TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-6». Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 24. marca 1934._ štev. 35. Težka stance slovenskega gospodaestva Postavna potočilo zbocnižnegapcedsednika plenarni sejii&oznice oa 7/fl v Mjušlja Nevesela je slika slovenskega gospodarstva in nevesela še posebno, ker ni nobenega pravega upanja, da bi se stanje kmalu popravilo. A mogla bi biti slika mnogo manj žalostna in bila bi tudi bolj vesela, če bi se pravočasno upoštevali vsaj deloma predlogi in nasveti gospodarskih krogov. Pot k zboljšanju je mogoča le z delom, dobrim, solidnim in sistematičnim delom, kakor je naglasil v svojem poslovnem poročilu predsednik Ivan Jelačin. Ni pa mogoče nobeno dobro in res uspešno delo, če se ne bodo upoštevali nasveti onih, ki najbolj poznajo gospodarstvo in ki tudi z vso dušo hočejo pomagati gospodarstvu na noge. In tako je pogoj vsega zboljšanja, da se upošteva glas gospodarskih krogov in v tej nadi, da se bo to v bodoče tudi zgodilo, objavljamo z dokazi globoko podprto poslovno poročil predsednika naše prve gospodarske organizacije. * Od važnih dogodkov, ki so se dogodili po zadnji plenarni seji, treba predvsem omeniti nove davčne zakone. Ko smo na zadnji seji zborničnega sveta razpravljali o tem vprašanju, še nismo mogli presoditi, kakšna bo nova oblika novih davkov. Ker je sedaj izšel tako pravilnik k zakonu, pa tudi navodila za davčne uprave, je situacija prečiščena. Puščam na strani vprašanje, če je v sedanjem položaju še mogoče povišati donos davkov in se omejujem le na ugotovitev nepobitnega dejstva, da je plačalo zbornično področje po statistiki finančnega ministrstva v letu 1933. na direktnih davkih višjo vsoto, kakor v dobi najboljše konjunkture. V vseh ostalih finančnih direkcijah pa je bil donos direktnih davkov v preteklem letu za 30 do 40 odstotkov nižji od onega v letih ugodne konjunkture 1929. in 1930. Prvotni načrti davčnih novel so bili sicer znatno omiljeni, kljub temu pa ostaja dejstvo, da računa finančna uprava v tekočem letu z 60Vo večjim donosom splošne pridobninc in z 50°/o večjim donosom družbenega davka, kakor po lanskem proračunu. Ze iz tega se vidi, kakšna bo davčna praksa v tem letu. Dočim so mali obrtniki na deželi z uvedbo pavšaliranja pridob-nine nekaj na boljšem, zadene glavni del bremena obrtništvo v trgih, letoviških krajih in mestih. Vsa težava je v tem, da prihaja izvajanje rigorozne fiskalne prakse in uvedba minimalnega davka za pridobnino v dobi, ko se obseg poslov in možnost zaslužka nista izboljšala in ko plačanje v gotovini povzroča znatne težkoče. Splošno se trdi, da pomeni preteklo leto preokret na boljše, česar pa za našo deželo ne moremo trditi. Kot optimist bi sicer želel, da bi bilo drugače, toda prva moja dolžnost je, povedati resnico in v spoznanju resničnega stanja iskati zdravila Proti krizi. Nikomur ne bi bilo v korist če bi presojali položaj enostransko in drugače, kakor ga kažejo številke in dejstva. Ker je današnja seja posvečena zlasti razpravi o stanju našega gospodarstva, je Zbornica pozvala vse zbor. svetnike, da Poročajo o gospodarskih razmerah v njih okolišu. Iz teh poročil se vidi, da je stanje mnogo težavnejše, kakor pa se misli. Osnovni problem našega gospodarstva: izboljšanje cen poljedelskim produktom, ostaja še nadalje nerešen. Cena pšenice je sicer na notranjem trgu znatno nad sve- tovno pariteto, vendar ne krije produkcijskih stroškov. Cene lesa so globoko izpod mirodobne paritete in gozdna posest