel sem. četudi nišem ve- pridnost in kont no koneentra-del. oilko«! je prišel moj »lelež pri eija.
kapitalu. Ta tre t.p poskus v biz-j	—--
nisu rai je dal prepričanje, da win 1 v stanju premagati težkoče.
Ko sem čul. da so zadeli na p«»-1 trolej na Storey farmi ob Oil Creek, sera sklenil naložiti svoji denar v dotična zemljišča. C«*-; iskal sem oni slavni vr«dee, iz katerega so tekle velike luoožii »
petroleja v reko. Kapaciteta tega,^ un .,;lv„niku> vrelca je znašala več sto sodov -a It.|u	„■,.„„ v
dan, a ko setn ja/ s svojimi dr«-|za>Da| ,.(l!tlvb jV V|.;j, 17
\*n ' »nn na', "oor K
< • v, rT lom J-vi*.
i1 »
dvora in.:e s
!/:il V
"Mi .1
f i a '
vi amer;ška '-:> i'.i Mladimca, i navzoča. vz:imi. da |,> žu-iiro-Miev vojakom
v korist invali-1. ie .1.	21


mu odseku.
mikov ie m-'.i. ki ^o se v ur mi "-a van je stavbne-

♦T
Iz Jugoslavije
::n naznani da je hil nn-irleLra oh»"ins!;e«.;i sveto-:!; a \ p<»'<i:,-:.<i nI..', sve-i>-jcarski moj-t. r Peter ;ak i/ "ši^ive. Občinski svet rij/nfavija nato o ]>ra? a"-anih za h t-» l'»P>--20. O-«l«-l;ri pr«ra«"un.' mes'neira vodo-vn.la. .-lektrr-.rii". ^ plinarne, mestnega ,	voda. mestne
/; J - * a l'! 111o i •<"! iMinuii ml'
motnih
ce. KI.m saje /u 1<m>',.
f »ti.*- svetoviih-e Itoin'ar zahteva
im »t< sto.: 11...... ker or'«d-i.:ajo v.ie-
n ji zdaj drugovrstno k »t prvo-
iliiicf. upravnega voženj in me<ln«» aiične pristojbine
o(t?>c.ra klavni-se /.'"i-
Sc.rtr.a ko?a.
j Vah-H!in l^iiimniin. tnvnrnUki vr<t,:,i
.".' .-sterkrinjske industrijske ,Ir..-i X;1 podžupanov predlo«r se je
jnl-ja v vkienjhi povijanje stalne ubožne
■•»spoda d..';!;;.!,. -/:l 1(10^. ' '"izasnal Poureh se je vršil 17 , žabniki kupil farmo za .$40.000. -i Jl( 1M,lllnil r/ ,|0;e|IJ(. hulnišnice v . ° I>ror:1'1,n" mednega zaklada
imel noben zaupanja, da bo šel 1 a v l.iubljaiii ua pokepuliš«V 1- sv H'" ' ' svet«»valee Mrtllv. tok na]»rej tako obilno in zgradi -'Križu. Vupai.aa j.- paJel kak medklic, li smo vsletl tega vodnjak, ki n:'j	1't 'i ua;ui .ie uvod.....a povedal da
bi držal 100.000 sodov. Svoj p>-| Ameriška moka ;:a Dalmacijo. 1 "i" !",Pr,VP <*« st iul- r»
trolej smo spustili v to kotlina i ... ,, • - ... ... .,
_	. . 1 . . . v : I«1 din je dosla v Iirihi.avuik
dokler ni ohseealn vec stotisoei v i„,i-	•	-i i
I ladja z 2.ti) vagoni ameriške moke
so,Tov*	j M'.'ka se razdeli tako, da dolu
I.' »nov kron in de se zahteva v ta ni.na-u 'a zdaj l.UafrMHJ K.
Poročevahi- MiiUv je stavil
j.uvKa se razdeli tako. <la dola	,.	' ;
To investiranje -W.000 nam je l^lnmcij,-. 17>t> vavonov. črna go-	^ se
prineslo kljub temu $1.000.000 v j])n UH> va-a.ov. T«» je „«,-U-.|-I	* ^
gotovini in dividendah in samajuja količina moke iz Amerike, sj;"1	1	'V"1; J120J
farma je postala \ redna pet mm-Jkarero i<- i/črt.au kn dit 1"» miljo	, -
- ______ -i	, .	, ' .ter	z iiiiii pokriti.in 1J116 520
jonov dolarjev.	nov do ai lev ki g a Jiam je «lovo- ,	■	.
