OSREDNJA
KNJIŽNIC*
Leto XIV	številka 8	cena 1,46 EUR	29. avgust 2012
Leto XIV	številka 8	cena 1,46 EUR	29. avgust 2012

50. praznik slovenskih hmeljarjev v Braslovčah.....................str. 7
Mladi tekmovali in opozarjali....................................str. 25
YAM AH
Celje - skladišče Per
III 266/2012
Drešinja vas 18
vozen z
B
kategorijo
lil
N 5000029262,8
III
COBISS o
www.promotor.si
Trikolesnik QUADRO 350D
Za gotovino: 6649€
"M / ' a r	— 9 ~r~	galerija still caffe na Slandrovem trgu v Žalcu
I AAAt		Sladoled softy-ice - ker je dober
SINTRANI STREŠNIKI
HORMANN
garažna in industrijska vrata
Garažna vrata leta
Odlična kakovost po neverjetni ceni
NELSKAMP
'rhunska nemška kritina.
ZASTOPA IN PRODAJA:	d.o.o.
Ločica 49 e, Polzela, tel.: 03/ 710 18 50, www.aretta.si
matjciž
Ustvarjamo pozdrave
Garažna sekcijska vrata
M-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016
vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 8,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah:
2375 X 2000 mm, 2375 x 2125 mm,
2500 X 2000 mm, 2500 x 2125 mm.
Generalni uvoznik za vrata Hörmann v Sloveniji:
Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 1 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 www.matjaz.si • info@ma»jaz.si
888 €
950 €
i v Celju, hala D!
Naša Urška prva zlata Slovenka
ki je osvojila zlato na OI za Slovenijo. Poleg zlate judoistke sta »našo« judoistično olimpijsko odpravo dopolnila še dva judoista, Grižana, bronasta olimpijka izpred štirih let Lucija Polavder in Roki Drakšič. Slovensko atletsko postavo pa je zastopala Polzelanka Marina Tomič. S posebnim povabilom olimpijskega komiteja je svoj olimpijski prvenec doživela tudi petnajstletna plavalka Nastja Govejšek iz Griž, ki je bila tudi najmlajša slovenska olimpijka v Londonu. Zlato Urško, Lucijo, Rokija in Nastjo so v noči z 29. na 30. julij na Letališču Jožeta Pučnika pričakali številni navdušeni in ponosni občani, veličastne in prisrčne sprejeme pa so pripravili tudi sokrajani v Galiciji in v Grižah. Spodnjesavinjčani smo imeli v Londonu tudi predstavnika sedme sile, novinarja in komentatorja Petra Kavčiča, ki je mnoge navdušil z zanimivimi komentarji olimpijskih prenosov atletike in gimnastike za našo nacionalno televizijo. Več na str. 8 in 9. L. K., K. R.
V ponedeljek, 3. septembra, bodo vrata v novo šolsko leto ponovno odprle tudi spodnjesavinjske osnovne šole. Letos bodo gotovo najsrečnejši osnovnošolci v Grižah, ki bodo vstopili v novo šolo (uradno jo bodo odprli 6. septembra ob 17. uri v sklopu žalskega občinskega praznika).
Sicer pa bo šolsko leto prineslo nekaj sprememb, med katerimi je tudi ponovna uvedba zimskih počitnic v dveh delih. Jugovzhodna Slovenija, kamor spadajo tudi osnovne šole na našem območju, bo odšla na počitnice prva, med 18. in 22. februarjem, drugi del Slovenije pa v tednu za tem. Tudi 2. januar bo v tem šolskem letu dan rednega pouka. A do takrat je
še nekaj mesecev, naši šolarji, osnovnošolci in tudi srednješolci in malčki v vrtcih pa se morajo najprej navaditi na nov, pravzaprav star ritem življenja, kakor za koga. Za prve šolske dni je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupaj s pristojnimi ministrstvi, Zavodom RS za šolstvo, Policijo, občinskimi svet, Zvezo združenj šoferjev in avtomehanikov, AMZS, s šolami in drugimi ponovno poskrbel za večjo varnost otrok na šolskih poteh. Tako bodo v obdobju do 10. septembra pripravili več preventivnih dejavnosti, najbolj vidne pa bodo gotovo tiste, ki bodo opozarjale na varno pot v šolo. Varno pot torej v šolo in srečno v novem šolskem letu!	L. K.
i so naš nacionalni navdih!
-—!-!—i-i—----_____
«---------------
Dolgo vroče poletje razprtij na političnem parketu in naraščajočih težav nacionalnega gospodarstva, ki vpliva tudi na splošno stanje duha v državi, so brez dvoma rešili naši športniki. Že spet. Vsi slovenski športniki, za katere smo iskreno navijali in držali pesti, sočustvovali ob porazih in spodrsljajih ter se neizmerno veselili uspehov, posebej štirih slovenskih medalj. Ponosni smo na vseh pet spodnjesavinjskih olimpijcev, ki so nas zastopali na največjem športnem spektaklu na svetu. Med njimi najbolj na našo rojakinjo, zlato Galičanko Urško, edino letošnjo slovensko zlato in prvo zlato slovensko olimpijko nasploh. Stoodstotno nam je vsaj za tiste trenutke preusmerila pozornost od tuzemskih problemov. Najprej, ko nas je prikovala za televizijske ekrane, še bolj pa, ko smo jo skupaj z našimi ostalimi športniki množično pričakali ob vrnitvi v domovino. Zastave, cvetje, častni vodni curki, ognjemet, besede iskrenega ponosa, množični vzkliki, pesem, zdravice in slavje do zgodnjih jutranjih ur. Ali ste vse od osamosvojitvenih dejanj, ki so nas resnično združila in naredila ponosne in enotne v skupnem cilju, že videli kakšno bolj temu podobno stanje, kot je tole po slovenskih presežkih na vsakokratnih športnih dogodkih svetovnega formata? Evo, to je nacionalni ponos (pa tudi interes!), če bi se v naslednjih mesecih brez dvoma obetajoče se vroče politične jeseni kdo ponovno spraševal o tem in hotel zlorabiti to besedno zvezo!
In če se vrnemo preprosto k letošnjim olimpijskim presežkom. Še eno železo smo imeli Savinjčani v olimpijskem ognju poleg športnikov. Imeli smo Petra Kavčiča, polovico televizijskega komentatorskega dvojca Kavčič-Stare, ki so mu nekateri komentatorji prisodili celo podobnost z znano dvojico komentatorjev na balkonu znamenitega Muppet Showa, saj sta že zdavnaj presegla naštevanje športnih dejstev, atletske večere pa spremenila v pronicljiva, humorna in prijetna športna in družabna doživetja.
Zato, če že ne ob koncu poletja, pa vsaj ob koncu večinskih dopustniških dni in počitnic, naj poudarim: Kapo dol našim športnim junakom, športnikom in komentatorjem. Ne le zaradi rezultatov. Potrebujemo navdih, ki so nam ga ponudili, saj moramo okrepiti našo nacionalno samozavest. Ampak olimpijske igre so pri koncu, potrebno si bo izmisliti še kaj drugega ...
Za tiste, ki ste ob tem pomislili na kakšne politične zgodbe, navajam besede enega izmed anketiranih Američanov na televiziji ob smrti prvega človeka, ki je stopil na Luno, Neila Armstronga, prejšnji teden: »Majhen korak za človeka, velik korak za človeštvo, je dejal Armstrong ob tem, koje stopil na Luno. Ob njegovi smrti se moramo spomniti njegovega prvega smelega koraka in misli ter se zavedati, da je prvi korak pomemben, a ravno tako je pomembno, da korakamo naprej!« Bliža se naporna jesen, toda če bomo korakali naprej, bomo tudi kam prišli. Navsezadnje tudi naši zlati, srebrni, bronasti in vsakršni junaki vedno gredo naprej, vmes velikokrat padejo, a na koncu svoje napore požlahtnijo.
Korakajmo torej v bližajočo se jesen, ki nam ponuja tudi veliko novega in lepega. Lucija Kolar
Ponovno v šolo
zlate olimpijske medalje.
S posebnim zanimanjem smo pretekle olimpijske igre v Londonu spremljali tudi v naši dolini. Zastopalo nas je namreč kar pet športnikov, med njimi edina slovenska
nosilka zlate medalje Urška Žolnir in najmlajša slovenska udeleženka Nastja Govejšek.
Galičanka Urška ni bila le letošnja edina slovenska nosilka zlata, pač pa tudi prva ženska,
Za Dejana
Pomagajmo Dejanu Grilju, ki je v delovni nesreči izgubil obe roki! Protezi, bion-ski roki, namreč staneta 170 tisoč evrov, za njun nakup pa Dejanu kljub številnim donatorjem in akcijam še vedno manjka 70 tisoč evrov.
Pomagate lahko s poslanim SMS-sporočilom DEJAN 1919 in s tem prispevate en evro. Denar lahko prispevate tudi preko Sklada Ivana Krambergerja. Svojo finančno donacijo pa lahko nakažete tudi na Škofijsko Karitas Celje. D. N.
STILM D.O.O., Šlandrov trg 26, Žalec
Praznik v KS Ponikva pri Žalcu
Prestavitev vodotoka Vršca
S prerezom traku sta novo cesto in pločnik predala namenu žalski župan Janko Kos in predsednik Sveta KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik
V KS Ponikva pri Žalcu so s slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, odprtjem ceste in pločnika ter s športnimi prireditvami obeležili praznik krajevne skupnosti, ki ga praznujejo v spomin na padle rojake v drugi svetovni vojni.
Slavnostna seja je bila v
prostorih gasilskega doma, o aktivnosti v krajevni skupnosti pa je govoril predsednik Šteta KS Ponikva pri Žalcu Srečko Lednik. Poudaril je, da so tu doma pridni ljudje, ki znajo poprijeti za vsako delo. Med pomembnimi pridobitvami je omenil na novo asfalti-
Letošnji dobitniki priznanj in plakete krajevne skupnosti s predsednikom Srečkom Lednikom
Rdeči križ ni bil na dopustu
Med počitnicami so na Območni organizaciji RK Žalec razdelili kar nekaj zalog hrane iz zalog EU in paketov iz sredstev FIHO. Ker pa so potrebe večje, kot je prispelo hrane, so nekaj paketov s hrano tudi dokupili. Ti so bili namenjeni delavcem, ki so izgubili delo v podjetju Garant Polzela, delavcem podjetja KIV Vransko, ki se je prav tako znašlo v težavah, in nekaterim delavcem podjetja CMC, ki živijo v občinah Spodnje Savinjske doline. Poleg paketov s hrano in pralnega praška so vsi delavci iz omenjenih podjetij prejeli tudi hrano iz zalog EU, ki se je de-
lila zadnji julijski teden v skladišču RK v Žalcu in na terenu.
Kot je povedala sekretarka Majda Pilih, so letos prejeli šele prvo pošiljko hrane, pa še te je bistveno manj kot lani, kar je ob vse večjih potrebah težko razumeti. Iz zalog EU so prejeli 5000 1 mleka, 2160 kg riža, 1720 pšeničnega zdroba, 2460 kg moke, 1000 litrov olja in 3800 kg testenin. Kot je povedala Pilihova, je letos predvidena še ena pošiljka hrane iz EU, ki se bo delila proti koncu leta, koliko bo te, pa za zdaj še ne vedo. Vsekakor pa bodo potrebnim pomoči poskušali pomagati tudi do takrat. D. N.
Na podlagi 4. člena Pravilnika o dodelitvi finančne pomoči na področju izobraževanja in mednarodnega sodelovanja (UL RS, št. 94/05)
OBČINA ŽALEC
razpisuje FINANČNO POMOČ ZA leto 2012
Finančna pomoč je enkratna in se lahko dodeli za:
-	dodiplomski in podiplomski študij doma in v tujini,
-	študijsko izpopolnjevanje doma in v tujini,
-	sodelovanje v mednarodnih projektih.
Za študij ali študijsko izpopolnjevanje v državah Evrope znaša finančna pomoč 234,26 EUR. Kandidatom, ki izkazujejo slabši socialno-ekonomski položaj, se prizna dodatek v višini do 50 % osnovne pomoči. Za študij ali študijsko izpopolnjevanje izven Evrope znaša finančna pomoč 351,37 EUR. Kandidatom, ki izkazujejo slabši socialno-ekonomski položaj, se prizna še dodatek do 50 % osnovne pomoči. Finančna pomoč za mednarodne projekte lahko znaša največ 351,37 EUR.
Več informacij o pogojih za pridobitev, potrebnih dokazilih k vlogi in o razpisu v celoti najdete na spletni strani www.zalec.si ali dobite po telefonu 03/713 64 32 (kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje).
Javni razpis je odprt do porabe sredstev, ki so zagotovljena v proračunu Občine Žalec za leto 2012.
Številka: 641-00-0010/2012
OBČINA ŽALEC
rano in razširjeno cesto s pločnikom od cerkve do vrtca, položili so tudi kable za javno razsvetljavo, na gasilskem domu so zamenjali okna, v teh dneh pa v središču kraja urejujejo 23 parkirnih mest. Veliko denarja porabijo za nasipni material za krajevne ceste, zato želijo v prihodnje čim več cest asfaltirati. V nadaljevanju so podelili priznanja in plaketo krajevne skupnosti. Priznanje so prejeli: Martin Jelen za sodelovanje pri razvoju kraja, Silvestra Pečovnik za delo v društvu upokojencev, Planinska sekcija Ponikva ob 10-letnici uspešnega delovanja in Karmen Kos Zidar za uspehe na glasbenem področju. Plaketo pa je prejela Nada Jelen za uspešno delo na turističnem področju in pri razvoju kraja.
Delo krajanov in vodstvo krajevne skupnosti so pohvalili žalski župan Janko Kos, častna krajana Milan Razdevšek in Franc Kos, upokojeni duhovnik Janez Krašovec, ki opravlja pastoralno delo v župniji, ter predsedniki sosednjih krajevnih skupnosti. Slavnostno sejo so s svojim petjem popestrili Moški pevski zbor Ponikva in z igranjem na citre citrarki Karmen in Neli Kos Zidar.
Sledilo je odprtje ceste s pločnikom, pred prerezom traku, ki sta ga opravila žalski župan Janko Kos in predsednik sveta krajevne skupnosti Srečko Lednik, pa je duhovnik Janez Krašovec opravil blagoslov ter vsem zaželel srečno in varno vožnjo. Z druženjem so nadaljevali pri gasilskem domu. T. Tavčar
Občina Žalec bo zaradi prestavitve dela magistralnega plinovoda, ki je del izgradnje komunalne infrastrukture v Poslovni coni Arnovski gozd II, financirala tudi prestavitev dela vodotoka Vršca (faza I) na lokaciji Arnovskega gozda, in sicer med poslovnima conama Arnovski gozd I in II. Pogodbena vrednost del, ki naj bi jih končali septembra, znaša
197.000	evrov.
Prestavitev, ki jo izvaja podjetje Radok, poteka na dolžini 370 m, širina dna nove struge znaša 2 m in bo, po projektantskih izračunih, zagotavljala pretočnost 100-letnih vod s polmetrsko varnostno višino. Peta brežine vodotoka je do polovice obložena s kamenjem, v zgornjem delu pa je
Med prestavitvijo dela vodotoka
zemeljski nasip s krono širine 3 m. S prestavitvijo dela vodotoka bodo omogočili prestavitev dela magistralnega plinovoda na enakem odseku, ki ga bo prav tako financirala žalska občina. Z deli pri prestavitvi plinovoda bodo
pričeli predvidoma jeseni letos. Tako bodo lahko začeli z izgradnjo komunalne infrastrukture v Poslovni coni Arnovski gozd II in nato z gradnjo poslovnih objektov zainteresiranih gospodarskih subjektov.	T. T.
Ob prazniku več prireditev
V KS Levec, ustanovljeni leta 1999 in najmlajši v žalski občini, so od 17. do 25. avgusta v okviru krajevnega praznika pripravili vrsto prireditev. Prva od štirinajstih je bila slavnostna seja sveta, na kateri je zbranim spregovoril predsednik Rafael Hrustel, ki je poudaril, da ne morejo narediti vsega, kar bi želeli, v teku pa je sanacija tretjega dela protipoplavnega nasipa, zgradili so nov betonski most čez Strugo in posuli z gramozom nekaj poljskih cest. Za druga dela je zmanjkalo denarja. V imenu Občine Žalec je zbrane pozdravil podžupan Ivan Jelen, nato pa so prisluhnili kulturnemu programu.
Sledilo je odprtje razstave starih fotografij, ki sta jo uredili Veronika Dobnik in Tanja Pilih. Razstavljenih je
bilo okoli 150 fotografij, ki so prikazale utrip kraja v zadnjih desetletjih. Razpisali so tudi natečaj za najlepšo fotografijo Levca, nanj pa je prispelo deset fotografij; najboljši sta bili fotografiji avtorjev Janija Lupšeta in Žive Dobnik.
V okviru praznika je KO RK poskrbela za merjenje holesterola, krvnega tlaka in sladkorja, na zelenici nasproti Mercatorja so pripravili likovno delavnico za najmlajše, na letališču pa je potekalo gasilsko tekmovanje, na katerem je pri ženskih desetinah zmagala ekipa PGD Braslovče, pri članih pa desetina PGD Andraž nad Polzelo. Pripravili so tudi tradicionalno golaži-jado, najboljši golaž sta skuhala Anica in Andrej Ivanek,
športne igre otrok in krajanov, srečanje s pogostitvijo najstarejših, kolesarjenje ter v soboto ribičijado in druženje krajanov.	T. Tavčar
Zmagovalca v kuhanju golaža - Anica in Andrej Ivanek
Na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Žalec (UL RS, št. 90/07, 55/10)
OBČINA ŽALEC
razpisuje 7 (SEDEM) štipendij za študijsko leto 2012/2013
za dijake in študente kot pomoč pri njihovem študiju:
-	2 štipendiji za deficitarne poklice,
-	3 štipendije za nadarjene,
-	2 štipendiji za študij v tujini.
Celoten razpis skupaj s pogoji za pridobitev štipendije, višino štipendije za dijake in študente, načinom prijave in drugimi informacijami je objavljen na spletni strani www. zalec.si, kjer je na voljo tudi obrazec "Vloga za pridobitev štipendije". Tega lahko dobite tudi na Občini Žalec, Urad za negospodarske javne službe, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba št. 36, ali na spletni strani Občine Žalec (www.zalec.si). Dodatna pojasnila glede razpisa štipendij lahko dobite po telefonu 03/713 64 32, kontaktna oseba Matej Pinter, višji svetovalec za vzgojo in izobraževanje.
Vloga za štipendije mora biti oddana najkasneje do 5. oktobra 2012 do 10. ure (sprejemna pisarna - vložišče občine).
Številka: 641-00-0011/2012	OBČINA ŽALEC
Na podlagi Odloka o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni list RS, št. 55/10) v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04,120/06 - odi. US in 17/08) in 36. členom Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 43/00, 37/01,25/02, 5/03, 29/03,134/04,16/05, 94/05 in 23/06) Občinska uprava OBČINE ŽALEC objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, in sicer ukrepov varstva divjadi in biomeliorativnih ukrepov v posameznih loviščih, katerih lovna površina leži na območju žalske občine.
Višina sredstev je 1.089,22 EUR.
Razpis je v celoti objavljen na spletni strani www.zalec.si, kjer je na voljo tudi razpisna dokumentacija. Prijavni obrazec in dodatne informacije lahko dobite tudi na sedežu Občine Žalec, Savinjske čete 5, Urad za prostor in gospodarstvo (Tilka Potočnik, tel. 03/713 64 36, e-pošta: tilka.potocnik@zalec.si).
Vlagatelji morajo vloge oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko na naslov: Občina Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, in sicer najkasneje do vključno 21. septembra 2012 (velja datum poštnega žiga). Odpiranje vlog bo dne 24. septembra 2012 v prostorih Občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec. Odpiranje vlog ni javno.
Datum: 1. 8. 2012	ŽUPAN OBČINE ŽALEC
Številka: 320-01 -0082/2012	Janko Kos
OBČINA ŽALEC
avgust 2012
3
V Grižah letos posebej svečano
Za praznik nova šola
Najperspektivnejši športniki iz KS Griže (na posnetku manjka Mihael Zgank)
Letošnje praznovanje praznika KS Griže, 24. avgusta, so in bodo od 11. avgusta do 15. septembra zaznamovale številne prireditve. Proslava ob prazniku KS Griže s predstavitvijo mladih športnikov je bila prejšnji četrtek zvečer v Letnem gledališču Limberk.
O preteklem delu in o načrtih za prihodnje je zbranim spregovoril predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb in poudaril, da so zastavljene cilje uresničevali v prednostnem zaporedju. Tako so nadaljevali z izgradnjo pločnika od Zabukovi-ce proti Grižam, asfaltirali odseke ceste v Zagrebenu in ceste v spodnjih Grižah.
Skupaj z Občino Žalec so uredili pločnik v predelu pokopališča in odkupili 1000 kvadratnih metrov zemljišča za potrebe parkirišča v neposredni bližini šole in pokopališča. V tem obdobju je Agencija RS za okolje, ki skrbi za porečje vodotoka Savinje, sanirala najbolj kritične predele Artišnice, za kar je namenila 360 tisoč evrov. Uredili so prireditveni prostor Letnega gledališka Limberk, pri tem pa je bilo opravljenih 500 ur prostovoljnega dela. Pod pokroviteljstvom Občine Žalec so v zadnjem letu dokončali primarni kanalizacijski vod, sledi pa začetek del za sekundarne priključke. Med
največjimi pridobitvami je dokončana težko pričakovana nova OŠ Griže z vrtcem in telovadnico. Leto 2012 pa si bodo zapomnili po dolgem in vročem poletju in olimpijskih igrah v Londonu, kjer so slovenske barve zastopali trije njihovi olimpijci: Lucija Polavder, Roki Drakšič in Nastja Govejšek.
Načrt dela KS Griže je v obdobju do naslednjega praznika kar obsežen. Asfaltirali bi radi še drugi odsek ceste v Zagrebenu, nadaljevali z gradnjo pločnika od Zabu-kovice proti Grižam, pripravili bi radi vse pogoje za ureditev ceste Verdnik-Mi-gojnice ter ceste proti Oster-vuhu. Z Občino Žalec in JKP želijo urediti javno vodovodno omrežje v zaselkih Za-bukovica in Pongrac, skrbeli bodo za boljšo promocijo Letnega gledališča Limberk, gasilcem pa bi radi pomagali pri nadaljevanju Izgradnje gasilskega doma.
Voditeljica proslave Danica Vončina Veligovšek je v nadaljevanju predstavila poleg letošnjih treh olimpijcev tudi druge posameznike, ki se uveljavljajo na svoji športni poti in dosegajo v svojih športnih disciplinah vrhunske rezultate. To so Katja Vodeb, Jona Basle, Lina Pušnik, Sara Vombek, Mihael Žgank ter Henrik in Leonardo Ver-gilas. Tem športnikom in vsem trem olimpijcem so podelili denarne nagrade. Zbrane je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos, ki ni skrival veselja nad uspehi in delom v KS Griže. Slovesnost so s kulturnim programom obogatili Godba Zabukovi-ca, Ubrane strune, Folklorna skupina OŠ Griže in humoristka Olga Markovič.
V	okviru krajevnega praznika so med tednom pripravili meddruštveno tekmovanje upokojencev, 36. hitrostno tekmovanje za prehodni pokal PGD Zabukovi-ca, festival akustične glasbe in šahovski turnir.
V	soboto so pripravili pohod po spominskih obeležjih, ki se ga je udeležilo 80 pohodnikov. V nedeljo je bil
17.	praznik župnije, v okviru katerega so blagoslovili glavni oltar pri cerkvi svete Neže v Libojah, v Letnem gledališču Limberk pa je potekalo srečanje harmonikarskih skupin Slovenije. Jutri bo za Griže gotovo eden izmed najpomembnejših dni, saj bodo odprli novo OŠ Griže, kjer se bosta simbolično na najlepši način »srečala« praznik KS Griže in žalski občinski praznik. T. Tavčar
8 03/712 12 80
El zkst.utrip@siol.net
S prerezom traku so cesto v spodnjih Grižah predali namenu predsednik Sveta KS Griže Marjan Vodeb in krajana Dani Kisovar in Mojmir Šlatau
6. september
PRAZNIK OBČINE ŽALEC
v spomin na II. slovenski tabor leta 1868
Letos bo praznovanje še posebej slovesno. Slavnostno sejo Občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj bomo združili
z odprtjem
sodobno urejene osnovne šole in vrtca v Grižah
v četrtek, 6. septembra 2012, ob 17. uri.
S svečanim nagovorom bo prireditev počastil predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

Praznujmo skupaj!
Po prireditvi vabljeni na družabno srečanje v letno gledališče Limberk.
V primem dežja srečanja v Limberku ne bo.
Osnovnošolci OŠ Griže bodo novo šolsko leto po dveh šolskih letih gostovanja v Žalcu vendarle začeli v novi šoli. Nove prostore pa bodo dobili tudi malčki v vrtcu. Eno največjih investicij Občine Žalec, vredno nekaj več kot 6,9 milijona evrov, bodo uradno predali namenu na dan praznika Občine Žalec,
6.	septembra, ob 17. uri ob prisotnosti predsednika države dr. Danila Turka in pristojnega ministra dr. Žige Turka.
Celoten objekt, ki je precej spremenil tudi podobo Griž, se razteza na nekaj več kot 5.100 kvadratnih metrih, od tega zavzema šola skoraj 3.300 kvadratnih metrov, prostori za šport (telovadnica z dvema vadbenima prostoroma in plesni studio) dobrih 1.365 m2 in vrtec skoraj 365 m2. V šoli je 17 učilnic (med njimi tudi specialne) in dve mali učilnici, deset kabinetov, knjižnica, multimedijska učilnica in tudi vsi pomožni prostori. Izven šole sta igrišče za športne dejavnosti
Sodobno urejena šola že pričakuje šolarje, vrtec pa malčke, dajo krstijo v novem šolskem letu
in otroško igrišče za prvo triado. Vrtec ima štiri igralnice in zunanje igrišče. Novi prostori bodo v osnovi sicer namenjeni procesom šolske in predšolske vzgoje in izobraževanja, nova telovadnica pa bo na razpolago tudi ostalim občanom za kulturne in zabavne prireditve.
Skoraj 74 odstotkov te milijonske investicije, ki ima že od marca tudi uporabno dovoljenje, pokriva Občina Žalec, 23 odstotkov Ministrstvo za izobraže-
vanje, znanost, kulturo in šport ter 3,6 odstotka Služba Vlade RS za lokalno samoupravo. Ker gre za največjo investicijo občine v zadnjih letih in ker se je nekako srečno iztekla, kljub temu da se je v sklepni fazi izvajalcu investicije, celjskemu CMC-ju (dela je opravljal z 22 podizvajalci), že nakazoval stečaj, je letošnji občinski praznik, 6. september, ko bodo odprtje združili s slavnostno sejo občinskega sveta, gotovo dodaten razlog za veselje. L. K.
Nov prometni red v mestu
Policisti in mestni redarji so čez poletje opozarjali, zdaj pa že kaznujejo
V začetku poletja je mnoge Žalčane, ki se vozijo skozi mesto tako rekoč »na pamet«, presenetil nov prometni red. Na začetku so redarji in policija le opozarjali kršitelje, zdaj pa tudi že kaznujejo.
Kot so pojasnili na Občini Žalec, je bila nova prometna ureditev vpeljana na podlagi prometne študije mesta Žalec in projekta preureditve poteka prometa na nekaterih ulicah v Žalcu. Tako je bil vpeljan enosmerni promet v ulici Savinjske čete iz Žalca proti Grižam in hkrati prepovedan promet iz smeri Griž v staro mestno jedro. Dovoljen je dostop do parkirišč nasproti cerkve. S tem so želeli zmanjšati prometni nered na križišču v osrednjem delu Šlandrovega trga. V ulici Ivanjke Uranjek pa so vpeljali enosmerni promet od železniške postaje proti Šlandrovem trgu. Hkrati so spremenili oz. ukinili parkirna mesta v Hmeljarski ulici, s čimer naj bi omogočili bolj tekoč krožni promet. Na začetku Trubarjeve ulice so zaprli vstop v vzporedno ulico, v ulico je mogoče zapeljati le na južnem delu.
»Zaradi navad voznikov smo imeli veliko težav z uveljavljanjem novega prometnega režima, zato smo poleg
rednega nadzora z redarsko službo in policijo izvedli tudi nekatere dodatne ukrepe za
Junija so v Žalcu končno porušili starejšo hišo v Mestnem parku, ki je zadnja leta ponujala zatočišče narkomanom, alkoholikom in brezdomcem, poznano kot Želva. Na Občini Žalec so povedali, da bodo sedaj obnovili park, ki zaradi Želve ni bil ravno priljubljena točka Žalčanov.
Jeseni bodo na predlog strokovne ekipe odstranili neprimerno drevje. Gre predvsem za osem manjših dreves, ki nimajo ustreznih pogojev za rast ali so
boljšo obveščenost voznikov. Po izvedbi teh ukrepov (dodatne opozorilne table, dodatna talna signalizacija) smo prepričani, da vozniki označene spremembe lahko opazijo, in smo predlagali dosledno kaznovanje voznikov, ki oznake in nov prometni režim kršijo. Ob spremljanju prometa smo ugotovili tudi potrebo po spremembi prometnega režima v Pečnikovi ulici, zato skupaj z MS Žalec pripravljamo tudi ukinitev parkirnih mest in označbo enosmernega voznega pasu ter pasov za pešce,« so sporočili z Občine Žalec. L. K.
v slabem zdravstvenem stanju. Obrezali bodo neurejene krošnje in suhe veje na preostalem drevju. Za obnovo parka v celoti pa bodo pripravili projektno nalogo z ureditvijo poti, gredic, novih zasaditev in opreme, v katero se lahko s predlogi ali željami vključijo tudi občani. Na mestu odstranjene hiše bodo posadili dodatna drevesa, za nekatera večja drevesa (lipo, platano) pa bodo pripravili predlog za zavarovanje. Žalčani bodo torej spet dobili svoj »stari« park. L. K.
Mestni park spet Zalčanom
Nadaljujejo z obnovo vrtca
Energetska sanacija objektov
Novi prostori preboldskega TlC-a
Zadnjo junijsko soboto je v Velenju v okviru Evropske prestolnice kulture potekalo
5.	mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju »Slovenija 2012«. Na tekmovanju je nastopilo sedem pihalnih orkestrov in več kot 700 godbenikov. Pihalni orkester Prebold si je pod vodstvom Marka Repnika priigral zlato plaketo.
Mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov, na katerem so poleg preboldskega sodelovali tudi orkestri iz Šoštanja, Radelj
ob Dravi, Sevnice, Tržiča ter iz Estonije, Avstrije in s Hrvaške, je potekalo v soorganizaciji Mestne občine Velenje, velenjske glasbene šole in Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Poleg tekmovanja v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje so v središču mesta pripravili spremljevalni program. V njem so se poleg mažoretk in pihalnih orkestrov zvrstili Big Band Musikschule St. Stefan im Rosental iz Avstrije, Tamburaški orkester KUD Gaj Zagreb in Akademik Big Bang iz Rusije.
V tekmovalnem delu je vsak izmed pihalnih orkestrov izvedel dve skladbi slovenskega skladatelja, skladbo države, od koder prihaja, in skladbo po lastni izbiri. Na tekmovanje so se uvrstili orkestri, ki jih je na osnovi prijave, poslanih tonskih posnetkov ter preteklih uspehov, izbrala komisija tekmovanja. Preboldski pihalni orkester je pripravil odličen tekmovalni nastop in prejel zlato plaketo, kar je še en dokaz njihovega kakovostnega igranja, ki temelji na več kot 80-letni tradiciji. D. N.
Moški pevski zbor Polzela - 60 let
Kljub dopustom so se svetniki Občine Vransko sredi julija sestali na 10. redni seji občinskega sveta. Dnevni red je imel 13 točk.