ne daje večini posestnikov nobene rente. Kaj to pomeni za našo banovino, kjer imamo 140.000 gozdnih posestnikov, mi ni treba posebej poudarjati. Naša izvozna politika ni posvečala dosedaj temu najvažnejšemu vprašanju za naše zbornično področje potrebne pažnje. Tudi pri zadnjih pogajanjih z Italijo je ostalo to vprašanje odprto. — Zlasti vpliva neugodno na naše gozdarstvo preobremenitev s taksami in pristojbinami. Vse delo, ki ga opravljata naša lesna trgovina in industrija, je brezplodno, ker se še vedno ne upoštevajo naši predlogi na pristojnih mestih. Posebno težko občutijo izvozniki, ker se obračunavajo izvozne fakture po nižjem tečaju od dejanskega, da dobiva vsled tega izvozna trgovina znatno manjše vsote, kakor pa ji dejansko pripadajo. Splošno nezadovoljstvo vlada radi tarifne politike državnih železnic, ki se vodi s čisto enostranskih fiskalnih vidikov. Uprava odbija vse še tako Je to pretirano, ker se letno iz tekočih dohodkov odplačuje skoro 200 milijonov dinarjev za gradbo novih železnic. Mesto da bi se te investicije amortizirale na daljši rok, vsaj 35 let, se odplačujejo že v 11 do 15 let. Nemalo je iznenadila gospodarske kroge naredba prometnega ministra z dne 15. marca, s katero se povodom uzakonjenega 5°/o povečanja vozarinske takse povišujejo blagovne tarife z neznatnimi izjemami za 10 odstotkov. Druga vprašanja Vprašanje znižanja obrestne mere ostaja tudi po novi uredbi nerešeno. Gradbena delavnost je vsled ukinitve davčne prostosti in uvedbe novih bremen že v lanskem letu znatno popustila. Ravnokar izvedena davčna reforma je bila diktirana vsled težkega stanja državnih financ. Zato je bila zasnovana enostransko le z ozirom na potrebe državnega fiska, vsled česar tudi ne ustreza splošni zahtevi gospodar, krogov, da se javne dajatve prilagode poslabšanim gospodarskim prilikam. Cilj reforme je le eden, da zagotovi državni blagajni večji donos pridob-nine in družbenega davka. V Dravski banovini smo že v preteklem letu občutili davčno breme močnejše, ker je pri poostreni praksi prišla vsa rudimen-tarnost davčnega zakona iz leta 1928 do krutega izraza. Opozarjali smo sicer na napake zakona, ker ni upošteval različnost strukture naše družbe, toda vsa naša opozorila so bila brezuspešna. Kratkomalo se nam je odgovarjalo, da so visoke davčne stopnje potrebne, ker davčni aparat ne more natančno oceniti dejanskega stana, liberalna davčna praksa pa bo omogočila znosnost davkov. Dejansko pa se je zgodilo drugače in pri odmeri se je postopalo Naša zbornica je izkoristila priliko sedanje davčne reforme in podala ne samo podrobno kritiko predloženih davčnih načrtov ter formulirala konkretno niz izpre-minjevalnih predlogov, marveč je skušala doseči, da bi se tudi ostale odredbe davčnega zakona bolje prilagodile sedanjim težkim gospodarskim prilikam. V skupnih naporih smo tudi dosegli bistvena omi- ljenja novih načrtov. Svojo akcijo pa bomo kljub temu nadaljevali, dokler ne bo davčni zakon tako dopolnjen, da bi strukturno odgovarjal vsem vrstam kombiniranega gospodarjenja in plačilni možnosti poedinca. Davčna uprava danes še vedno ne upošteva nazadovanja pridobitne možnosti za najmanj 50°/o in zato moramo na to resnico vedno znova opozarjati. Pri tej priliki smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim posl. Mohoriču, ki se je zvesto in neumorno trudil, da se davčni predlogi omilijo, in enako tudi poslancu Krejčiju. Njih zasluga je, da je bilo vsaj najhujše odvrnjeno. (Živahen aplavz obema