jonov dolarjev.	j nov dolar i« v. ki ga nam je
V onih dneh jo bilo zapaziti na f lih« vlada Zdt už d-2av. železnicah toliko zavlačevanj in
tO vsled požganih mostov, da sepi j J^ovoljenje za nakup živil, prišel «lo prepričanja, <la je pri-j M aiis; vo /a preli'eno in o},-šel konec lesenih železniških mo-! novo tlcv.el v l.elgrialu ,;e iz«'.jlo
ljeiijn za uvoz živil Antonu Kalnnu i/
lesenih železniških mo-• novo dežel v stov prav kot je prišel konec kur' nastopna d >v jenja lokomotivov z lesom. Po v Slovenijo-
P
';ri»n, t« i-cj s nrimaujKi]ajetn I 177.7»"l' K. sprejiv.e. Primauj-':!.!a i v ^-koi"en» rn-oračunskem le-ti» se po', rije ta ko. «!;t ostane kon-«"nr. uej okri*«*en |»rit«an jtfljaja 2.•>«».»..!7"; K. \* pokritje končnega primanjkljaja s»- pooblašča župan, !a naiani.' začasno posojilo v znesku 2..">iKU*>0 K. dočim bo osta-
inojih mislili naj bi mostovi iz. u-jSkofje l.oke dva vagona pšeni1 e
litega železa nadomestili leset:e j in dva vagona koruze iz llrvr - .|t.,. :;7 K Iw,j.r;t ]7 1(.j<(M-j|, ,]0. mostove in vsletl tega sem organi- —ke v Škoijo I .oko; Josipu Murnu ],..(]]-,lV	tozadevni stavljeni
I- i- J-- 1	i. -	• -t "' ■ >OI M.I1 Ijf-ni
ziral družbo, obstoječo večinoma (iz Knndije dva vagona koruze i/	;,j|i sprejeti.
za proizvaja-i Slavonije v Kandijo: Ivankoviču
iz železniških mož. za proizvaja-j suivoiujc
nje takili železnih mostov. Družijo | in Horvatu za Poljčane š, st va-|
' goiiov, za Slov. Bistrico dva va j
sem imenoval Keystone Bridge!---- ----------------------- i
Works.	™ --a;	Igonn. za Prage^ko tri vug.ai • /i
Ker je razvoj te družbe i"nnn-
' K«-n.iiee p«-*
Nova vseučilišča.
Vlada namerava otvoriti v^euči-
. . lišči v Skopi ju in Saraje.it ki naj vagonov in /a l otl- , -	"	^ ,
,	.	bi unci i v prve ni ca^u samo teli-
retrlek en vasi m moke oziroma, ..	... . . , .
.	,. .	' m -ti", pravno in liloudako fakul-
n .	, w	:žita -, Ivo <. antarju v ( elju osem;
Dvignil sera se od brzojavne«;;.	.	•	.. tcio.
_ V.	_	J	v;:,«r iniiv k J nize iz Slavonije v < <-i
Oiimlrn «ln nn.loAimilrn •nwnilvtn I
lj-: Mik.nu Klunu 2lN> kom.« lov ^ vra>,ljoče ge v6jnike
klavne goveje živine; trg. dni-	.	...
št vu " lialkau" pet v a iron o v ječ	Komisiji 7a preskrl.o vrača jocih
mena za tldniško <|ru/.bo pivovar- "f	y ».jnhljam so dosli
-led. .-i darovi: !. p.rence, Preska, 10 K: Ljudska hranilnica in posojilnica v C-ljti 100 K; l.jubljan-
V zadnjem času se je mnogo	^	W
zahteval ves moj čas. sera stopil leta 1867 iz železniške službe.
uradnika do nadzornika zapadne divizije. Nič več nisem imel plače. Od onega časa naprej sera bil — svoj lastni gospodar.
* Leta 1868 sem se vrnil v Angliji« ter zapazil, da pričenjajo železnice nadomeščati železne tračnice z jeklenimi. Potreba tega je po-
lic ** l*uion" v Ljubljani.
Iz Celja.
stala Že dolgo očividna vsem želez'prcmenilo v Celju. Dobili smo tu-i:Ka l,,v-:"na v	m K;
ničarjem.	|di n. kaj navil, trgovcev TrgOv.;^JsK0 v»d^v.» v st. Janžu lit Dr.
Penna. železniška družba je iz- ski n .sUvljenci pričakujejo o«l	'' K : » osojiline:! v St. .Tan-
dala na moje priporočilo $20.000 njih, da bodo znali ceniti delo tr-|/,! "a Hravsk.-'n jtoljn K za proces utrjeuja železnih trač ;go\skiii pomočnikov in se ozirali i nic potom uporabe kisika, natanč pri tem pietlvsein na njih plače no soglasuo s Harvey procesom I Ne bo morda potreba ponavljati in izdelali smo izvrstne tračnice : stanja sedanjih razmer in razmer-
Po povratku iz Anglije sem zgra-j.ia s« dar.je plače z razmerami m dil v Pittsburgh^, napravo za plačami pred vojno. Saj mora /.na-
ALI STE BOLNI?
Ako Imat« kako bolezen, n« altdt n« to. kako dolao fn ne ozirajo ae na to. kateri zdravnik vaa nl%mooel ozdraviti, pridlto k meni. Vrnil vam vaše zdravja.