Najprej so se svetniki seznanili s poročili o lanskem poslovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je Občina Vransko. Poleg gradiva so od sedmih zavodov na sami seji poročila pojasnili ravnatelj žalske glasbene šole Gorazd Kozmus, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Jolanda Železnik in direktor žalskega zdravstvenega doma Marjan Golob. Od vseh spodnjesavinjskih občin delujejo vse ambulante v okviru javnega zavoda samo še na Vranskem, že dolgo pa si želijo pridobiti tudi fizioterapevtko, poleg zasebnice, ki zdaj deluje v Našem domu.
Brez pripomb so svetniki v drugem branju potrdili odlok o turističnem vodenju na območju Spodnje Savinjske doline pa tudi predlog odloka
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za razširitev območja poslovne cone Čeplje. S tem so omogočili že dve leti načrtovano investicijo podjetja Gomark v nove proizvodne in skladiščne prostore. Prav zaradi tega odloka je bila seja sklicana sredi julija, da bi investitor po končno prejetem soglasju agencije za okolje lahko čim prej zaprosil za gradbeno dovoljenje in začel z gradnjo.
Svetniki so na poletni seji potrdili tudi zaključni račun proračuna Občine Vransko za leto 2011. Z decembrskim rebalansom proračuna so precej znižali tako prihodke kot odhodke, a je bila realizacija še nekoliko nižja, čeprav so bili prihodki (nekaj manj kot 3,2 milijona evrov) kljub temu višji od odhodkov (dobre 3 milijone). Kot je povedal župan Franc Sušnik* obstaja bojazen, da se bo ta trend nižanja prihodkov še nadaljeval, posebej pa je v odgovoru na ugotovitev nadzornega odbora izpostavil, da
je Občina Vransko leto 2011 zaključila 1,3 milijona zapadlih neplačanih obveznosti, da pa gre v tem primeru predvsem za neporavnane pogodbene obveznosti iz državnega proračuna, denar pa je bil nakazan v začetku letošnjega leta.
V skladu z zakonom o uravnoteženju javnih financ so svetniki s potrditvijo sprememb ustreznega pravilnika znižali višino sejnin in drugih prejemkov funkcionarjev in članov delovnih teles občinskega sveta, obravnavali pa so tudi več pre-moženjsko-pravnih zadev. Glede pritožbe Slavke Maček, ker je župan ustavil postopek prodaje zemljišča v k. o. Vransko, je župan svetnikom pojasnil razloge za tak sklep. Možnost ustavitve je omogočal že sam razpis, je povedal, za medije pa zadeve ni hotel komentirati, saj je po lastnih besedah zaradi tega primera že drugič v pred-kazenskem postopku. Naslednja redna seja bo po napovedi župana septembra.	K. R.
TIC na novi lokaciji
Zlato Pihalnemu orkestru Prebold
na prvo nedeljo v mesecu, tako imenovano moško nedeljo, je bilo uvedeno kmalu po koncu druge svetovne vojne. Prvi zborovodja je bil organist in zborovodja Jože Kač, ki je leta 1952 povabil mlade fante k cerkvenemu moškemu pevskemu zboru. Njegova skrb je bila, da je moški pevski zbor prepeval vsako prvo nedeljo pri jutranji maši, kasneje pa tudi ob pogrebih. Zbor je vodil dvajset let, vse do smrti, nato pa so za štiri leta utihnile orgle, zamenjala jih je piščal. V tistem času je pevce prevzel Ivi Florjane, ki je študiral v Ljubljani. Za orgle pa je leta 1976 sedla Mija Novak in odtlej vse do danes vodi zbor, za kar so ji pevci zelo hvaležni. Pevcem in zborovodkinji se je zahvalil tudi domači župnik Jože Kovačec. T. T.
Takoj po soglasju ARSO seja
Preboldski turistični informativni center (TIC) od julija dalje deluje v novih prostorih v Dolenji vasi.
Kar nekaj let je deloval v prostorih preboldske graščine, kjer je bila na ogled tudi muzejska zbirka Prebold skozi čas in zasebna zbirka Tito, JNA in I. svetovna vojna. Zaradi denacionalizacije graščine in nerešenih razmerij med občino in lastniki pa je občina poiskala drugo lokacijo v Dolenji vasi, na nekdanji domačiji Režaj, kamor naj bi premestili
Med podpisom pogodbe
V Občini Prebold nadaljujejo s projektom Rekonstrukcija in dozidava vrtca in knjižnice Prebold II. faza. Pogodbo z izvajalci so na osnovi razpisa in izbire podpisali v začetku prejšnjega meseca.
V imenu občine je pogodbo podpisal župan Vinko Debelek, v imenu izvajalcev pa direktor podjetja NGD iz Ljubljane Matej Pančur, po pooblastilu direktorja predstavnik podjetja Sortima iz
Maribora Borut Ramšak, direktor podjetja Veltrag Lat-kova vas Boštjan Veber in v imenu podjetja Navor iz Celja, ki bo nadziralo izvajanje del, Nataša Rovan Gračner. Pred podpisom pogodbe je župan predstavil dosedanje delo v okviru omenjenega projekta in dela, ki jih zajema tokratna pogodba. Vrednost vseh del je več kot 550.000 evrov. Investicija zajema rekonstrukcijo vseh enot obstoječega vrtca oziroma traktov A, B in C, zamenjavo strehe, stavbnega pohištva, inštalacij ... in vsa druga dela. Z deli naj bi delno končali že v teh dneh do začetka šolskega leta, ko bo vrtec spet polno zaseden.	D. N.
Moški pevski zbor Polzela je slavil 60-letnico prepevanja pri bogoslužju. Na praznik farne zavetnice sv. Marjete Antiohij-
ske so se pri večerni maši s pesmijo zahvalili za to častitljivo obletnico.
Prepevanje pri bogoslužju
Cerkveni moški pevski zbor z zborovodkinjo Mijo Novak
V minulih dneh so delavci Remonta iz Celja končali z deli na pročelju novega dela doma upokojencev ter izolacijo dela podstrešja in zamenjavo stavbnega pohištva v graščini Šenek, ki je del Doma upokojencev Polzela.
Vrednost celotne investicije je okrog 400 tisoč evrov. Stroški omenjenih del bodo delno financirani s sredstvi Evropske unije. Krajša slovesnost ob koncu del bo jutri, torej v četrtek.	T. T.
Zamenjava stavbnega pohištva v graščini
tudi muzejsko zbirko Prebold skozi čas, medtem ko je zasebna zbirka Tito, JNA in I. svetovna vojna že našla svoj prostor v nekdanji preboldski knjižnici. Že lani sredi leta so se iz graščine izselili tudi preboldski jamarji, ki so si svoje prostore uredili v stavbi nekdanjega kampa pri bazenu.
V novih prostorih TlC-a, ki se lepo umešča v prostor ob reki Bolski, niso na voljo le prospekti, informacije in drugo gradivo, ampak tudi razni spominki. Posebnost je tudi
prodaja novega savinjskega piva Kukec, ki je zvarjeno po receptu nekdanjega savinjskega hmeljarja in pivovarja v Pivovarni Laško in so ga letos dali na trg v žalskem ZKŠT--ju. Za delovanje TlC-a skrbijo študentje, ki so na počitniškem delu, in delavci občinske uprave. Kot pravijo, pa so tudi letos v zadregi, kam pošiljati goste, ki povprašujejo po gostinski ponudbi s hrano, saj v občini ni nobenega lokala, kjer bi ponujali tovrstne usluge brez predhodnega naročila. D. N.
GLASBENA ŠOLA 4 .MLINAR f
VPISUJE V TEČAJ:
HARMONIKA, SYNTHESIZER, KITARA, SOLOPETJE,...
Celje, Šentjur, Vojnik, Žalec
INFO: 041 / 835 787 WWW.TICO-TICO.SI
Pritožba na vlado
Sodelovanje je nujno
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, pričetem na zahtevo Vlade RS marca lani, na seji v začetku julija letos odločilo, da se Odlok o prostorskem redu Občine Braslovče, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 46/11, odpravi v delu, ki se nanaša na širitev poselitvenega območja in na spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč oziroma na 338 parcelah. Za 95 parcel so ustavni sodniki postopek za oceno ustavnosti ustavili.
V obrazložitvi odločbe je Ustavno sodišče zapisalo, da ni utemeljena trditev občine, da je prostorski red takratni minister za prostor (Janez Podobnik) potrdil s tem, ker v zakonsko predvidenem roku ni odločil s sklepom. Prav tako ni utemeljena trditev, da mnenji ministrstva za okolje in prostor ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nista zavezujoči. Po mnenju ustavnih sodnikov je občina v neusklajenem delu prostorskega reda načrtovala prostorske ureditve na območju najboljših kmetijskih zemljišč in zunaj območja poselitve, kar je v neskladju s 5. in 6. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-1) in tako je odlok v neskladju s tretjim odstavkom 153. člena ustave. »Prav dosledna uporaba zakonodaje je ključnega pomena za uveljavitev javnega interesa in s tem trajnostnega prostorskega razvoja, da se doseže racionalna raba prostora,« je zapisano v odločbi Ustavnega sodišča.
Kot je povedal župan Občine Braslovče Branimir Stro-janšek, je občina po podrobni proučitvi odločbe Ustavnega sodišča na Vlado RS vložila pritožbo, in sicer zaradi po njenem mnenju zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega predpisa: »Pritožbo na Vlado RS je občina vložila zoper točko 2 sklepa RS, bivšega ministra za okolje in prostor, št. 350-17-13/2005/15 in 350-18-2/2005/14 z dne 11. 12. 2007. S citiranim sklepom je takratni minister pogojno potrdil prostorski red, vendar izdani sklep ni imel pravnega pouka, zato je občina upoštevala, da je minister prostorski red potrdil. Ker pa se je Ustavno sodišče nasprotno postavilo na stališče, da bivši minister ni potrdil prostorskega reda in ker izpodbijani sklep ni imel pravnega pouka, na podlagi katerega bi občina lahko vložila pritožbo, posledice pogojno izdanega sklepa ne morejo biti na škodo Občine Braslovče,« pravijo v Braslovčah.
»Poudarjamo, da je občina že v postopku sprejemanja prostorskega reda najprej
naročila strokovne podlage pri zunanjem izvajalcu, ki so bile posredovane pristojnima ministrstvoma, vendar nanje ni bilo pripomb. Prav tako je občina upoštevala večino drugih pripomb, ki sta jih imeli kmetijsko' in prostorsko ministrstvo. Občina je pri pripravi aktov izhajala tudi iz načelne porazdelitve območij (ob jezerih je opredelila območje kot turistično in rekreativno; ob avtocesti in regionalni cesti obrtno cono; neposredno ob šoli območje za športnorekreacijske dejavnosti). S spremembami občina ni posegala niti na I. območje kmetijskih zemljišč. Pred kratkim sta si »sporni« območji neposredno ogledala aktualna minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav ter minister za kmetijstvo in prostor Franc Bogovič in bila šokirana nad zapletom, do katerega je prišlo zaradi administrativnega reševanja na podlagi neažurnega stanja. Občina v pritožbi predlaga, da jo Vlada RS povabi na sejo, na kateri bo obravnavala pritožbo, še prej pa predlaga ponoven terenski
Policija in Pošta Slovenije sta na celjski policijski upravi pripravili skupno tiskovno konferenco. Predstavili sta uspešno zaključene preiskave letošnjih ropov pošt v Jurklo-štru, na Polzeli in Ravnah na Koroškem ter varnostne ukrepe za preprečevanje ropov.
Število poštnih ropov se je v Sloveniji zelo povečalo leta 2010, ko jih je bilo 27, lani 17 in v prvi polovici letošnjega leta že
14.	Ropi pošt maja v Jurkloštru, junija na Polzeli in v Ravnah na Koroškem, pri katerih je šlo za manjše vsote denarja, so preiskani, osumljenci pa so domačini, je povedal vodja Sektorja kriminalistične policije PU Celje Damijan Turk. Ropa polzelske pošte 27. junija je osumljen 34-letni Polzelan, ki je zamaskiran grozil poštni uslužbenki in iz dveh predalov ukradel nekaj več kot štiri tisoč evrov. Zunaj je hotel pobegniti s poštarskim mopedom, ker pa ga ni mogel spraviti v tek, je zbežal peš in pozneje pot nadaljeval z ukradenim kolesom. Policisti so osumljenca izsledili
ogled vseh »spornih« parcel s strani nepristranske vladne komisije,« je povedal župan Branimir Strojanšek.
In kako bo v zvezi z razveljavitvijo dela občinskega odloka o prostorskem redu ravnala Upravna enota Žalec? V. d. načelnika Melanija Žvi-kart je povedala: »Odločba Ustavnega sodišča, s katero je sodišče odpravilo del Odloka o prostorskem redu Občine Braslovče, omogoča Upravni enoti Žalec, da zaključi prekinjene upravne postopke. Investitorji lahko vložijo zahtevke za graditev na zemljiščih, za katera je ustavno sodišče ugotovilo, da so namenjena graditvi. V odločbi je zapisano, da ima vsakdo, komur so nastale škodljive posledice s posamičnim aktom, ki je bil izdan na podlagi odpravljenega predpisa, pravico zahtevati spremembo ali odpravo posamičnega akta pri organu, ki ga je izdal. Upravljavec prostora, Občina Braslovče, pa ima vse možnosti, da prične postopek sprememb delno razveljavljenega odloka za zemljišča iz 1. točke odločbe Ustavnega sodišča.«	K. R. in T. T.
na podlagi informacij in zasegli oblačila in orožje, ki ga je osumljeni uporabil pri ropu. Večino denarja je že zapravil, največ za poplačilo dolgov, so med drugim ugotovili policisti. Preiskovalna sodnica gaje po zaslišanju izpustila na prostost.
Aleš Kegljevič iz uprave kriminalistične policije je povedal, da policija v dveh letih beleži predvsem trend izvrševanja ropov v skupinah dveh do štirih oseb, od katerih večina storilcev pripada t. i. skupini specialnih povratnikov premoženjskih kaznivih dejanj, ki so bili v preteklosti že obravnavani za podobna kazniva dejanja. Dodal je, da se v zadnjih dveh letih na območju Slovenije srečujejo s storilci kaznivih dejanj ropov, ki prihajajo v Slovenijo izvrševat oborožene rope iz sosednjih držav, predvsem iz Bosne in Hercegovine, Črne gore in Srbije. "Prav v teh primerih ugotavljamo, da omenjene skupine storilcev ne izvršujejo ropov samo na območju Slovenije, temveč v intervalih izvršujejo kazniva dejanja
Z avgustom je vajeti polzel-skega Zavoda za kulturo, turizem in šport prevzela Klavdija Tomažič. Začetke svojega novega izziva je delila tudi z našim časopisom.
Česa se boste (ali ste se že) lotili najprej?
»O vsebini dela sem začela razmišljati, še preden sem uradno zasedla novo delovno mesto, torej takoj po izboru na javnem razpisu, tako da sem pravzaprav lahko »na polno« začela s prvim delovnim dnem. Aktivno smo pristopili k pripravi abonmajev za sezono 2012/2013. Tako bomo na Polzeli organizirali otroški ter gledališko-glasbeni abonma. Otroški abonma bo večinoma obarvan lutkovno, popestrili ga bomo z glasbo in igranimi nastopi. Odločili smo se, da bomo tudi gledališke uprizoritve obogatili s prijetnimi melodijami od blizu in malo dlje. Na Gradu Komenda bomo organizirali praznovanje otroških rojstnih dni, poskrbeli za redno telesno aktivnost odraslih in otrok, za sproščanje ob terapijah z gongi, organizirali aktivnosti med šolskimi počitnicami, pripravili delavnice ... V sklopu prireditev ob občinskem prazniku Občine Polzela bomo poskrbeli, da bo jesen športno, turistično in kulturno obarvana /.../«
ropov tudi v domačem okolju in na območju drugih držav članic Evropske unije," je povedal Kegljevič. Preiskovanje ropov in prijetje storilcev neposredno po storitvi ropa je v veliki meri odvisno od prvih informacij, ki jih policija pridobi od oškodovancev in prič.
Mitja Štampfer, direktor področja korporativne varnosti in nadzora Pošte Slovenije, je poudaril zelo dobro sodelovanje med Policijo in Pošto Slovenije ne le pri preiskovanju ropov, ampak tudi pri preventivi. Pošta Slovenije ima 556 poštnih poslovalnic, vse od tragičnega ropa pošte na Kresnicah, kjer je bila ubita poštna delavka, pa so zaključili s projektom izgradnje sistema video nadzora na 150-ih poštnih poslovalnicah, s čimer bodo nadaljevali, dokler ne bodo z varnostnim sistemom opremljene vse pošte. Zaključili so tudi s projektom mehanske nadgradnje na 144-ih poštnih poslovalnicah, ki so po njihovi oceni najbolj ogrožene. Julija so zaključili z namestitvijo dimnih denarnih pasti na 270-ih poštnih poslovalnicah. Za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja so lani v Pošti Slovenije namenili 2,5 milijona evrov, prav toliko jih bodo tudi letos. Te dni je začel delovati nadzorni center Pošte Slovenije, s katerim bodo povezane vse poslovalnice, v prihodnje pa tudi vsa poštna vozila, ob tem pa bodo zmanjšali tudi notranjo kriminaliteto, pred katero si prav tako ne zatiskajo oči, je povedal Mitja Štampfer.	K. R.
Glede na to, da je vaš zavod na Polzeli mlada institucija, vi pa prva direktorica s polnimi pooblastili, je najbrž za vas to posebna odgovornost? Kakšna je vaša vizija razvoja tega zavoda?
»Seveda je odgovornost precejšnja, vendar sem prepričana, da mi bo to z dobrim timom uspelo. S sodelavko se zavedava, da gradiva temelje zavoda, tehnično nam pri tem pomagata še dva sodelavca. Pot do zastavljenih ciljev bo raznolika, vendar verjamem, da nam bo skupaj s sodelovanjem interesov zasebnega, civilnega in javnega sektorja ter gospodarstva to uspelo. Polzela si s svojo kulturno bogato dediščino zgodovine, povezano z ostalimi turističnimi znamenitostmi občine in širše, ter z naravnimi danostmi zasluži boljšo prepoznavnost. Pri snovanju programa sem tako izhajala iz predpostavke, da se zagotovi raznolika in kakovostna ponudba vsebin z vseh treh področij (kulture, turizma in športa) z medsebojnim povezovanjem in s prepletanjem. Tako bomo organizirali in soorganizirali prireditve z društvi, organizirali razstave, festivale, izdelali predstavitveni film o Polzeli, sodelovali z osnovno šolo, vrtcem, glasbeno šolo, knjižnico, poskrbeli bomo za turistično promocijo, opravljali informacijsko turistične dejavnosti, tržili celovito turistično ponudbo, objavljali natečaje, ozaveščali in spodbujali lokalno prebivalstvo k pozitivnemu odnosu do turistov in turizma, spremljali in analizirali učinke: obiskanost prireditev, znamenitosti, razdelitve promocijskega materiala, sodelovanja z društvi... Dela si seveda ne znam predstavljati brez sodelovanja turističnega gospodarstva v občini in širše (sorodni zavodi Spodnje Savinjske doline, turistične agencije, zdravilišča, Razvojna agencija Savinja...).«
Najbrž ste se že srečali s pol-zelskim županom in občinsko upravo? Kakšno je bilo to srečanje in kako ste zastavili sodelovanje z občino?
»Opravili smo že uvodne razgovore glede sodelovanja. Sicer pa so aktivnosti, vezane na sode-
Klavdija Tomažič
lovanje, žive, zato se bomo sproti dogovarjali in medsebojno sodelovali. ZKTŠ ima v upravljanju celoten Grad Komenda. Menim, da bo sodelovanje zavoda z občino ustanoviteljico - z županom in občinsko upravo - učinkovito in konstruktivno, glede na to, da smo po večini mladi in ambiciozni in gledamo pozitivno na prihodnost.«
V Spodnji Savinjski dolini delujejo le trije podobni zavodi; žalski je največji, vranski je mlajši, polzelski najmlajši. Najbrž bo pomembno tudi sodelovanje vseh. Kaj menite o tem?
»Vsekakor se ne moremo primerjati z zavodom, kot je žalski, ki ima večjo ekipo in ima za vsa področja delovanja odgovorne osebe, ki pripravljajo in izvajajo programe. Prepričana pa sem, da lahko dobro sodelujemo, se dopolnjujemo in na trgu morda kdaj s skupnim produktom nastopimo skupaj. Ne glede na to, da upravno ne delujemo več pod okriljem ene občine, smo tako geografsko kot tematsko povezani. S sodelovanjem vseh bivših občin Spodnje Savinjske doline bi ustvarili dodane vrednosti, povezali ponudnike, si povečali kvoto prenočitvenih kapacitet ter postali prepoznavni tudi zunaj meja Slovenije ter tako lažje nastopali na tujih trgih. Sodelovanje našega zavoda z ZKŠT Žalec in ZKTŠ Vransko na področju turizma poteka preko Razvojne agencije Savinja v okviru projekta RDO Dežela Celjska. Sodelovanje se obeta tudi na kulturnem področju, saj bo v novi abonmajski sezoni pod okriljem organizatorja ZKŠT Žalec potekal citrarski abonma na Gradu Komenda.«	T. T.
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1,3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.

SPLOŠNO GRADENIŠTVO "DREV"
BOGDAN DREV, S. P.
Parižlje 35, BRASLOVČE
ZIDARSTVO-TESARSTVO-KROVSTVO-STAVBNO KLEPARSTVO
Po zelo konkurenčnih cenah nudimo izdelavo in montažo lesenih ostrešij, nadstreškov, dobavo in montažo žlebov, žlot, obrob, snegobranov ...
Nudimo dobavo in montažo vseh vrst strešnih kritin, ugodno dobavo in montažo dimnikov ter sanacijo dimnikov z vstavitvijo nerjaveče pločevine.
Za vsa dela vam uredimo ugoden kredit.
Za dodatne informacije pokličite: 041 652186.
Pošte na udaru
Zamaskirani ropar pošte na Polzeli je hotel pobegniti s poštarskim mopedom
Spremembe na čelu UE
Vsaj konzorcij ska pogodba
Melanija Žvikart
Upravna enota Žalec bo predvidoma septembra do-
bila novega načelnika ali načelnico. Konec junija je bil dosedanji načelnik Marijan Žohar premeščen na drugo delovno mesto, vršilka dolžnosti pa je do imenovanja novega načelnika ali načelnice Melanija Žvikart, vodja službe za skupne zadeve na UE Žalec.
Marijan Žohar je vodil žalsko upravno enoto vse od oblikovanja upravnih enot leta 1995. 27. junija (mandat bi se mu tudi sicer iztekel konec
junija) je bil zaradi zdravstvenih razlogov premeščen na delovno mesto višjega svetovalca na žalski upravni enoti, ministrstvo za pravosodje in javno upravo pa je za vršilko dolžnosti imenovalo Melanijo Žvikart. Julija je bil objavljen razpis za novega načelnika. Prijave so zaključene, Melanija Žvikart pa je potrdila, da je ena od prijavljenih kandidatov. Novega načelnika ali načelnico na predlog uradniškega sveta imenuje minister.	K. R.
Hitreje do gradbenih dovoljenj
V 57. in 58. številki letošnjega Uradnega lista RS so bile objavljene spremembe in dopolnitve več zakonov. Upravna enota Žalec opozarja zlasti na zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov in zakon o spremembah in dopolnitvi zakona o kmetijskih zemljiščih.
Investitorji so imeli do zdaj največje težave že pri pripravi projektne dokumentacije, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, saj so največ časa porabili za pridobitev projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajalcev. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) je le na splošno določal, da je potrebno, če se gradnja izvaja na varovanem območju ali v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, pridobiti na idejno zasnovo projektne pogoje in k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja soglasja. Določal je tudi splošne roke glede na zahtevnost objekta. Spremembe in dopolnitve zakona odpravljajo administrativne ovire, postopki pridobitve gradbenega in uporabnega dovoljenja pa bodo zato cenejši in hitrejši, pravijo na žalski upravni enoti. Spremembe poleg tega omogočajo vécjo učinkovitost inšpekcijskih postopkov. Investitor sam določa udeležence pri graditvi, spremembe zakona pa zagotavljajo tudi sodelovanje stranskih udeležencev v postopku in načelo izpolnjevanja bistvenih zahtev pri gradnji.
Krajši postopki
Spremembe ZGO-1 ukinjajo obvezno pridobitev projektnih pogojev. Investitor oziroma odgovorni projektant se lahko samostojno odloči, ali pridobiva projektne pogoje vseh soglasodajalcev ali le nekatere ali jih sploh ne pridobiva. Ostaja le obveznost, da pridobi soglasja k projektnim rešitvam v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). S tem je manj predpisanih postopkov in krajši čas, potreben za izdelavo projektne dokumentacije.
Ukinjena je možnost prekinitve postopka izdaje gradbenega dovoljenja v primeru, da se soglasje izda po preteku roka za izdajo tega soglasja. Tako je brez izjem uveljavljeno načelo molka organa po preteku roka za izdajo projektnih pogojev in soglasij. Na ta način se zagotavlja pravna varnost investitorjev pred samovoljnimi ravnanji soglasodajalcev po preteku vseh zakonsko določenih rokov. Določeni so tudi krajši roki za izdajo projektnih pogojev. S spremembo se onemogoča, da drugi področni predpisi za izdajo soglasij predvidijo drugačne roke. Investitorju oziroma odgovornemu projektantu je omogočeno, da soglasodajalcem predloži projekt višje ravni obdelave, če ima tega že izdelanega, tudi če predpis, na podlagi katerega se izdaja soglasje, zahteva predložitev projekta nižje ravni obdelave. Tako lahko investitor, ko poda zahtevo za pridobitev projektnih pogojev,
tej zahtevi predloži idejni projekt tudi, če predpis zahteva predložitev idejne zasnove.
V vseh primerih izdaje gradbenega dovoljenja se ukinja obveznost razpisa ustne obravnave, tako da se odločitev o tem prepušča upravnemu organu, kar omogoča hitrejši način seznanitev strank z nameravano gradnjo. Upravni organ lahko tudi na drug način seznani stranske udeležence v postopku, če oceni, da bo to koristilo ekonomičnosti in pospešitvi konkretnega upravnega postopka, na primer tako, da se stranka že pred potekom rokov, ki jih določa ZUP v zvezi z razpisom ustne obravnave, seznani s projektom in se do njega opredeli. Ta način pride v poštev predvsem v primeru, ko stranski udeleženci ne nasprotujejo gradnji. Vzpostavi se fikcija vročitve vabil in odločb v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj z objavo na oglasni deski in spletnih straneh stranskim udeležencem, katerim vročitve zaradi različnih razlogov (neznani, umrli) ni mogoče opraviti. S takšno ureditvijo se bistveno skrajšajo predvsem tisti postopki, kjer je udeleženih veliko stranskih udeležencev, ki so kot lastniki vpisani v zemljiško knjigo, vendar dejansko ne izvršujejo lastninske pravice (umrli oziroma neznani) in jih ni mogoče pritegniti v postopek po določilih ZUP. Taki primeri se pojavljajo predvsem pri objektih gospodarske javne infrastrukture (na primer plinovodi, daljnovodi, železnica...).
Če investitor z lastnikom zemljišča sklene pogodbo, s katero izkazuje pravico graditi, se šteje, da se ti stranski udeleženci strinjajo z gradnjo in se jim gradbeno dovoljenje le vroči. Gre za novo rešitev, ki je posledica ugotovitev v praksi, da lastniki zemljišč, ki so z investitorjem že sklenili pogodbo, praviloma nimajo več interesa sodelovati v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. S takšno zakonsko fikcijo se bodo bistveno skrajšali roki in poenostavili postopki do izdaje gradbenega dovoljenja, pravice stranskih udeležencev pa zaradi tega ne bodo kršene, saj bodo imeli še vedno možnost vložitve pravnega sredstva.
Spremembe zakona sledijo tudi evropskim težnjam gradnje samozadostnih oziroma samooskrbnih objektov, saj omogočajo gradnjo objektov na stavbnih zemljiščih, tudi če ta nimajo zgrajenih objektov minimalne komunalne oskrbe. V teh primerih lahko investitor obvezo zagotovitve minimalne komunalne oskrbe izkaže na več načinov: s pogodbo o opremljanju ali da v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja predvidi samooskrbo objekta, ki sledi napredku tehnike.
Z natančnejšo definicijo objekta in jasnejšo opredelitvijo, kaj se šteje za povezanost s tlemi, se zmanjšuje število objektov, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. To naj bi po pričakovanjih zmanjšalo pritisk na gradbeno inšpekcijo.
Z definicijo vzdrževalnih del je poenostavljeno razumevanje pojma vzdrževanje objekta in odpravljeno podvajanje definicije vzdrževalnih del. S spremenjeno dikcijo se za vrsto vzdrževalnih del odpravlja dvom, ali je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, s tem pa se občutno zmanjšujejo čas in stroški, potrebni za izvedbo investicije vzdrževanja, in se med drugim omogoča enostavna (energetska) prenova objektov.
Spremenjen je tudi zakon o kmetijskih zemljiščih v delu, ki določa drugačna merila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Plačilo spremembe se ne bo več nanašalo na celotno površino zemljišča, ampak le na tisti del, ki se trajno spreminja v nekmetijsko rabo.
Vojna zakonodaja
Zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je začel veljati 31. maja letos, pa je prinesel veliko sprememb tudi na področju zakonov o vojnih veteranih, vojnih invalidih in žrtvah vojnega nasilja. Ukinjena je pravica do zdraviliško-klimatskega zdravljenja in posledično tudi pravica do povračila potnih stroškov zaradi takega zdravljenja in povračila potnih stroškov za spremljevalca. Pravice do varstva po zakonu o vojnih veteranih (veteranski dodatek, dodatno zdravstveno zavarovanje, letni prejemek) ima po novem vojni veteran, ko dopolni 55 let starosti (prej 50 let), pred tem pa le v primeru, če je pri njem prišlo do trajne popolne izgube delovne zmožnosti.
Vojni veteran ima zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih, v okviru obveznega zavarovanja (dodatno zdravstveno zavarovanje) samo, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka. Upravičencem, ki so bili na dan uveljavitve tega zakona upravičeni do omenjenega plačila, se ta pravica zagotavlja do 1. januarja 2013, po tem datumu pa le ob izpolnjevanju na novo določenih pogojev. Pravica do zdravstvenega varstva in prejemki po vojni zakonodaji ostanejo nespremenjeni za osebe s statusom vojnega invalida in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja.
Nov je tudi način izplačevanja mesečnih prejemkov (invalidnine in družinske invalidnine, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski dodatek, oskrbnina, veteranski dodatek, doživljenjska mesečna renta), ki se bodo izplačevali prvi delovni dan v mesecu za pretekli mesec, kar se bo izvedlo s postopnim zamikom izplačil do konca leta 2012. Postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se bodo zaključili po do zdaj veljavnih predpisih, so pojasnili v žalski upravni enoti. K. R.
Ferdinand Kunst
Obiranje letošnjega pridelka hmelja se je že začelo, hmeljarji pa še vedno ne vedo, kaj se bo zgodilo s starimi zalogami hmelja in ali bodo letošnji pridelek sploh lahko prodali. Za izboljšanje njihovega položaja bi bila potrebna večja enotnost in povezanost, ki naj bi jo končno zagotovila pred kratkim podpisana konzorcijska pogodba proizvajalcev hmelja, a tudi tokrat ne gre brez nasprotovanj iz lastnih vrst.