poslancema.) Izprememba družbenega davka omogoča davčni upravi, ki je bila doslej vezana po zakonu na predloženo javno bilanco družbe, da izvrši pod določenimi pogoji potrebne korekture, da ugotovi točno podlago za odmero družbenega davka. S tem se več ali manj samo zakonito regulira to, kar se je v javni praksi že nekoliko let izvrševalo. Novost je v tem, da so z reformo pritegnjene v evidenco tudi takozvane latentne rezerve podjetij in da je uzakonjena akontacija v višini 6 odstotkov na izkazane rezerve, ki doslej niso bile obda-čene. Gospodarski položaj Slovenije ni ugoden Vse kaže, da se presoja gospodarski položaj Dravske banovine bolj ugodno, kakor dejanski je. Res je, da se je na naše področje, posebno na kraje, ki ležijo ob daljnovodih falske elektrarne in nudijo industriji poceni električni tok, doselilo več tekstilnih podjetij. Te industrije so se naselile, ker obstoječa tekstilna industrija še vedno ne krije niti izredno zmanjšanega domačega konzuma v navadnih tekstilnih izdelkih. Gre pa po večini le za tkalnice, ki imajo ugodnejšo carinsko zaščito kot predilnice in za katere je treba mnogo manj obratnega kapitala kot za kompletna koncentrirana podjetja. Glavni razlog za snovanje teh podjetij pa so posebno ugodne plačilne prilike v tej stroki, ker se posluje izključno samo proti gotovemu plačilu. Stare industrije hirajo Če pa je v tekstilni stroki trenotno še večja zaposlitev, moramo na drugi strani konstatirati nazadovanje in hiranje starih industrij. Tako je n. pr. imela železarna in livarna v Rušah komaj eno četrtino zaposlitve napram prejšnjim letom konjunkture. Tovarna za kose v Sv. Lovrencu je vse leto stala. Jeklarna v Guštanju obratuje z izredno skrčenim številom delavcev in še to samo 4 dni v tednu. Tudi železarna na Muti samo životari. Kamnoseške industrije na Pohorju so že davno ustavile obrate, da ne govorim o stalnih in občutnih redukcijah v obratovanju vseh vrst premogovnikov. Z nazadovanjem čevljarskega obrta in industrije peša tudi zaposlenost usnjarn. Enako primanjkuje tudi v papirni stroki vedno naročil, kar povzroča občasne ustavitve obratov. Nazadovanje trgovine in obrta Stalno rastoča režija postaja vedno večjemu številu trgovskih in obrtnih obratov bolj in bolj nezmagljiva. Zato se ne smemo čuditi, če je tekom preteklega leta 2263 obrtnikov in 2107 trgovcev odjavilo obrtne liste. Število obrtniških obratov na zborničnem področju se je tekom lanskega leta zmanjšalo za 1336 obratov, število trgovskih pa za 1330, dočim je število gostitelj-skih obratov ostajlo zaenkrat neizpre-menjeno. Gotovo je bilo število drobnih trgovskih in rokodelskih obratov v mnogih krajih preveliko, da je že v letih dobre konjunkture marsikateri trgovec in obrtnik komaj životaril. Od tedaj pa je koncentracija v industrijski produkciji mnoge stroke prepolnila s svojimi izdelki tako, da so poedinci morali opustiti svoj obrt. Velike spremembe so nastale v obratovanju gostinskih obrtov, kjer se poprejšnja oblika primitivne krčme vedno bolj izživlja in na njeno mesto stopajo velika podjetja. Toda kljub izvršenim odjavam je mnogo strok še vedno prenapolnjenih in se bo selekcijski proces v tekočem letu gotovo še v znatnem obsegu nadaljeval. Medsebojna konkurenca pri iskanju naročil je potisnila cene do skrajnosti navzdol ter še bolj zmanjšala možnost zaslužka in rentabilnost za večino obratov. Zopet se pojavlja potreba enotnejše regulacije produkcije in prodaje, predvsem pa je nujna večja koncentracija naše izvozne trgovine