Oddaljen]« ali pa pomanjkanje denarja naj vaa ne zadržuje. Vae zdravim enako; bogate In revne. Jaz aem v Pitaburg.m najboljil ipocijallat za molke In aem nastanjen te jinogo let. Imam najbolje opremljen urad. tudi »troj z^X-lark*. « katerimi morem videti ekoz *»aa kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno v kateri se nahajalo vso vrste domaČih in Importiranih zdravil. Ne bodite boječi In pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v vaiem jeziku. En obisk vu bo prsprf* tal kaj morem za vas storiti.
Imam Erilctiov »loviti 10S za krvne bolezni rVT7 ~ r,;.	in eziravim bceznl v nekaj oneh. Ozdravil sem ti-
aoCe slučajev eelabsloatl. kotne bolezni revmatlam, Ze»ol£ne in jetmp bo-leznl. srbenje mezele In vae kronične belsžnL
SEM ERNE CENE.
Prof Dr. hL G. bAEk

Pittaburgh, Pa.
Ženske
NE TRPITE
Steza se nroti vam roka, ki bo pomagala. Ni vam treba ie nadalje fmetl najmanjše >»o-leCine. Rabite slavni
Viburnum Compaund
ki y»rn uomagi tekom mesečnih tokov, katere ureja. 6« je
vai mesečni tok zakasn/en vs.
led prenapornega dela ali prehlada, vam bo pomagal Viburnum Compaund. Tisoči ga bia
goslavjajo. Pišite ponj ie da* nes. Celo ozdravljenje testih zavojev devet dolarjev. Trije 14 voji pet dolarjev. En zavoj dva dolarja In aem centov vol nega davita za vsak zavoj. Pro daja le Laxal Medicines Co.. «54 Laxal Sldg., 4» - 4th Ave. Pittsburgh. Pa.

Mljil Jliijl'ItHT' 5


^ ite
t!

GOZDNI ROMAR
7SAXC0UQ BPISAJj OABKT1T. FBtIT.
Ia "OUi Naroda" prevedel O F.
(Nadaljevanje),
Slovenske novice
dekle v Newburgu. Hajd v New-**utj; iskat dekleta. Sreča mu je lila »lila in čez par dni se je že vrnil domov, vee kot dvakrat Uliko
Jotiet, Dl.
l-mrl je v sredo C. avgusta rojak .Josip Plevnik. Bil je star okoli le!, doma iz Sv. Lovrenca oli
Mfriboru na Štajerskem, kjer za-'vreden, kajti s seboj je imel 'bolj-puača ierco in. dva otroka. Bil je So polovico*. Poročil se je v \Te«-flol^r delavce in skrtien oče. Na-^bureu v Antonijo lindiž, želo i meraval se je podati v staro do- pridnim in delavnim dekletom Obleka ne*rečne?a potnika je razodevala njegovo uboštvo. Ob- llloVmo, a ga je pred par meseci I Praznik eerkvenega patrona sv. <rtajala je razven klobuka in indijanskega jopiča ler navadnih u^>iu nadlegwati vodenica, ki ea Lovrenca je bil v Newburgu zelo platnenih hlač, ki niso bile v nič boljšem slanju kot jopič. To je j,. &pravP.a v prezgodnji grob. Bil ihistojno prnzmvau. Se nikdar po-1» io v»e, kar je bilo mogoče videti v mraku.	^	... <.ian dsD., ki mu je priredilo prej se ni toliko društev korpora-
— B*»nilo, — je rekel Spanee enemu svojih služabnikov, — jcp pogreb. Tukaj zapušča tudi tivno vdeležilo. Kolekta je znesla
šli74.74, in *o kljub temu, da mnogo ljudi ne dela.
šola sv. l,ovrenea je vsa pre-
drigni ■ »ulico klobnk, ki pokriva lice moža. Mogoče je zaspal.	brata Aniona. Počivaj v miru!
Služabnik je odsi ranil klobuk, ne da bi stopil s konja. Mož na
ilrti pa r.i premakni). Njegovegal iea ni bilo mogoče razločiti,	v Cleveland, Ohio.
kajti tema je hitro napredovala kot se to vedno zgodi v tropienih	v pondeljek 11. avgusta se je'nov 1 jen a od znotraj, in ko pride
pokrajinah. Ikui Stefan se je obrnil nato proti Kučilju ter rekel:	vrjii po.,reb 51etnega Viktor Pe-'ju ot.»H?i v šolo, bodo mislili, da
Ni m- r to v i* najljubši opravek, a če hočete izvršiti deja-	rroveiča, ki je umrl radi budili'niso v domači šoli. Delo so pre-
n je človekoljubnosti ter skušate tega človeka zopet obuditi k živ-	opeklin katere je dobil v torek 5.1 vzeli domači delavci pod nad/or-
ijt-nju, bo pripravljeno za vas pol unče zlata v slučaju, da rešite	av^u^ta, ko je vladala huda ne- stvom Jožefa Juha. Pričetek šole
človeka. ^	\ihta. Med strašnim gromom in !«o s 1. septembrom.