Konzorcij hmeljarjev vodi Ferdinand Kunst, ki je bil v pred časom končanem mandatu tudi predsednik komisije za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Po njegovih besedah želijo s konzorcijsko pogodbo povezati vse hmeljarje, zadruge in podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hmelja: »Nismo se odločili za to, da bi ustanovili še eno pravno osebo in konkurirali drugim, ampak želimo povezati vse, ki se ukvarjajo s hmeljem.«
V konzorcij so se za zdaj poleg posameznih hmeljarjev vključile tudi tri kmetijske zadruge, včlanjevanje pa še poteka. A dejstvo je tudi, da vzporedno poteka ustanavljanje še enega društva hmeljarjev. »Dogovorjeno je že bilo, da bi konzorcij povezal lastnike 60 odstotkov vseh hmeljišč. Na koncu se je vse to nekako porušilo, zakaj, je drugo vprašanje. Mi smo vseeno vztrajali in ustanovili konzorcij. To je bil projekt skupaj z zbornico, da bi to naredili na transparenten, demokratičen način. Kolikor je čla-
nov konzorcija, jih je, mislim pa, da so ti člani navajeni delati timsko in da je bolje delati z manjšim številom poštenih ljudi kot pa s takimi, ki želijo samo špekulirati. Če bomo dobro delali, upam, da se nam bodo pridružili tudi drugi,« je pojasnil Ferdinand Kunst. O tem, kdo in zakaj ustanavlja novo društvo, je povedal: »To društvo povezuje hmeljarje, ki so v malo boljšem položaju in želijo ta položaj ohraniti. Tisti, ki so se zaradi povezovanja čutili ogrožene, so pripravili novo skupino, ki jo bodo lahko vodili po svoje in imeli spet nek svoj status. To je žalostno, ampak mislim, da bo čas pokazal svoje. Vemo, da je v Sloveniji vse v razsulu, da nimamo pravega recepta za rešitve, konzorciji kot taki pa kar dobro delajo.«
Hmeljarji in zadruge, ki so podpisali konzorcijsko pogodbo, naj bi se po besedah Ferdinanda Kunsta odločili za skupno prodajo hmelja, ki bi ga v določenem časovnem obdobju skupaj ponudili na trg in tudi določili ceno. »Če s prodajo ne uspemo, potem bomo skupaj znižali tudi ceno. Če se vmes pojavi kakšen kupec oziroma če lahko kateri od članov konzorcija proda hmelj, mu ta pogodba tega ne preprečuje, vendar obvesti konzorcij. Glede same politike do države pa je cilj konzorcija poenotiti stališča, da ne hodimo posamično na ministrstvo in razlagamo zgodbic vsak iz svojega zornega kota, ker smo kmetje v različni kondiciji. Eni imajo malo več denarja, ker so imeli morda malo več pogodb, vendar vse skupaj leze na dno. Država zahteva, da do 15. septembra pripravimo skupna stališča in povemo, kaj mora narediti država. Čeprav je tudi res, da država to že dolgo ve in se izmika, ampak kmetje imamo zdaj to nalogo, ki jo moramo izpeljati. Zato upam, da bo novo društvo svojega predstavnika vključilo v konzorcij.«
Za pomoč pri delovanju konzorcija so hmeljarji k sodelovanju povabili mlajšega menedžerja, ki se že ukvarja s trgovino, da bi skupen
nastop na trgu izpeljali bolj profesionalno: »Kmetje oziroma hmeljarji pa skrbimo za vse ostalo, to je za proizvodnjo, verodostojnost in red,« je pojasnil Ferdinand Kunst in glede stroškov, ki jih imajo hmeljarji z vstopom v konzorcij, dodal: »Za resnost je vsak član plačal po 100 evrov. Če bomo prek konzorcija prodali kaj hmelja, bomo izdvojili kakšno malenkost za stroške. Ker nismo pravna oseba, nimamo velikih stroškov pa tudi naš namen ni konkurirati drugim pravnim osebam.«
Kakšni ukrepi države pa bi najbolj zadovoljili hmeljarje? »Za nas bi bil ta hip najboljši ukrep, da bi država odkupila hmelj iz zalog po neki minimalni ceni in ga umaknila s trga, ga deponirala v nekem skladišču in ga kasneje dala na trg. Imamo približno tisoč ton deponiranega hmelja, ki nam zbija ceno za vsak letnik naprej, zato bi ga bilo treba nekako umakniti, kmetu plačati vsaj nekaj, da dobi denar za spravilo hmelja, potem pa odkrito reči: Če nimaš pogodbe, vrzi hmelj ven in ga imej samo 30 ali 40 %, kolikor ga lahko »zašpeku-liraš« za naslednje leto. Naslednje leto pa naredi pogodbo. Tako bi morali počasi priti nazaj na pogodbe. Je pa res, da se je največja rana naredila takrat, ko naš največji trgovec slovenskega hmelja ni prodal Nemcem, čeprav so imeli pogodbe. Mi smo trg gradili 50 let, sklenjene so bile pogodbe, ki pa se potem niso spoštovale in Nemci so slovenski hmelj zamenjali s svojo perlo. Takrat je bilo namreč na trgu premalo hmelja, malo tudi zaradi psihoze, ki so jo ustvarili trgovci s hmeljem, da bi pri pivovarnah dosegli višjo ceno. Leta 2007 je bila cena hmelja nenormalno visoka in tako visoke v naši generaciji ne bo več. In hmelj so raje prodali na prostem trgu. Res pa je tudi, če se hmelj dobi za evro in pol za kilogram, v pogodbi pa je določena cena tri evre, tudi trgovec ne spoštuje pogodbe, ki jo ima sklenjeno s hmeljarjem.«	K. R.
Spomin na prvo praznovanje
Letos mineva 50 let od začetka organiziranega praznovanja hmeljarjev, ki ima svoje korenine v Preboldu. Ideja je vzklila v tamkajšnjem olepševalno turističnem društvu, v Preboldu pa sta bili tudi prvi prireditvi, takrat še imenovani Hmeljarski likof. Takrat in tudi tokrat je na prireditvenem prostoru najprej zazvenela pesem Rudija Bardor-ferja Pod Žvajgo, ki govori o Preboldu in hmeljarjenju.
V spomin na takratni čas je Občina Prebold 2. avgusta ob preboldskem bazenu, kjer sta potekali prvi prireditvi, organizirala družabno srečanje, ki ga je povezoval Janez Vedenik.
V pogovoru s hmeljarskim starešino Ignacem Novakom in hmeljsko princeso Zalo Povše se je odstirala nekdanja zgodovina tega praznika in vsa hmeljarska problematika, ki izničuje besedo, da je hmelj
zeleno zlato, pač pa je to trenutno le grenka rastlina. Za slabo stanje Ignac Novak ne krivi samo države, ampak tudi svoje stanovske pridelovalce hmelja, ki med sabo ne najdejo skupnega jezika, nekateri so celo sprti med sabo, zaradi tega tudi ni pravega dialoga med vsemi členi hmeljarske verige. Tokratni večer je bil namenjen obujanju spomina in druženju, ogledali pa so si tudi film o hmeljarjenju nekoč in danes, ki ga je v sodelovanju z Zgodovinsko-prirodoslovnim društvom Prebold posnela Videoprodukcija Gaber. Zbrane je nagovoril župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je še posebej pozdravil hmeljsko princeso in sedem hmeljarskih starešin, ki so se odzvali vabilu na to spominsko druženje. Ker hmeljarskega praznovanja ni brez piva, ga tudi tokrat ni manjkalo, druženje pa je bilo po uradnem delu tako še prijetnejše.	D. Naraglav
Naročnik: Kulinarika Podpečan, priprava jedi, Jernej Podpečan, s. p., Kasaze 70 b, 3301 Petrovče
50. praznik slovenskih hmeljarjev v Braslovčah
Mladi iz Društva podeželske mladine Polzela so v sprevodu prikazali odkopavanje in rez hmelja, kot so to delali nekoč
Da v hmeljarstvu krizi še ni videti konca, so ugotavljali tudi na 50. jubilejnem prazniku slovenskih hmeljarjev v Braslovčah. Praznovanje s pisanim sprevodom, ki ga je pospremila tisočglava množica obiskovalcev, je za eno leto ustoličilo novo hmeljsko princeso in starešina. To sta postala Monika Jelen iz Dre-šinje vasi in Slavko Šalej iz Dobriše vasi.
Jubilejni praznik so pripravili Turistično društvo Braslovče, Občina Braslovče in Dru-
štvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Dopoldne je bila slavnostna seja o hmeljarstvu, sledilo je srečanje hmeljarskih starešin, princes in hmeljarjev ter gostov. O delu društva in o svojem delu sta govorila dosedanja hmeljarski starešina Ignac Novak in princesa Zala Povše. Specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec pa je poudarila, da bo letošnji pridelek na 1100 ha rodnih nasadov v veliki meri odvisen tudi od vremena avgusta, zadnja ohladitev pa
je bila zelo dobrodošla. Zbrane so nagovorili župani in podžupan Spodnje Savinjskih občin, predstavniki KGZ Slovenije, KGZ Celje, Inštituta za hme-lajrstvo in pivovarstvo Slovenije in drugi.
Osrednja prireditev se je začela popoldne s povorko z žov-neško konjenico, mažoretkami in godbo iz Laškega. Sledila sta predaja starešinstva in imenovanje nove princese. Za novega hmeljarskega starešino so imenovali 56-letnega hmeljarja Slavka Šaleja iz Drešinje vasi in za princeso 17-letno dijakinjo Gimnazije Lava Moniko Jelen iz Dobriše vasi, oba iz žalske občine. Po predaji prapora novemu starešini so nazdravili 'z vrčkom piva. Pred družabnim delom so zbrane nagovorili tudi predsednik TD Braslovče Branko Ribizel, braslovški župan Branimir Strojanšek, žalski župan Janko Kos, predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, predsednik komisije za kmetijstvo v državnem zboru Dejan Židan, podpredsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Marjan Golavšek
Ob zlatem jubileju prireditve je nastal tudi tale skupni posnetek starešin in princes
in predsednica TD Radlje ob Dravi Antonija Račnik.
Pred družabnim srečanjem so nastopili mladi braslovški harmonikarji pod vodstvom Jožeta Šumaka in Folklorna skupina Ponikva pri Žalcu. Sledile so zabavne igre, nastopajoči in gledalci pa so se zabavali tudi ob igranju Štajerskih 7 z gostjo Natalijo Verboten.
V okviru praznika so pripravili tudi več spremljajočih prireditev: rock koncert hmeljarjev The drinkers, Rešpard, Green day cover band in Flyspoon, turnir v odbojki na mivki za članice in
Od zdaj bo simbole starešinstva eno leto nosil Slavko Šalej, simbole princese pa Monika Jelen
člane, turnir v košarki, ribiško ste golobe za pokal hmeljske ko-tekmovanje na ribniku Preserje, bule in razstavo Dan hmeljarjev tekmovanje v streljanju na glina- skozi 50 let.	T. Tavčar
Obiranje se začne v Žalcu
Inštitut praznoval delovno
Društvo podeželske mladine vsako leto sodeluje pri začetku obiranja
Ob obiranju so obujale spomine na pretekle čase
jJ\iiLi,naxifza


(^ir»FMiNfiV7/AWA'Kimiir«EMRW^BE
is®

S prikazom ročnega obiranja hmelja na vzorčnem nasadu pred Domom II. slovenskega tabora Žalec so 11. avgusta začeli s praznovanjem letošnjega praznika Občine Žalec.
Občina Žalec oziroma Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec pripravita vsakoletni prikaz s pomočjo Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Zbrane so nagovorili župan Občine Žalec Janko Kos, takrat še aktualni starešina Ignac Novak, ki je seveda prišel v spremstvu princese Zale Povše, ter specialistka za hmeljarstvo na celjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu Irena Friškovec. Kot je povedala, vzorčni nasad aurore še ni povsem dozorel, zato so storžki bolj drobni, kljub temu pa so obiskovalci lahko začutili čar obiranja hmelja, ki se ga mnogi še spominjajo iz svoje mladosti.
Za dobro razpoloženje je poskrbel harmonikar Primož Zvir, vsi pa so se okrepčali s tradicionalno hmeljarsko malico - toplimi murkami in fižolom ter z novim pivom kukec.
K. R., foto: T. T.
g 03/712 12 80 O zkst.utrip@siol.net
Martina Zupančič, direktorica IHPS
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu praznuje letos 60-letnico delovanja. Ob vsesplošni krizi ter krizi v kmetijstvu in še posebej v hmeljarstvu so se na inštitutu odločili, da bodo jubilej praznovali delovno - s tehnološkim sestankom hmeljarjev, ki so ga pripravili 10. avgusta v sosednjem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu.
Poleg hmeljarjev so se srečanja udeležili številni gostje in nekdanji zaposleni na inštitutu, med njimi državni sekretar za kmetijstvo Branko Ravnik ter trije nekdanji direktorji inštituta Jože Brežnik, Milovan Zidar in Lojze Cetina, dogodka pa so se udeležili tudi predstavniki hmeljarjev oziroma njihovih strokovnih ustanov iz Nemčije in češkega Žatca.
Uvodoma je direktorica inštituta Martina Zupančič povzela 60-letno pot te edine znanstve-no-raziskovalne inštitucije v Savinjski dolini, ki so jo ustanovili in financirali hmeljarji, leta 2002 pa so ustanoviteljske pravice prenesli na državo. »Še vedno lahko z velikim občudovanjem sprejemamo odločitev hmeljarjev sredi prejšnjega stoletja, ki so
že sedem let po drugi svetovni vojni spoznali, da lahko le napredek in lasten razvoj omogočita hmeljarstvu Slovenije obstoj na svetovnem trgu. Zgodovina gojenja hmelja je v Sloveniji res stara že skoraj tisoč let, vendar pa so pravi industrijski prijemi v pridelavi nastali pred dobrimi 150 leti. Iz napak, ki so jih naredili prvi hmeljarji, so se z leti naučili, da hmeljarstvo zahteva specifično znanje, ki ni vedno neposredno prenosljivo s sorodnih kultur. Iz takih razmišljanj je nastala ideja o ustanovitvi inštituta za hmeljarstvo. In to v času, ki temu ni bil ravno naklonjen, še sploh pa ne za relativno skromen obseg takratnih 1.500 ha hmeljišč. Še bolj preseneti dejstvo, tako za takratni kot za današnji čas, da so bili hmeljarji kot prvi pripravljeni svoj razvoj tudi sami v celoti financirati,« je v svojem govoru poudarila Martina Zupančič.
Danes je hmeljarstvo le eno od področij dela inštituta, v katerem je redno in za določen čas 44 zaposlenih, od tega 7 doktorjev znanosti in 17 univerzitetno diplomiranih inženirjev. Zaradi 27 hektarjev lastnih površin
hmelja najamejo tudi sezonsko delovno silo, v poletnih mesecih, ko poteka največ poskusov, pa jim priskočijo na pomoč tudi njihovi diplomanti, doktorandi, mladi raziskovalci in seveda študentje. »Delo inštituta bo v prihodnje usmerjeno pretežno na področja varovanja okolja, predvsem vode in namakanja, varstva rastlin, pristnosti rastlinskih proizvodov glede varne hrane ter novih sort hmelja, ki vključujejo nove želje glede okusov in tehnologij piva ter žlahtnjenja tudi drugih kmetijskih in posameznih zdravilnih rastlin,« je med drugim povedala Martina Zupančič.
Po pozdravnih nagovorih in čestitkah gostov so sodelavci inštituta predstavili letošnje razmere za rast hmelja, varstvo in žlahtnjenje hmelja, podelili pa so tudi 13 certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije hmelj ar/hmeljarka. Inštitut je letos prvič izvedel usposabljanje za to nacionalno poklicno kvalifikacijo. Izdal je tudi jubilejno številko glasila Hmeljar, v tretjem nadstropju ekomuzeja pa so odprli stalno razstavo o 60-letni poti inštituta. K. R., foto: T. T.
Nekdanji direktorji IHPS Jože Brežnik, Milovan Zidar in Lojze Cetina
Urška pozlatila Slovenijo
Najtežje pričakovan trenutek za družino Žolnir
Galičani svoje Urške niso čakali samo doma, ampak soji pripravili navdušen sprejem že pred letališko stavbo
Olimpijske igre v Londonu smo tudi Savinjčani spremljali s posebnim navdušenjem. Iz naše doline je na olimpijado odpotovalo pet vrhunskih športnic in športnikov, od tega kar štirje iz žalske občine oziroma trije iz KS Griže. Največ smo pričakovali od judoistov Roka Drakšiča, Lucije Polavder in Urške Žolnir, ki so del slovenske judo generacije stoletja pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana. Za 15-le-tno plavalko Nastjo Govejšek iz Griž je bilo posebno povabilo na olimpijado popolno presenečenje, v atletsko reprezentanco pa se je uvrstila tudi Polzelanka Marina Tomič, ki je tekla na 100 m z ovirami.
Urška Žolnir je po bronu iz Aten osvojila zlato medaljo, ki je enajsta slovenska zlata olimpijska medalja doslej ter prva, ki jo je osvojila športnica, prav tako je prvo olimpijsko zlato za slovenski judo. Ne samo z zlatom, ampak tudi s svojo skromnostjo in privrženostjo vsej ekipi je popolnoma navdušila ljubitelje športa in vse, ki šport spremljajo bolj od daleč. Sprejemi olimpijcev so bili zato nepozabni.
Tekmovanje na olimpijadi ni le izjemen napor za telo, ampak tudi za glavo in čustva. Ob uspehu, kot je zlata medalja, čustva eksplodirajo, a za to je bil čas šele ob prihodu v domovino. Pred letališko zgradbo je judoiste z zlato Urško čakala množica navijačev iz Galicije in od drugod. Galičani so se na Brnik pripeljali s kar štirimi avtobusi in dvema kombijema. Urška Žolnir in njen trener Marjan Fabjan sta se najprej na kratki novinarski konferenci v letališki zgradbi posvetila novinarjem in na kratko povzela izjemno zgodbo o olimpijskem uspehu.
Prepričljivo najboljša
za zlato medaljo premagati pet tekmic in pravzaprav je bilo ves čas jasno, da je na pohodu na olimpijski tron, saj je borbe končala s štirimi ipponi in enim wazarijem.
Tako kot se je novinarskim kameram pred štirimi leti v Pekingu vtisnil v spomin zmagovalni pogled Lucije Polavder ob koncu zadnje borbe za bron, so novinarji letos Urško spraševali o njenem posebnem (grdem) pogledu pred borbami: »Mislim, da je ta pogled prišel sam od sebe, bila sem tako skoncentrirana, z mislimi samo na tekmovanju, na blazini, v glavi sem imela samo tiste nasprotnice, s katerimi sem se borila. Najtežja je bila prva borba. Tako je v bistvu na vseh tekmovanjih, ko prideš na blazino in še nimaš pravega občutka, kaj se bo dogajalo. Tudi v prvi borbi v Londonu sem bila še malo bolj lesena, tako da sem bila zelo zadovoljna, ko sem jo predčasno končala. Kdaj sem zaslutila, da je možna medalja? Ko sem videla, da je Francozinja izgubila z Mongolko, sem si rekla, Izraelko je treba premagati, saj so mi potem vrata na stežaj odprta. Čeprav sem z Mongolko lani izgubila, imam tudi zmago nad njo in sem nekako vedela pri sebi, da bo šlo čez v finale.« Urška je v finalu premagala še Kitajko Lili Šu. Domačim novinarjem je povedala, da so ji ob osvojitvi medalje čestitale tudi vse tekmice v Londonu in priznale, da si medaljo zasluži, saj je slovenska ekipa res »hard workers«.
Časa za bučno praznovanje v Londonu ni bilo. »Po osvojitvi medalje smo v olimpijsko vas prispeli okoli dveh zjutraj, potem zaradi adrenalina nisem mogla zaspati, pa tudi zjutraj sem zgodaj vstala. Lucija in Ana sta imeli še tekmovanje naslednje dni, zato je bilo treba biti ves čas zraven, ker si vedno pomagamo in tako je bilo tudi
v Londonu.« Urška je priznala, da je bila žalostna po vsaki izgubljeni borbi svojih sotekmovalcev, še posebej ob tako majhnih razlikah, saj so res garali skupaj kot ekipa.
Na vprašanje, ali si bo po prihodu domov privoščila dopust, je Urška na tiskovni konferenci odgovorila: »Na to zdajle zelo težko odgovorim, ker se bodo gotovo zdaj vsak dan vrstile kakšne obveznosti in sprejemi. Nimam veliko informacij, ker s sabo ne nosim mobitela in vse, kar se bo od zdaj naprej dogajalo, bo pravzaprav presenečenje.« Pozneje je povedala, da si bo pravi dopust privoščila oktobra, ko bo odpotovala k sestri v Avstralijo, česar se izjemno veseli. Prav sestra jo je pri desetih letih vpisala v judo klub. Urško pa čakajo tudi obveznosti v domačem klubu Sankaku Z' dežele, saj se začenja nova sezona treningov, Urška pa je ena od trenerk in z veseljem dela z mladimi. O nadaljnji tekmovalni poti se še ni odločila, zagotovo pa ne bo več tekmovala v kategoriji do 63 kg, ampak do 70 kg. In če zanemarimo športni del olimpijade, kaj se je Urški v Londonu najbolj vtisnilo v spomin? »Buchingamska palača - to sem želela videti in to sem tudi videla.«
Bo rdeča barva
Trener Marjan Fabjan je imel v Londonu kar pet svojih varovancev, poleg Urške še Roka Drakšiča, Lucijo Polavder, Ano Velenšek in Vesno Dukič. Čeprav navzven skoraj nikoli ne pokaže čustev, je bil v Londonu vidno nezadovoljen z nekaterimi sodniškimi odločitvami, ob osvojitvi zlata pa so ga premagale tudi solze sreče: »Moram povedati, da sem tudi te sodniške odločitve pozabil, da jim oprostim, čeprav si ne dam dopovedati oziroma me nihče ne more prepričati, da ni bila Lucija aktivnejša od svoje nasprotnice. Ampak, recimo, daje bila nasprotnica bolj pripravljena in bo na naslednji olimpijadi boljše,« je povedal na tiskovni konferenci. Po tekmi je priznal, da je vedel, da bo Urški uspelo: »Kristalno jasno je bilo obema, kaj mora narediti. Urška ne sme napraviti nobene napake in mora biti ves čas skoncentrirana, ne sme misliti na borbo prej in je niti sekunde analizirati, ampak se skoncentrirati na naslednjo nasprotnico. Kot sem ji povedal: Vsaka borba na tem
tekmovanju je zadnja borba v življenju.«
Da so se tudi tekmice veselile Urškine medalje, ni razlog v tem, da ne bo več tekmovala v sedanji kategoriji do 63 kg: »Tekmice poznajo njeno zgodovino, videvajo jo na pripravah, na vseh svetovnih pokalih, vedo, da je bila veliko poškodovana, kakšne travme je doživljala. Imela je poškodbe ligamentov, meniskusa, rame. Videle so, kako nam je bilo hudo. Ko ji je na koncu uspelo, je bilo to veliko zadovoljstvo vseh, tudi ostalih tekmovalk.«
Marjan Fabjan je povedal, da ima vsaka medalja še eno plat in da se je na poti do nje zgodilo veliko stvari, bilo je težko, zelo težko pa zlasti zadnje tri mesece: »Tri mesece sem hodil
samo iz prostora v prostor, iz telovadnice v hišo in nazaj. Bil sem bolj nervozen kot tekmovalci, saj sem jih imel pet, vsakega posebej sem pripravljal na najvišji rezultat, uspelo pa mi je samo pri enem. Z vsemi sicer delam enako, vložil sem vse moči, kolikor sem jih imel. Je pa Urška po napornih treningih pogosto na svojo pobudo še sama doma tekla, če se je pokazalo, da je pravi čas za to.«
Ekipa celjskih judoistov je zelo povezana, kar je še ena njena odlika: »Imam mogoče malo drugačen sistem od drugih poklicnih trenerjev, tudi psihologov. Naša piramida tekmovalcev je narobe obrnjena, drugače kot v ostalih klubih. Vsa leta imamo več tekmovalcev zgoraj kot spodaj, in to se obrestuje.«
Da se judo klub Sankaku Z' dežele pripravlja na London, je že nekaj časa nakazoval tudi dvonadstropni angleški avtobus pred Fabjanovo hišo. Še nepobarvan, barvo pa bo dobil po olimpijadi: »Zelena bi bila barva jeze in vse slike na njem bi bile črno-bele, tako pa bo rdeče barve veselja in slike bodo barvne.«
Eksplozija veselja
Zlato judoistko Urško Žolnir in ostale člane judo reprezentance ter mlado plavalko Nastjo Govejšek je ob prihodu iz letališke stavbe glasno pozdravila množica navijačev. Med njimi je bila seveda Urškina mama Majda, prav tako že utrujena od pričakovanja in tudi dajanja izjav novinarjem. S hčerko se nista videli kar deset dni, samo dvakrat sta se slišali po telefonu. Starša sta namreč spoštovala Urškino željo, saj je bila tako še bolj osredotočena na same borbe, v družini Žolnir pa je po maminih besedah vedno vse podrejeno Urškini športni karieri. Ob prihodu iz letališke stavbe se je na odru predstavila prav vsa judo reprezentanca, olimpijcem in še posebej zlati Urški pa so čestitali v imenu Judo zveze Slovenije Franc Očko, žalski župan Janko Kos in predsednik KS Galicija Jože Kruleč.
V Galiciji oziroma pred Podružnično osnovno šolo Trje je olimpijce čakal še veličastnejši sprejem. Kljub pozni oziroma zgodnji uri - bilo je že okoli dveh zjutraj - jih je pozdravilo več kot tisoč ljudi. Avtobusi so pripeljali skozi vodne curke domačih gasilcev, poleg Veselih Pruhovčanov in galiških folkloristov, ki so bili tudi na Brniku, je igrala Godba Hramše, ob Urškinem prihodu na oder pa je nebo razsvetlil veličasten ognjemet. Še enkrat sta čestitke vsem udeležencem olimpijade izrekla Janko Kos in Jože Kruleč, Urška in ostali reprezentanti pa tudi niso skrivali navdušenja nad tolikšno podporo sokrajanov, ki znajo judoistom stati ob strani tudi takrat, ko so rezultati manj bleščeči od olimpijskega zlata ali brona.
Janko Kos je med drugim poudaril: »Že dolgo vemo, da imamo v Žalcu odlične športnike. Na vrhu najboljših športnikov imamo odlično plavalko Nastjo Govejšek, ki je bila s petnajstimi leti na olimpijskih igrah, imamo tri judoiste olimpijce, vsak, kdor se uvrsti na olimpijske igre, je šampion in nenormalno dober. Odlični ste vsi na tem odru, brez izjeme. Mi bi želeli, da bi vsi dobili medalje, uspelo je samo Urški Žolnir. Teh rezultatov ne bi bilo brez Marjana Fabjana, tvorca vseh teh uspehov. Danes je trud poplačan, to je nagrada Slovencem. Urška, iskrena hvala, hvala Fabi, hva-
la vsem tekmovalcem pa tudi Galičanom, ki znate pripraviti najboljši sprejem v Sloveniji.«
Jože Kruleč je dodal: »Veliko dela, trud, marljivost so vrednote, ki jih tile športniki še kako poznajo. Poznamo jih tudi v teh naših krajih. In če se s takšnim delom da priti do zlate olimpijske medalje, potem je to nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi nam v Občini Žalec, KS Galicija, v zaselku Pernovo. Verjemite mi, da smo v teh dneh že razmišljali o preimenovanju: ali bo zdaj Zlato Pernovo ali pa morda Galicija London. Hvala vsem, ki ste se trudili na olimpijskih igrah in tako uspešno zastopali Slovenijo. Karkoli boste počeli v nadaljnjem življenju, sem prepričan, da boste zagotovo tako uspešni kot do sedaj.«
Športniki so si končno lahko privoščili tudi malo šampanjca in torte velikanke, ki jo je seveda razrezala zlata Urška, nato pa so jo razdelili tudi vsem navijačem. Kljub utrujenosti in obveznostim, ki so olimpijce čakale že isti dan, so se še precej časa zadržali med ljudmi in skoraj se je že zdanilo, ko so odšli domov.
Sprejemi so se vrstili tudi v naslednjih dneh, med drugim jih je sprejel državni vrh (ka-• kšen predstavnik države bi jim lahko roko stisnil že ob prihodu na letališče, saj so se borili pod in za slovensko zastavo) ter njihovi delodajalci (policija in vojska). K. R., foto: T. T.
Marina Tomič
V Londonu je morala Urška
Zlata Urška Žolnir in trenerska legenda Marjan Fabjan
Prve čestitke sta Janko Kos in Jože Kruleč izrekla na Brniku
OSREDNJE TEME - NAŠI OLIMPIICI
avgust 2012
9
Topel sprejem tudi v Grižah
Peter Kavčič: Zmagal je šport
Rok Drakšič, Nastja Govejšek, Lucija Polavder ob nagovoru župana
Drugi dan po vrnitvi iz vili sprejem za svoje tri ude-Londona so Grižani pripra- ležence olimpijskih iger, in
sicer za Lucijo Polavder, Roka Drakšiča in 15-letno plavalko Nastjo Govejšek.
Za bučen sprejem so poskrbeli godbeniki Zabukovice in kakih 500 krajanov Griž. Zbrane je v imenu Grižanov nagovoril Božo Trnovšek, olimpijcem pa izročil šopke cvetje. Športnike je nagovoril tudi žalski župan Janko Kos in poudaril, da ne ve, da bi kje v Sloveniji ali na svetu tako majhna vas imela kar tri udeležence olimpijskih iger. Če pa se želja po medaljah tokrat ni izpolnila, bo za to priložnost na naslednjih igrah čez štiri leta.	T. T.
Petnajstletna Nastja priplavala v London
Nastja Govejšek
15 letih začela svojo člansko kariero in kot vrhunec prejela posebno vabilo na olimpijske igre. »Bila sem zelo presenečena, nisem pričakovala tega vabila. Doživela sem mali šok in seveda sem bila zelo vesela,« je povedala na sprejemu olimpijcev na Trju.
In kakšna je bila prva olimpijska izkušnja? »Mislim, da sem se dobro ujela, nisem imela težav, čeprav sem bila mlajša od ostalih plavalk.« Posebno doživetje so tudi sprejemi za olimpijce: »Zase sem vesela, za Urško še bolj. Res je fajn, da smo z judoisti z istega konca in da smo lahko skupaj na teh sprejemih.«
Nekaj počitniških dni je po olimpijadi še ostalo za Nastjo, septembra pa postaja dijakinja velenjske gimnazije, seveda športnega oddelka. Čez štiri leta bodo naslednje olimpijske igre in letošnje, zanjo prve so izjemna motivacija za nadaljnjo športno pot. K. R.
Najmlajša slovenska udeleženka letošnjih olimpijskih iger v Londonu je bila 15-letna Grižanka Nastja Govejšek. Članica velenjskega plavalnega kluba je prejela posebno vabilo svetovne plavalne zveze, saj je letos dosegla izjemne rezultate in status mednarodne športnice, nad svojo prvo olimpijsko izkušnjo pa je navdušena.
Nastja je tekmovala v disciplini 100 m prosto. V predtekmovalni skupini je s časom 56,21 osvojila tretje mesto in med 50 nastopajočimi v skupni razvrstitvi 28. mesto. Že pred olimpijskimi igrami je na mednarodnem plavalnem mitingu junija v Zagrebu zmagala v disciplini 50 m delfin in postavila državni rekord za mladinke, na 200 m
prosto pa je osvojila 3. mesto. V začetku julija je na mladinskem evropskem prvenstvu v Antwerpnu v disciplini 50 metrov prosto z novim absolutnim državnim rekordom osvojila bronasto medaljo. Njen trener je Jure Primožič, Nastja pa je tudi prva članica velenjskega plavalnega kluba doslej, ki se je udeležila olimpijskih iger.
Plava od svojega 5. leta starosti. Njena sestra Tamara je že bila članica velenjskega plavalnega kluba in ko so tudi za Nastjo iskali primeren šport ter jo vprašali, ali bi poskusila s plavanjem, je rekla da. Tekmovalni uspehi so prinesli vedno večje obveznosti in dva treninga dnevno z vožnjo pred in po pouku iz Griž v Velenje. Letošnje leto je bilo zanjo izjemno, saj je pri samo
TENISKI MEMORIAL VLADA VEBRA
Vabi
Sobota,
8. september, ob 9. uri	J
v teniškem parku ŠC Žalec
Pomerili se bomo v naključno žrebanih dvojicah,v dveh starostnih kategorijah.