po strokah, če hočemo vsaj nekoliko ohraniti našo pozicijo na mednarodnih tržiščih. Posebno zlo je v tem, ker nekateri vsled stiske razmer, ker pač ne dobe drugod zaslužka, tudi po odjavi izvajajo svoj obrt še naprej. To vedno večje šušmarstvo je za legalne podjetnike posebno težko breme. Predsednik Jelačin navaja nato podrobno statistiko o odjavljenih obratih ter nadaljuje: Pri takšnem stanju pač ni čuda, če bo vedno glasnejše zahteve po omejitvi staleža ogroženih strok in po reglementaciji, odnosno omejitvi industrijske produkcije v prilog rokodelske. Da se povrnem k vprašanju cen poljskih pridelkov, moram ugotoviti, da dobiva kmečko prebivalstvo razen v najožjem pasu večjih mest in industrijskih krajev, tako nizke cene za svoje pridelke, da pri večini ne krijejo niti lastnih stroškov pridelovanja. Tako sem prejel iz ptujskega sreza poročilo, da se plačuje kmetu ajda, žito, oves in koruza po 75 do 80 par, a pšenica po 1 Din za kg. Krompir je ostal celo pri cenah 30 do 40 par v velikih množinah neprodan. Isto velja za čebulo, ki dosega cene 50 do 60 par. Za boljše vrste fižola, katerega izvoz je vedno težji, se plačuje po dva dinarja kilogram, seno, otava in zelje pa po 25 do 30 par. Najboljši voli gredo po 3 do 4 Din za kg žive teže, krave pa po 2 do 3 Din. Radi pomanjkanja krme so mnogi kmetovalci opustili gojenje perutnine. Prohibitivni ukrepi držav, v katere smo poprej izvažali jajca, so imeli za posledico, da je padla lansko poletje cena celo na 35 par za komad. Boljše cene in izboljšanje položaja je zabeležiti samo pri vinogradništvu in v hmeljarstvu, to pa tudi čisto izjemoma. Treba bi bilo gledati na to, da se uredi dotok blaga na trg, da se čim bolj iznivelira cena, ki jo plača kon-zument z ono, ki jo dobi producent in da bi kmečki pridelki imeli v vseh krajih približno enotno ceno. Gospodarske uredbe vlade Od teh je zlasti važna uredba o sanaciji denarnih zavodov. Naši denarni zavodi so dobro vzdržali naval vlagateljev, saj so v TRGOVSKI LIST, 24. marca 1934. ..— i —■———mk mnogih primerih likvidirali do 40% svojih vlog. Tudi med vlagatelji je prevladal treznejši element, ki se je v večini primerov zadovoljil pač z onim načinom likvidacije hranilnih vlog, kakor jo posamezen zavod zmaguje. Vsi zavodi so se poslužili, ko je postal pritisk vlagateljev nevzdržen, po svojih Statutarnih pravic, po katerih sme uprava določiti odpovedne roke za izplačilo vlog in lahko omeji izplačilo posameznih vrst vlog. Zato za naše osnovne denarne zavode, predvsem za zadružne posojilnice in regulativne hranilnice uredba o sanaciji denarstva sploh ni bila niti potrebna. Dejansko se je je do sedaj poslužil tudi samo en zavod. Obe najvažnejši skupini denarnih zavodov sta dosedaj obvladali situacijo in izplačujejo vlagateljem povprečno po 1 % mesečno. Zavodi se nadalje trudijo, da zadostijo upravičenim in stvarnim izrednim potrebam vlagateljev. Radi nezadostnega pritoka novih hranilnih vlog, in uredbe o odplačevanju kmetskih dolgov, pa so ti napori zvezani z vedno večjimi težkočami. Za nadaljni razvoj položaja naših denarnih zavodov bo odločilno, pod kakšnimi pogoji bodo mogli dobiti zavodi v smislu § 14 uredbe lombardna ali reeskontna posojila pri privilegiranih denarnih zavodih. Znatno poostruje položaj, ker morajo denarni zavodi imeti nove vloge v stalni pripravljenosti. Dejansko so tudi vse nove vloge zelo nestalne. Po poročilu Narodne banke je bilo vsled tega samo pri 20 bankah, o katerih vodi Narodna banka poslovno