—	Za Bosa. s.fnjir Štefan, vi se motite plede mojega značaja	bliskom so se otroei vsi okoli ma-l V Newburgu se je ustanovilo Jaz wm telo mehko, uten človek, če je v majem interesu, — da	tere stiskali. Mati je zaprla pliu nove jievsko društvo pod im.-noui »e:n. Naprej* Veliko smolo bi morali meti, če bi vam ne pripeljal	v peti, kjer se je juha kuhala.;"K::toliako pevsko društvo Slovele dane* ivečer tega človeka zdravega k vodnjaku:	Mali deč«k je videl, da plin iie nija*. Namen društva je oskrbo-
S temi besedami je skočil Kučiljo s konja, mu pložil roko na	«.uri več, ii» je hotel takoj ustreči vati cerkveno petje in gojiti lepo
vrat ter rcki l •	materi ter prižgati plin, misleč,' narodno p«-tj<;, posebno med iuimi
—	Stoj tukaj in ne gani se. Tordillo!	da ga je vihar ugasnil. Stegnil se mladino. Pole# delujočih ho imel«
Konj je *i«-er pričel grebsti a prednjima nogama, a stal na me	je po žveplenko na peč. pri teindruŠlvo tudi podporne člane, ki
•tu nepremično.	pa se mu je rnkavček zataknil za b<dc plačevali 'nal doprinos vsaki
—	Ali -am hočemo pustiti enega naših ljudi? _ je vpražal se	lonec, kjer je bila vrela juha. m štiri m. seve ali letno Društvo šte njljor	j prevrnil je juho po sebi tako ne-
KučUjo pa ni bil voljan imeti tovariša, ki bi lahko zahteval	da se je oblil od vrha do
polovico obljubljene nagrade in eeli sprevod je šel naprej. Tedaj	^ Hii* je v najhujši nevihti ko j .a »e je približal Ku iljo možu, ki je ležal na tleh, se sklonil preko j* * Uranova ambulanea odpori jega, da vidi brazne poteze ter spozna, če je še kaj upanja na re&itev.
—	Ah! — je vzkliknil. — Tibureij Arreljanos!
Bil je v re*uiei posinovljenec gambusina, ki je padel kot žr tev K učil j ta. ali da se izrazimo, natančnejše, bil je Fabian de Mediana, ki je ležal pred njim.
—	Ne motim se, on je! C'e ni že mrtev, je vsaj blizn tega, — je rekel pustolovec sam zase, ko je zapazil smrtno bledico, ki je pokrivala lice mladega moža.
Peklenska misel se je takrat prikradla v dušo Kučilja. Oni. fcj je mogoče delil r. njim skrivnost, katero si je odkupil z zločinom, se je nahajal sedaj v njegovih rokah, v pustinji, kjer ga ni :nogel nihče videti. Kueilju je le treba napraviti konee, če ni že mr ti v ter nato izjaviti, da ga ni mogel rešiti. Kdo mu dokaže nasprotno! —
Ijala v bolnišnico.
l£ojak Jožef Mesojedec stanuje v La Salle, 111. Te dni pa se makoma spomni, da je nekoč videl
je že lepo število članov iu člani«-. Al al« r ijala je dovolj na razpolag«, in r:i vzroka, zakaj se * Slov«ni ja" ne bi v kratkem pokarala med prvimi pevskimi zbori v Cleve landu Vsi p.*v;;i so vabljeni, d; pristopijo k teu u društvu
R a z n o
»nerja med izvozom m uvozom. Današnje razmerje med obema je pa preveliko.
Vsa naravna divjost tega lopova se je vzbudila. Kučiljo je po - k^ka in Norveška sta upeljali tegnil svoj nož ter ga nastavil na srce Tirbucija. Slabotno giba osncai|.ni delavnik, na Švedskem njt je pričale o življenju. Bandit je dvignil roko, a obstal.	pa ^ je raAbila njega uvedba
— Prav tako, . si je mislil, — sem zadel onega, katerega je vs]ed ^pon prve ^omi^ v ka-tu mladi mož imenoval svojega očeta. Zabodel sem ga v trenutku. u.ri jmaj0 ve-llk vpliv kapitalisti, ko je ležal poleg mene brez strahu in brez vsake sumnje. še ga jz teRa	je na švedskem
vidim, kako se je boril za ostanek svojega napol ugaslega živi je nja. Še čutim na svojih ramenih težo mrtveca, katerega sem nesel proti reki.	" I S
Bandit je vrgel sredi teme ter slovesne tišine prerije skoro boječ pogled krog sebe. Spomin na Arreljanosa je rešil življenje ^Jikalisti-Ttia smer. Tibureij«. Kučiljo je nato molče sedel poleg mladega, še vedno nepremičenga moža in utaknil svoje bodalce za pas. Nato pa se jf dvignil v njegovi notranjosti glas. ki je govoril bolj glasno in pre pričevalno kot glas vesti. Bil je glas sebičnosti.