10. rekreativni kolesarski maraton
V SOBOTO 8. 9. 2012
ZELENE DOLINE PRIJAVE IN OSTALE INFORMACIJE POIŠČITE NA www.zelenedoline.si
Petrovčan Peter Kavčič, učitelj telovadbe, športni novinar in komentator na RTV Slovenija, povezovalec številnih športnih prireditev, je z nami delil svojo komentatorsko izkušnjo na olimpijskih igrah v Londonu in duh olimpizma, ki ga je doživel že šestič.
Koliko let si že pravzaprav v vlogi športnega novinarja in komefitatorja na TV Slovenija? Koliko olimpijskih iger si že »dal skozi«?
"Saj skoraj ne morem verjeti, da je od trenutka, ko sem prvič stopil v prostore športnega uredništva, minilo že 18 let. Že komentatorskih izkušenj se je nabralo za desetletje in pol, olimpijske igre pa so za športnega poročevalca zagotovo vrhunec posameznega obdobja.
Igre v Londonu so bile moje šeste na prizorišču."
Katere olimpijske igre so ti najbolj ostale v spominu in po čem?
"Zanimivo, po navadi na človeka naredi največji vtis pionirska izkušnja, toda pri meni je mogočnost iger z vsako naslednjo izvedbo le še pridobivala. Ob tem velja dodati, da je razlika med poletnimi in zimskimi OI velika. Raztresenost prizorišč po gorovjih ter posledična razdrobljenost športnikov in spremljevalcev zimskim igram odvzamejo nekaj skupinskega duha. Težko bi izpostavil igre, ki so mi najbolj ostale v spominu. Vsake so bile zgodba zase. Je pa res, da le ZOI v Torinu 2006 name niso naredile posebnega vtisa oziroma se tekom iger sploh nisem zares »okužil« z olimpijskim duhom."
Katere športe si že komentiral na olimpijskih igrah?
"Komentiral sem veliko različnih športov. V krajših različicah tudi nekaj takšnih, ki jih v Sloveniji poznamo bolj površno, denimo moderni peteroboj. Sicer pa sem največ ur prenosov opravil v gimnastičnih dvoranah, na atletskih stadionih in ob smučarskih skakalnicah."
Precej pohval smo v medijih zaznali o letošnjih OI v Londonu. Po čem si jih boš zapomnil ti?
"Letošnje igre so name naredile izjemen vtis. Zakaj? Zmagal je šport. Res je, da se igre, kljub svojemu prvinskemu čistemu poslanstvu (vsaj na papirju) niso uspele izmakniti grabežljivim rokam sodobnega sveta, a tokrat so bili športniki nad vsem. Toliko želja, energije, čustev ..., kot je zaznamovalo njihove nastope, še nisem videl na nobeni prireditvi. In ključ so bili tudi gledalci, ki so s športniki sodelovali v njihovih osebnih bojih in jim še dodatno jeklenih zavest o biti olimpijskega nastopa. Pozornosti so bili deležni prav vsi.
Organizacija iger je bila nasploh odlična. Težave so bile le pri transportu, saj je bila potrata časa na javnih prevozih prevelika. Kriva je bila gneča, saj je
Peter z obema sokomentatorjema v Londonu, dr. Ivanom Čukom (gimnastika) in dr. Andrejem Staretom (atletika)
bilo v določenih trenutkih na voljo premalo prevoznih sredstev. Tako sem v 17-ih dneh iger nabral kar dobrih 70 potovalnih uric. Dobri fizični pripravi se lahko zahvalim, da sem zdržal naporen ritem in da sem tudi ob koncu iger na posamezen prenos odšel z enako pozitivno energijo kot na začetku."
Kako je potekal tvoj dan na OI?
"Moj osnovni urnik je bil zajtrk, priprave na prenos (3 ure), odhod na prizorišče (vsaj tri ure pred prenosom), prenos (2 do 3 ure) in vrnitev v hotel. Ta ustaljen ritem pa so kar pošteno zmotili dnevi, ko sem imel dva prenosa na dveh različnih prizoriščih (gimnastika, atletika). Enkrat sem prišel na atletiko celo z nekajminutno zamudo. Gneča. No, saj je bil tam že doktor. Seveda Andrej Stare."
Letos sta prav skupaj z Andrejem Staretom požela precej pozitivnih odmevov...
"Z njim najraje delam, saj je vsak prenos dogodivščina svoje vrste. Komentarji so bili res odmevni in veseli me, da je bilo veliko pozitivnih. Informativno, strokovno, zabavno ...
Temu se skušava približati. Včasih nama uspe bolj, včasih manj. Vsem pa jasno takšen način ni pogodu. In tudi takšna mnenja gre spoštovati."
Najbrž je poseben občutek, če na tekmi, ki jo komentiraš, doživi uspeh in dobi kolajno ravno športnik iz domovine?
"Imeti priložnost komentirati nastop »našega« tekmovalca, ki osvoji olimpijsko kolajno, je res nekaj veličastnega. Občutek je težko opisati. Človek se zlahka vživi v njegov nastop. Vse se zdi tako spontano, težko je zadržati čustva, no, pa zakaj bi jih - menim sam. Precej težje je, ko še našemu favoritu podre načrt."
Letos si bil zraven ob kolajni Kozmusa, ta je bila v zraku že prej...
"Nastop Primoža Kozmusa je bil najbolj gledan športni dogodek na OI na slovenski TV. Večer, ki je bil že tako ali tako zavoljo finala v teku na 100 metrov nekaj posebnega, je name naredil izjemen vtis. Tako nisem še nikoli užival. Sploh se ne spomnim komentiranja. Vse je bilo tako spontano, še startnih list ne bi potreboval. Pa bi lagal,
če bi dejal, da sem pred OI zelo realno računal na Korlovo (to je namreč Primožev vzdevek) kolajno. Po kvalifikacijah je bilo seveda drugače. In kako sem bil vesel kolajne. Ne smemo pozabiti: Primož je že večkrat obiskal našo občino in konec koncev je boter ene od športnih prireditev Kako daleč je Kozmus? Ima poseben odnos do naše občine, kar je letos, potem ko je bil gost na prireditvi Naj športnik Občine Žalec, izpostavil v enem od vodilnih slovenskih časnikov. Pa še nekaj, Primož je letos na omenjeni prireditvi zasedel simbolični prestol, namenjen olimpijskemu prvaku in ob tem dodal, da bomo v Občini Žalec že po Londonu imeli svojega zlatega olimpijca."
»Preroške« besede so se torej uresničile...
"Točno, od besed do Urške. Urška Žolnir je res simbol slovenske zagrizenosti. Žal nisem videl prav nobenega »savinjskega« nastopa v živo, saj sem bil po službeni dolžnosti v tistem času na drugih prizoriščih. Toda iz naše režije so me obveščali o vsem. Ne vem, zakaj, toda, ko je Urška osvojila naslov, sem se spomnil prizora izpred dveh ali treh let. V slovenskem judoistič-nem hramu na Lopati je Urška nekaj dni po operaciji obeh kolen, z robotsko hojo premagovala metre do trenažerjev. Toliko volje je bilo v njenih očeh, kljub temu da je obraz pričal o bolečini. Potem se je usedla, zadovoljno nasmehnila in začela z delom. Samo toliko ... Najtežje mi je bilo, ko je izpadel Roki. Olimpijska kolajna. Samo o tem je sanjal. Pa ne samo sanjal, kot smo sanjali vsi v otroštvu. Ne, vse je podredil temu cilju. Ni mu uspelo. V rokah sem držal prenosni telefon. Ga pokličem ali ne? Kaj naj mu rečem? Odložil sem telefon. Nisem našel pametnih besed. Običajnih, trenutku primernih fraz tolažbe je najbrž imel že vrh glave. Verjetno mora športnik to sam preboleti ... Ampak Luca, Urška, Nastja, Marina, Roki, NAŠI OLIMPIJCI - izbranci, ponosni smo na vas. Dolina hmelja in športnih asov. Žalec je edina slovenska občina, ki se lahko na zadnjih treh letnih igrah zapored pohvali z olimpijsko kolajno.
RIÒ odpira novo poglavje ..."
Razvojna agencija Sarin ja	•*%*?*• i
»	/	'	*	tel.: 03/713 68 60; 713 68 64; fax: 03/713 68 70
Gospodarsko Interesno združenje	e- pošta: ra.savlnja@ra-savinja.si; www.ra-savinja.si
Eßl_______________________________________________________________________________________________________
AKTUALNE INFORMACIJE - SEPTEMBER 2012
JAVNI RAZPISI V TEKU
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 26. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec od aprila 2012 dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja: http://www.ra-savinja.si/razpisi/index.html. Informacije: člani odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
Slovenski regionalno razvojni sklad
Javni razpis za primarno kmetijsko pridelavo (UL RS, št. 42/12). Rok: 30. 9. 2012. Informacije: tel.: 01/836 19 53, info@regionalnisklad.si. Javni razpis za ugodna posojila podjetništvu in projektom kmetijske predelave, trženja ter dopolnilnih dejavnosti (UL RS, št. 42/12). Rok: 3. 9., 15. 10.2012. Informacije: 01/836 19 53, info@regionalnisklad.si.
Slovenski podjetniški sklad
Javni razpis Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, namenjene tehnološko inovativnim projektom (Pl TIP 2012) (UL RS, št. 43/12). Rok: 5.9., 5. 10., 5. 11. in 5.12. 2012 oziroma do porabe sredstev. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic<p> podjetniskisklad.si.
Pl 2012 - Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere (UL RS, št. 26/12). Rok: do porabe sredstev oz. do 10.9., 10.10. in 10.11.12. Informacije: 02/234 12 74, bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si.
Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije
Sofinanciranje šolnin - izobraževanje odraslih 2007-2013 (107. JP) (UL RS, št. 6/11).
Rok: 15. 7. 2013. Informacije: 01/434 58 82, kadrovske@sklad-kadri.si.
Ekosklad, Slovenski okoljski javni sklad
Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov 48P012 (UL RS, št. 24/12) Rok: do porabe sredstev oziroma najkasneje do 31.1.2013. Informacije: 01/241 48 20.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb 12SUB-OB12 (UL RS, št. 109/11). Rok: do 31.12. 2012. Informacije: 01/241 48 20, http://www.ekosklad.si/.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
2. javni razpis za ukrep 121 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev za leto 2012 za naložbe na področju rastlinske pridelave (UL RS, št. 55/12). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. 9. 2012. Informacije: 01/580 77 92, in sicer od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 15.30, v petek pa od 8.00 do 14.30.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Javni razpis za sofinanciranje individualnih sistemov ogrevanja na lesno biomaso za obdobje od 2011 do 2014 (KNLB 3) (UL RS, št. 35/11). Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 5.9.2013. Informacije: 01/400 33 99, jani.turk@gov.si.
Zavod RS za zaposlovanje
Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarne socialne pomoči 2012 (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 15. 12.2012. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Javno povabilo za usposabljanje na delovnem mestu in povračilo stroškov usposabljanja za brezposelne, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni pri zavodu (spletna stran ZRSZ). Rok: od objave javnega povabila do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 1.6. 2013. Informacije: strokovni sodelavci na območnih službah.
Več razpisov je na spletni strani http://www.ra-savinja.si.
Ostale informacije
RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJA, vstopna točka VEM
V	okviru izvajanja celovitih podpornih storitev za podjetnike vam RA Savinja, vstopna točka VEM, nudi mnoge brezplačne storitve. Več na www.ra-savinja.si.
Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI - ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V	okviru CVŽU Savinjska so prebivalcem brezplačno na voljo tudi mnoge dejavnosti. Več na www.upi.si in www.ra-savinja.si.
IMAŠ IDEJO/PROJEKTI
Vabimo vse, ki imate projektne ideje, razvojno-investicijske načrte, zamisli, ki bodo prispevale k razvoju regije, odpiranju novih delovnih mest, dvigu kakovosti okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline in Savinjske regije.
Dodatne informacije: Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec,
tel.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, e-pošta: ra.savinja@ra-savinja.si, spletna stran: http://www.ra-savinja.si.
Priznano slovensko podjetje
APLAST, d. o. o.,
Petrovče 115 a, 3301 Petrovče, vabi v svoje vrste
/IDI ACT	izkušeno,samostojno,komunikativno
r ■■ b_jr «»J> ■	‘
ROTOMouLDiNG	in ambiciozno osebo za delo na delovnem mestu:
Zahtevani pogoji:
•	samostojno opravljanje del priprave dela in oddelčnega vodenja
•	razpisi delovnih nalogov jn potrjevanje terminov
•	sodelovanje in usklajevanje rokov izdelave s komercialo
•	izvajanje nadzora v delavnici plastike ter usklajevanje rokov izdelave z delovodjem
•	poznavanje osnov risanja, priprava delavniških risb
•	nadzor in testiranje proizvodov ter sodelovanje pri razvoju
Od Vas pričakujemo:
•	vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri
•	vsaj pet let delovnih izkušenj na področju oddelčnega vodenja in priprave dela
•	poznavanje dela z računalnikom (word, excel, programi za modeliranje in vodenje proizvodnje)
•	znanje tujih jezikov (pogovorno angleško)
•	izpit B-kategorije
» samostojnost pri delu, organizacijske sposobnosti ter iznajdljivost
Zahtevani pogoji:
•	samostojno opravljanje del na strojih in napravah (krivilni stroji, vrtalni stroji, žaga ...)
•	izvajanje postopkov varjenja, plamenskega razreza, ročnega brušenja ter peskanja
•	poznavanje osnov risanja ter branja tehničnih načrtov
•	montaža in varjenje kovinski delov v celoto
Od Vas pričakujemo:
•	IV. stopnja strokovne izobrazbe strojne smeri
•	vsaj pet let delovnih izkušenj na področju kovinarstva
Nudimo delo v prijetnem kolektivu in urejenem delovnem okolju, možnost strokovnega razvoja.
Če zadostujete razpisanim pogojem, pošljite podrobno predstavitev z življenjepisom in poudarkom na Vaših dosedanjih delovnih izkušnjah na e-naslov: simona.plahuta@zagozen. si ali osebno dostavite na naslov: Zagožen, d. o. o., Cesta na Lavo 2 a, 3310 Žalec.
Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do 15.9.2012.
Po skrbnem pregledu potrditev nakupa
Potem ko se je skupina lastnikov Juteksa, d. d., s skupaj 52-odstotnim deležem ob koncu lanskega leta odločila za skupno prodajo tega deleža, so konec julija z izbranim kupcem sklenili pogodbo o prodaji tega deleža pod odložnimi pogoji. Transakcija bo predvidoma zaključena v nekaj mesecih, ob izpolnitvi odložnih pogojev in po zaključenem po-trdilnem skrbnem pregledu (»confirmatory due dilligen-ce«). To pomeni, da prodaja ni zaključena, dokler postopek ni končan in kupec ne potrdi nakupa.
Skupina lastnikov prodajalcev, ki jo sestavljajo Modra zavarovalnica, d. d., Probanka upravljanje premoženja, d. o. o., Probanka, d. d., KD Skladi, d. o. o., Triglav skladi, d. o. o., in Banka Celje, d. d., je od decembra 2011 dalje vodila postopek prodaje večinskega deleža družbe Juteks. Po postopku zbiranja nezavezujočih ponudb so pozvali ponudnike k skrbnemu pregledu družbe in po prejetih zavezujočih ponudbah strateških investitorjev ter po dodatnih pogajanjih so podpisali pogodbo z izbranim ponudnikom o prodaji pod odložnimi pogoji. Dokončna potrditev prodaje je torej odvisna od skrbnega pregleda tega ponudnika, do takrat pa so se v smislu dobre poslovne prakse odločili, da ostane njegovo ime skrivnost.
Znano je le, da gre za ponudnika iz panoge, ki ji pripada tudi Juteks.
Iz Juteksa so konec julija sporočili, da so prejeli odstopne izjave predsednika nadzornega sveta dr. Boruta Bratine in članov nadzornega sveta Boštjana Drevenška, mag. Davorina Zavašnika in
dr. Boštjana Averja, v kateri so kot razlog za odstop navedli predvidene spremembe v lastniški strukturi družbe, kar je običajna poslovna praksa. Člani nadzornega sveta, ki so podali odstopne izjave, bodo funkcijo opravljali do imenovanja novih članov nadzornega sveta družbe.	L. K.
POVABILO K PRIJAVI
na strokovno usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov na območju Spodnje Savinjske doline
Obveščamo vas, daje bil v letošnjem letu sprejet Odlok o turističnem vodenju na turističnem območju SSD, ki ga koordinira ZKŠT Žalec, izobraževanje pa organizira Razvojna agencija Savinja. Trenutno v okviru LAS SSD poteka projekt »Potep po Spodnji Savinjski dolini«, ki je finančno podprt s sredstvi LEADER in bo tematsko povezal bogato kulturno-etnološko in naravno dediščino območja. Več o projektu na http://www.ra-savinja.si/projekti/potep.html.
V začetku leta 2013 načrtujemo organizacijo začetnega in poglobljenega brezplačnega strokovnega usposabljanja lokalnih turističnih vodnikov za vodenje po območju Spodnje Savinjske doline.
Vse potencialne in obstoječe lokalne turistične vodnike, ki bi se želeli udeležiti usposabljanja, vabimo, da izpolnite informativno prijavnico, ki jo najdete na spletni strani www.zkst-zalec.si/sl-SI/l/ dobrodošli oziroma v TIC-u Žalec (Savinova hiša), Šlandrov trg 25, Žalec, in jo pošljete na zkst.tic@siol.net
Rok za prijave je 30.11. 2012.
Glede na odlok se od udeleženca usposabljanja pričakuje dosežena najmanj srednješolska izobrazba in aktivno znanje vsaj enega tujega jezika EU (več o odloku na http://www.zalec.si/seje/ gradivo_tocka_102_720_1227.pdf).
Ob zadostnem številu prijavljenih kandidatov bomo decembra 2012 posredovali podrobnosti programa. Kandidatom, ki so oddali informativne prijave ob pozivu na usposabljanje, ki je bilo objavljeno v Utripu novembra 2010, ni potrebno ponovno pošiljati prijav. Vabljeni k prijavi!
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
VABIMO VAS K VPISU!
*	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE (informativni dan 26.9. ob 16. uri)
*	SREDNJEŠOLSKI PROGRAMI ZA ODRASLE (informativni dan 5.9. ob 17. uri)
■	PREDŠOLSKA VZGOJA (ssi in poklicni tečaj)
■EKONOMSKI TEHNIK (ssi)
-EKONOMSKA GIMNAZIJA ■MATURITETNI TEČAJ
■	ELEKTRIKAR (spi) in ELEKTROTEHNIK (pti)
■	OBLIKOVALEC KOVIN ■ ORODJAR (spi) in STROJNI TEHNIK (pti)
*	JEZIKOVNI IN RAČUNALNIŠKI TEČAJI
*	USPOSABLJANJA, TEČAJI ZA PROSTI ČAS, VADBE ZA ZDRAVO TELO
(prijave v tečaje sprejemamo do 30.9.)
*	GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE (informativni dan 25.9. ob 17. uri)
VISOKA
GOSPODARSKA
ŠOLA
VISOKA GOSPODARSKA ŠOLA
Mariborska cesta 2, 3000 Celje tel. 03/428 79 00 e-mail: info@vgs-ce.si internet: wvvw.vgs-ce.si
Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program
SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO
(izredni študij) v študijskem letu 2012/2013 2. prijavni rok za vpis v 1. letnik od 20. do 28. 8. 2012.	_
Vpis v 2. letnik po merilih za prehode (za diplomante višješolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo) od 1. do 21. 9. 2012.
Zakaj se splača študirati pri nas preverite na: www.vgs-ce.si ali tel. št 03/428 79 00
PODJETNIŠTVO IN TURIZEM
avgust 20Ì2
Razbremeniti postopke
Žerjav v Šilcu in Termotehniki
Minister Franc Bogovič in direktor Marjan Jakob
Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič se je v okviru obiska na Celjskem ustavil v Mlekarni Celeia v Arji vasi, kjer so mu predstavili novo proizvodno linijo. Vodstvu podjetja je zagotovil, da bodo takšne naložbe v mlekarski sektor »zagotovo našle svoje mesto« v programu razvoja podeželja za obdobje 2014-2020.
Govorili so tudi o izzivih, ki jih z letom 2015 prinaša sprostitev mlečnih kvot v Evropski uniji. »Osnovno vodilo tako ministrstva kot kmetov in mlekarn
je, da to obdobje pričakamo čim bolje pripravljeni,« je povedal minister. Po njegovih besedah je mlekarstvo za Slovenijo izjemnega pomena, saj je govedoreja nosilna kmetijska panoga in 70 odstotkov slovenskih kmetijskih površin travnatih. Poleg sprostitve mlečnih kvot je za slovenske mlekarje v prihodnjih letih pomemben tudi vstop Hrvaške v EU. Kot je pojasnil direktor mlekarne Marjan Jakob, v tem ne vidijo le odprtja novega trga, ampak upajo, da bodo s tem prišli v enakopraven
položaj s hrvaškimi mlekarji. Slednji so zdaj v boljšem položaju, saj zanje omejitve EU (še) ne veljajo.«
Mlekarna Celeia je z več kot 70-letno tradicijo prva med slovenskimi živilskimi proizvajalci, ki je pridobila certifikat »Brez gensko spremenjenih organizmov«. Svoje izdelke, ki jih prodaja pod krovno blagovno znamko Zelene doline, proizvaja samo iz slovenskega mleka. Po besedah Jakoba so oktobra 2010 na trg uspešno dali prenovljeno blagovno znamko, ki se je v slovenskem prostoru do danes okrepila za 57 odstotkov, »kar je zelo lep rezultat«. Pri tem si želi, da bi država razbremenila administrativne postopke, ki močno ovirajo njihov razvoj, in da bi imeli slovenski proizvajalci na razpisih za prehrano v šolah, vrtcih, bolnišnicah in domovih za starostnike prednost pred tujimi.
Minister Bogovič je po obisku v Mlekarni Celeia v Arji vasi na Ljubnem ob Savinji odprl Center za razvoj podeželja Zgornje Savinjske doline.	T. Tavčar
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovan Žerjav in državni sekretar mag. Uroš Rožič sta s sodelavci in z županom Občine Braslovče Branimirjem ' Strojanškom in njegovimi sodelavci obiskala podjetje Silco, d. o. o., v Šentrupertu in podjetje Termotehnika, d. o. o., v Orli vasi.
Predstavniki občine in tudi vodstvo podjetja Termotehnika ter ustanovitelj in prokurist Rudi Kronovšek so goste seznanili s problemi izvedbe načrtovane naložbe omenjenega podjetja, ki so posledica administrativnih ovir pri umeščanju slednje v prostor. Kot je povedal Rudi Kronovšek, je nerazumljivo in nespremenljivo, da že pet let čakajo na dovoljenja, saj imajo vse projekte in tudi denar za gradnjo novih proizvodnih prostorov. Spor se vrti okrog zemljišča med avtocestnim izvozom Šentrupert in regionalno cesto proti Mozirju, ki ga je občina predvidela za industrijsko cono. Že pred leti je bil
izdelan prostorski načrt, ki sta ga potrdila občinski svet in okoljsko ministrstvo. Zapletlo se je, ko je okoljsko ministrstvo menilo, da nekatera zemljišča niso primerna za gradnjo. Ker nesoglasij niso rešili, je vlada celotno zadevo predala ustavnemu sodišču. A na ustavnem sodišču so se tako znašla tudi tista zemljišča, ki niso sporna in na katerih bi podjetja, kot je Termotehnika, že pred leti lahko začela graditi nove proizvodne prostore. To ni bilo mogoče, ker je bil bra-slovški občinski prostorski red zadržan, podjetniki pa
za gradnjo ne morejo dobiti dovoljenj.
Po mnenju ministra Žerjava bi bilo najbolje, da bi vlada spor umaknila z ustavnega sodišča in da bi ga ministri vpletenih resorjev rešili sami. Poudaril je tudi, da se bo vedno zavzemal za investicije in odpiranje novih delovnih mest in da se mu zdi nedopustno, da se uspešen podjetnik ujame v birokratske neumnosti. Da je predlog za umik ustavnega spora, vsaj za tista zemljišča, ki niso sporna, najboljša rešitev, je prepričan tudi župan Branimir Strojanšek. T. T.
Golobček bed & pizza hostel
Na Vranskem je nov mladinski hotel - hostel. Družina Golob je namreč svojo dejavnost peke pic razširila s ponudbo prenočišč. Sin Miha in njegova partnerka Jelka sta pod okriljem Picerije Golobček uredila hostel, ki premore pet sob s kopalnicami in šestnajstimi ležišči.
Slovesnosti ob odprtju so se udeležile tudi manj in bolj znane osebnosti iz javnega življenja. Ker pa je hostel prijazen kolesarjem, se je župan Franc Sušnik na omenjeni dogodek pripeljal s kolesom, oblečen v simbolično zeleno majico, ki predstavlja barvo ene najbolj
zelenih občin Slovenije. Naključje je hotelo, da sta se v poznih večernih urah mimo pripeljali španski turistki z motorjem, 70-letna mama in njena hči, ter iskali prenočišče. Seveda sta imeli srečo, saj sta kot prvi v hostlu prespali brezplačno.	T. T.
Inde v likvidaciji prodaja
Eno od propadlih podjetij v Savinjski dolini je delniška družba Inde Vransko, ki je proizvajala usnje in usnjeno konfekcijo. Inde v likvidaciji zdaj prodaja svoje premoženje, ob tem pa so ugotovili, da je zemljiškoknjižno del tega premoženja še vedno v lasti Občine Vransko. Lastniki družbe v likvidaciji bi seveda želeli, da občina neodplačno prenese svoj delež v njihovo last, nekdanji zaposleni, ki že dve leti čakajo na poplačilo svojih terjatev, pa so prepričani, da zdaj prodajo in poplačilo ovira občina.
Inde v likvidaciji prodaja zemljišča in objekte v skupni površini dobrih 3.600 kvadratnih metrov. V poslovnem komple-
ksu so pisarniški, proizvodni in skladiščni prostori. Glede na urejenost soseske, lokacijo kompleksa in umeščenost v prostor je lokacija, kot navajajo v oglasu o prodaji, primerna za stanovanjsko gradnjo, gradnjo varovanih stanovanj ali poslovno gradnjo oziroma obrtniško--storitvene dejavnosti. Stavbe so bile zgrajene v letih od 1869 do 1976. Postavljena cena je 1,350 milijona evrov. Vendar pa je likvidacijski upravitelj v postopku prodaje ugotovil, da je stara usnjarna formalno-prav-no še vedno v lasti občine.
Kot je na julijski seji občinskega sveta povedal župan Franc Sušnik, občina nikakor ne ovira prodaje premoženja Inde v likvidaciji, ampak je
zainteresirana, da kompleks čim prej dobi novega lastnika in da se morda celo odprejo nova delovna mesta. Vendar pa občina po zakonu brezplačno na zasebnega lastnika ne sme prenašati svojega premoženja. Župan zagotavlja, da bo v primeru prodaje občina poravnala svoj del kupnine. Je pa po Su-šnikovih besedah nenavadno, da je zadnja uprava družbe Inde sprejela sklep o likvidaciji podjetja, ki je očitno imelo več kot milijon evrov premoženja, pa samo 190 tisoč evrov dolgov. Pri tem opozarja tudi na nenavadno vloga sindikata, saj je bil sekretar celjskega odbora SKEI Mirko Hirci zadnji predsednik uprave, in 40-odstotni lastnik podjetja.	K. R.
Stiska se veča
Vse več je v Sloveniji podjetij, v katerih delavci kljub delu ne dobivajo rednih plač. Težave imajo tudi v KIV Vransko, kjer zadnje mesece zaposleni dobivajo akontacije na plače, ki pa ne zadoščajo za preživetje.
Zaradi vedno večje stiske delavcev v proizvodnji je sin-
dikat zaprosil za pomoč škofijsko Karitas in žalsko območno organizacijo Rdečega križa. Kot je povedal vodja sindikata Marjan Svet, sta jim obe humanitarni organizaciji takoj priskočili na pomoč, za kar se jima iskreno zahvaljujejo. Karitas jim je pripeljal hrano in so sami pripravili pakete, za
prevoz paketov Rdečega križa pa je na njihovo prošnjo poskrbela Občina Vransko. Seveda je sindikat pripravil seznam 56 delavcev z vso potrebno dokumentacijo, prav tako sta humanitarni organizaciji obljubili pomoč pri nabavi šolskih potrebščin za tiste, ki imajo šoloobvezne otroke. K. R.
Garant v stečaju
jetjem, katerega začetki segajo v leto 1948, sprožilo po tem, ko je vodstvo Garanta v drugi polovici julija dopolnilo predlog pri-poravnave. V predloženem načrtu finančnega prestrukturiranja je bilo predvideno, da bi upnike, ki izkazuje za približno 700 tisoč evrov terjatev, v štirih letih polovično poplačali, v Garantu pa bi ostalo 80 zaposlenih. Zdaj bo brez dela ostalo nekaj več kot 110 zaposlenih, ki so na čakanju, podjetje pa jim dolguje štiri plače, letošnji regres, plačilo za malice in prevoz na delo. Delavci so že pred časom sami preko svojih predstavnikov pozivali, naj direktorica konča njihovo agonijo.
Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Tomaž Kos, celoten stečajni postopek pa naj bi bil zaključen v približno pol leta. T. T.
Garant zapira vrata
Direktorica polzelskega Garanta Simona Potočnik je v ponedeljek, 13. avgusta, na pristojno sodišče v Celju vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka, ker ji do sobote, 11. avgusta, ni uspelo zbrati okrog 30 tisoč evrov predujma za poplačilo stroškov za uvedbo
prisilne poravnave.
Tudi ponovni poziv lastnikom za dokapitalizacijo ni bil uspešen, zato je polzelski Garant pristal v stečaju. Možnost stečaja je Potočnikova napovedala že na seji upniškega odbora. Sodišče je postopek prisilne poravnave nad polzelskim pod-
JUTEKS,
proizvodnja talnih oblog, d.d.
Ložnica 53 a, 3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 700, Faks: 03/ 71 20 755 e-pošta:	juteks.zaiec&juteks.si
Internet:	www.iuteks.si
OBIŠČITE NAS V PRODAJNEM SALONU V ŽALCU:
JUTEKS,
Industrijska prodajalna
Hmeljarska 3,3310 Žalec Telefon: 03/ 71 20 757, 03/ 71 20 759 e-pošta:	branko.ursic&iuteks.si
Malteška poroka za Velenjčana
Smaragdna kraljica Preboldčanka
Zdravica ob tradicionalni poroki
Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sodelovanju z Malteško konjenico Polzela in Kulturno-umetniškim društvom Cecilija že sedmič organizirali malteško poroko. S tem so želeli na svoj način spodbuditi mlade, ki se odločajo za skupno življenje, da to storijo na posebno slovesen in izviren način. Ženin in nevesta, Žan Zeba in Simona Dobrišek, ter njuni priči, ki so bili ogrnjeni v posebna malteška
ogrinjala, so se z dvema kočijama v spremstvu malteške konjenice pripeljali na Komendo.
Poroka je bila na prostem, na mestu nekdanje Ulrihove kapelice, par pa sta poročila poslanec Državnega zbora RS Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač. Malteški vitez Stanko Novak je mladoporočencema Žanu in Simoni iz Velenja izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta odslej v zakonski sku-
pnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa, to so bolezen, zapuščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar je v imenu društva mladoporočencema izročila glinena vrčka z znakom malteškega viteškega reda. Dogodek so popestrili člani KUD Galiarda iz Celja. T. Tavčar
Jedi iz kotla in štrukljada
V organizaciji Turistično -kulturnega društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu v začetku julija pred domom II. Slovenskega tabora pripravili izbor Smaragdne kraljice 2012. Prireditev, že enajsta po vrsti, je privabila precejšnje število gledalcev, zmaga pa je ostala v Savinjski dolini. Smaragdna kraljica je postala Ana Kovačevič iz Prebolda.