statistiko, nad 330 milijonov dinarjev gotovine tezavrirane v blagajnah, a sama državna hipotekarna banka izkazuje v svoji bilanci 246-7 milijonov gotovine v blagajni. Vsled tega je najmanj ena tretjina krožeče gotovine danes odtegnjena prometu. Dočim novčanic v obtoku primanjkuje, je promet preobremenjen s kovanim denarijem. V zadnjem času se je pokrenilo tudi vprašanje ustanovitve privilegirane industrijske banke Zahteva po osnovanju take banke je že stara, in se je zamudil pravi čas. Znaten del industrijskih podjetij ima danes mnogo zamrznjenih terjatev in mora paziti, da sam ne pride v plačilne težkoče. Le par podjetij razpolaga z rezervno gotovino. Razumemo tudi, da se za ustanovitev industrijske banke zanima Narodna banka, ki ima po vseh 100 milijonskih odpisih še vedno 462-7 milijonov dinarjev industrijskih kreditov, večinoma imobilnih. Še bolj se zanimajo druge banke, ki imajo okrog 4.750 milijonov industrijskih terjatev. Izkušnje pa, ki jih ima gospodarstvo Dravske banovine s privilegiranimi bankami, narekajo v primeru osnovanja industrijske banke skrajno rezerviranost. Zlasti pa moramo odklanjati namero obveznega podpisovanja delniške glavnice. Kdor je izdeloval ta načrt, ta ni upošteval dejanskih razmer v naši banovini, zlasti ne v lesnem gospodarstvu. Zavračati moramo očitke, kakor da industrija Drav. banovine ne bi hotela pozitivno sodelovati pri reševanju tega vprašanja in s tem pomagati pri osamosvojitvi domače nacionalne industrije od tuje finančne odvisnosti. Vedno smo pripravljeni sodelovati, nočemo pa, da bi se takoj na začetku napravile usodne hibe, ki bi komaj osnovani zavod takoj imobilizirale in odtegnile že itak bori obratni kapital obstoječi industnjl. Moramo imeti gotovost, da bo imela industrija, od banke gotove koristi, ter da bo politika razdelitve kreditov in obrestne mere odgovarjala našim razmeram, kar pri obstoječih državnih in privilegiranih denarnih zavodih občutno pogrešamo. Najbolj eklatanten dokaz, kakšna psihoza vlada med ljudstvom danes v denarnih vprašanjih, so ogromne prevare, ki so se vršile tekom zadnjih let od strani nekaterih zavarovalnih zadrug in nekaterih pomožnih blagajn in ki kažejo, kako neverjetna naivna lahkovernost vlada med narodom. Po uradnih poročilih je bilo sklenjenih nad dve in pol milijardi takih zavarovalnih pogodb, od podjetij, ki so poslovala po pretežni večini brez vsake solidne zavaro-valno-tehnične podlage. V zadnjem poročilu sem z odobravanjem pozdravil odločnost kr. vlade, da uredi že enkrat vprašanje kmečkih dolgov. Izkazalo pa se je, da sta enotna šablona in kompromisen način reševanja tega vprašanja povzročila mnogo nedostatkov. Namesto, da bi se z uredbo določili pogoji, pod katerimi bi kmečki dolžnik, ki brez lastne krivde vsled krize pride v plačilne težkoče, plačeval obresti in odplačeval dolg, se je mesto individualnega moratorija odobrila vsakomur, ki dobi potrdilo županstva, ugodnost 12 letnega odplačevanja. S tem so naše zadruge in regulativne hranilnice, ki goje predvsem hipotekarni kredit, prišle v največjo stisko, kako kriti neizogibne izgube pri obrestih. Razen tega lahko dolžniki zavlečejo mo-ratorno stanje za nadaljnjo dobo treh 'et. Danes je povsem jasno, da je s to uredbo in s prejšnjim moratorijem povzročena ne samo kmetskemu, marveč tudi obrtniškemu kreditu znatna škoda. Težkoče bančnih zavodov Denarni zavodi z bančnim značajem poslovanja prečiščujejo sedaj svoje bilance v zmislu izdanega pravilnika. Ob terminu, ko je bilo treba