Položaj v Skandinaviji. [ji. r.ili na Ogrskem, se v«-da do-flospodarska bodočnost Škandi-jWl«-r ti dve državi ne napadet« uavije je odvisna od dobrega raz-5Dejal je tudi. da bo velik del ita-
Ijatiskih čet v kiatkem odpoklican iz inozemstva v domovino in da ie vlada pripravljena preprečiti g«.*n«'ralno stavko. — Zbornica
pričakovati hudih političnih iu •»ospodarskih bojev.
Na deželnem zboru norveške so-cijalno demokracije je zmagala
je vzela izvajanja ministrskega predsednika z odobravanjem ne znanje.
Citati in aforizmi
Ponarejene italjanske lire.
tilasoot zanesljivih poročil iz Trsta krožijo tam velike množine
*.anju niso odvzeli ničesar od žigosanju prinešcnlh bankovcev. Sedaj pa bodo odvzeli — slično Ce-ho-blovak«mi — polovico iigosa-uega denarja. ^ ^^
Angleška trgovina leta 1918.
Angleško irgosko ministrstvo
Ker j* poznal čudovite lastnosti Tibureija, njegovo spretnost ponarejenih italjanskih bankov-
stezosled in njegov včasih naravnost vratolomen pogum, je eeVf posebno takih po 25 in 50 lir. instil Kuril jo da mora za nekaj časa odgoditi teman sklep, ki se p(l n,.k„tcrih informacijah uo tam jc porodil v njegovi duši. Sklenil je pozorno nadzorovati mladega posamezniki nabrali ^ečje zneske moža ter ga staviti pod poveljstvo Don Štefana.	takih ponarejenih oankovcev po
—	Dobro, — si je mislil, — če bo moja korist pozneje zahte in joq lir, da jih prinesejo vala, da vzamem to življenje, ki mi more postati sedaj koristno in v Jugoslavijo in tukaj raspečajo katero mu sedaj podarim, potem mi ne bo ničesar več dolžan---- za«dobre krone.
Nef s tem bova gotova!
—	Kako dobro sem storil. «ia sem ohranil nekaj vode v svo Žigosanje avstrijskih bankovcev.
m*hn! - si je rekel Kučiljo.	V Nemški Avstriji bodo zepet
Odprl je napol usta umirajočega ter previdno vlil vanje par iigusali — že enkrat preje žigo-k a pije tekočine. Ta pomoč je Tibureija zopet oživela, kajti odpr!	— bankovce. Pri prvem žigo
je oči, ki pa so se takoj zopet zaprle.
—	To se pravi, da hoče še nekaj, — je rekel milosrčni Ku , čiljo.
Ponovil je to operacijo ter podvojil množino vode.
Tibureij je vzdihnil.
Kučiljo re je sklonil preko mladega moža, ki je zopet prihajal k življenju ter ga opazoval, pogreznjen navidez v globoke misli.
Po preteku pol ure si je Tibureij toliko opomogel, da je mo jc izdalo izkaz o stanju trgovine grl odgovarjLti na vprašanja onega, ki se je s takim povdarkom v letu 1!U8. Vrednost' uvoza bla-i»nenoval njegovega rešitelja.	je zuašala L 1913. 768,735,0(K>
Tibureij je bil še zelo mlad, a samotno življenje, katero j<> štergingov, 1 1917. 1,064,165.000 v-mIa, dozorili in razvije sodbo kaj kmalu. S pametno previdnostjo šterlingov, a 1. 1919. 1,319,339,U0C je pripovedoval o smrti svoje druge matere, za katero je Kučiljo šterliugov. Vrednost izvoza iz Au-že vedel.	^leške in njenih kolonij je bila 1.
—	Štiriindvajset ur, — je dostavil, — skozi katere se prečul l;i|:;. Ri4,S20.000 šterlingov, leta ob postelji zamrle matere, sem popolnoma pozabil na svojega ko pji7. 596 757,000 šteriingov iti 1 nja. Zaprl sem kočo, v katero s^ nisem hotel več vrniti ter odpoto pjifc 529,429,000 šterlingov. Zad-val s prvimi napadi mrzlice in ne da bi napojil konja. Njegove nja leta je uarastel uvoz vsled moči so ga zapustile takoj drugi dan in padel je mrtev na tla.' Po v..jue in iz istcjga razloga je izvoz
egnil me je s seboj na zemljo ter raztrgal meh, ki je misel ob padel. Izvažalo se je največ v za-mojem sedlu. Izmučen vsled številnih noči brez spanja, sem kmalu tc/uiške države, padel s konjem vred ter imel le še toliko moči, da sem se spravil	}
1» poti, da UHirem v miru, ne da bi obžaloval življenje.	Dvojezične sole v Alzaciji.
