237
Naši dopisi.
Dobrova 25. julija. {Različno.) Pretekli teden bil je res v polnem pomenu besede pravi teden sv. Jakoba; vročina bila je neznosna. Dne 21. t. m. bilo je tukaj na solncu med 1. in 2. uro popoludue 32° R. toplote; čudno — dne 21. maja t. 1. bila je tukaj ob istem času in na ravno istem mestu tudi ravno taka vročina. V tem tednu dokončala se je tukaj in po okolici žetev toliko kot popolnoma; ajdova setev je tu^; uže večinoma dognana. Trudapolna dela so se na polji izvrševala sicer ob prav ugodnem, a zelo vročem vremenu "'loraj neprestano po noči in po dnevu skozi celi teden.
Rrži in pšenice bile so bolj redke iu se je nekoliko manj uaželo, nego se po navadi; a zrnje bode pa dobro, polno in težko, kar ga bode.
Pretekli četrtek bilo je tukaj za otroke prvo sv. obhajilo. Izvršilo bilo se je to imenitno opravilo po moči slovesno. Povabljenčki zbrali so se bili ob določenem času v šoli, od tu šli so za šolsko zastavo spremljani po gosp. katehetu Jos. Lazniku paroma v cerkev, kjer se je ž njimi vred pri krstnem kamnu ponovila na glas krstna obljuba. Točno ob 7. uri bila je sv. maša z izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom, med katero imel je gosp. celebrant  precej  obširen in jako ginljiv govor,
238
Bog naj bi dal, da bi lepi nauki vsem skupaj, osobito pa še povabljenčkom do zadnjega izdiha v spominu ostali, ter da bi se v svojo časno in večno srečo točno in neprestano po njih ravnali.
Po dokončanem sv. opravilu dobil je vsak povab-ljenček v farovžu zajutrek, za kar poskrbeli bili so naš vrli gosp. župnik Babnik; potem bili so še s primernimi spominki na njihovi najlepši dan v življenji obdarovani in na dom odpušeni.
Tukaj bodemo tekoče šolsko leto prihodnji četrtek, 29. dne t. m., kolikor možno slovesno sklenili.
Ker bode letos brez posebne nesreče po mili domovini naši sploh dobra sadna letina, naj bi se po šolski mladini uže med počitnicami prav pridno sadne peške za prihodnjo jesensko setev nabirati pričele, ter se ob pričetku novega šolskega leta v šolo donašale, da se potem ob učiteljevem sodelovanji v navzočnosti sposobne šolske mladine ob ugodnem času v prospeh prekoristne sadjereje dejansko porabijo in praktično ukoristijo.
Za povzdigo sadjereje more in morala bi po deželi ravno ljudska šola s zmožno šolsko mladino največ storiti. S pravim dejanskim podukom se pa mladina za to lepo in prekoristno kmetijsko stroko tudi prav kmalu in popolno pridobi.
Le malo prave vneme in pa nekoliko poštene ljubezni za prekoristno stvar je treba od učiteljeve strani, pa reč gladko izpod rok gre.
Toraj še enkrat na ves glas zakličem: Otroci šolski in tudi odraščeni nabirajte prav pridno sadnih pesek po celi domovini, ne mečite je od sebe po stari podedovani navadi, nego sejte je o pravem času pravilno v za to pripravljene gredice, da se s tem prekoristno sadjereja počasi na ono stopinjo povzdigne, na kateri bi v mili domovini uže zdavno biti morala!                   M. Rant.
Od sv. Vida nad Cerknico 25. julija. (Raznoterosti.) Akoravno s hribov ni posebnih in važnih poročil pričakovati, naj se vendar častitim naročnikom „Novic" privošči in dovoli, da tudi iz gorskih zapuščenih krajev kaj berejo in izvejo. Ker je v hribih sploh vse pozneje, se bo tudi (prva) košnja še le do konca t. m. popolnoma dovršila; sicer so pa v pretečenem tednu zarad posebno lepega vremena tudi tukaj večidel kaj z lah-koma in prav lepo seno spravili. Zarad suše in slane meseca maja je po plitvih in kamenitih senožetih precej menj sena od lani. Posebno se je zelo vpadlo, ki je po imenovani suši zopet po dežju mlada trava pognala. Zato se je letos tudi nekaj kasneje kositi začelo. Pre-tečeuo spomlad je bilo seno po 1 gld. 50 kr. do 2 gld. stari cent tukaj; zarad malega pridelka sena se ve da tudi prihodno spomlad cenejše ne bo, ako se ne bo kaj prida otave in slame pridobilo. Živina po ceni in krma draga, to je slabo za kmeta!