zaprositi za odlaganje plačil, to je 4. marca, se pri denarnih zavodih v Dravski banovini položaj ni izpre-menil. Tudi ni prišlo do odpisov delniških glavnic ali rezervnih skladov. Trgovina s knjižicami se nemoteno nadaljuje na veliko škodo vlagateljev. Nabava hranilnih knjižic je omogočila mnogim dolžnikom, da so se pod ugodnimi pogoji v celoti ali deloma razdolžili. Tudi na ta način se stok obveznosti zavodov stalno zmanjšuje. Del izplačanih vlog in obresti se pretaka zlasti v Poštno hranili ico in Državno hipotekarno Obremenitev s komunalnimi trošarinami postaja občutno visoka in znaša v Ljubljani okrog 300 dinarjev na glavo prebivalca. Trošarina na alkoholne pijače Splošni želji gostilničarskih organizacij, da se ukine pavšalna trošarina na vino in žganje, je vlada ustregla in pooblastila banovine, da smejo uvesti banovinsko trošarino na vino in žganje. Na željo gostilničarjev je zbornica dne 8. januarja 1934 sklicala konferenco, na kateri so se interesenti posvetovali o maksimiranju trošarinske stopnje na vino in žganje in o kontroli ter pobiranju trošarine. Banska uprava je uvedla trošarino na vino in žganje in pri tem deloma upoštevala predloge, katere so stavili interesenti glede kontrole in pdbiranja. Vendar pa je končna ureditev teh vprašanj pridržana ministrski uredbi, ki pa do danes še ni izšla. Zunanja trgovina se omejuje V trgovinsko - političnem oziru ostaja mednarodni položaj trajno napet in negotov. Nahajamo se vsled vedno novih izvoznih omejitev tako rekoč v stalnih pogajanjih z inozemskimi državami. Trgovinske pogodbe se zaključujejo le še na dobo dveh ali treh mesecev. Glavne uvozne dr- V' 7xtywci! podfacajU domačo industrijo, zato nacdcajU to ,,Snežinka'' milni pcašek, la {c zajamUno neSUodljiv tcc vsebuje- nad 60* U mila Izdeluje: BELI SAM ! Ljubljana banko. Vlagatelji pri tem ne pomislijo, da je naložba pri solidnih posojilnicah in pri komunalnih hranilnicah, za katere jamčijo občine ali okraji z vsem premoženjem in davčno močjo, najmanj tako varna, kakor pri privilegiranih zavodih, ki tudi nimajo lastnega kapitala in katerih rezerve ne krijejo vlog v večjem odstotku kakor pri solidnih domačih zavodih. V interesu obstoja in obrambe naše gospodarske pozicije je potrebno, da se razvije podrobna akcija, da zaustavimo likvidacijo zavodov, ki so jih naši predniki s sistematičnim vzgajanjem naroda k varčevanjem ustanovili. Z ozirom na izvršeno davčno reformo postaja nujno vprašanje samoupravnih doklad. Višina sedanjih doklad se mora primerno znižati in s tem tudi skupno davčno breme. Po statističnih izkazih fin. ministrstva znašajo avtonomni pribitki na državne davke v Dravski banovini povprečno 145%. Banovinska doklada je med vsemi banovinami v Dravski banovini najvišja. Letošnji banovinski proračun, ki je bil sprejet na januarskem zasedanju banovinskega sveta, predvideva 90,962.500 dinarjev izdatkov napram lanskoletnemu v znesku 87,560.819 Din, k čemur je prišteti proračun bednostnega sklada v znesku 5,150.000 Din (lani 9.000.000 Din). Ako se oba proračuna seštejeta, je letošnji skupni proračun skoraj enako visok. Kakor ču-jemo, pa se utegne ta proračun še nekoliko znižati, ker fin. ministrstvo ni osvojilo vseh predloženih davščin. Pripomniti je še, da je banovina, če se odštejejo državne dotacije, realizirala 96% preliminarja. Mnogo manj ugoden je finančni položaj podeželskih občin, ki so vsled gradbe šolskih poslopij in drugih naprav čez mero obremenjene. Mnoge občine tudi niso prejele po