Na razpis letošnjega izbora se je prijavilo dvanajst kandidatk, za finalni del so jih izbrali devet, nastopilo pa jih je sedem. Predstavile so se v treh izhodih, v dnevnih oblačilih, kopalkah in nazadnje v večernih kreacijah. Desetčlanska komisija je za prvo spremljevalko imenovala Anjo
Na levi prva spremljevalka Anja Kamenčki, v sredini smaragdna kraljica Ana Kovačevič in druga spremljevalka Nika Orešnik
Kamerički, 18-letno dijakinjo iz Celja, za drugo Niko Orešnik, 18-letno dijakinjo srednje zdravstvene šole iz Žalca in za Smaragdno kraljico 2012
26-letno zdravstveno tehnico Ano Kovačevič iz Prebolda.
Spremljevalni program je obiskovalce popeljal v čudoviti svet romske in ciganske kul-
ture, ki je pestra, raznolika in začinjena z nekaj misteriozno-sti. Take so bile tudi scenografija, kostumografija in glasba. Spektakularni točki ustvarjalcev TKD Levec, mažoretke in plesna skupina No fear, sta tik pred podelitvijo in nastopom skupine Feštabend dodobra ogreli občinstvo. T. Tavčar
Lovci za pokal hmeljske kobule
Kuharice in kuharji, ki so skuhali kar enajst različnih jedi
Predsednik LD Marko Stegnar je v imenu lovcev pozdravil goste in strelce, vodja prireditve Dušan Urankar pa je predstavil pravila streljanja. Župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek je prvi streljal na glinastega goloba in s tem začel tekmovanje. Vrstni red pri članih: 1. Franc Koncilja (LD Litija), 2. Dušan Urankar (LD Braslovče), 3. Jože Podgor-
šek (LD Oljka Šmartno ob Paki); veterani: 1. Karli Cizej (LD Braslovče), 2. Milan Sedminek (LD Tabor), 3. Miran Fraitag (LD Dobrna). V tekmovanju za praktične nagrade, ki jih je prispevala LD Braslovče, je bil prvi Bogdan Verdev (LD Gozdnik Griže), drugi Dušan Urankar (LD Braslovče) in tretji Simon Ošlak (LD Mislinje).	T. Tavčar
Praznovanju 50. obletnice dneva hmeljarjev, ki ga prireja Turistično društvo Braslovče pod pokroviteljstvom Občine Braslovče, se je pridružila tudi Lovska družina Braslovče, ki je na strelišču v Boštunovcu v bližini Cimperškove domačije pripravila' 2. strelsko tekmo v streljanju na glinaste golobe za pokal hmeljske kobule.
To je bil uradni naslov letošnje tradicionalne prireditve Kmečko popoldne pod lipo, ki jo je organiziralo Društvo kmečkih žena s Ponikve pri Žalcu. Tokratna poletna julijska nedelja je bila v znamenju jedi iz kotla, ki so jih kuhale ekipe krajevnih društev, in v znamenju slastnih štrukljev, ki so jih pripravile članice Društva kmečkih žena s Ponikve pri Žalcu pod mentorstvom domačina in izkušenega kuharskega mojstra Andreja Voha.
Članice društva kmečkih žena, ki jim predseduje Zdenka Žagar, so svoje štruklje postavile tudi na ogled na posebni razstavi v prostorih Slomškovega doma. Ob tem so pripravili tudi prijetno prireditev, na kateri ni manjkalo šaljivih iger in skečev. Prireditev je vodila Tatjana Jezernik. Franc Brdnik pa je vodil zabavne igre, v katerih so se med sabo pomerili udeleženci. Glavni pobudniki tokratne prireditve so bile letos kuharske ekipe, ki so se trudile v svojih kotlih skuhati najrazličnejše jedi. Poleg ekipe društva kmečkih žena je kuhalo tudi deset društev oziroma organiziranih skupin (kulturno društvo, turistično društvo, društvo upokojencev, športno društvo, KO Rdečega križa, KO Zveze borcev, društvo Konjenica Pirešica, planinska sekcija, zaselek Studenci in KS Ponikva). Obiskovalci so lahko tako poskusili kar enajst različnih jedi. V pestrem izbo-
ru ni manjkalo prekmurskega bograča, ješprenja, kisle juhe iz svinjskih parkljev, dveh vrst enolončnic, pohorskega lonca, gobove juhe, jote in seveda ribjega brodeta. Zelo okusni so bili tudi štruklji, ki so bili prava poslastica
in zelo okusen poobedek.
Šestnajsta prireditev Kmečko popoldne pod lipo je za nami, organizatorji pa so z mislimi in idejami že pri naslednji, ki naj bi prinesla spet nekaj novega in izvirnega.	D. N.
shelest
rost ogled Ekomuzeja hmeljarstva pivovarstva Slovenije Otr. delavnica: Hmelj Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje
SOBOTA, 8. SEPTEMB
Prost ogled Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenje Migaj z mano Žalec - dobrodelni tek Voden ogled ekološke učne poti Trje in kmetije Podpečan
Predavanja in delavnice na: www.nivo.si Otroške delavnice: Pisani konjički 1 Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje Brezplačen voden ogled po ekološki učni poti ribnika Vrbje
».•
Ekomuzej Ekomuzej Ribnik Vrbje
Ekomuzej Dvorec Novo Celje POŠ Trje, Galicija
Bio park NIVO Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje
Ribnik Vrbje
EKO tržnica in sejem
Voden ogled ekološke učne poti Ložnica
Brezplačno merjenje čaker in posvet -
energetska terapevtka Barbara Mihelčič
Predavanje Ane Miletič: Človek hrček
(priprave na zimo) - 5€/os
Klemen z delavnico: Namazi - 5€/os
Predavanja in delavnice na: www.nivo.si
--------nje	--■ *----
Ekomuzej Zg. Grušovlje
Ekomuzej
Ekomuzej
Ekomuzej Bio park NIVO Ekomuzej
Ribnik Vrbje Ribnik Vrbje
Predavanje Marije Bizjak: Zakisanost telesa In kako se je znebiti Jezdenje ponijev pri ribniku Vrbje Otroške delavnice: Pisani konjički - 2 Masaža rok s hmeljevim maslom izvaja Thermana Laško TIC Žalec, Šlandrov trg 25,	Ekomuzej hmeljarstva In pivovarstva Slovenije
3310 Žalec	Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec
T: (03) 710 04 34	T: (0)3 571 80 21
w: www.zkst-zalec.si	W: www.ekomuzej hmelj.sl
E: zkst.tic@siol.net	______________________E: ekomtizej@siol.net
Ribnik Vrbje

Naslov natečaja: -
MESTO ŽALEC SKOZI TVOJE OČI«
Sodelujte na zanimivem turističnem fotografskem natečaju in nam prikažite mesto Žalec, kot ga vidite vi skozi fotografski objektiv.
Udeleženci natečaja oddajo digitalna dela v digitalni obliki JPG po elektronski pošti na naslov: turisticnodrustvo.zalec@gmail.com ali na CD/DVD preko pošte na naslov Turistično društvo Žalec, Hmeljarska 3, 3310Žalec, najkasneje do 10. septembra 2012, PRIJAVA BREZPLAČNA. Najboljše fotografije po izboru žirije bodo tudi nagrajene in predstavljene na razstavi ob odprtju in prireditvi, ki bo 27. septembra 2012, j*	v Roblekovi dvorani v Žalcu.
Več o razpisnih pogojih, načinu prijave in druge informacije:
i Pristan	tf
risticnodrustvo.zalec@gmail.com
Prvi podpisi v Žalcu
Pesem je univerzalni jezik
Dr. Türk seje po podporo volivcev najprej
Dr. Danilo Tiirk je 20. avgusta, ko je bil prvi dan zbiranja podpisov za kandidaturo za predsednika države, obiskal tudi Žalec, pot pa nadaljeval do Celja in v Maribor.
Na stojnici v Žalcu se je srečal s podporniki in prostovoljci, ki mu pomagajo pri zbiranju podpisov. Skupaj so ocenili, da je odziv državljanov kljub še dopustniškemu času zelo dober. Pri obrambnem stolpu pod trto je nastala skupinska fotografija dr. Danila Tiirka s predstavniki žalskega političnega življenja in drugimi podporniki, ob tem pa se je dr. Tiirk spomnil tudi na podobno fotografijo iz časov volilne kampanje ob njegovi prvi kandidaturi za predsednika. Verjame namreč, da bo tudi tokratni obisk stare vinske trte prinesel enak rezultat kot pred petimi leti.
Kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci, politične stranke in volivci.
odpravil v Žalec
Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo poslancev, potrebuje najmanj deset njihovih podpisov, če na volitvah nastopi s podporo volivcev, pa najmanj 5000 podpisov volilnih upravičencev. Če se kandidat za predsedniško funkcijo poteguje s podporo politične stranke, mora biti predlog kandidature podprt s podpisi najmanj treh poslancev državnega zbora ali z najmanj 3000 podpisi volilnih upravičencev. Za zbiranje podpisov volivcev, kar je težja pot, se kandidati odločajo, ker je to oblika komuniciranja z volivci, ki velja za dober uvod v volilno kampanjo.
Kot je znano, so kandidaturo s podporo volivk in volivcev poleg aktualnega predsednika napovedali še manj znani kandidati, in sicer Monika Malešič, Miro Žitko, Fani Eršte, Ladislav Troha, Dušan Egidij Kubot - Totislo in Artur Štern. Kandidaturo sta napovedala tudi poslanec in nek-
MALI OGLASI
KMEČKA PUNCA, 37 LET, se preseli na kmetijo k gospodu staremu do 61 let.
Info.: 041 959 192
ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE, za vse starosti, po vsej državi in v tujini.
Info.: 031 836 378
FANT S POŠTENIMI NAMENI si želi družinskega življenja. Info.: 041 240 403 .
POTREBUJETE DODATNI ZASLUŽEK? Nujno iščemo podjetne ljudi za delo, ki bi se nam pridružili.
Info.: 031 706 281
PODIRANJE IN OBŽAGANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975
ODDAM UDOBNE IN LEPO OPREMLJENE VEČPO-STELJNE SOBE na ugodni lokaciji na Polzeli.
Info.: 041 645 555
HIŠO NA MIRNI LOKACIJI V ŽALCU IN OKOLICI, KUPIM ZA CCA. 120.000 EUR. (MOŽNO VAŠE NADALJNJE SOBIVANJE).
Info.: 041 399 969
Enkrat ali dvakrat mesečno pridem POČISTIT STANOVANJE družini. Relacija POLZELA - ŽALEC - PETROVČE. POKLIČITE SMO RESNI.
Info.: 041 325 040
Nudim MEDICINSKO PEDIKURO in MASAŽE na vašem domu.
Info.: 031 877 484
Ljubitelju MALIH PERNATIH ŽIVALI dam v popolnoma SAMOSTOJNO UPRAVLJANJE in po svojih zamislih ter idejah urejanje, MINI ZOO pri gostišču Štorman. Za morebitna vprašanja sem vam na voljo Zvone Štorman.
Info.: 703 83 00
danji predsednika SD Borut Pahor, ki ga podpira SD, in evropski poslanec Milan Zver s podporo SDS in NSi. Borut Pahor namerava svojo kandidaturo podpreti s podpisi najmanj 3000 volivcev, medtem ko Milan Zver še ni pojasnili, na kakšen način bo kandidaturo uradno vložil. Kakor koli, kandidaturo z zbranimi podpisi morajo vložiti do 17. oktobra na Državno volilno komisijo, ki bo potem seznam kandidatov objavila najpozneje do 26. oktobra.
Uradna volilna kampanja bo 30 dni pred volitvami 12. oktobra. Volitve pa bodo na Martinovo nedeljo, 11. novembra. Če noben kandidat ne bo dobil večine glasov, se dva kandidata z največ glasovi uvrstita v drugi krog volitev.	L. K.
Poslanec v Evropskem parlamentu dr. Milan Zver, ki je, kot je znano, napovedal tudi kandidaturo za predsednika države na novembrskih volitvah, je minulo nedeljo obiskal 29. festival Družina poje 2012 v Andražu nad Polzelo.
V slavnostnem nagovoru je poudaril, da se z nostalgijo spominja časov iz mladosti, ko so pri njih doma veliko prepevali. Poudaril je, da imamo Slovenci glasbo in petje zapisano v genih. »Imamo enega najboljših glasbenih šolskih sistemov, kakršnega ne poznajo drugod po Evropi,« je dejal. »Slovenci smo od nekdaj peli verske in ljudske pesmi, všečne pa so zlasti tiste, ki so domoljubne. V 19. stoletju, ko je rasla narodna zavest, so moji rojaki iz Slovenskih goric na Štajerskem pisali lepa besedila, kot je Slovenec sem, ki ga je kasneje uglasbil Ipavec, ali pa Oj Triglav, moj dom, ki ga je uglasbil Jakob Aljaž,« je povedal in dodal: »Pesem je univerzalni jezik, skozi katerega izražamo svoja čustva,« je še poudaril dr. Milan Zver. T. T.
TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER
Šlandrov trg 25, 3310 Žalec-Tel.: 03 710 04 34 E-pošta: zkst.tic@siol.net
- V. V v,-	-.-'V.- - v- .	.... v
bogat program " tekmovanje KS za otroke	kuhanju golaža
- zabava s Primožem Zvirom
Informacije: TIC Žalec, 710 04 34
Vabilo v zdravstveno-vzgojne programe Cindi
Osnovne - kratke delavnice:
Na treh zaporednih srečanjih po 2 uri boste spoznali nezdrave življenjske navade in kako jih spremenimo, in kaj lahko storite brez zdravil za povišan krvni pritisk, holesterol in krvni sladkor.
Delavnice se bodo izvajale v sejni sobi ZD ŽALEC:	Delavnice se bodo izvajale v čakalnici ZP VRANSKO
Ponedeljek, 24.9. in 1.10.2012 ob 15. in 17. uri	Torek, 18.9. In 25.9.2012 ob 15. in 17. uri
Ponedeljek: 8.10.2012 ob 16. uri - Stadion Žalec: Test hoje na 2 km (ob slabem vremenu pa 15.10.2012 ob 16. uri)	
Nadaljevalne delavnice (potrebujete napotitev svojega osebnega zdravnika):
1.	Zdrava prehrana (4 srečanja in 1 individualni posvet). Za vse s povišanim krvnim sladkorjem ali maščobami v krvi in za vse s preveč kilogrami; ZD Žalec (sejna soba), pričetek v torek, 2.10.2012 ob 17. uri.
2.	Zdravo hujšanje (15 srečanj skupine, 1 ura telovadbe na teden, individualni posvet pri zdravniku); ZD Žalec (sejna soba) s pričetkom v sredo, 10.10. 2012 ob 16.30.
3.	Telesna dejavnost (12 srečanj v malih skupinah); vaje bodo praktično prikazane; priporočljiva je v kombinaciji s hujšanjem in za vse, ki bi radi povečali svojo telesno zmogljivost; ZD Žalec (sejna soba), s pričetkom v ponedeljek, 15.10. 2012 ob 17. uri.
4.	Da, opuščam kajenje (6 srečanj); ZD Žalec (sejna soba) s pričetkom v torek, 6. 11.2012 ob 17. uri.
5.	Test hoje je sestavni del vseh delavnic, razen delavnice o prehrani in kajenju. S testom hoje na 2 km v naravi lahko preverite svojo telesno pripravljenost. Splošni test hoje je v ponedeljek, 8.10.2012 ob 16. uri v Športnem centru Žalec; v
primeru slabega vremena pa 15.10.2012 ob 16. uri.
Dodatne informacije: vodja ZVC Žalec Nada Cilenšek (tel. 051 668 416, od ponedeljka do petka med 12. in 13. uro ali na e-pošto: nada.cilensek@zd-zalec.si.______________
Dr Milan Zver v Andražu ob županu Jožetu Kužniku
Delovni čas INFO centra v septembru: četrtki in petki od 15. do 19. ure sobote in nedelje od 10. do 19. ure
Ponirkove otroške delavnice sobote In nedelje med 17. in 19. uro (do 15.9.)
med 16. in 18. uro (od 21. 9. dalje) ■. J	Jezdenje ponijev
VXV	petki in sobote med 17. in 19. uro (do 15.9.
med 16. In 18, uro (po 15.9.;
Informacije: TIC Žalec, tel. 710 04 34
ZKŠT Zavod za kulturo, šport In turizem Žalec. Aškerčeva 8a
^1 Dragi domači
Po dolgem času spet dopustujemo na morju, v Savudriji. Sicer res samo dva dni, kot dopušča višina regresa, pa vendar. Za čuda se po nekaj letih tu ni skoraj nič spremenilo. Morje je še vedno slano, veter piha, na obali pa so kopalci, nekateri tudi zgoraj brez, ne samo v glavi.
Je pa lepo. S Frančekom cel dan skačeva za tremi vnuki. Taka je pač usoda starih mam in atov, taka je tudi usoda staro-mladih atijev, ki jih je na plaži kar nekaj. Najprej misliš, da je prišla družinica treh generacij, stari ata, hčerka in vnuček. Potem pa vidiš, da stari ata ni stari ata (mogoče tudi je), ampak ati, ki se igra in čofota in že ves onemogel celi ljubi dan varuje in osrečuje svoje največje bogastvo, mlada mamica pa se zadovoljna nastavlja sončnim žarkom in opazuje medgeneracijsko sožitje. Ampak včasih sonce in vročina naredita svoje, (stari) ati je že dodobra upehan in zgodi se, da malemu razigranemu nadobudnežu izda ukaz: »Črta in mir!« in s prstom pokaže na brisačo.
Ja, leta pač naredijo svoje. Tudi midva s Frančekom sva bila zvečer najbolj srečna, ko so vnukom končno pojenjale moči in so se zazibali v spanje pravičnega. Nama pa so misli pohitele v preteklost in sva obujala spomine. Upam, da se ne bo spet našel kdo, ki bo najine spomine označil kot obujanje gnilih časov, ampak takratje bilo res lepo. Lepo je bilo, ko smo se družili v sindikalnih domovih, ko je zvenela tista pesem: »Plavo se more talasa, raduje se radnička klasa... «
Zdaj pa moram končati. Jutri gremo domov. Meni je kar malo žal, da je konec, Franček pa pravi, da je vesel, saj se bo doma vsaj odpočil od napornega otroškega direndaja. In ko sem predlagala, da bi kak dan podaljšali, ni hotel niti slišati. In tudi ni pomagalo, ko sem ga skušala prepričati z argumentom, da so drugi slovenski Janezi pri svojih letih še na slabšem kot midva, je Franček, ki sicer tako žolčno kritizira našo oblast, rekel, da je kar prav, da regres ni bil višji, saj več kot dva dni v vlogi varuške ne bi zdržal.
In moj pametni Franček je prišel do sklepa, da je klestenje regresa res (še) za marsikaj dobro, ne samo za polnjenje državne vreče brez dna.
Pa lep pozdrav
Ota Mar
Množično v petrovski baziliki
Srečanje upokojencev
S slovesnosti v petrovški baziliki
Ob prazniku Marijinega vnebovzetja, 15. avgustu, so bile najbolj obiskane romarske poti. V tem času se katoličani spominjajo odhoda Jezusove matere v nebo, ka-
mor naj bi tako z dušo kot s telesom odšla po končanem zemeljskem življenju. Osrednja slovesnost celjske škofije je potekala v Baziliki Matere božje v Petrovčah.
Slovesno somaševanje je vodil škof dr. Stanislav Lipovšek, ki je poudaril: »To ni samo izlet ali srečanje s sorodniki ali prijatelji; lahko bi se srečali kdaj drugič in na drugem mestu. Tu gre za nekaj velikega, skrivnostnega, tu je Marija Vnebovzeta, povišana v nebeško slavo,« je med drugim pridigal škof ter omenil utrujenost ljudi zaradi krize in drugih preizkušenj, kot so naravne nesreče. Verska resnica o Marijinem vnebovzetju je bila v Vatikanu uradno razglašena šele leta 1950.
Na predvečer enega največjih katoliških praznikov so v Petrovčah pripravili tudi procesijo.	T. T.
Uredili športni park
Občinska zveza društev upokojencev Občine Žalec, ki v desetih društvih združuje okoli štiri tisoč upokojencev, je v sodelovanju z DU Griže - Za-bukovica v Letnem gledališču Limberk pripravila srečanje upokojencev.
Zbrane je uvodoma pozdravil predsednik zveze DU Občine Žalec Jože Glinšek, podpredsednik Pokrajinske zveze upokojencev Celje Vlado Rančigaj pa je v svojem nagovoru dejal, da je skoraj dve tretjini upokojencev na robu preživetja. Podžupan Občine Žalec Ivan Jelen je v nadaljevanju med drugim poudaril, da pa je vedno čas tudi za druženje,-
Sledila je podelitev pokalov za dosežke na športnih tekmovanjih. Kot je poudaril športni re-
Najboljši s predsednikom Zveze DU Občine Žalec Jožetom Glinškom in športnim referentom Nikolajem Pečovnikom
ferent zveze Nikolaj Pečovnik, je letos na igrah v sedmih športnih disciplinah sodelovalo 485 tekmovalk in tekmovalcev. V ženski konkurenci je ekipno prvo mesto osvojilo DU Ponikva pri Žalcu, drugo DU Žalec in tretje DU Šempeter, pri moških pa prvo
DU Šempeter, drugo DU Liboje in tretje DU Ponika pri Žalcu. Prehodni pokal je v ženski konkurenci osvojilo DU Ponikva pri Žalcu, pri moških pa DU Šempeter. Družabno srečanje so obogatili harmonikarji pod vodstvom Dejana Mastnaka. T. Tavčar
Nova kapela lurške Matere božje
Praznik z blagoslovom konj
V okviru praznovanja pol-zelskih župnijskih dni ob godu župnijske zavetnice, sv. Marjete, je društvo Malteška konjenica Polzela v Novem Kloštru pripravilo blagoslovitev konj.
Društvo Malteška konjenica je ta stari običaj ponovno obudilo pred enajstimi leti. Malteški viteški red, ki je deloval na Komendi na Polzeli več kot petsto let, je v svojem času kot edino prevozno sredstvo uporabljal konje, nenadomestljivi so bili pri raznih kmečkih opravilih, prevozu ljudi in pošte ter tudi v vojnah. Konje je blagoslovil domači župnik Jože Kovačec.	T. T.
Obnovljena pokopališka kapela
V Braslovčah so na praznik Marijinega vnebovzetja blagoslovili staro pokopališko kapelo, ki so jo obnovili s pomočjo sredstev Občine Braslovče, namenjenih za obnovo kulturne dediščine. Letos mineva 108 let, odkar je bilo staro pokopališče v Braslovčah prestavljeno na novo lokacijo.
Pred nekaj leti so obnovili ostrešje in zamenjali opečno kritino, zdaj so bila na vrsti zidarska dela, obnovili pa so tudi vrata in uredili okolico. O pomenu obnove kapele je zbranim spregovoril župan Branimir Strojanšek, o poteku obnove in njenih stroških pa je poročal direktor občinske uprave Milan Šoštarič. Blagoslov sta opravila Anton Lavrič, lazarist iz Celja, in domači župnik Milan Gosak, ki je spregovoril tudi o zgodovini kapele, kar je v svoji knjigi zapisal Franci Kralj, in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri obnovi. Slovesnost je obogatil Mešani cerkveni pevski zbor Marije Vnebovzete.	T. T.
Predsednik Martin Sedovnik je ponosen na novo brunarico
Člani Društva upokojencev Velika Pirešica - Galicija so zelo delavni. Lani so zgradili leseno brunarico, ki so jo poimenovali Trnuljčica. Člani pa še niso bili zadovoljni, zavihali so rokave in letos uredili okolico brunarice.
Postavili so športna igrala za rekreacijo, dve igrišči za kegljanje na vrvici - rusko kegljišče, strelišče za zračno puško, igrišče za metanje pikada in krogov, klopi za počitek ter uredili razsvetljavo. Dela so člani društva in ostali krajani KS Galicija opravili prostovoljno. Pri zbiranju finančnih sredstev za nakup materiala pa so jim pomagali Občina Žalec, KS Galicija, nekaj donatorjev, V
nekaj pa so prispevali tudi člani društva in ostali krajani. V petek, 10. avgusta, so pripravili tekmovanje, ki se ga je udeležilo 225 upokojencev - športnikov iz 13 društev občin Žalec, Velenje in Polzela. Tekmovali so v kegljanju na vrvici, streljanju z zračno puško, metanju pikada in krogov. Pred začetkom tekmovanja je zbrane pozdravil predsednik DU Velika Pirešica - Galicija Martin Sedovnik, športni referent Milan Ašenberger pa jih je seznanil s pravili iger. Po končanem tekmovanju je bila krajša slovesnost ob odprtju športnega parka, zbrane pa sta nagovorila predsednik Sveta KS Galicija Jože Kruleč in župan Ob-
čine Žalec Janko Kos, ki se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri urejanju novega športnega parka in pri organizaciji sprejema zlate Urške Žolnir. Vrstni red: streljanje z zračno puško ženske: 1. Romana Jurhar (Vrbje), 2. Karolina Ferme (Vrbje), 3. Alojzija Štimulak (Ponikva); moški: 1. Jože Pavlič (Žalec), 2. Milan Graubar (Vrbje), 3. Stane Grabner (Šempeter); metanje pikada ženske:
1.	Andreja Fužir
2.	Marija Jelen (Šempeter), 3.
Jožica Lužar (Vrbje); moški: 1. Jože Pavlič (Žalec), 2. Edvin Gobec (Vrbje), 3. Srečko Kavalar (Levec); kegljanje na vrvici ženske: 1. Anica Lesjak (Petrovče), 2. Marija Pajenk (Šentilj), 3. Angela Cilenšek (Griže); moški: Jerko Bajt (Žalec), 2. Mirko Tisnikar (Vinska Gora), 3. Aleš Leskovšek (Šentilj); metanje krogov ženske: 1. Danica Brečko (Žalec), 2. Marjana Podvršnik (Galicija), 3. Metka Ateljšek (Andraž nad Polzelo); moški: 1. Ivan Šuler (Šempeter), 2. Janez Meglič (Žalec), 3. Ivan Novak (Griže) itd. Prehodni pokal za ekipno zmago v vseh štirih disciplinah je prejelo DU Žalec.	T. Tavčar
Kapelo je blagoslovil domači župnik Janez Furman
V zaselku Sevčnik v KS Andraž nad Polzelo so blagoslovili novo kapelo lurške Matere božje, za gradnjo katere je ob pomoči sosedov in prostovoljcev poskrbel Ciril Sitar mlajši.
Med blagoslovom kapele je domači župnik Janez Furman spregovoril o Mariji, ki je ob prikazovanju v lurški votlini svet pozvala k spreobrnjenju in molitvi. Bernardki je pokazala izvir vode
in ji dejala, naj pije iz njega. Ta izvir je postal eden izmed simbolov Lurda. To je navdihnilo tudi Andražana Cirila Sitarja mlajšega iz Sevčnika, da se je odločil za postavitev kapele. Soseda Violeta Prungl, mojstrica čopiča in barvnih motivov, je z renesančnim navdihom poslikala kapelo, pri kateri še posebej izstopa zahtevna upodobitev lurške katedrale. Drugi bližnji sosedje pa so poskrbeli za pomoč pri gradnji in ureditvi okolice. Dogodek je privabil več kot 300 ljudi iz andraške in polzelske župnije. Pridružili so se jim tudi člani cerkvenega pevskega zbora iz Andraža, ki ga vodi Jože Kužnik. Za opravljeno delo in materialno pomoč se je vsem, ki so jim priskočili na pomoč, zahvalila najbližja soseda Zdenka Prungl.	T. Tavčar
Med govorom župana Branimirja Strojanška
M EGA
GENERALI POPUSTI!
EKSKLUZIVNA AGENCIJA,
LEV Zavarovanja d.o.o.,	ED L IK NL, HAI J
Šlandrov trg 33, 3310 Žalec AAl] Zavarovalnica
tel.: 0599 56 805, gsm: 040/186-029, levzavorovanja@gmail.com
Kri daroval 150-krat
Ukrajinsko-slovensko društvo Bereginja
Jože Žnidaršič je za 150-krat darovano kri od Splošne bolnišnice Celje, transfuzijskega oddelka, prejel posebno priznanje
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je v prostorih Zdravstvenega doma Vransko pripravila letošnjo šesto od desetih krvodajalskih akcij za transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Celje. Akcije se je udeležilo 84 krvodajalcev. Poseben pozornosti je bil deležen Jože Žnidaršič iz Čepelj pri Vranskem, ki je kri daroval že 150-krat.
Majda Pilih, strokovna delavka pri Območni organizaciji RK Žalec, je povedala, da je med njihovimi več kot 2500 krvodajalci Jože rekorder. Kri je prvič daroval pri 17. letih, in sicer leta 1965 na Polzeli. Od
takrat dalje jo vsako leto daruje 3- do 4-krat. Ima krvno skupino B, ki sicer ni tako redka, se je pa zgodilo, da so ga poklicali na pomoč v celjsko bolnišnico. »Sem v 65. letu starosti, 10 let v pokoju in glede na to, da sem zdrav, bi kri še vedno z veseljem daroval. Naši predpisi pa so taki, da to smeš samo do izpolnjenega 65. leta, zato me čakata še dve do tri akcije, potem se bo moje krvodajalstvo zaključilo,« nam je kar nekam otožno zaupal svoje misli Jože.
Naslednja krvodajalska akcija bo 24. septembra od 7. do 13. ure v Športni dvorani Polzela.	T. T.
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so prejšnji ponedeljek pripravili ustanovni zbor ukrajinsko-slo-venskega društva Bereginja. Uvodoma je zbranim spregovorila predsednica Gaiina Malovšek, ki je poudarila, da je osnovni cilj društva, ki šteje 42 članov in ima sedež v Žalcu, povezovanje bogate kulture in ljudskih izročil Ukrajine in Slovenije.
Zahvalila se je ZKTŠ Žalec, Emi Šelekar, Nini Mandelj in Galeriji Starič ter vsem, ki so kakor koli pripomogli k ustanovitvi omenjenega društva. Zbrane je nagovorila tudi namestnica ukrajinskega veleposlanika v Sloveniji Natalija Fialka, ki je čestitala k ustano-
Skupaj shujšali 226 kg
Med nastopom plesne skupine Barvinok iz Kanade
vitvi društva in obljubila pomoč. V ta namen so pripravili bogat koncert ukrajinskih narodnih plesov in glasbe, v kulturnem programu pa so nastopili plesna skupina Barvinok iz Kanade, vokalna skupina
Malj vi iz Ukrajine in ansambel narodne glasbe Ukrajinočka iz Berlina. V avli doma so pripravili tudi zanimivo razstavo unikatne keramike Hrustalen-ko, narodnih noš in drugih znamenitosti.	T. T.
Rok Košenina ljubitelj ribolova
temo. Udeleženci tedensko preverjajo svojo telesno težo in odstotek izgubljenih maščob, temu sledi še enourna telesna dejavnost, izvajanje slednje pa seveda priporočajo tudi vsak dan doma.
Rezultati se pri marsikom kažejo v izboljšanju zdravstvenega stanja, predvsem pa v dvigu samopodobe. Naučili so se, da lahko ob hrani tudi uživajo, če je pripravljena na zdrav način. Če k temu dodajo še dovolj gibanja in pozitivnega razmišljanja, uspeh ne more izostati.	D. N.
Udeleženci ob koncu programa zdravega hujšanja
V zdravstvenovzgojnem centru, ki deluje v JZ ZD Žalec, se v okviru zdra-vstvenovzgojnih delavnic že nekaj let trudijo izboljšati zdravje prebivalcev žalske občine. V trimesečni delavnici zdravega hujšanja, ki je vključevala šestnajst zaporednih srečanj, je 37 udeležencem uspelo skupaj shujšati 226 kg.