Žito, krompir in sočivje pa do sedaj prav lepo kaže. Sadnje srednjo letino obeta, po enih vaseh vendar prav malo; ker je 5. junija toča precej doli zbila, in se ve da tudi drugim sadežem kolikor toliko škodovala, — S čebelorejo je spomladi zelo slabo kazalo; a zboljšalo se je nepričakovano na dobro, ker so precej rojile in so precej pezne. Da bi le še ob ajdi ugodno vreme bilo, potem bili čebelorejci uže nekoliko potolaženi. Ovčjereja ni ravno posebnega pomena tukaj, ker ^o jo eni zarad volkov, najbolj pa zarad pomanjkanja klaje opustili. Z lesom je letos zelo slaba trgovina, a mnogim se vendar gozdi ne smilijo, ter kar naprej, kakor morejo, prodajajo in se ve da nič na prihodnost ne pomislijo. Šolsko obiskovanje je tukaj pozimi zarad mraza in snega (žametov), poleti pa zarad paše in drugih domačih in poljskih opravil zelo slabo; zato čuda, da se še najpotreb-nisih predmetov:  krščanski nauk, brati, pisati in raču-
niti za silo priučijo. A grozno je težavno pri nerednemu obiskovanju šole, podučevati. — Tukajšnje hribovske, zelo zapuščene ceste in pota so sedaj vendar š& precej popravili, kar gre posebna hvala tukajšnjemu občinskemu I. svetovalcu Matevžu Kuparju in gosp. županu Janezu Modicu iz Novevasi. Se ve da se je to le zgodilo na trud in plačilo samih faranov, želeti je pas da bi se, kakor drugim, tudi hribovcem v tej zadevi kaj pripomoglo, ker take davke plačujejo kakor drugi, in imajo v vseh zadevah še veliko težavnejši življenjem proti drugim na ravnem. A doseči še majhnega doneska (pripomoček) za enega poštnega pota niso mogliv kar se je petkrat prosilo, pa vselej ovrženo bilo, toraj tukaj ne velja pregovor: prosite, in boste prejeli.
Ker tukaj vzlasti siromaki razun dnin (žarnad) pri kmetih in pri izdelovanji lesenih žlic nimajo posebnega zaslužka, je letos lepa prilika, da pri izkopavanji raznih korenin od malih in velikih noric (Belladonna) in pri nabiranji češminjevega lubja, jetrnika (Leberkraut),. sladkih koreninic, vreuke in lipovega cvetja saj nekaj zaslužijo, ter si vendar zraven druzih pičlih zaslužkov še ene Krajcarje pridobijo. Izkopano je pa zarad teh noric po enih gozdih in pašnikih tako, kakor bi velika truma hrvatskih prešičev prerila. Kaj se bo vse iz teh korenin napravljalo, do sedaj še nismo tukaj izvedeli, da le ne bi iz njih kako vmamljivo, norljivo in nezdrava pijačo (vino) izdelovali, ker je uže tako preveč pijanosti in norenja.                                                     Fr. Klinar.
Iz Ljubljane. — Gospod deželni predsednik baron Winkler podal se je minulo soboto zvečer v službenih zadevah na Dunaj.
—  O kandidaturi za državno poslanstvo ptujskega okraja pisarila je graška „Tagespostu očividno z namenom, razdvojiti slovenske volilce tega okraja, tako, kakor bi si bila tam nasprotnika gospod dr. Gregorec in pa deželni poslanec Jerman. Očividno pa si je to nasprotje izmislila „Tagespošta" sama, ker po telegramu, ki je v ponedeljek došel „Slov. Nar." s Polčan, imeli so volilci uže prvi svoj shod v Slatini, ter se izrekli odločno za dr. Gregorca. Poročilo se glasi: ^Volilen shod na Slatini sijajen, 200 volilcev. Kanonik dr. Gregorec govoril o agrarnem narodnem vprašanji in o političnih zadevah avstro-ogerskih. Z navdušenimi živio-klici sprejet kot kandidat in naslednik B. Raič-u, S Ptuja in iz Šmarija navzoči pritrdili, volilci šentle-nartskega okraja brzojavno naznauili, da je dr. Gregorec njihov kandidat." — Tudi mi radostno pozdravljamo to naznanilo, prepričani, da ¦ bodo vsi slovenski volilci v politiki skušenega in na vse strani spretnega in zanesljivega rodoljuba gospoda dr. Gregorca prav tako soglasno izvolili za svojega zastopnika v državni zbor,   kakor  so soglasno volili nepozabljivega Božidara.