zakonu jim pripadajoči del samoupravnih doklad. Tudi mestne občine se morajo boriti, če nimajo dobičkanosnih podjetij', s stalnimi finančnimi težkočami. žave agrarnih produktov so se že popbl-noma osamosvojile in naš glavni izvoz postaja le še rezerva za primer slabe letine. Ni pa še avtarkija uvoznih držav dosegla svoj vrhunec, temveč se sistematično nadaljuje. Tako smo bili pri zadnji pogodbi z Avstrijo težko prizadeti glede izvoza bučnega olja in oljnatih tropin. Sedaj nam grozi povečanje italijanske uvozne carine na stavbeni les. Ko je že v vseh sosednih državah izvedena gospodarska avtarkija se nazadnje tudi pri nas spoznava neizprosna nujnost, da revidiramo našo gospodarsko orijen-tacijo in da izgradimo sistematično možnosti produkcije v okviru mej naše države. S finančnim zakonom je dobila vlada najširša pooblastila za ureditev gospodarskih razmer in za pospeševanje obrta in industrije. Trenutno se vodijo trgovinska pogajanja z Nemčijo. Nato pridejo na vrsto Avstrija, Grčija, Češkoslovaška in Madžarska. Če vlada ki ntingentirala naš uvoz, bomo dosegli od uvoznih držav ugodnejše pogoje za prodajo naših agrarnih produktov. Uvozna trgovina se je lansko leto vsled plačilnih težkoč s| tujino močno skr čila. Nazadovanje uvoza se jasno zrcali tudi v prometu na borzi v Ljubljani. Skupni devizni in valutni promet na tej borzi, ki je znašal 1930 1. 957, 1. 1931 852, 1. 1932 151 milijonov Din, je lansko leto padel na 126 milij. dinarjev ali na 19% prometa, ki smo ga imeli ob pričetku krize. Narodna banka že dve leti ne more dati uvoznikom na razpolago potrebna plačilna sredstva za promet z inozemstvom. Kljub temu se pri vseh importnih in ekspertnih tvrdkah vedno strožje kontrolira oddaja in nabava tujih plačilnih sredstev. Nazadovanje lesnega prometa pa kažejo te številke pro meta na ljubljanski borzi: Število Vrednost v ti- vagonov sočih Din 1930 1.837 10.877 1931 647 5.543 1932 296 2.331 1933 299 % 2.223 Vsled poročila o plenarni seji Zbornice za TOI smo morali odložiti objavo nekaterih poročil in dopisov na prihodnjič, kar naj nam cenj. dopisniki oproste. Številke so dovolj zgovorne in ni treba navajati nadaljnih podrobnosti. Naša kriza ni navadna konjunkturalna kriza, temveč je kriza naše in svetovne gospodarske strukture, ki je ne ozdravi nobena uredba, formula ali rezolucija. Da se njo obvlada, je treba celo desetletje napornega dela. Pripravljanje gradiva za dopolnitev obrtnega zakona se je nadaljevalo tudi na zadnji plenarni seji. Vprašanje izdaje pravilnikov postaja čimbolj pereče, ker je dveletna praksa, odkar je obrtni zakon v veljavi, dala dovolj izkušenj za sestavo izvršilnih predpisov. Načelne važnosti so sklepi zadnje beograjske konference o podaljšanju učne dobe od 2 na 3 leta, o poostritvi pogojev za prehode od prostih strok na stroke, ki so vezane na usposobljenost in drugo. — Velike važnosti za zaščito interesov podeželskega trgovstva bodo določbe o zbiranju naročil. V sklepih konference je predvidena obveznost usposobljenosti tudi za trgovske potnike v isti meri, kakor za trgovce. Za nakupovalce deželnih pridelkov se predlaga uvedba legitimacij, kakor za potnike. Glede izdaje krošnjarskih dovolil se predlaga poostritev pogojev ter razširjenje seznama predmetov, s katerimi naj bo prepovedano krošnjarjenje. Predlagajo se tudi znatne poostritve kazenskih sankcij, da se prepreči šušmarenje. Predsednik Jelačin potem podrobno navaja vse seje in ankete, ki jih je priredila, oz. na njih sodelovala Zbornica. Po