Najuspešnejša ženska je izgubila kar 19,6 kg, vsi ostale ji tesno sledijo, med njimi tudi nekaj moških. Ob koncu delavnice, zaključek so pripra-
vili ob ribniku Vrbje, je vodja zdravstvenovzgojnega centra v ZD Žalec Majda Donko povedala, da so udeleženci dosegli zelo uspešne rezultate in si zaslužijo vso pohvalo. Rezultati so posledica trdega dela, odrekanj in predvsem pozitivne energije, medsebojne podpore in sproščenega vzdušja v skupini. Povedala je tudi, da poleg individualnega načrta hujšanja za vsakega posameznika, ki ga udeleženci oblikujejo skupaj z zdravnikom, se na vsakem srečanju pogovarjajo na določeno
Mednarodni motoristični piknik
venstvom je bil njegov največji uspeh tretje mesto na državnem tekmovanju, s čimer si je zagotovil nastop na kvalifikacijskem državnem tekmovanju za nastop na svetovnem prvenstvu.
Njegov dosedanji trofejni ulov je petkilogramski krap, sicer pa na tekmah povprečno ulovi od 4 do 5 kg rib. Osvojena bronasta medalja je nedvomno krona njegovega dosedanjega ribiškega udejstvovanja, zagotovo pa tudi velika spodbuda za nadaljnje ribiško delovanje in doseganje novih tekmovalnih uspehov. Skupaj z njim so si bronasto medaljo v kategoriji do 14 let, v kateri je tekmovalo deset ekip iz desetih držav, priborili še Mitja Irman, Mihael Kukovec, Franci Terglav in Klementina Križanec. Svoj delež pa so seveda prispevali tudi trenerji Stanko Vrstovšek, Štefan Gjergjek, Mitja Kmetec in še kdo.	D. Naraglav
Rok (drugi z leve) skupaj z ekipo in s trenerji
Rok Košenina je najmlajši član društva ljubiteljev ribolova s sedežem v Preboldu, ki mu že desetletje predseduje Milomir Radeljič. Rok pa je tudi tretji najuspešnejši mladi ribič v državi. Zadnji julijski teden je svoje znanje pokazal tudi na svetovnem prvenstvu v Radečah, kjer si je skupaj z
ekipo priboril tretjo mesto in bronasto medaljo.
Z Rokom smo se srečali na
društveni tekmi na ribniku Pre-
serje, kjer nam je povedal, da ga je za ribištvo navdušil oče Rajko. Osvojil je že več pokalov in medalj, lani pa je slavil zmago med mladinci v ligi, ki zajema pet tekem. Pred svetovnim pr-
Zakonci jubilanti
V župnijski cerkvi na Vranskem je bilo srečanje zakonskih parov, ki letos praznujejo 5., 10., 15. in vse tja do 45. in 50. obletnice poroke. Slavnostno mašo z obnovitvijo zakonskih obljub je vodil kaplan Janez Turinek.
Jubilante je pozval, naj še naprej pridno zbirajo »točke zvestobe«, naj skrbijo, da bodo imeli vedno »dovolj goriva«, da bodo lahko še naprej vztrajali na poti, po kateri so hodili do zdaj. Posebej je nagovoril zakonce, ki letos praznujejo zlato poroko in so lahko vsem za dober zgled. Ob zvokih poročne koračnice ter z vrtnico in spominsko podobico v roki so veselo odkorakali iz cerkve. Zunaj so se ob skromni pogo-
stitvi in klepetu še nekaj časa družili in si ob slovesu zažele-
li, da bi se čez pet let ponovno srečali.	T. T.
Župnik Jože Turinek in kaplan Janez Turinek z jubilanti
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže Tel.: 031 786 975
V preboldskem nekdanjem turističnem kampu pri bazenu so prvo avgustovsko soboto pripravili motopiknik Motokluba Blissful Slovenija. iz Prebolda. To je bil že četrti zbor tega motorističnega kluba, ki je bil ustanovljen leta 2000 v Celju, zadnjih pet let pa ima sedež in klubske prostore v Preboldu.
Letošnjega motorističnega dogodka se je udeležilo kar 32 klubov iz Slovenije, BiH, Avstrije, Romunije in s Hrvaške. Poleg hrane, pijače in dobre glasbe so lahko obiskovalci uživali v brezplačnem kopanju na bazenu, kampiranju, raznih igrah, med drugim tudi v vlečenju vrvi, metanju pnevmatik, tekmovanju za najintimnejši tatoo ter izboru najglasnejšega motorja. Kot je na motorističnih dogodkih že običajno, je bil v večernih urah na sporedu tudi striptiz.
Tokratna prireditev je bila ena najbolje obiskanih doslej. Obiskovalci so si lahko ogledali več kot 150 motorjev, ki so bili prava paša za oči.
Organizatorji so bili z letošnjo udeležbo zelo zadovoljni. Kot pravi predsednik MK Bliss-
ful Dušan Gradišnik - Dule, se je potrebno za uspelo prireditev zahvaliti tudi Občini Prebold, Jamarskemu društvu Prebold, Društvu kmečkih žena Prebold in vsem, ki so prispevali denarna sredstva za obnovo klubske hišice v Gaju. D. Naraglav
Motoristi so "okupirali" okolico bazena
Večina aktivnosti brezplačnih
Celodnevne otroške počitnice
Mladi so lahko brezplačno uživali tudi na preboldskem bazenu
ŠD Prebold, OŠ Prebold in Občina Prebold ter tudi nekatera društva so za letošnje počitnice pripravili pester program najrazličnejših aktivnosti za osnovnošolske otroke. Večina aktivnosti je bila brezplačnih, kar je omogočila občina, nekaj pa so prispevali tudi donatorji.
V času počitnic so bili organizirani trije tečaji tenisa, ki so potekali pod vodstvom teni-
škega trenerja Rada Vogrinčiča, zdaj Preboldčana, ki svoje dolgoletno znanje in izkušnje z veseljem prenaša na mladi rod. Pod vodstvom Mohorja Mar-jetiča in Mojce Bobek so igrali tematske igre z žogo, lovili skriti zaklad, se igrali igre brez meja, spoznavali osnove golfa, uživali v plavalnih uricah in raznih ustvarjalnih delavnicah ... ŠD Partizan je organiziral
plavalni tečaj, planinci pa so mlade seznanjali z osnovami orientacije, organizirali so lov na skriti zaklad in otroke popeljali na vrh Žvajge. Za otroke od 1. do 4. razreda so organizirali tudi planinski tabor v Mariji Reki. Za člane Planinske šole Kozorog je bil organiziran tridnevni pohodniški planinski tabor. Poleg vsakodnevnega kopanja na preboldskem bazenu so lahko mladi pod vodstvom odbojkarskega kluba igrali odbojko na mivki.
Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na tekaške delavnice z Urbanom Praprotnikom, ki so bile namenjene vsem starostnim kategorijam, odbojkarsko ligo mešanih trojk na mivki vsako nedeljo ob 9. uri, tekmovanja pa so potekala v Šeščah, Preboldu in Mariji Reki, ter na aktivnosti, ki so jih za svoje člane organizirala tudi ostala društva oziroma organizacije. D. Naraglav
ŠD Partizan Prebold je organiziral plavalni tečaj pod vodstvom Janka Napotnik, ki sega je udeležilo 41 otrok, od 5 do 12 let
Košnja in strelska tekma
Peti lokostrelski tabor
Tudi letošnje poletje so v organizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec in v izvedbi animacijske skupine Bojane Komplet potekale KUL počitnice - celodnevno otroško počitniško varstvo na Ribniku Vrbje in v Ekomuze-ju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije.
V dveh enotedenskih terminih se jih je udeležilo več kot 70 otrok. Otroci so dneve preživljali v sproščenem počitniškem vzdušju. Dodobra so spoznali okolico ribnika, ogledali so si Bio park Nivo, jezdili ponije in
Na obisku v konjeniškem društvu Podkev
obiskali ribnik Steska - kmetijo Konjeniškem društvu Podkev v Cokan. Ustavili pa so se tudi v Vrbju (na sliki). T. Tavčar
Letošnji udeleženci tabora z organizatorji
		
		|pk ^ ■; 1 fSI
Lokostrelski klub Sokol Ložnica pri Žalcu je ob začetku šolskih počitnic na svojem lokostrelskem strelišču na Ložnici organiziral lokostrelski tabor, ki se gaje udeležilo 27 otrok, večinoma iz žalske občine.
Dopoldan so se udeleženci posvečali lokostrelstvu, popol-
dan je bil namenjen igram z žogo, izdelovanju raznih puščic in druge lokostrelske opreme ter poglabljanju teoretičnega znanja o lokostrelstvu. V večernem času so kurili taborni ogenj, zapeli ob kitari, se udeležili večernega tekmovanja z lokom in igrali razne igre ob
ognju. Ob koncu so svoje pridobljeno znanje preizkusili na lokostrelskem tekmovanju. Letošnji tabor je vodil Franc Antloga, za strokovni del pa sta tudi tokrat skrbela Franc Romih in Jure Doberšek. Prehrana je bila v rokah kuharja Bojana Božiča.	D. N.
Veterani kot mladeniči
Med nastopom braslovških veteranov z ročno motorno brizgalno iz leta 1903 v Braslovčah
Člani LD Tabor so to poletje ponovno pripravili dva zanimiva dogodka. Že julija so v sodelovanju s Planinskim društvom Tabor, Društvom kmečkih žena in deklet ter družino Zabrložnik v okviru Zajčevih dni organizirali šesto ročno košnjo Šnepove košenice. V nedeljo 5. avgusta, pa so na lovski koči LD Tabor pripravili tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Tabor.
Na šesti ročni košnji Šnepove košenice se je zbralo 17 koscev in precejšnje število gledalcev. Tudi letos so s pomočjo sponzorja poskrbeli, da so bili kosci v „visoki“ travi v enotnih majicah dobro vidni. »Pri vsakoletni košnji Šnepove košenice poudarjamo, da gre na eni strani za dejanje, s katerim želimo
poudariti pomen ohranjanja košenic kot izjemnega življenjskega prostora nekaterih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, ter na drugi strani za prikaz kmečkega opravila naših prednikov,« je povedal Janez Černec. Za okrepčilo med delom so skrbeli člani družine Zabrložnik ter članice društev. Po opravljenem delu so nekaj slovenskih narodnih pesmi zapeli pevci moškega pevskega zbora Pevskega društva Tabor. Ob koncu pa so se vsi skupaj odpravili na Zajčevo kočo na odličen srnjakov golaž izpod kuhalnice mojstra Danija in uživali gostoljubje planincev na Zajčevi koči.
Strelsko tekmo pa so pripravili na prvo avgustovsko nedeljo. Za prehodni pokal Občine Tabor se je v streljanju na gli-
naste golobe, tarčo srnjaka in tarčo bežečega merjasca med sabo pomerilo 67 tekmovalcev, ki so zastopali barve 13 ekip lovskih družin od blizu in daleč ali pa so se tekmovanja udeležili kot posamezniki. Ekipno je slavilo LD Oplotnica, pred LD Braslovče in LD Tabor, posamično pa Boštjan Lipar pred, Boštjanom Sadkom in Pol-detom Travnerjem. Najboljši tekmovalci so prejeli pokale in praktične nagrade ki sta jih podelila starešina LD Tabor Milan Šmit ter predstavnica Občine Tabor, občinska svetnica Marjana Pustoslemšek. »Utečena ekipa članov domače lovske družine je skrbela, da med tekmovalci in ostalimi gosti ni bilo žeje in lakote. Kuhinja „Pri starem merjascu“ je delovala v posodobljenih prostorih, zato so kuhinjske dobrote še posebej omamno dišale. Za dobro razpoloženje po končanem tekmovanju pa je skrbel Primarij Slapar,« je še povedal Janez Černec.	L. K.
V Braslovčah in na Vranskem so v preteklih dneh pripravili dve tekmi gasilskih veteranov z več kot 60 let starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Obe sta šteli tudi za pokal Savinjsko--Šaleške regije.
PGD Braslovče je tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami pripravili prvič. Na njem je nastopilo 13 ekip. Pri moških je prvo mesto osvojila ekipa Šoštanj mesto, druga je bila ekipa iz Topolšice in tretja Paška vas. Pri ženskah je bila najuspešnejša prva ekipa Šoštanj mesto, druga je bila ekipa Kapla - Pon-dor in tretja ekipa Radmirje. V kategoriji ročnih motornih brizgal je prvo mesto osvojila ekipa Šmarje - Sap pred Vranskim in ekipo iz Braslovč, v ženski konkurenci pa je nastopila le ena ekipa, in sicer ekipa Šoštanj me-
sto. Pred tekmovanjem je zbrane nagovoril predsednik PGD Braslovče Jože Matko, pri organizaciji pa sta braslovškim gasilcem pomagala tudi Občina Braslovče in Turistično društvo Braslovče.
Na igrišču za Športno dvorano Vransko je sodelovalo 17 desetin iz 12 društev iz Savinjsko--Šaleške regije in z Dolenjske. Najprej je staro tehniko sodelujočih ekip, ki so jo pripeljali na prireditveni prostor z avtomobili, na vozovih, s konjsko vprego ali s starimi traktorji, ocenila komisija. Zanimala jih je avtentičnost, vrsta in starost tehnike, opreme ter izvirnost oblačil z dodatki k uniformam, kot so
sablje, čelade, varnostni pasovi in petrolejke. V ženski kategoriji so bile najboljše tekmovalke iz PGD Kapla - Pondor, za njimi so se uvrstile veteranke iz Šoštanja in iz PGD Radmirje. Šoštanjčan-ke so bile kot edina ekipa najuspešnejše tudi v dirki s staro ročno brizgalno. V moški kategoriji motorne brizgalne so se najbolje uvrstili veterani iz PGD Šoštanj mesto, za njimi veterani iz PGD Topolšica in veterani PGD Paška vas. Z ročnimi brizgalnami so bili najspretnejši veterani iz PGD Šmarje SAP, za njimi so se uvrstili veterani Požarne obrambe Vransko in veterani iz Gornjega Grada.	T. T.
KINOLOŠKO DRUŠTVO PLUTON ŽALEC
je začelo z začetnim in nadaljevalnim tečajem šolanja psov. Uvodno srečanje je bilo v ponedeljek, 27. avgusta 2012, ob 18.00 na vadbišču društva na Ložnici pri Žalcu.
Vljudno vabljeni, da se pridružite.
Dodatne informacije: www.kd-pluton.si ali tel. 041 939 473 (Tatjana) KD PLUTON, Šolska ulica 11,3311 Šempeter v Sav. dolini
ggggg
OBČINA ŽALEC
Sobota, 1. september, ob 4. uri (in nedelja, 2. september)
Triglav
(PD Žalec, 031 320 242).
Sobota, 1. september, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami; Gotovlje
(TOD Lipa Gotovlje, 041 809 589).
Sobota, 1., in nedelja, 2. september, med 17. in 19. uro
ponirkove otroške ustvarjalne delavnice: živalske knjižne kazalke in jezdenje ponijev; .
Info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 1. september, ob 17. uri
srečanje abrahamov;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 1. september, ob 18. uri
Večer samurajev;
Letno gledališče Limberk
(v primeru dežja KUD Svoboda Griže).
Nedelja, 2. september, od 8. ure dalje
teniški turnir - pari nad 95 let; prijave od 8.00 do 8.30; igrišča na Trju
(Tenis klub Trje 2000,041 691 507).
Sreda, 5. september, ob 15.30
podjetniški piknik pri Jami Pekel
(Razvojna agencija Savinja, 713 68 60).
Sreda, 5. september, ob 19. uri
odprtje skupinske razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec;
Savinov likovni salon (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Četrtek, 6. september, ob 16. uri
slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec s podelitvijo priznanj in odprtje nove OŠ Griže;
OŠ Griže
(ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Petek, 7. september, ob 20. uri
59. kavarniški večer z gostom Francem Vezelo;
razstavnó-prireditveni prostor Doma kulture Svoboda Griže (Glasbeno-literarno društvo Aletheia,
031 659 485).
Sobota, 8. september, ob 5. uri
Deska;
odhod s Petrovega trga v Šempetru (PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 8. september, ob 6. uri
Idrijsko-cerkniška planinska pot 8 -Porezen;
odhod izpred POŠ Trje ob 6.00, izpred društvene pisarne v Žalcu ob 6.15 (PD Galicija, 041 781 185).
Sobota, 8. september, ob 6. uri
Štukljev pohod;
odhod iz Zabukovice ob 6.00, Migojnice
6.05, AP Žalec 6.15
(PD Zabukovica, 031 539 839).
Sobota, 8. september, ob 8.30
tekmovanje FITA 900 krogov za DP in slovenski pokal ter mednarodno tekmo; Športni center Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401).
Sobota, 8. september, ob 9. uri
1.	dobrodelni tek Migaj z mano Žalec,
Tečem in pomagam;
pred Dvorcem Novo Celje;
vsa sredstva, zbrana s startninami, so
namenjena za štipendije mladim in
obolelim za rakom
(predprijave, 031 657 305).
Sobota, 8. september, ob 9. uri
Vebrov memorial; teniško igrišče Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 8. september, med 9. in 13. uro
domača tržnica v Grižah;
parkirišče KS v Migojnicah
(KS Griže, TD Griže, Društvo podeželskih
žena OŽ, 031 337 097).
Nedelja, 9. september, ob 8. uri
Kotečnik;
zborno mesto pri trgovini Kili Liboje (PD Liboje, 031 627 923).
Nedelja, 9. september, ob 9. uri
kolesarjenje po krajevnih skupnostih žalske občine; start za občinsko zgradbo (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
NAPOVEDNIK
avgust 2012
Ponedeljek, 10. september, ob 17. uri
odprtje mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca; nova ploščad mestne tržnice (Medobčinsko kulturno društvo Od Celja do Žalca).	•
Sreda, 12. september, med 9. in 12. uro
merjenje kostne gostote;
Hmeljarska ulica 3
(MDI Žalec in Območno društvo bolnikov za «osteoporozo Celje, 041 223 962).
Četrtek, 13. september, ob 19. uri
Trianglov jesenski večer - Žabe; igra v izvedbi dijakov Gimnazije Celje; Roblekova dvorana v Žalcu (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Petek, 14. september, med 17. in 19. uro
jezdenje ponijev;
Info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 14. september, ob 20. uri
Od Celja do Žalca - mednarodni folklorni festival, gala koncert;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 15. september, ob 5. uri
Mala Mojstrovka po Hanzovi; odhod izpred pisarne PD Žalec (PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 15. september, med 9. in 12. uro
žalska tržnica;
nova ploščad mestne tržnice (TD Žalec, 040 609 888).
Sobota, 15. september, med 9. in 12. uro
kmečka tržnica pod Obrezovim kozolcem;
Zaloška Gorica
(TD Petrovče, 041 709 156).
Sobota, 15. september, ob 16. uri
Ponirkova zabava in golažijada;
Ribnik Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 16. september, ob 16. uri
8. tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev in 7. tradicionalna likovna razstava;
Kerčmarjeva domačija, Petrovče 161; v primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče (KD Petrovče in Zlatko Kerčmar).
Nedelja, 16. september, med 16. in 18. uro
ponirkove otroške ustvarjalne delavnice: svet dinozavrov,
Info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 21. september, ob 16. uri
7. Alešev atletski memorial;
Športni center Žalec
(Atletski klub Žalec, 070 856 903).
Petek, 21. september, med 16. in 18. uro
jezdenje ponijev;
Ribnik Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 21. september, ob 19. uri
razstava kmetijske fotografije dr. Borisa Skalina;
Ekomuzej
(Ekomuzej, 571 80 21).
Sobota, 22. september, ob 6. uri
idrijsko-cferkljanska planinska pot št. 9: Govekarjev vrh-Sivka; odhod izpred POŠ Trje ob 6.00, izpred pisarne PD Žalec ob 6.15 (PD Žalec, 031 767 061).
Sobota, 22. september, ob 8. uri
piknik - Kozjansko;
odhod s Petrovega trga v Šempetru
(PD Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 22., in nedelja, 23. september, med 16. in 18. uro
ponirkove otroške ustvarjalne delavnice: jesensko Vrbje in jezdenje ponijev;
Info, center pri Ribniku Vrbje TIC Žalec (710 04 34).
Sreda, 26. september, ob 17. uri
trgatev grozdja trte Nikolaje; obrambni stolp
(Društvo savinjskih vinogradnikov,
051 428 421).
Četrtek, 27. september, ob 19. uri
odprtje fotografske razstave 1. fotografskega natečaja:
Mesto Žalec skozi tvoje oči;
Roblekova dvorana Žalec (TD Žalec, 040 609 888).
Petek, 28. september, med 16. in 18. uro
jezdenje ponijev;
Ribnik Vrbje
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 28. september, ob 19. uri
praznik MS Žalec in predstavitev vojaške biografije Friderika Širce dr. Petra Zimmermana;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (ZKŠT Žalec, 712 12 82).
Sobota, 29. september, ob 9.30
tek po ulicah Žalca;
Šlandrov trg - Savinova hiša (ZKŠT Žalec, 712 12 67).
Sobota, 29., in nedelja, 30. september, med 16. in 18. uro
ponirkove otroške ustvarjalne delavnice: pisane gobice in jezdenje ponijev;
Info, center pri Ribniku Vrbje (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 1. september, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 1. september, ob 9. uri
športno srečanje veteranov SSD;
Gaj Prebold
(Adi Vidmajer, 031 682 317).
Sobota, 1. september, ob 9. uri
turnir v malem nogometu - mladi do 15 let;
Športni park Latkova vas;
ŠD Latkova vas
(Aleš Golič, 041 335 325).
Torek, 11. september, bo 18. uri
odprtje 1. samostojne razstave likovnih del Gabrijele Kapitler;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Petek, 14. september,
atletski troboj; športni park pri bazenu;
ŠD Partizan Prebold (Janko Napotnik, 041 620 468).
Sobota, 15. september, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center
(Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 15. september, od 15. ure dalje
gasilsko tekmovanje za pokal C-Ringa in prevzem nove motorne brizgalne; Športni park Latkova vas;
PGD Groblja
(Niko Vihar, 041 783 370).
Sobota, 15. september,
srečanje letalcev in ljubiteljev letenja; vzletišče v Kaplji vasi;
Aeroklub Prebold
(Edvard Potočnik, 041 710 578).
Sobota, 15. september,
srečanje Savinjčanov in Zasavčanov na Mrzlici.
Nedelja, 16. september,
Kališče-Storžič-Dom pod Storžičem;
PD Prebold
(Ogla Hribar, 041 922 247).
Nedelja, 16. september,
3. Juretov memorial;
Marija Reka;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sobota, 22. september,
kolesarski vzpon iz Prebolda na Podmejo; ŠZ Prebold in OŠ Prebold (Oton Račečič, 031 322 367).
Nedelja, 23. september,
test hoje na 2 km;
Kaplja vas;
ŠZ Prebold
(Monika Brglez, 041 600 680).
Torek, 25. september, ob 18. uri
pravljična ura za najmlajše;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sreda, 26. september, ob 18. uri
večer najlepših ljubezenskih zgodb na Slovenskem: O Frideriku in Veroniki Deseniški; gost: dr. Karl Gržan;
Občinska knjižnica Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40).
Sobota, 29. september, ob 8. uri
društvena tekma v lovu rib s plovcem
za pokal društva;
veliki ribnik na Preserjah;
Društvo ljubiteljev ribolova Prebold (Milomir Radeljič, 031 531 947).
OBČINA POLZELA
Sobota, 1. september, ob 6.58
vlak prijateljstva 2012 -
Maribor - evropska prestolnica kulture;
odhod ob 6.58 z železniške postaje na
Polzeli;
prodaja vstopnic na Občini Polzela (Občina Polzela, 703 32 00).
Sobota, 1. september, ob 9. uri
kolesarjenje Polzelanov in Braslovčanov; start pred občinsko stavbo na Polzeli (TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 1. september, ob 9. uri
odprtje mostu Tominšek (Občina Polzela, 703 32 00).
Nedelja, 2. september, ob 9. uri
gasilsko tekmovanje; parkirišče za OŠ Polzela (PGD Polzela, 041783 225).
Nedelja, 2. september, ob 10. uri
4. turnir streljanja z zračno puško;
igrišče v Andražu
(ŠD Andraž, 041 578 089).
Nedelja, 2. september, ob 11.30
odprtje obnovljenih prostorov Glasbene šole Cecilija; staro župnišče
(KUD Cecilija, 041 662 805).
Od ponedeljka, 3., do petka, 14. septembra,'
vpis abonentov v gledališki in ciciabonma; Grad Komenda;
(ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28, in „ Občinska knjižnica Polzela, Renata Novak, 03/703 32 04).
Četrtek, 6. september, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje;
Kulturni dom Polzela (Občina Polzela, 703 32 00).
Petek, 7. september, ob 8. uri
pohod na Mrzlico; zbor - društveni prostori (DU Andraž, 041 299 729).
Petek, 7. september, ob 16. uri
14. odprti turnir malega nogometa; športno igrišče v Andražu (ŠD Andraž, 041 578 089.).
Sobota, 8. september, od 8. do 12. ure
kmečka tržnica;
Tuš Polzela
(TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 8. september, ob 17.15
1.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu
(ŠD Andraž, 041783 738).
Sobota, 8. september, ob 18. uri
odprtje igrišča odbojke na mivki;
Športni park Savinja 2000 (ŠD Savina 2000,051 316 129).
Sobota, 8. september, ob 20. uri
koncert Godbe Zabukovica; pod platano na Gradu Komenda; v primeru slabega vremena v kulturnem domu na Polzeli (Godba Zabukovica, 703 32 28).
Nedelja, 9. september, ob 11. uri
odprtje igrišča odbojke na mivki;
Športni park Savinja 2000 (ŠD Savina 2000, 051 316 129).
Nedelja, 9. september, ob 11. uri
andraška nedelja - pohod in maša na Uršljo goro; cerkev sv. Uršule
(Župnija sv. Andraž, 041 783 739).
Sobota, 15. september, ob 7.30
12. pohod po poteh polzelske občine;
zbor na igrišču
(ŠD Andraž, 041 783 739).
Sobota, 15. september, ob 9. uri
malteški tek po hmeljski poti: Polzela-Orova vas-Ločica (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 15. september, ob 10. uri
bolšji sejem »Coknpok kupčija«;
Grad Komenda (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Sobota, 15. september, ob 17.15
2.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/2013, igrišče v Andražu
(ŠD Andraž, 041 783 738).
Sobota, 15. september, ob 18. uri
predstavitev pesniške zbirke Magde Šalamon - Sijoča ptica;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v
Gradu Komenda
(ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sobota, 15. september, ob 20. uri
koncert šaleškega študentskega okteta pod platano na Gradu Komenda; v primeru slabega vremena v kulturnem domu na Polzeli (ZKTŠ Polzela, 703 32 28).
Nedelja, 16. september, ob 10.30
»Lepa nedelja« - praznik povišanja sv. križa;
Gora Oljka
(Župnijski, urad Polzela, 03/705 00 03).
Sreda, 19. september, ob 20. uri
Podarite si notranjo harmonijo z gong terapijo;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v
Gradu Komenda
(ZKTŠ Polzela, 03/703 32 28).
Sobota, 22. september, ob 6. uri
pohod po zasavski poti: Podsreda-
Bizeljsko;
zbor na igrišču
(ŠD Andraž, 041 543 416).
Sobota, 22. september, ob 8. uri
turnir v balinanju;
Športnorekreacijski center Polzela (Balin klub Baline Polzela, 041 381 467).
Sobota, 22. september, ob 9. uri
nogometni turnir;
Nogometno igrišče Breg pri Polzeli (ND Polzela, 041 720 500).
Sobota, 22. september, ob 9. uri
teniški turnir naključno izžrebanih dvojic;
Teniška igrišča Breg
(Tenis klub Polzela, 041 783 092).
Sobota, 22. september, ob 9. uri
sejem dobrot s kmetij in petelinijada; parkirišče pred občinsko stavbo na Polzeli (TD Polzela, 703 32 20).
Sobota, 22. september, ob 9. uri
šahovski turnir;
Kulturni dom Polzela
(Šahovsko društvo Polzela, 041 783 213).
Sobota, 22. september, ob 15. uri
tekma z malokalibrsko pištolo; strelišče na Polzeli
(Strelsko društvo Polzela, 031 880 169).
Sobota, 22. september, ob 17.15
3.	kolo medkrajevne lige malega nogometa
Andraž 2012/2013;
igrišče v Andražu
(ŠD*Andraž, 041 783 738).
Sobota, 22., in nedelja, 23. september, od 9. do 17. ure
22. likovna kolonija prijateljstva;
Gora Oljka (KUD Polzela).
Sreda, 26. september, ob 19. uri
Mamica, nauči me kuhati -predstavitev kulinaričnih spretnosti Emilije Pavlič;
Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva v
Gradu Komenda;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 703 32 04).
Petek, 28. september, ob 9. uri
športno srečanje DU Spodnje Savinjske doline;
športno igrišče v Andražu (DU Andraž, 041 669 518).
Petek, 28. september, ob 18. uri
SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA,
Grad Komenda (Občina Polzela, 703 32 00).
Petek, 28. september, ob 19.30
20 koles za 20 nasmehov
v sklopu dobrodelnega projekta 100 koles
za socialno ogrožene otroke v Sloveniji,
Grad Komenda
(Občina Polzela, 703 32 00).
Petek, 28. september, ob 20. uri
koncert Moonlighting orchestra - darilo občanom ob občinskem prazniku;
Grad Komenda; v primeru dežja odpade (Občina Polzela, 703 32 00).
Sobota, 29. september, ob 8. uri
pohod na Goro Oljko; zbirališče pred občinsko stavbo (OŠ Polzela, PD Polzela, 703 31 15).
Sobota, 29. september, ob 11. uri
turnir nogometa na milnici; Športnorekreacijski center Polzela (prijave na tel. 051 397 982).
Sobota, 29. september, ob 14. uri
streljanje na glinaste golobe;
Kmetija Korber v Založah (LD Polzela)
Sobota, 29. september, ob 17.15
4.	kolo medkrajevne lige malega nogometa Andraž 2012/2013; igrišče v Andražu ŠD Andraž 041-783 738
Nedelja, 30. september, ob 9. uri
tekma z malokalibrsko puško in kratkocevnim orožjem;
Kmetija Korber v Založah (LD Polzela).
RK	
H	£
i	8
OBČINA BRASLOVČE
Sobota, 1. september, ob 9. uri
kolesarjenje Braslovčanov in Polzelanov; start izpred občinske stavbe na Polzeli ŠZ Braslovče in TD Polzela (Taja Steblovnik, 041 512 813).
Nedelja, 9. september,
Po gradovih in graščinah Spodnje Savinjske doline;
PD Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 15., in nedelja, 16. september,
Monte Cristallo;
PD Dobrovlje Braslovče (Franci Kumer, 041 771 134).
Sobota, 22. september, ob 9. uri
družinski pohod dveh jezer;
Društvo prijateljev mladine Letuš (Suzana Kovač, 031 836 974).
Sobota, 22. september, ob 9. uri
odprtje »bučijade«;
Lovski dom Braslovče;
Društvo podeželskih žena Braslovče (Amalija Brinovec, 57Ó 91 41).
Nedelja, 23. september, od 8. do 11. ure
trški sejem pred občinsko stavbo v Braslovčah;
Občina Braslovče (Renata Marolt, 703 84 12).
Petek, 28. september, ob 13. uri
položitev temeljnega kamna; trgovsko-poslovni in kulturni objekt v Braslovčah
(Občina Braslovče, 703 84 00).
Nedelja, 30. september, ob 10. uri
predstavitev zaključenih del 1. faze obnove obrambnega stolpa Gradu Žovnek (Občina Braslovče, 703 84 00).