—  Petdesetletnico mašništva svojega obhajajo letos sledeči gg. duhovniki ljubljanske škofije: Tomaž Brus, duhoven v pokoju, rojen v Idriji^ dne 11. decembra 1. 1811; Anton Na mre, župnik v Smartnern pod Šmarno goro, rojen v Starem trgu dne 7. januarija 1. 1812, in Josip Zupan, stolni prost, rojen dne 12. marca 1811. v Kropi. Razun teh je še v škofiji živih 24 zlatomaš* nikov, med temi župnik Z ar ni k, dekan Toman, župniki Habe, M. Potočnik in Tedeschi.
—   Za slučaj kolere svari mestni magistrat ljubljanski, piti tukajšnjo vodo, celo pa piti Ljubljanico ali obleko snažiti v tej vodi, ker se po skušnjah bolezen najbolj širi po vodi.
—  Naš rojak baron Pavi (Jusič, tajnik v kabinetni pisarni cesarjevi, stopil je iz državne službe in je pri tem povodu bil odlikovan z vitežkim križem Franc Jo* žefovega reda.
— Umrl je minulo nedeljo g. A. Malner, vladni hficijal po kratki bolezni v 43. leta starosti. Pokojni je bil več let uradnik predsedniške pisarne c. kr. deželne vlade kranjske.
—  Preeastiti gospod dr. Cebašek, bivši vodja in profesor tukajšnjega seminišča, sedaj kanonik, prejel je visoko odlikovanje papeževo s tem, da je bil imenovan -za hišnega prelata njegove svetosti. Tako odlikovanje podeljujejo sv. oče samo posebno odličnim duhovnikom, posebno škofom in nadškofom. Radostni čestitamo našemu velezaslužuemu, visokospoštovanemu gosp. doktorju, kanoniku — zmiraj zvestemu rodoljubu.
—  Preeastiti naš rojak gospod generalvikar Anton €ros, misijonar v severni Ameriki, vrnil S6 je pretekli teden v svojo domovino. Nadejamo se, pri tej priliki kaj več zvedeti  o njegovem delovanj; v daljni Ameriki.
— Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda naznanja 8 tem vsem rodoljubom ki hote snovati podružnice, da je bilo pravilno izvoljeno družbino vods vo na veliki skupščini dne 5. julija t. 1. — Zato naj se, kakor poprej osnovan emu odboru, tako od slej blagovolijo oglašati družbinemu vodstvu v Ljubljani, koje jim preskrbi pooblastil, prošenj in česar je potreba. Ljubljana, 24. julija 1886.
Tomo Zupan,
prvomestnik.
—  Don Quixote und Sancho Pansa auf dem liberalen Parnasse. Der Herren Anastasius Grlin und von Bauernfeld Fanfarronnaden in Politik und Religion, nach Erfahrung und Vernunft gewiirdiget vonSebastian Brunner" — imenuje se zadnje dni na svitlo prišla -200 strani obsegajoča knjiga, katera je prav dobro došla v pojasnilo nasprotovanja, katero je povzročilo razkritje „Zelenčeve spominske plošče v Ljubljani". Ojstro pero staroznanega pisatelja Sebastijana Brunnerja v njej hudo biča delovanje Giiinovo v politiki in na verskem polji. Gradivo v knjigi razdeljeno je v 76 poglavij, ka terih 50 obdelava Griiua, 26 pa pl. Bauernfelda. — O •doslednosti pesnika Griina, ki je pisal o kraljih, da vse ¦človeštvo boleha na njih („krank ist die ganze Mensch-heit, an Konigen leidet sie") odgovarja pisatelj Brunner
Doch folgt  dem Zorneswuthen — die komisehe
Cadenz, Der Dichter  dankt  einem  Konig fiir die  siisse
„Excellenz", Er beugt  sich   voli  des Dankes  fiir  den   „Ge-
heimrath" sehr — Als ob er ein Konigsfresser niemals gewesen war!
V slovenskem bi se to reklo prosto tako: Po divji jezi — smešen prišel je skoiL navpik, Pesnik se kralju klanja, ker »tajni je svetnik!" Za „sladko ekscelenco" poln hvale spet stoji Pred kraljem, — kakor nikdar da prej jih hrustal ni! Tako na  drobno in  ojstro   obira Brunner   svojega starega  političnega  in  verskega   nasprotnika  Griina,   ž njim pa še njegovega zvestega pajdaša pl. Bauernfelda, kateremu ne ostane dolžan odgovora ne na eno njegovih slanih in neslanih zabavljic.
Knjiga je  na  prodaj   v katoliški bukvami v Ljubljani in stane 1 gold.
239