svojih delegatih pa je bila zastopana tudi na več ko 100 občnih zborih združenj, da je bil njen stik z združenji vedno živahen. Izpregovoriti je treba še par besedi o ureditvi plačil za trgovce, obrtnike in industrijalce. Po objavi gospodarskih uredb vlade se je položaj za trgovce in obrtnike bistveno poostril. Prišli so med dva mlinska kamna. Na eni strani ne morejo realizirati svojih kmečkih terjatev, na drugi strani pa zahtevajo njih dobavitelji in upniki v celoti zapadle obveznosti. Skoraj polovica trgovcev pa obratuje z izposojenim obratnim kapitalom, na drugi strani pa so terjatve trgovcev preko nezaščitenega zneska zelo znatne. Zato mnogo trgovcev vsled odloga kmetskih dolgov ni moglo plačati obresti svojim upnikom. Ker denarni zavodi z večjim ali manjšim pritiskom izterjujejo denar, preostaja trgovcem dostikrat le iz-venstečajna poravnava, ki pa ni v interesu upnikov. Zato treba najti kompromisno rešitev, ki bo ugodnejša za upnika in dolžnika. Zbornica je zato predlagala, da se zakon o izvenkonkurzni poravnavi primerno izpopolni. Rešitev zadeve pa se je žal zelo zavlekla. Zato je zbornica ponovno pokrenila to vprašanje in Je trgovinski minister priznal potrebo novih ukrepov. Obenem pa je poudaril z vso odločnostjo, da taki ukrepi ne bi mogli imeti nikakega značaja moratorija ali pa izdaje novih plačilnih sredstev brez podlage. Zbornica je nato predlagala, da se ugodnost zaščite prizna le individualno, da se odplačilni rok skrajša, obrestna mera prilagodi razmeram, blagovni krediti pa iz zaščite izvzamejo. Poleg tega naj se zaščita razširi tudi na trgovce in industrijce in zaščitni znesek poviša od 10.000 na 50.000 Din, zakon o prisilni poravnavi izven kon-kurza pa naj se izpremeni, da bo mogoča tudi 100% poravnava terjatev z odplačilom v 30 mesecih in s 5% obrestmi. Končno je zbornica predlagala še te dodatne predloge: 1. Zaščita trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev naj se pod nazivom sanacije izvede s posebno uredbo izven zakona o prisilni poravnavi. 2. Ugodnosti nove uredbe se morejo po-služiti samo aktivni dolžniki, ki so prišli v težave vsled kmetske zaščite ali nelikvidnosti denarnih zavodov. 3. Za investicijske in obratne kredite trgovcev, obrtnikov in industrijcev pri denarnih zavodih, ki so nastali do konca leta 1931., sme dolžnik neglede na to, ali je tem zavodom dovoljena odložitev plačil ali ne, zaprositi sodišče za ureditev odplačila teh obveznosti. V tem primeru mora predložiti sodišču načrt odplačevanja. Ce se Štev. 35. t86I fz ‘isil IHSAODHA Stran 3. upnik in dolžnik glede rokov odplačevanja in glede obrestne mere ne moreta sporazumeti, odloča sodišče po zaslišanju izvedencev iz vrst članov razsodišča Zbornice ali Borze, odnosno, kjer teh ni, iz vrst sodnih izvedencev. Dolg se mora odplačevati v 3 do 5 letih, obrestna mera pa ne sme znašati več ko 2 odstotka nad običajno aktivno obrestno mero istega zavoda. 4. Člen 20. uredbe o sanaciji denarnih zavodov naj se v prvem odstavku izpre-meni, da odložitev izplačil iz tekočih računov trgovcev, obrtnikov in industrialcev ne sme znašati več nego tri leta. Prihajam k zaključku. Sedanji čas stavlja na vse zbornične člane izredno velike zahteve, da s svojimi izkušnjami po svoji moči pripomorejo, da najdemo čim boljšo rešitev, pa tudi čim preje izhoda iz labirinta neprilik, ki nas danes obdajajo. SatnasioiM pcecUogi mi Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« bot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.