Nedelja, 30. september,
pohod na Tolsti vrh, koča na Kriški gori; PD Dobrovlje Braslovče (Katarina Rožič, 031 873 838).
OBČINA TABOR
Sobota, 29. september, ob 10. uri
konjenica po mejah polzelske občine; zbirališče pred občinsko stavbo (OŠ Polzela, PD Polzela, 703 31 15).
Nedelja, 30. september, ob 8. uri
KMEČKA TRŽNICA na parkirišču župnijske stavbe (Čebelarsko društvo Tabor, 031 766 533).
Torek, 4.9. 2012, ob 19. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige Nade Mulej Rdeča nit.
Torek, 25.9.2012, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši: pravljična ura z Nino Trbovšek.
Sobota, 29. 9.2012, ob 9. uri izpred Medobčinske splošne knjižnice Žalec
domoznanski dogodek v okviru DEKD in v počastitev praznika Občine Žalec: Pohod po poti ozkotirne železnice Žalec-Zabukovica.
VSE PRIREDITVE V KNJIŽNICI SO BREZPLAČNE.
Savinov dan in »schubertijada«
Madžari navdušili Savinjčane
Razstava domačih likovnikov
Koncert posneli za Ars
vaici so lahko na enem mestu v izjemno akustični cerkvi prisluhnili tako orglam kot citram.
Koncert je namreč izvajala domačinka Karmen Kos Zidar, letošnja maturantka umetniške gimnazije v Velenju. Njena gostja je bila solopevka Eva Vodončnik. Njun program je obsegal dela D. Buxtehuda, J. S. Bacha, J. A. Bende, T. Robinsona, B. Ipavca, E M. Bartholdyja, J. Arcadelta in J. Langlaisa. Številni ljubitelji glasbe so bili navdušeni nad muzikal-nostjo mlade umetnice. Koncert je posnel tudi Radio Slovenija, tretji program Ars.	D. N.
Poletno kulturno dogajanje v Žalcu je z odprtjem razstave Moj pogled na Žalec popestril tudi žalski slikar Stane Jakše. Razstavo so odprli 6. julija v mestni kavarni, na ogled pa bo vse do jeseni.
S tokratno razstavo avtor razstavlja svoja likovna dela z motivi žalskega trga in detajle portalov, ki še vedno krasijo žalski trg in omogočajo pogled v zgodovino savinjske prestolnice in hmeljarstva. Razstavo je odprl predsednik Krajevne skupnosti Žalec Roman Virant, v programu pa sta kot glasbenika sodelovala tudi lastnika kavarne Mateja in Peter Ažman. V nadaljevanju je obiskovalce zabavala skupina Show mix band. D. N.
Eno od del Staneta Jakšeta s tokratne razstave
Grifon v Franciji
Grtjon z udeleženci iz drugih držav
Nova fotografija - realnost?
S koncerta
Na dan, ko se spominjamo in skladatelja Friderika Šir-rojstnega dne našega rojaka ce - Rista Savina (11. julija
1859), je Zavod za Kulturo, šport in turizem Žalec v atriju Savinove hiše pripravil Savinov dan, Slovenska »schubertijada« pri Ristu Savinu.
Številne obiskovalce, ki so napolnili atrij Savinove hiše, je uvodoma nagovorila Lidija Koceli in poudarila pomen za Savinjčane pomembnega skladatelja.
Dela R. Savina, B. Glavine, T. Habeta, U. Orešiča in F. Schuberta so izvajali Nataša Zupan - sopran, Andrej Zupan - klarinet in Andreja Markun - klavir.	T. T.
MSK Žalec - Občinska knjižnica Prebold je v sodelovanju z likovno sekcijo KUD Svoboda Prebold, ki jo vodi Klavdija Jelen, v sredo, 11. julija, predstavila likovna dela preboldskih ustvarjalcev.
Kulturnega večera z odprtjem razstave seje udeležilo več kot sedemdeset obiskovalcev. Program, ki ga je vodila knjižničarka Nuša Dvoršek in ki je temeljil predvsem na samopredstavitvi likovnikov, je razkril likovno ustvarjanje razstavljavcev. Občinstvu so se ta večer predstavili Ciril Hočevar, Terezija Klemenčič, Jolan-
Z razstave v preboldski knjižnici
da Petek Tomazin, Sonja Povše, programom ustvarjal novo likov-Keiko Miyazaki Vahčič in Žiga	no delo in ga ob koncu na ogled
Hriberšek, ki je med kulturnim	ponudil javnosti.	D. N.
Eden izmed koncertov 11.	bil v cerkvi sv. Pankracija na Po-
poletnega orgelskega ciklusa je nikvi pri Žalcu. Številni obisko-
Karmen Kos Zidar ob orglah
Moj pogled na Žalec
Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je v okviru sodelovanja s Festivalom Seviqc Brežice v Dvorcu Novo Celje pripravil koncertni program madžarskega ansambla Ensemble Marquise, ki je sestavljen iz biserov baročne glasbe, in sicer Marc-Antoine Charpentierovih štirih motetov Štirje letni časi in Arkadijskih duetov Georga Fridericha Handla, ki predstavljajo čudovit izbor Handlovih italijanskih komornih duetov.
Besedilo štirih motetov so odlomki iz svetopisemske Visoke pesmi, medtem ko teksti Arkadijskih duetov prikazujejo učinke ljubezni na človeško življenje in dušo. Na koncertu je mojster ceremoniala - igralec izvajal te
V poletnih mesecih se v Franciji zvrsti več kot 30 mednarodnih folklornih festivalov. Na enega izmed njih se je v mesto Romans sur Is-ere 29. junija odpravila tudi Folklorna skupina Grifon iz Šempetra v Savinjski dolini.
Na festivalu, ki je potekal od
28.	junija do 8. julija , je sodelovalo 10 folklornih skupin z različnih koncev sveta. Od evropskih skupin so poleg domačinov in Ircev nastopili le še Grifonovci. Predsednica FS
Grifon Marija Zagoričnik naje povedala, da je z njimi v Francijo potovala tudi Magdalena Tovornik, predsednica Zveze za ljubiteljsko kulturo Slovenije (ZLTSS) oziroma slovenska delegatka v mednarodni organizaciji CIOF in prijateljica Anne Marie Ciolfi, predsednice mednarodnega festivala v Romansu.
Šempetrani so bili deležni toplega sprejema. Anne Mari Ciolfi je kot dobra poznavalka folklore pohvalila kostume,
plese in glasbo FS Grifon ter dejala, da bi, če bi podeljevali nagrado za najdoslednejše izvedene plesne korake in glasbo, gotovo zasedli prvo mesto.
»Take laskave pohvale smo bili seveda veseli in želimo si, da bi bili tudi v domovini deležni tako lepega sprejema. Priložnost za to bo novembra, ko bomo priredili celovečerni koncert ob 50-letnici delovanja naše folklorne skupine,« nam je med drugim povedala Zagoričnikova.	D. N.
Ensemble Marquise med nastopom v dvorcu Novo Celje
čutne biblične tekste skupaj s pesnitvami iz 18. stoletja. Koncert je obudil vzdušje 17. in 18. stoletja s pomočjo kostumov iz omenjenega obdobja, odrskih pripomočkov, igre in pripovedi, ki dopolnijo
glasbo in so poskrbeli za to, da je bila uprizoritev v Dvorcu Novo Celje nepozabno doživetje. Zbrane je pred koncertom pozdravil vodja Festivala Seviqc Brežice Klemen Ramovš.	T. T.
Letošnja razstava Nova fotografija je sedma po vrsti v sklopu fotografskih razstav mednarodnega značaja v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. V teh letih so se zvrstile razstave Nove fotografije s pomenljivimi podnaslovi: Dokument, Praška šola, Portreti, Prostori, Pripovedi, Perspektive in letos Realnost.
Likovni kritik mag. Boris Gorupič pravi: »Zanimalo nas je, kaj pravzaprav pomeni realnost v fotografiji. Predvsem to, da se nam nenehno izmika. /.../ Prav zato so modernistične fotografije »težke«, hermetične, individualistične, avtorsko raziskovalne.« Takšne so fo-
tografije vseh štirih letošnjih razstavljavcev: Marka Modica, Hermana Pivka, Silve Ros in Italijana Enza Tede-schija, ki so na ogled do 31.
avgusta v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Njihove samosvojosti je ob odprtju razstave predstavil kustos Vid Lenard.	T. Tavčar
F OD CELJA DO ŽALCA 1
7. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL
'A	**+ -éé%,
Ponedeljek, 10. 9. 2012, ob 17.00 OTVORITEV FESTIVALA, ploščad žalske mestne tržnice Petek, 14. 9. 2012, on 20.00 GALA KONCERT, Dom H. slov. tabora Žalec
KUD GRIFON ŠEMPETER in ZKŠT ŽALEC
Že deveta Španzlova šola
Festival akustike in poezije
Jutri bo v Dvorcu Novo Celje sklenila pot že deveta poletna slikarska šola Chiaroscuro. Priznani slovenski akademski slikar in grafik Rudolf Španzel je 31 slikarskih nadobudnežev
s svojo ekipo akademskih slikarjev in likovnih pedagogov deset dni poučeval risanje, slikanje, jih seznanjal z grafiko in drugimi tehnikami.
Otroci, stari od 12 do 16 let,
prihajajo iz raznih slovenskih krajev, za tiste iz bolj oddaljenih pa so poskrbeli za nastanitev v petrovskem hostlu. Ustvarjali so v dvorcu in njegovi okolici, v nedeljo pa so se odpravili tudi »na teren«, slikali so na celjskem Starem gradu. V večernem času, od 18. do 21. ure, je že tradicionalno vsak dan potekala slikarska šola za odrasle. Letos jo je obiskovalo 15 udeležencev, večina iz bližnjih krajev.
Vsi udeleženci bodo jutri postavili svoja dela na ogled na razstavi, ki jo bodo v dvorcu odprli ob 19. uri in pospremili s kulturnim programom, vsebinsko povezanim z glavno temo letošnjega ustvarjanja. T. Tavčar
Oda slovenskemu filmu
Nastopajoči učenci, v ozadju učiteljice pevke, v ospredju na desni ravnateljica mag. Petra Stepišnik in učiteljica Katja Dvornik
Po izpeljanih delavnicah na temo slovenskega filma je ob koncu šolskega leta vrhunec doživela že osma šempetrska oda - Oda slovenskemu filmu. V predstavi, ki je nastala pod režisersko taktirko učiteljice Simone Kučer, je OŠ Šempeter gledalcu ponudila pašo za oči in ušesa.
S celotno akcijo so dosegli tudi zastavljeni cilj: širšo javnost spomniti in opomniti na slovenski film, na družbeno aktualno noto in njegove številne »dobre trenutke«, kot jih je v intervjuju
poimenoval filmski kritik Marcel Štefančič. Prikazali so igrane glasbeno-pevske točke, v katerih so se prepletali deli slovenske filmske klasike: Na svoji zemlji, Ne joči, Peter, Kekec, Distorzija, Vesna, Sreča na vrvici, Odgroba-dogroba, Cvetje v jeseni ... Nastopajoči so svoje vloge na platnu in odru odigrali tako prepričljivo, kot bi vse življenje počeli le to. Posebna sta bila tudi govora ravnateljice mag. Petre Stepišnik in žalskega župana Janka Kosa, ki sta bila postavljena v fiktivni in realni svet ter v svoja najljubša
filma, v Samorastnike in v film Moj ata, socialistični kulak. Na scenarističnih delavnicah je zablestel pisatelj Tone Partljič, prisotne v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec pa je očarala večerna gostja, igralka Milena Zupančič. Mladim ustvarjalcem filma, ki je premiero doživel na zadnji šolski dan, je podelila koristne napotke in jim čestitala za pogum in ustvarjalni zanos. Učiteljice pevke, elegantne Vesne, pa so z ubranim petjem pesmi Ne čakaj na maj zaobjele osmo filmsko odo.	T. T.
Večer preboldske poezije
Gost Marko Repnik med branjem svoje poezije
Mešani pevski zbor
A CAPPELLA PETROVČE
pod taktirko Blaža Rojka v novi sezoni
ODPIRA VRATA NOVIM PEVCEM.
Ne oklevaj in se pridruži odličnemu petju in dobri družbi!
Info.: Bojana, tel.: 040 277 121
Kulturno društvo Svoboda Prebold je v preboldski knjižnici Prebold organiziralo večer preboldske poezije z naslovom Pozdrav mladosti.
V sodelovanju z osnovno šolo so recitatorji BCD Svoboda Prebold na večeru predstavili dela domačih poetov, učenci so recitirali pesmi učencev OŠ Prebold, recitatorji Svobode pa poezijo Katje Kreže, Marka Repnika, Braneta Stražarja in preboldskega rojaka - pesnika, dramaturga in prevajalca Ervina Fritza. Slednji naj bi bil tudi osrednji gost tokratnega večera, a se zaradi nujne zadržanosti večera ni mogel udeležiti. Prijeten večer poezije sta dopolnjevali pesem in glasba učencev Glasbene šole Risto Savin Žalec in Moškega pevskega zbora Svobode Prebold.	D. N.
Jože Žvokelj je sodeloval tudi na prvih festivalih akustične glasbe, tokrat pa je nastopil s kitaristom Antonom Lorenzuttijem in pevcem Zvonetom Cigličem
Glasbeno literarno društvo Aletheia je 24. avgusta pripravilo tretji festival akustične glasbe (FAG), ki nadaljuje tradicijo festivalov iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Tokrat so festival pripravili v Letnem gledališču Limberk v Grižah.
Ker so organizatorji tik pred festivalom izvedeli, da bodo dobili manj denarja od predvidenega, so namesto dveh pripravili le en festivalski večer. Najprej je nastopil Jože Žvokelj, ki je sodeloval tudi na prvih festivalih, tako kot Dani Bedrač, ki je tokrat zapel tudi s skupino The Holding Company oziroma Boštjanom Sokličem in Matijem Blaznikom (člana skupina Tanta-druj). Lucija Lavbič Šorn in Simona Kropeč (duo Lucier) sta prepevali poezijo Nuše Ilovar (večino je uglasbil Aleksander Cepuš), nastopila pa sta tudi legendarni slovenski avtor Jani Kovačič ter za njim ponovno predstavnik mlajše generacije Marko Grobler s harmonikarjem Janezom Dovčem. Večer je povezoval Franjo Funkelj - Frenk.
Prvi festival akustične glas-
be je v Žalcu leta 1979 na pobudo Srečka Lavbiča in Dani-ja Bedrača, člana takrat zelo znane skupine Kladivo, konj in voda, organizirala Zveza socialistične mladine Slovenije. Prvemu odmevnemu festivalu so sledili še trije ali štirje. Sredi devetdesetih let je prišlo do poskusa obuditve festivala, vendar je ta ideja zaživela šele leta 2009, ko so pod šotorom v Novem Celju pripravili večer akustične glasbe. Leto pozneje je festival spet razveselil ljubitelje akustične glasbe in upesnjene poezije. Organizator sedanjih festivalov je Glasbeno-literarno društvo Aletheia, letos pa so koncert
pripravili v okviru praznovanja praznika KS Griže.
Za izbor avtorjev oziroma skupin poskrbi Dani Bedarč, osnovni kriterij pa je poleg igranja akustične glasbe, da ustvarjajo avtorsko glasbo. Po besedah Simone Kropeč so se odločili, da se razlikujejo od Kantfesta v Rušah, kjer nastopajo predvsem kantavtorji kot posamezniki, na FAG pa povabijo skupine.
V avli Doma kulture Svoboda Griže bo na temo festivalov akustične glasbe 14. septembra odprta fotografska razstava portretov izvajalcev s prejšnjih festivalov avtorja Julijana Kmeta.	K. R.
V atriju spet glasbeno
Tudi letos so v atriju Savi-nove hiše potekali Savinovi poletni večeri z zanimivimi glasbenimi gosti, ki izzvenijo v kavarniškem vzdušju in v pristnem stiku nastopajočih s poslušalci.
Na prvem se je številni publiki predstavil svetovno znani glasbenik Sekou Kouyate, v Franciji živeč gvinejski virtuoz (kora, akustična kitara, glas), ki pripada znani družini Kouyate, družini glasbenikov in čuvarjev modrosti ter tradicije ljudstva Mandinke. Z njim so igrali: Igor Leonardi - strokovnjak za svetovno etno glasbo, skladatelj za približno 50 dramskih del v režiji Vita Tauferja, ustanovitelj etno-jazz skupine Fake orchestra - akustična kitara; Damir Mazrek - odličen tolkalist afriških, balkanskih, orientalskih in španskih ritmov - tolkala; Nino de Gleria - Rok iz slovenskega filma Sreča na vrvici, zdaj pa uspešen glasbenik in skladatelj -bas kitara; Enos Kugler - glasbenik, ki igra v številnih glasbenih sestavih - tolkala.
Na drugem Savinovem večeru se je predstavil duhovit mariborski kantavtor Marko Grobler, ki je med drugim napisal glasbo za dokumentarni film Mariborska dvorišča. Že več let sodeluje s pesnikom in pisateljem Ferijem Lainščkom. Plod tega sodelovanja je monografija o Prekmurju in zgoščenka z naslovom Občutek za veter. Ustvaril je glasbo za lutkovno igro Dušana Šaro tar j a Mali Ribič v izvedbi Lutkovnega gledališča Jože Pengov in prispeval glasbo za dokumentarni film Občutek
za veter režiserke Maje Weis. Aprila 2011 je izdal prvo samostojno zgoščenko z naslovom Iz dneva v dan. S svojo zasedbo, v duetu s harmonikarjem Janezom Dovčem ali sam, redno nastopa na različnih festivalih in drugih koncertnih prizoriščih v Sloveniji (festivali Godi bodi, Lent, Musica v Rogaški Slatini). Tokrat se je predstavil s svojimi pesmimi s samostojne zgoščenke in jih popestril s pevsko gostjo Hano in hudomušnimi, mestoma avtobiografskimi komentarji svojih pesmi. T. T.
Pisana glasbena zasedba na prvem poletnem večeru v atriju Savinovega salona
Zmorem preplavati 100 metrov
Ekipa rokometašic bo okrepljena
Najuspešnejši in organizatorji po uradnem delu prireditve
To je bil naslov športne prireditve, ki jo že nekaj let pripravlja ZKŠT Žalec v sodelovanju s Športno zvezo Prebold, z Občino Prebold in nekaterimi sponzorji oziroma donatorji.
Na preboldskem bazenu se je letos zbralo več kot 100 plavalk in plavalcev vseh starosti, ki so se lahko preizkusili v svojih plavalnih sposobnostih na 100 m in v štafetni preizkušnji 4 X 50 m.
Med posamezniki je 100 metrov najhitreje preplaval Patrick Rogi iz ŠD Šešče, ki je omenjeno dolžino preplaval v času ene minute in dvanajstih sekund. Za šest sekund poča-
snejši je bil David Jelenko iz OK Prebold, na tretje mesto pa se je s časom 1,34 minute uvrstil Franc Škrabe iz ŠZ Prebold. Pri ženskah je bila najhitrejša Eva Pečovnik iz ŠD Partizan Prebold, ki je progo preplavala v času 1,45 minute. Le za dve sekundi počasnejša je bila Mojca Hribernik, tretje mesto pa je osvojila Katja Kronovšek, ki je 100 m preplavala v dobrih dveh minutah. Obe sta zastopali Športno zvezo Prebold.
Med osnovnošolci so prva tri mesta pri fantih osvojili: Riza Bedžeti (1,39), Anžej Tomaž Hvala (1,42) in Tadej Ja-pundža (1,48). Pri deklicah sta
prvo in drugo mesto osvojili sestri Lana (2,09) in Vita Črnila (2,22), tretje mesto pa je osvojila Ema Brglez, ki je dosegla čas 2,39 minute.
V štafeti je zmago slavila ekipa Stari in mladi, ki je 200 m preplavala v času 2,28 minute. Drugo mesto je osvojila ekipa Bazenčki (2,32) in tretje ekipa Deževniki (2,42).
Plavalci so po uspešno opravljeni preizkušnji prejeli bon za hojo po vodi v žogi, kepico sladoleda ali karto za brezplačen ogled rokometne tekme v državni ligi, zmagovalne trojice in plavalci najhitrejše štafete pa tudi praktične nagrade. D. N.
8. gorski tek na Goro Oljko
Po startu v Andražu nad Polzelo
Igralke, ki bodo v novi sezoni okrepile RK Zelene doline (od leve proti desni: Miša Marinček, Neja Šoberl, Sabina Majcen, Jana in Maja Košir, Rebeka Fink in Patricija Korotaj)
Rokometašice RK Zelene doline Žalec, ki se po enem letu vračajo v 1. državno rokometno ligo, so v ponedeljek, 30. julija, začele s pripravami na novo sezono. Po uvodnem nagovoru športnega direktorja Mitja Turnška in trenerja Milana Ramšaka so v telovadnici I. OŠ Žalec in v Športnem centru Žalec opravile prvi trening.
Po besedah vodje strokovnega tima Milana Ramšaka bo ekipa celotne priprave izvedla v domačem športnem parku in dvorani. Do začetka prvenstva, to je 15. septembra, bodo odigrale sedem prijateljskih tekem in se konec avgusta udeležile turnirja v Italiji. Klub bodo v novi sezoni poleg dose-
danjih igralk okrepile vratarki Neja Šoberl (Krim Mercator) in Miša Marinček (Avstrija), obe članski reprezentantki, zunanja igralka Patricija Korotaj, mladinska reprezentantka in krožna igralka Sabina Majcen
(obe ŽRK Mercator Tenzor Ptuj), krilna igralka Rebeka Fink (Koper) ter mladi sestri Maja in Jana Košir (Logatec), obe zunanji igralki. Klubski cilj je uvrstitev med prvo osmerico.	T. Tavčar
20. tek skozi pet vasi
Tik pred startom
Športno društvo Matke je tretjo avgustovsko soboto organiziralo že 20. tek skozi pet vasi. Dogodka, ki šteje tudi za štajersko-ko-roški pokal in sodi v akcijo Slovenija teče za zdravje, se je udeležilo 74 tekmovalk in tekmovalcev iz vse Slovenije. 10,8 km dolgo progo po asfaltni cesti, ki je vodila skozi Matke, Pongrac,
Griže, Šešče, Sv. Lovrenc in nazaj na športno igrišče v Matke, kjer je bil tudi cilj, je že drugo leto zapored najhitreje pretekel Jure Gaber iz Medvod, pri ženskah pa Andreja Žerjav iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici.
Na krajši, 4,4 km dolgi progi, je bil pri moških naj-hitrejši Robert Matijevič iz
Krašnje, med ženskami pa Klara Zakšek iz Sevnice.
Najboljši trije tekmovalci v posameznih kategorijah so prejeli medalje, zmagovalca v moški in ženski konkurenci pa tudi pokal. Tudi ostali udeleženci teka niso ostali praznih rok, saj so prejeli spominska darila in se okrepčali s toplim obrokom.	T. T.
Teden športnih tekmovanj
Planinsko društvo Polzela je v sodelovanju z Območno organizacijo RK Žalec in krajevnima organizacijama Polzela in Andraž pripravilo 8. gorski tek iz Andraža nad Polzelo na Goro Oljko. Proga je bila dolga osem kilometrov s 390 metri višinske razlike, teka, kije štel za štajersko-koroški pokal, pa se je v 8 moških in 5 ženskih kategorijah udeležilo 63 udeležencev iz raznih slovenskih krajev.
Pri moških je zmago slavil Nik Mirnik iz Celja, ki je za progo potreboval 34,07 minute, pri ženskah pa je bila najhitrejša Jožica Šiftar, ki je progo pretekla v 45 minutah in 33 sekundah. Najstarejša udeleženka teka je bila 79-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca, najstarejši moški udeleženec pa 82-le-tni Štefan Robač z Raven na Koroškem.
Zmagovalci pri moških do 19 let: Nik Mernik (Celje),
2.	Matej Meklav (Dobrič, Andraž); do 29 let: Gregor Hiršman (Maribor); do 39 let: Jože Škodnik (Raplje), ... 3. Matej Jazbec (Polzela); do 49 let: Igor Mernik (Celje), ... 5. Rafko Atelšek (Glinje, Braslovče); do 59 let: Alojz Mlinar (Črna na Koroškem); do 69 let: Štefan Lešnik (Ljubljana); do 79 let: Branko Janez Rojc (Dolenja vas, Prebold), ... 4. Higin Kukovič (Liboje, Petrovče); 80 in več let: Štefan Robač (Ravne na Koroškem). Ženske od 30 do 39 let: Irma Hafner (Ajdovščina); do 49 let: Tadeja Rožič (Bistrica ob Dravi); do 59 let: Jožica Šiftar (Gornja Radgona); do 60 let: Hedvika Kotar (Trbovlje); nad 60 let: Lojzka Bratuša (Maribor). Prvi trije v posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke. T. T.
Letošnji tradicionalni teden športnih tekmovanj članov Društva upokojencev Prebold je potekal od 6. do 11. avgusta.
Uradni del srečanja v preboldskem Gaju je vodila Marta Praprotnik, za prijetno vzdušje pa je poskrbel ansambel Polet. Zbranim je dobrodošlico zaželel predsednik DU Prebold Ivi Stepišnik, s pozdravom in
svojimi razmišljanji pa so ga dopolnili tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, podpredsednik pokrajinskega odbora DU Celje Vlado Ran-čigaj in predsednik občinskega odbora stranke DeSUS Franc Kukovnik.
Ob koncu uradnega dela je predsednik komisije za šport Emil Malovšek skupaj s predsednikom društva Ivom Stepi-
šnikom podelil medalje. Pred tem pa so za prizadevno delo v društvu podelili tudi pet društvenih priznanja, ki so jih prejeli Ivo Dežnikar, Majda Škrabe, Srečko Fajfer, Marija Rogi in Greti Paulič. Največ medalj pa je osvojila Milica Štorman, ki je bila tudi najstarejša tekmovalka. Zmagala je v balinanju in bila tretja v pikadu in ruskem kegljanju. Najboljši v posameznih disciplinah so bili (v streljanju in šahu so se pomerili samo moški, v ostalih disciplinah pa tudi ženske): Jože Govedič in Štefka Jambro-vič (pikado), zakonca Dragica in Ferdo Vinarnik (metanje krogov), Tone Založnik in Pavla Strojanšek (rusko kegljanje), Milan Štorman (zračna puška), Franc Škorjanc (šah), Milica Štorman in Franjo Joras (kegljanje),, v odbojki, kjer so se pomerile
tri ekipe, pa je zmagala ekipa Sivih panterjev. D. Naraglav
Društvo upokojencev Prebold je v okviru občinskega praznika pripravilo tudi tradicionalno srečanje športnikov treh društev upokojencev iz treh občin, Prebolda, Šmartnega ob Paki in Vranskega. Tudi letos je bila skupna zmaga na strani domačinov, ki so bili najuspešnejši v pikadu (pri moških in ženskah), streljanju, šahu, ruskem kegljanju in balinanju. Le v metanju krogov so bili tokrat boljši upokojenci z Vranskega, ki so v skupnem seštevku zasedli drugo mesto. Še pomembnejše od športnih rezultatov pa je bilo druženje, je povedal predsednik DU Prebold Ivi Stepišnik.
Dobitniki društvenih priznanj za dolgoletno in prizadevno delo
Pomlajeni Hopsi
Ponovno vodilni
Brata Kučer na vrhu
Nove okrepitve Hopsov (od leve proti desni): Martin Mežan, Aljaž Korošec, Jan Osolnik, Žiga Koritnik in Davorin Govedič
Kljub temu da se prvenstveno tekmovanje v 1. A SKL začne 20. oktobra, so Hopsi s Polzele prejšnji ponedeljek začeli s pripravami. Ekipa bo precej spremenjena in pomlajena. Klub so zamenjali Stanko Sebič, ki se je preselil šentjurskemu prvoligašu, Andrej Podvršnik bo v novi sezoni ponovno nosil dres Elektre, Dmity Sviridov in Dejan Holder bosta kariero nadaljevala v tujini, klub pa je zapustil tudi bivši kapetan Primož Kobale.
Novincev v vrstah trenerja Jerneja Kobaleta je pet, trije od njih so bili na širšem spisku reprezentance do 20 let za preteklo evropsko prvenstvo mlajših članov. Aljaž Korošec je s Hopsi podpisal enoletno pogodbo, 20-letni organizator igre je v lanski sezoni v drugem delu prvenstva igral za škofjeloški LTH, iz Krke sta posojena mlada Jan
Osolnik in Martin Mežan. Prvi je 202 centimetrov visoki krilni igralec, ki je na letošnjem evropskem prvenstvu do 18 let v Litvi in Latviji za slovensko reprezentanco odigral osem tekem, 18-letni Martin Mežan pa bo s svojimi 192 centimetri igral na položaju branilca. Novinec je tudi 207 centimetrov visoki Davorin Govedič, Polzelan, ki je v prejšnji sezoni igral za tre-tjeligaša z Vranskega. Z ekipo trenira tudi bivši igralec Hrastnika, 23-letni Žiga Koritnik, ki bo prav tako okrepil polzel-sko ekipo. Hopsi bodo v novi sezoni nastopili z naslednjimi igralci: Miha Vaši, Matic Perger, Bojan Tepič, Aljaž Korošec, Jan Osolnik, Martin Mežan, Žiga Koritnik, Matic Sever, Davorin Govedič, Jaka Govc, Lovro Fižu-leto, Miha Žoha in Jasonn Hannibal, pridružili pa se jim bodo tudi nekateri mladinci. T. T.
Marko Jager iz Prebolda tudi v letošnji sezoni blesti na dirkah štirikolesnikov. V začetku meseca je zmagal v razredu ATV-jev na dirki v Goldbachu in tako prevzel skupno vodstvo na polovici nemškega crosscountry prvenstva.
Četrte dirke nemškega prvenstva v crosscountryju se je udeležilo 800 dirkačev, ki so se pomerili na mešanici peščene (mivkaste) motokros steze in travnatega dela. Med približno sto štirikolesniki je Marko Jager ves čas vodil in ponovno dokazal, da velja za enega najboljših in najhitrejših dirkačev na ATV-jih v Evropi. V nemškem prvenstvu je tako doslej prepričljivo zmagal na obeh letošnjih dirkah, na polovici prvenstva pa vodi tudi v skupni razvrstitvi.
»Na dirko sem se podal z mešanimi občutki, saj sem bil močno prehlajen. Jasno mi je bilo, da ne bom mogel peljati na vso silo, a sem kljub temu zbral dovolj moči, da sem s taktično pametno vožnjo nadzoroval tekmece in brez težav zmagal. Adrenalin na takšni dirki, s toliko dirkači in pri tako velikih skokih ter hitrostih, kot jih je vsebovala ta dirka, pomaga, da iz telesa iztisneš še zadnje atome moči. Na to, da ne bi startal, nisem niti pomislil, poleg osebne želje po osvojitvi nemškega prvenstva so namreč dirke v nemško govorečem delu sveta zame zelo pomembne tudi zato, ker je moj največji sponzor Schantl Avstrijec,« je po dirki povedal Marko Jager, ki upa na najboljše tudi na ostalih dirkah in na osvojitev nemškega prvenstva. D. N.
Marko Jager v akciji s svojim štirikolesnikom
Robert Kučer s konjem Corneto
Robert Kučer je postal državni prvak v konjeniški disciplini preskakovanja ovir med otroki, njegov brat Martin pa vice prvak v enaki disciplini med mladinci.
V začetku julija je namreč v Lipici potekalo konjeniško državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Robert Kučer je s konjem Corneto osvojil naslov državnega prvaka, Martin Kučer pa je s konjem Lesoto zasedel 2. mesto.
Robert je sredi avgusta zastopal Slovenijo na evropskem prvenstvu na Dunaju, kjer je z ekipo mlajših mladincev zasedel odlično, 10. mesto.	L. K.