Tibureij hi tudi lahko rekel, da mu je zapustila mati tudi kra- lz Karlovih V »rov se poroča? ljcvsko, a strašno dedščino. namreč osveto nad neznanim moril- Generalni komisar Millerand je vem Arreljanosa ter skrivnost Zlate doline. Lahko pa bi tudi do- .»dredil, da se dvojezičnost v šo-tfavil, da mu je udova sporočila skrivnost še le potem, ko ji je lah Alzacije pripozna. obljubil, da bo celo svoje življenje iskal tega morilca.	1	*
Človek si lahko misli, kako zelo mu je prišel v dobro molk ob j Nitti o zunanji pebtiki. tem času.	Italjanski ministrski predsed-
Sedaj so bili Tibureij, Kučiljo in Don Štefan, ki so natančno. tiik Nilti je v poslanski zbornici poznali obstoj in položaj Zlate doline. Ali pa je človek, ki je brez govoril o zunanji politiki. Glede opore, brez sredstev in celo brez konja, v- resnici nevaren tek- dosedanjih .rezultatov mirovne mecf —	kcliferents? je dejal, da so severne
—	Ali vam nista. — je rekel Kučiljo, ki je potegnil kolena meje Italije že znane. Nadalje je prav do brade ter se igral z nožem, ki je tičal v škornjih, — Arre- j izvajal: 41V jadranskem vprašanju zastopamo svoj program zmerno in dostojno. Gonjo, ki stremi za tem. da bi se Italija ločila •jd svojih zaveznikov, je treba zatrdi Ako bo treba, bo vlada nastopila x vso strogostjo proti časo. pisju. Sodelovanje a zavezniki mor« bili čim najtesnejfie." Na-
" C0SULICH "
(RTA
DI&KKTNA POT V PATBAS
IN TRST. Potniki se lahko izkrcajo v tem ali onem pristanišča.
Parni k ARGENTINA kroo 30. avg.
" PRES. WILSON krog 20. Mpt.
BELVEDERE kros tt *ept.
Parniki odhajajo s pomola, 7, 41. St., Brooklyn.
Za cen« In drujt podrobnosti m obrnit« na:
PHELPS BBOS. ft CO.
GENERALNI ZASTOPNIKI
17 Battery Place, New York.
T«l«fon: S50 Whitehall
BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DBŽAVAH.
HARMONIKE
MmvUui po aajalljlh eeaah. a teb la saoeslJlTO. Y poprav« m •mIIIto vsakdo pu*lM kw m ta mm 18 tet tukaj v ten poaln ta MdaJ t ■rojem lastaem domu. V popravo vas kranjska kakor vm droga bam* mU
JOHN WEN ZEL, 1017 E. 62 St^ . .Cleveland, Obte
VABILO
na plesno veselico in prvi nastop,
katero priredi Slovenska Delavska »ictor Godba v Conemaugh,
Pa* 7 sobot j dne 30. avgusti t. 1.
v dvorani društva sv. Alojzija v Oncinuit-jjh. Na tej veselici ua-pruvi gnri omenjena slovenska godba prvi nastop pod vodstveni .Mr Victor Novinška. Torej ste vabljeni vsi Slo v ?i ni in Slovenke iz *;oncEiaugb in okolice da nas pesetite n:t tej veselici ter nam pripomorete do boljšega uspeha Za tceen prigrizek in mrzlo pijačo bo obilno preskrbljeno Pričetek ob pol S. nri zvt-čer. Vstopnina /a moške 50f. ženske vstopni ne proste. K obilni vdelfžbi va '*ijo	Člani »odbe
20,23,28—8) ~
in njegova ndova ničesar drugega zapustila kot kočo, kateste zapustili, konja, ki vam je poginil in obleko, katero imate seOi f.. •.
— Niiemr drugega kot spomin na njih dobrote ter spoštova-imen.
i Arreljanos, zelo sem ga obžaloval, — je rekel Kučl ki ni znal v pravem času skrivati svoje kinav-
i* t.
« t • ■

Ljubezen vzorna nebeška je hči ki 31 en k o usodo človeštvu sla d i. Vzemite ljubezen iz krogov sveta ptlsloš ii- divjota bo ondi doma I. Turkua
*	a *
Ljubezen vesoljnemu stvarstvu vlada
in svet vzdržuje, da ne razpadu: ljubezen §ice se srcem druži, da drugemu drugo žije in slu?.i, ljubezen kali Wagosli razvija, ljubezen najvišja je poezija.
Josip Limperman.
*	a *
J.jubezen.v srca' Ker v ljubezni je življenje, v ljubezni zma^a. v ljubezni mo5 sveta...
Fran Ks. Meško.
*	a •
Ljubezen ž«je, kar svet stoji, nič upa vanjo ti ne poderi, naj tudi rana stara ščemi.
Josip Cimperman.
*	a *
Ljubezni prave ne pozna, kdor meni,
da jo ugasiti more sreče jeza.
Fran Prešeren.
*	a *
* Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", najlepša beseda, kar jin je rulo govorjenih v človeškem jeziku, ta beseda se ni še uresničila; uresniči se naj in človeštvo bode na vrhuncu svojega razvoja, doseglo bode svoj poklic,
svoj namen.	Josip Stritar.
*	* *
Ljubiti dom, to gre iz srca, !jubez*-n srčna le velja: Za tlom, če treba, je trpeči, če tudi treba, zanj uuireti, naj nii strašilo nas ne bo; za dom trpeti je sladko.
Fran S. Cimperman. * a » Ljubiti dom, to je sveto, ker to veleva nam nebo.
Fran S. Cimperman. Ljudi brez broja dan in noč v
t mine	^
pogreza se in kdo se jih spomina? A slavnih mož duhovi lahkokrdi ponašajo se z zmagonosnim
vzletom, plnjoč v svitu neminljive slave itad tolikim razpadom in kaosom.
I. Trinko-Zamejski
POZOR ROJAKI!
NaJuspsfcMjc mašilo n genska lase kakor tudi as mokt brke In brada Od tegs mazila srastejo v etta tednih kra* ni, gosti ln dolgi lasje kakor todl moZldm krasni brki ln brada ln na bodo odpadali la osiveli. Revna tl-aem, koatlbol ab trganja v rokah, nogah ln v krilo, 1 oamlh dneh popolnoma osdravim, rane, opeklina, bule, tur«, krasto la grin te, potne noge, kurja oCeaa, oasb line v par dnevih popolnoma od etra aim Kdor bi moje sdravllo brea aa peha rabil, mo jamClm n |5.00. PIB te takoj po cenik, ki ga takoj poilj— aastooj.
Krami KaMar sa leto 1919 vmfia
mu sastooj, poffljlto 8 centa aa poŠta rtaoL
JACOB WAHČlC
0702 Bouia Ave. Ml. OMiai O
I* čem brafa MARTINA ZA KRA»7ŠEK, doma iz va^i lio Štečje 11a Notranjskem. Xjeg««vo zadnje bi . ališče je bilo Kvehtli Minn Prosim, da se naj oglas*, aku bero tu oglas, ako pa kateri Slovencev ve za njegov naslov, je naprošen, da ga mi naznani za kar bom zelo hvaležen — Mike Zakrajšek L Box f»4. .Mi-•piippa, Pa.	(»0-21—H'
liad bi uvedel za naslov ANTONA AIirHVIČ, doma cd Zurk. občina Osilni.-a. Lansko ]«*to sva skupaj delttla v Pickens. AV. Va Prosim, kilo ve za njegov naslov, naj mi naznani, ali naj se pa sain javi. — John Poje, R. 2, .Morgan C i* y, Miss.
(19-21—S)
Maii Frančiška Kalin in sestra Ju!l:a Kalin, doma iz Vipave, iš.*cta svojo hčer oziroma sestro MARIJO omoženo KRASNA. Njen mož je doma iz Rudanj iu biva nekje v Združeaih dr/a. Sestra Julka je učiteljica v Pod k raju nad Vipavo m prosi, da se ji javi ali pa nam naznani so \inii naslov. — Tpiavništvo «:ias Naroda, 32 Coitlandl S t,
New York. N. Y. (j0 2P—8)
Iščem svojega moža JOŽEFA VI-C ltJ. doma iz Brezja pri Ceik-uici na Notranjskem. Že več let mi ni nič pisal. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, da bi ni:, ako kdo ve za njegov naslov, naznanil njegovo bivališče, za kar mu boni jako hvaležna, ali pa naj mi sam piše. ker mu imam mno^o domačih važnih stvari za povedati. .Moj naslov je: Marjeta Vičič, p Perk-liit-ri. Jugoslavia, ali pa naj piše niojrmn bratu: Frank Jerman, 739 East I'm Si., Coll i mv o od, Cleveland, Ohio. ClSi-21—'Si
Dr. Koler
<38 Few 4re., PfttsberfkTa
Dr. KoUr )a naj-staraj« alovenakl idravnlk. Ap«cja-U«t v Plttaburab«. U Ima n-latno praksa v adravlja-«Ja
iMtmpllnJi krvi Bdravl m ■avlttaa M, ki ga Ja lana«! dr. pral Krtlck. Ca lmat« moaolj« ali m«hnr-Ck* po talaau. v (rtu. Izpadanj« la* bolečin« v kosteh, pridi t« in lsčtstfl vam bom kri. N« fikijti. k«r te ba-
Vss moik« bolssnl sdravlm pa okraj Aanl m«todL Kakor bltro opast t«, te vam pr«n«baj« sdravj«, n« Cakajt«, tsmv«e pridi t« ta las vam ca kam
sopat povrnlL
Hydros«l« aH vodno kilo sadravlm v M urah ln	br«s op«radJ«.
Bol«mnl maburja, ki poisuHh hs l«Cln« v krita ln hrbtu ln prt puKaaJa voatjo.
takhna. gtiM>» Bkrofl« la drve« kota« bolezni, ki nastanete ve led nt« sts krvi. osdravlm v kratkem taM al potrebno leteti.
Uradne ure: vsakdan od L ara Sfe-traj do a iratei v peUlk ed g aja traj do g popoldne; 3b g SfutraJ do g popoldne e potto na delam. — Pridna
PROŠNJA IZ DOMOVIN£.
Žužemberk, 31. julija 1019. Blugorodni g. Sakser'
Po vrnivaih se ameriških nase-Ijeneih, ki so v zadnjem času do-ip*-li v staro domovino, sem izvedela, da naj se pri Va-s oglasim za poizvedovanja po svojcih. l»lago-v jI i te mi, prosim, izvedeti kje sr točasiio nahaja moj mož PKTICR SI.MČ1Č. Nikakega glasu ni o i»;em. Pisal mi je zadnjikrat ene j karto, datirano 13. avgusta 1916 ki sem jo prejela šele minulo leto. Njegov naslov se je ulasil: Peter Simeič, 13021 St Clair Avenue, Cleveland, Ohio, toda po pripovedovanju nekega vrnivšega se izse-Iji'nea se je baje premaknil v Montana Ave. Natančnega naslova pa uUein mogla izvedeti. Sem v velikih skrbeli, ker ni nič glasu. Mo ram skrbeli za 6 nedoletnih. nepreskrbljenih otrok, katere preživljam z delom svojih rok, s šivanjem, kar pa mi na-pravlja mnotro trpljenja iu skoro ne- morem vet' zdržati. Prosim Vas torej, blago rodni gospod, blagovolite poizve deti za mojega moža in mi tu-sem sporočit:, za kar Vam iskrena hvala! Z odličnim spošotovanjem beležim vdana
Rozalija Simeič,
Žužemberk, (Jugoslavia.	Kranjsko
Kje je moj stric GASpEli RAN-1-il'L? Bival je nekje v Pennsylvania! Za njegov naslov želi izvedeti Rosi* Ruidel, t o Cilas Naroda. SJ Covtlandt St., New York, N Y.	(18-20—S)
PROŠNJA IZ 8IBIRIJ£
Slavnemu uredništvu
"(Jlas Naroda"
v New Yorku.
Obračam se na Vas, ako bi bili tako vljudni in dali v Vaš cenjeni !i>t ' iilas Naroda", da iščem iz Sibirije, kjer sem pri J. jugoslovanskem polku, iiahajajočem se v Tomsuu, svoje štiri brate, kateri .-»o m- nahajali leta 11)14. na Ely, .Minu, m katerih imena so: Martin Franc, Ivan in Alojzij Lesar, podomačo Potočenovi iz lvota pil Ribniei na Kranjskem. Cenjene, rojake, kateri jih poznajo, prosim, da ji!, opozore na to prošnjo, ali pa ako sami čitajo, naj se mi javijo na sledeči naslov:
Josip Lesar.
FeldŠer v Lazaretu 1 jugoslovanskega polka,
Gorod TOMSK, Siberia. (lfl-21- 8)
Mici Merič poročena Vahtar iz Ljutomera na Spod. Štajerskem išče svojega brata M l* Lil ARIJA AIKRlC, kateri se je naselil v Ameriki pred 25. leti. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov, naj ga olagovoli naznaniti njegovi sestri, ali naj se pa sam oelasj na sledeči naslov:
ŽENITNA PONUDBA.
Fant, star 'iG let se želim seznaniti s slovenskim dekletom od P) do :Jd let Katero veseli mala prijazna farma blizu mesta, naj mi piše in če jc mogoče naj pošlje sliko Tu ne velja noben izgovor, erš. ne moreni, imam mater ali očeta, nič ne de jih vzamem k sebi, ker jsiz sem sam tukaj, nimam nobenega sorodnika. Tudi vdova / enim otroličkom ni izključena. Naslov: F. S., c/o filas Naroda, S2 Cortlandt St., New York, N. Y.
19-20—S)
VAŽNO ZA POTNIKE.
Vse one rojake, ki so namenjeni potovati v stari kraj, oposarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se za nedoločen čas ne bodo izdajali potni listi za Slovence M if i in Hrvate. Zato naj ostanejo na
Vahtar (roj. Merič, Čevljarska ulica št 2. II. nadstr., Ljubljana, Jugoslavia. (19-21—8)
Rojakom v Cleveland, in sploh v državi Ohio naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nal potnifc
Uad bi izvedel, kje se nahaja ANTON LIČEN, doma iz vasi Sv. Martin it. 39, fara Rihemberk. Imam mu za sporočiti od njegovega očeta in matere iz starega kraja. Prosim, da se m: oglasi, ali pa Če kdo ve za nje gov naslov, naj mi naznan?. — Joseph Birsa, Bjx 747, Canr 52, liiehwood, W. Va. (PJ-21—8)
svojem mestu, dokler ta odlok ne bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pa, ki imajo ie jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa naa najprej vprašajo sa pojasnila.
IŠČEM DOBRE DOGA&JZ.
Imam dober les v Texas, ki leži visoko, dobra studenena voda, brez močvirja ali povednji. Plačam najboljše cene in imam dela za tri leta.
Max Fleischer, 268 Lewis Bt„ Memphis, Tetin.
U je poeblaifea pobirati naroc nine in mdajati pravev«4javna po
trdila. Bejake ba roke.

Dr, LGRENZ
11)111 ILOTZIIIO ■OVO&Eft ZDKAVSia
844 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa
Dr. L0RENZ, 644 hm m., Plttstesh, Pi,
n i