Martin Kučer s konjem Lesoto
Uspešni skoki tudi poleti
Že osmi rokometni tabor
Balinarski
Turnir na mivki v Braslovčah
V nemškem Garmisch-Par-tenkirchenu je konec julija potekal FIS Schüler Grand Prix. Na tekmovanju je odlično nastopil tudi Timi Zajc iz Hramš. V najstarejši kategoriji, dečki do 13 let, je le za las zgrešil zmago in zasedel 2. mesto.
Kot član prve moške ekipe
je skupaj s sotekmovalci slavil zmago, saj so bili nepremagljivi. Svojo formo je dokazal tudi z zmago na tekmi na Ljubnem za pokal Flosar 2012. V Zakopanih pa je v začetku avgusta za 4 m izboljšal svoj osebni rekord, pristal je pri 138 m in tako malo zaostal za rekordom skakalnice, ki je 142 m. L. K.
Balinarski klub Žalec je na svojih štirih igriščih v Športnem centru Žalec pripravil balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 16 moških ekip iz raznih slovenskih krajev.
Prvo mesto je osvojila ekipa Balinarskega kluba Mont les Duplica, drugo ekipa BK Žiri in tretje ekipa BK Hermes Ljubljana. Žalčani so zasedli sedmo mesto. Predsednica kluba Vera Žohar je povedala, da so bili tekmovalci z organizacijo tekmovanja zadovoljni. T. T.
Rokometnega tabora se vsako leto udeleži več otrok
V Piranu je v prvem tednu šolskih počitnic v organizaciji Savinjske rokometne šole potekal že osmi Savinjski rokometni tabor za mlade rokometašice in rokometaše. Tabora se je letos udeležilo
kar 90 mladih rokometašic in rokometašev iz širše Savinjske regije, iz žalskega in sosednjih klubov.
Letos so se tabora udeležile tudi mlade rokometašice iz Nazarij in s Ptuja ter mladi
rokometaši iz RK Drava Ptuj. Tabor so vodili trenerji Milan Ramšak, Aleš Filipčič in Anita Seles Držan, pri delu pa so jim pomagali tudi ostali trenerji in vaditelji. Treningi so potekali dopoldan, v večernih
urah, tudi pod žarometi pa so igrali tekme. V šestih dneh so se mladi športniki tudi zabavali, spoznavali Piran, se kopali, uživali v najrazličnejših igrah in uživali ob ostalih športnih dejavnostih.	L. K.
Društvo za telesno vzgojo Partizan Braslovče je v okviru praznovanja 50-letnice dneva hmeljarjev za svoje članice in člane pripravil odbojkarski turnir na mivki, na katerem je sodelovalo pet ženskih in deset moških ekip.
Vrstni red člani: 1. Smrkca,
2.	Bojan & Jakob, 3. Savinjčana; članice: 1. Nike, 2. Lešniki,
3.	Meti & Andreja. Najbolj-
še ekipe so prejele pokale in nagrade, ki so jih prispevali sponzorji.	T. T.
KARATÉ KLUB NESTOR vabi k vpisu novih članov vsak ponedeljek, sreda, četrtek in petek v septembru, v času rednih treningov na OŠ Griže; informacije: www.karate-klub-nestor.net, 040 750 800.
•offset in sitotisk vezava diplom • digitalni tisk
Pri nas lahko naročite: letake, zloženke, kataloge, darilne vrečke, vizitke, plakate, dopise, kuverte...
a r n a
PESTROST BARV, 08UK IN DIMENZIJI
Tiskarna Golc d.o.o.. Vrbje 80/a, 3310 Žalec; tet.: 03/710 24 60; gsm: 051/647 540; info@tisk-golc.si; www.tiskarna.eu.com
Festival športa 2012
Društvo malega nogometa Šempeter bo v tamkajšnjem športnem parku v soboto, 1. septembra, z začetkom ob 9. uri pripravilo Festival športa 2012.
Vabijo vse, ki bi želeli tekmovati v nogometu, košarki, odbojki na mivki, namiznem tenisu in tenisu, da se jim pridružijo in udeležijo tekmovanja. T. T.
UTRIPOV HOROSKOP
OVEN Iznajdljivi boste pri iskanju večjih zaslužkov, nobeno bolje plačano delo se vam n^-bo^zmuznilo, če si le ne boste privoščili kakih daljših odsotnosti). \^iliv Urana bo močan, počutili se boste osvobojeno. Ko iC' Venetra prihajala pot po sorodnem Levu, se začenja krasen čas^fa Samske, mijogi boste razmislili o potrditvi čustvene zveze tudi u/}c|nc04a tiste, ki želite postati starši, bo veliko razmišljanja tudi o tem.
♦	BIK Od Merkurja, ki kal po zemeljskem znam' ste jih čutili takoj, občui A bo že sredi meseca bo' ali pravne zadeve. Na lj sijalo sonce, a vsega hkrati
♦	DVOJČKA Veliko novi: lovnem okolju. Vaše za jih boste posredovali t bo mogoč kakšen razdor^ri da niso vsi, ki jim zaupne,
prvi septembrski dan pomili veliko koristi. Ne boda se vam še bolj zatika, o šlo za nepremičninske področju ne bo vsak dan o imeti.
(8.) bodo ljubezenski <
Luno. Popazite malo na medsebojne odnose.
obveznosti vas bo pričakalo v de-idcjtrtflalno jasne, v enaki obliki irvi polovici septembra ikè^oaveze, ker boste uvideli, 'Okrog malega šmarna Dste v znamenju gostili
♦ RAK Toliko lepega in prijetnega ste doživeli v polpreteklosti! Ko boste spet v delovnem okolju, se vam bo na začetku zdelo, da
ste se vrnili bolj utrujeni ni izzivi vas bodo prebi Ponujale se vam bodo zl boste ubirali ustaljene p ker boste do malega šmar: ljevanju tri dni tudi Luno.
odhodom. Novi delov-ars močno spodbudil, priložnosti. V ljubezni dogajalo najbolj iskrivo, znamenju gostili Venero, v nada-
♦ LEV Če se je avgusta z žganci in s prijatelji kaj zataknilo, bo začetek septembra čas JßDoao^riznali, da krivda za zaplete ni bila izključno na vaši »rani, i» lijevali boste opravičila. Z delovno platjo ne boste vMn^^dojotjnV Venera, ki se bo na mali šmaren začela pomikati pojra&iti soi*n2ro znamenju, vas bo božala. Od 12. do 14. vam batieHSuilž-tii Luna. Priložnosti za zanimiva srečanja bodo nekaj vsakdanjega. Izkoristite to!
♦ DEVICA September bo eden vaših najboljših mesecev. Ne le da boste v znamenju gostili Sonce, tudi vaš vladar Merkur bo v
vašem znaku. Finančni priliv rokave že pri načrtovanju našli dentom se obeta sijajna vr^te^ spori, ki se doslej niso pren ljubezenskih odnosih ne bq
Jo pogostejši, vi boste vihali Ifega obdobja. Dijakom in štu-plske klopi. Morebitni pravni j^e bodo zrcalili v novi luči. V »žnato, ker vam po tej plati
nobena telesa ne bodo naklonjena. Poln rokav tovrstnih asov boste imeli le od 14. do 16., ko bo Luna prehajala vaše znamenje.
♦ TEHTNICA Pri delu boste. 17. boste pogosteje občutili se zadeve pomikajo poči Merkur. Spoznali boste, kočija bo zdrvela. Bolj lepšem si boste zapomnf
znavali dobre perspektive. Do godje, ker se vam bo zdelo, da začel Tehtnico prehajati i nemir varljiv. Delovna šljali o čustvih. Po naj-Ijega septembrskega tedna.
ŠKORPIJON September bo v delovnem smislu nemiren. Ta-
koj se boste znašli v Zlasti prvih 14 dni b v svojem znamenju gosi bodo za to obstajale mi ko pomembno zadevo
klicev in dogovarjanj, vsemu kos, ker boste šni ne bodite, po 17. pa je rešitev, da si vsa-ezensko življenje bo do 18.
, to pa je seveda odvisno oste navajali na pospešen spet pomikal naravnost, em okolju izkoristil pondo ves mesec na nad-ibrskega tedna, ko bo ahko pričakujete no-

zgledno, potem pa se bo tu in tam zataknilo.
STRELEC September ne bo pretirano ustvarjalen, kar bo vplivalo predvsem na vaše razpol tudi od nebesnega svoda, delovni tempo. Po 18., ko s bodo večje možnosti, d; moč na vaš račun. Ljubezen! povprečni ravni. Ob koncu tri Luna prehajala v vaše znamenjč7pa“sp vosti: nove ljubezni ali razdore.
♦	KOZOROG September prinašaJcar nekaj pomembnih dogod-
kov in premikov. Vaš vladar SambjraWibiral direktno pot, Merkur bo že drugi septembrski danwapreO^val v zemeljsko znamenje. Plemenitil vam bo poslovnoin delovno\lat življenja, 17., ko se bo odmaknil, boste lahko poSfipili mafrsjkafkoristnega in donosnega. Venera bo na vas vplivala	posebno, prebujala bo obču-
tenja in strasti. To ne bo čas za trajne in mirne ljubezenske zveze.
♦	VODNAR V drugi polovici meseca boste krepko zavihali rokave. V akcijo vas bo primoral Merkur, ki se bo začel pomikati
po sorodni Tehtnici. Saturn v i vaš zaveznik bo, ko boste uv< sploh v uspeh spreminjal vse, čez ustnice. V ljubezni pa ne bo n posedovanje, menili bosreffla^e zadeve ne boste imeli pod nadzorom.
lahko vašo plemenitost izrabi tov vam ne bo plemenitila dnem znamenju potovi partnerja, dvignile glas se bo to dotaknilo tudi
namene. Večina plane-življenja. Ker bo po vo->ge, ki se počutite v senci minjati pravila igre. Seveda enega življenja, ker boste že
enju bo še direkten, obre ideje. Jupiter bo zdrsnilo kot zamisel ebeško. Čutili boste rahlo vse postavilo na glavo, če
RIBI Delo bo potekalo v redu^a-bodite pozorni na ljudi, ki bi
med prvim septembrskim koncem tedna izgubili podporo Venere.
NIKI VEDEŽEVANJE, s. />.,
Arja vtis 66, Petrovče, 090 44 33, 090 64 33
Pisma bralcev
Zdravo tudi osnovnošolci
Projekt Zdrav življenjski slog, ki ga financirata ministrstvo za šolstvo in šport ter Socialni sklad EU, izvajamo tudi na osnovnih šolah Spodnje Savinjske doline. V projekt so vključene OŠ Braslovče, OŠ Petrovče, OŠ Polzela in OŠ Šempeter. Strokovni delavci v projektu smo profesorji športne vzgoje, ki radi popestrimo program s skupnimi druženji. Eno takšnih se je zgodilo že konec aprila. Učenci in mentorji smo se zbrali pri športnem igrišču v Ločici ob Savinji in se skupaj peš odpravili ob reki Savinji proti Ribniku Vrbje. Vseh udeležencev pohoda je bilo 73 (67 otrok in 6 spremljevalcev). Na začetku pohoda so bili otroci zadržani in nič kaj komunikativni, saj se med sabo niso poznali. Vsak se je držal svojega para in le počasi sta prihajali na piano otroška igrivost in radovednost. Po prvem skupnem fotografiranju pa je postalo jasno, da se bodo na ta dan stkale nove prijateljske vezi. Pot ob Savinji je zelo lepa in polna presenečenj (močeradi ob cesti, čaplje in ribe v vodi, kolesarji in tekači na poti, lesene skulpture ...). Preskakovali so najdaljše in najširše luže na svetu, metali kamenje na drugo stran Savinje, tekmovali v metanju »žabice« po vodi, telovadili ob rekreativnih tablah in jedli najboljše sendviče. Ampak najboljše je šele sledilo. Vprašanja, kot so, kdaj bomo igrali nogomet in kako daleč je še do ribnika, so bila pogosta. Otroci so komaj čakali športnih dvobojev med osnovnimi šolami. Pot ob Savinji jih je pripeljala do severnega dela ribnika, kjer jih je najprej pozdravil velik lesen krokodil, nato pa še vse ostale živali, ki domujejo v ribniku ali ob njem. Ob ribniku so številne table z opisi vseh njegovih prebivalcev. Prebrali so vse opise in si hkrati lomili jezike z latinskimi izrazi živali. Pri turistični hiški jih je pričakala maskota Ribnika Vrbje - velik ptiček Ponirek, ki je povabil otroke na dvoboje med šolami v nogometu in boju med dvema ognjema. In tako se je začelo najboljše tega dne: druženje ob žogi in teku. Rezultati iger sploh niso pomembni, pomembni so odzivi otrok. Ti so bili obarvani z veseljem, zadovoljstvom in s srečo.
Športni pedagogi OŠ Braslovče, OŠ Petrovče, OŠ Polzela in OŠ Šempeter
Meni rožice, sosedu drek
Sotočje dveh rek - Savinje in Pake - v tako lepem okolju nimajo vsi možnosti živeti, pa vendar mnogi tega ne cenijo. Krasna sprehajalna pot, lepa turistična točka -Letuš levi breg, ki je tudi zelo lepo izhodišče za pohod na Goro Oljko, ... Kaj bi si človek želel še lepšega?!
Lahko bi bilo tako, pa žal ni! Savinja, polna smeti, nabrežje pa služi za odpad, kamor veliko prebivalcev odvrže vse, kar je odpadnega na njivah, travnikih, sadovnjakih, vrtovih, vse leži na nabrežju. Pa ne samo to, še marsikaj se najde.
Imamo tudi zelo veliko štirinožnih prijateljev, ki tavajo naokoli vse dneve in noči. Imamo tudi aro-gantneže, nenasitneže, brezvestneže in skrajno neprilagojene lastni-
ke psov, ki jim še na kraj pameti ne pride, da je kakec njegovega psa dolžan pobrati s sosedove zelenice ali s poti, kjer se sprehaja.
Nikoli prej se niso psi sprehajali po njivah, vrtovih, danes pa si nevestni nemarneži dovolijo prav vse. Povsod lahko vidiš te kupe nesnage ali celo stopiš nanje. Ko pa komu kaj omeniš, te gleda, kot da si z Marsa. Umakniti se avtu je umetnost, saj moraš preveriti, kam lahko stopiš. Sprehajalcev je vsak dan okoli deset, pomnožite to z dvakrat na dan in 365 dni v letu ... Si lahko potem zamislite, koliko te nesnage mora nekdo pospraviti na mesto njih, da lahko hodimo okoli lastne hiše ali naše bližnje okolice?!
Arogantneži, ki to vseskozi ignorirajo, nas na koncu, če jim kaj omenimo, še ponižujejo. Zanima me, koliko vode bo moralo še preteči, da bo tega konec?
Republiška veterinarska postaja je ravno zaradi omenjenega izdala odloke glede pospravljanja kakcev za svojim psom, tudi občinski odloki obstajajo; če še niso sprejeti, bi jih morali sprejeti in obelodaniti! Kazen ni tista, ki bi zalegla, ljudje bi se morali strezniti in začeti spoštovati sokrajana - soseda, in to je to!
Živali so že zaščitene, kdaj bomo pa ljudje?
Podajte se iz Letuša na Goro Oljko in preživite lep dan, naj vas kakci ne spravijo v slabo voljo, kajti to so očitno novodobne rožice...
Bralka iz Letuša
(polne podatke hranimo v uredništvu)
Žalec, vse najboljše!
Zgodovinarji so po zanesljivih virih ugotovili, da se ime kraja Žalec prvič omenja leta 1182 kot "villa Saxumfeld" (op. dr. Ivan Stopar). Mnogi starejši Žalčani in Savinjčani se boste spomnili, kako bogato smo obeležili in proslavili 800-letnico*Žalca. Pred 30 leti sta bila mesto Žalec in celotna Spodnja Savinjska dolina na višku vsestranskega razvoja. O praznovanju 800-letnice Žalca imamo obsežna zapisa v Savinjskem zborniku V, avtorjev Janeza Krofliča in Lojzeta Trstenjaka, dveh nekdanjih urednikov Savinjčana. Naša imenitna pesnica Meta Rainer je zgodovino Žalca domiselno opisala v pesmi Naše mesto. Lepo bi bilo, da bi letos to čudovito pesem ponovno slišali.
V trajen spomin na veličastno praznovanje 800-letnice smo na turški stolp vgradili spominsko ploščo z globokimi besedami Otona Župančiča: "IZ RODA V ROD KRVI GRE TOK, DUH IŠČE POT." Ob tej priložnosti so poskrbeli za izdelavo različnih spominkov in plaket.
Ob mnogih kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditvah je bilo tisto leto v Žalcu precej pridobitev na gospodarskem in družbenem področju, zlasti na področju hortikulture. Na podlagi načrtov in vodstva inž. Franca Korenta sta bila urejena Mestni in Titov park, kjer je bilo zasajenih 88 dreves in kjer sta zdaj športni center in lepo otroško igrišče, Mestni park pa zdaj ponovno vabi na sprehod. Takrat je bilo postavljenih tudi nekaj spominskih skulptur, od katerih so osrednjo pred časom poškodovali vandali in še vedno čaka na obnovo.
Na zaključni prireditvi ob 800-letnici Žalca smo na stadionu veličastno ponazorili ali ponovili II. slovenski tabor iz leta 1868.
Zanimiva je bila tudi povorka s prikazom zgodovine in takratnega bogatega gospodarskega in družbenega življenja v Žalcu in celotni dolini. Udeležencev sicer ni bilo toliko, kot jih je bilo pred 144 leti, na dan 6. septembra 1868, takrat jih je bilo namreč okrog 15 tisoč, in to ob takratnih prevoznih možnostih.
Ponovno pa smo uprizorili Gob-čevo opereto Planinska roža in začeli tudi s prirejanjem zabavne prireditve "Žalska noč". Čestitamo organizatorjem za ponovno oživitev te prireditve, mestu Žalec pa želimo nekdanji organizatorji vse dobro in še hitrejši vsestranski razvoj!
Janez Meglič, Žalec
Resnica o mostu
Spodaj podpisani sem dne 13. julija 2010 na svoji parceli 95/88 Male Braslovče ob braslovškem jezeru našel most, ki se razteza v dolžini 12 m, širine 1,5 m in v višini v loku na sredini 2 m na betonskih podstavkih. Ob mostu je na vsaki strani po 3 m nasutega gramoza v skupni dolžini 18 m. Postavljeni objekt mi je prepolovil celo parcelo. Ves zgrožen sem še isti dan poklical predsednico TD Braslovče. Odgovorila mi je, da so most zgradili skupaj z Občino Braslovče. Vsa dela je vodil podpredsednik TD Braslovče Branko Ribizel. Most, ki so ga postavili, je zgrajen brez gradbenega dovoljenja, in to na moji zemlji, brez moje vednosti.
Po nekaj dneh se je pri meni oglasil gospod Ribizel in mi dejal, da se mu kaj takšnega še ni nikoli zgodilo in da je to zanj težka izkušnja. Izrazil je pripravljenost na pogovor, zato sem dejal, da se naj most vpiše v zemljiško knjigo in pripravi najemna pogodba. Odvetnik gospod Virant, ki me zastopa, je po tistem večkrat poklical na turistično društvo, vendar za pogovor in poravnavo nikoli niso našli časa. Na moj klic je omenjeno društvo podalo pisni odgovor, in sicer z navedbo, da so "mi" most obnovili, ker je tam reka potoka, čeprav mosta do takrat tam sploh ni bilo, ker zanj tudi ni bilo potrebe, kot tudi ni bilo reke potoka, temveč občasen mali pretok, preko katerega je bil položen lesen ploh, ki bi zadostoval še danes. V odgovoru sta podpisana takratni podpredsednik turističnega društva Branko Ribizel in takratni član upravnega odbora, sedanji župna Občine Braslovče Branimir Strojanšek. Zaradi neuspelega dogovora sem zadevo prijavil celjskemu gradbenemu inšpektoratu. Okrajna gradbena inšpektorica si je zadevo ogledala in odredila, da je potrebno most takoj odstraniti, saj zanj ni bilo izdanega gradbenega dovoljenja, in mi svetovala, naj se za motenje moje posesti pritožim na žalskem sodišču. To sem tudi storil. Ker se turistično društvo ni odzvalo vabilu na sodišče, je bilo z zamudno sodbo odrejeno, da mora društvo v 15 dneh most odstraniti in poravnati vse nastale stroške. Vendar se to do danes še ni zgodilo. TD se je pritožilo na višje sodišče v Celju, ki pa je zadevo v šestih mesecih ponovno vrnilo na prvo stopnjo v Žalec z navedbo, da je potrebno most odstraniti in poravnati stroške. Istočasno me je pooblastilo, kot tudi poprej inšpektorat, naj most sam odstranim z usposobljenimi ljudmi na stroške turističnega društva, nato pa se je Branimir Strojanšek kot sedanji
župan v imenu TD pritožil na republiški inšpektorat v Ljubljani. Republiški inšpektorat je zadevo vrnil okrajnemu inšpektoratu z navedbo odstranitve mostu, vendar most še vedno stoji. Zato me zanima, kako lahko gospod župan, ki je po poklicu pravnik, zagovarja postavitev mostu brez gradbenega dovoljena na tuji zemlji, na zemlji, ki je v moji lasti?!
Nekdanji podžupan Rudi Sedov-šek je trdil, da nima občina ničesar opraviti z mostom. .Sedanji župan pa je posredoval informacijo, da je občina most plačala dne 5. 8. 2010 v znesku 3.392,40 EUR (po računu št. 15/2010). Denar res ni bil od občine, temveč je bil to denar davkoplačevalcev naše Občine Braslovče.
V vsem tem času sem trikrat podal pobudo za pogovor, ker pa ni zanimanja zanj, sem zadevo predal na sodišče. Županov odgovor je bil, naj gre zadeva do kraja, gospod Ribizel pa je izjavil, da je dovoljenje izdala moja pokojna sestra, ki nikoli ni bila lastnica omenjenega zemljišča.
Zamerim županu in turističnemu društvu za nekorekten odnos, podtikanja in osebne žalitve ter lastitev in prisvajanje tuje zemlje. Izjavili so, da hočem od društva iztržiti premoženjsko korist, me blatijo po vsej občini, da sem najslabši, čeprav do zdaj še nikoli nisem imel nobenih zadev na sodišču. Pa saj to je moja-zemlja in kdo si jo zdaj prisvaja?! Ali za nekatere ne veljajo določeni zakoni, odločitve pristojnih služb, merila in pravila za postavljanje gradbenih objektov? Vsekakor zato zahtevam, da se mi dotični za osebne žalitve opravičijo.
Ivan Pečovnik, Parižlje
Gasilci preprečili onesnaženje
Pred leti smo krajani novega naselja v Galiciji pri večnamenskem domu zgradili nov vodovodni rezervoar. Uredili smo zajetje in obnovili ter dogradili obstoječe vodovodno omrežje ter ga evidentirali pri Agenciji RS za okolje. Vsa leta smo skrbno izvajali vzdrževalna dela na vodovodnih objektih in tako je bilo tudi letos, ko smo se domislili v sklopu teh del sočasno izvesti tudi gasilsko vajo. K sodelovanju smo povabili požrtvovalne gasilce PGD Zavrh, ki so se z veseljem odzvali.
Gasilska vaja je temeljila na predpostavki, da je prišlo pri polivanju z gnojnico do biološkega onesnaženja pitne vode pri zajetju in posledično tudi v obeh vodnih zbiralnikih s cevovodnim omrežjem. Potrebno je bilo takoj začeti s čiščenjem vodnega zajetja, zamenjati vodni filter, očistiti vodna zbiralnika in izvesti klorirani šok celotnega vodovodnega omrežja. Seveda so čisto neoporečno vodo pripeljali z gasilsko cisterno in nadomestili njeno morebitno pomanjkanje v teh sušnih dneh. Gasilska tehnika je delovala brezhibno in tudi organizacija je bila popolna, za kar je potrebno gasilce še posebej pohvaliti, saj podobnih vaj do zdaj še niso izvajali, na srečo pa tudi tovrstnih intervencij ne, je z veseljem povedal njihov poveljnik Janko Ograj enšek.
Po končani akciji je sledilo druženje v prijetnem domačem okolju družin Mirt, Kapitler, Lindič in Vizjak. Ob slovesu pa so nam morebitno nujno pomoč obljubili tudi v prihodnje.
Matjaž Kapitler, Galicija
Z vami že Obiščite nas in	«nVn#»
20 let	videli boste bolje!
1	SUK0PUSKARSTV0 Beljenje notranjih površin in fasad Iflmlnil Dekorativni opleski ini I l|U V Izdelava izolacijskih fasad
!	DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO
Sl	.IKOPLfSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p.
Andraž 96 b, 3313 POLZELA, 03 572 06 73, GSM: 041 216 214, www.terglav.si	
V oratorijih skoraj 200 otrok
8 03/712 12 80
LE<3 zkst.utrip@siol.net
Marije Dominike Mazzarello skozi zgodbo, različne delavnice (slikanje na majice, izdelava vizitk, zapestnic, raket, origamov), ob razmišljanju po skupinah, molitvi in pesmih, druženju in igri, vse skupaj pa so popestrili s celodnevnim kopanjem v Čatežu. Dnevi so kar prehitro minili in poslovili so se z upanjem, da se drugo leto zopet srečajo.
V župniji sv. Marjete na Polzeli se je letošnjega že osmega oratorija udeležilo 30 otrok, ki jih je vodilo kar 15 animatorjev. Udeleženci oratorija so vsak dan preko različnih simbolov (gnezda, smejoče ure,
globusa) spoznavali, da so poklicani, da z veseljem služimo drugim, da smo preprosti in da smo pričevalci. Vsak dan so si poleg zgodb iz življenja o Mariji Dominiki krajšali ure tudi z igrami in ustvarjanjem v delavnicah.	T. T.
Na Polzeli so oratorij pripravili že osmič
Gusarji zasedli Liboje
Tudi v Grižah so doživljali vrednote salezijanske sestre Dominike
Oratorija na Uomüskem seje udeležilo
V organizaciji spodnje-savinjskih župnij so med počitnicami tudi letos pripravili oratorije za otroke in mladino. Na Polzeli, Gomil-skem, v Petrovčah in Grižah so si prizadevali za vrednote, kot so družina, dobrota, prostovoljstvo, preprostost, voditeljstvo, poslanstvo in izpolnjevanje dolžnosti. Zgledovali so se po ustanoviteljici salezijanskih sester, sv. Mariji Dominiki Mazzarello, italijanski svetnici, ki je znana po delu z mladimi, dobrodelnosti in prostovoljstvu. Njen vzklik »Grem jaz!« je bil letos naslov oratorija.
Največ otrok, kar 85, se je oratorija udeležilo na Gomil-skem, ki ga pripravljajo že četrto leto zapored. Otroci so sodelovali pri različnih igrah in v ustvarjalnih delavnicah. Podali so se na izlet v Olimje, kjer so si ogledali samostan in čokoladnico, pozdravili pa so jih tudi jelenčki. Oratorijski
kar 85 otrok
teden so zaključili z oratorij-sko sv. mašo in župnijskim dnevom. Animatorji, letos jih je bilo 25, so ponosni, da jim je projekt uspel, in obljubljajo, da bodo drugo leto pripravili še bolj zabaven in zanimiv oratorij.
V Petrovčah poteka oratorij pod vodstvom patra Vančija in katehistinje Katje. Kar 40 otrok in 12 animatorjev se je odločilo, da bo teden dni preživelo v oratoriju. Za duhovno vodstvo so poskrbele sestre dominikanke sv. Katarine Sienske. V okviru oratorija jih je obiskal naj prostovoljec leta 2010 Benjamin Tomažič iz Vipavskega Križa. Obiskali so Jamo Pekel in se osvežili v bazenu Pingo v Orli vasi. Ves teden so tudi kuhali, pekli, se učili italijanščine, izdelovali voščilnice...
■ V oratorij v Grižah je bilo vključenih 32 otrok, za katere je skrbelo 10 animatorjev. Otroci so doživljali življenje
Gusarji v akciji
Nekaj posebnega je bila zagotovo zaključna junijska prireditev v vrtcu v Libojah, kjer so konec pouka proslavili oblečeni v gusarje in dogodek poimenovali Mi smo gusarji.
Na dvorišče, kjer je bila velika gusarska ladja, so smeli vstopiti le v gusarje oblečeni otroci in starši. Kdor še ni bil temu
primerno oblečen, je oblačila oziroma pripomočke dobil pri vhodu. Najprej so si ogledali predstavo gusarjev na ladji, nato pa so se ob prijetni glasbi igrali razne igre. Eni so se sabljali s pripomočki za učenje plavanja in telovadbo, spet drugi so skakali preko čeljusti morskega psa, tretji so plezali, četrti so se preizkušali v plazenju skozi tunel iz blaga, se preizkušali v streljanju v tarčo ... Skozi prireditev so predstavili dejavnosti, ki so zaznamovale njihovo delo v preteklem letu. D. Naraglav
Poletje v vrtcu Prebold
Medtem ko so nekateri otroci že uživali na morju ali bazenu, smo strokovne delavke našim varovancem, ki so še čakali na počitnice, omogočile kopanje v bazenčkih kar na vrtčevskem igrišču.
Otroci so se v vodi hladili,
sproščeno gibali, čofotali in škropili ter se vključevali v različne elementarne igre za prilagajanje na vodo. Seveda ni smelo manjkati pripomočkov, kot so brisače, zaščitne kreme in pokrivala, saj so se otroci po kopanju tudi sončili.
Magda Motoh, Vrtec Prebold
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30. Četrtek, 13., in sreda, 26.9.
Ni mi vseeno za naše okolje
V	letošnjem šolskem letu me je razredničarka Simona Jan seznanila z zanimivim natečajem z naslovom Voda in hrana. Natečaj razpisuje ICRO Domžale. Odločil sem se, da bom sodeloval, ker imam vse pogoje za takšno raziskovanje, saj živim na ekološko usmerjeni kmetiji. Izdelal sem raziskovalno nalogo z naslovom Ekološko kmetijstvo - pot do zdrave hrane in neoporečne vode.
V	svoji raziskovalni nalogi sem želel poudariti, kako pomembno je ekološko kmetijstvo za okolje in naravo in kako pomembna je tako pridelana hrana za zdravje ljudi. Opisal sem negativen vpliv intenzivnega kmetovanja na podtalnico, skrb za kakovost voda, raziskal sem tudi razlike med ekološko pridelano hrano in hrano, pridelano na konvencionalen način, ter prednosti ekološkega kmetovanja. V nalogi sem predstavil ekološko kmetijo, na kateri
živim, ter izvir, iz katerega pridobivamo pitno vodo za potrebe naše kmetije. S starši živim na kmetiji, ki je ekološko usmerjena že od leta 2001. Nahaja se na planoti Slopi pod Menino planino, na nadmorski višini 925 m. Kmetija obsega 15 hektarjev obdelovalnih površin in 75 hektarjev gozda. Osnovna dejavnost kmetije je poleg gozdarjenja reja krav dojilj mesne pasme. Teleta obdržimo do teže 200 kg, nato pa jih prodamo rejcem, ki jih spitajo do končne teže. Redimo tudi 20 ovc. Živali sedem mesecev na leto preživijo na pašnikih, pozimi pa so v hlevu. Za živino pridelujemo kakovostno krmo, ki prispeva k dobremu počutju in zdravju naših živali in s tem h kakovostni prireji mesa.
Eden od naravnih virov naše kmetije je izvir, iz katerega na naši kmetiji pridobivamo pitno vodo. Nahaja se na Menini planini.
Pot, kjer teče voda od izvira do zbiralnika vode in kasneje do rezervoarja, je dolga petsto metrov. Temperatura te-
koče vode maja je približno 9 °C. To za zdaj še neoporečno čisto vodo, ki nato nadaljuje pot iz rezervoarja po ceveh do našega doma, uporabljamo kot pitno vodo zase, za živino in namakanje vrtnin. Okolje je že tako zelo onesnaženo, zato se bom po svojih zmožnostih še naprej trudil, da ga ne bom onesnaževal, v prihodnosti pa bom tudi sam kmetoval na ekološki način in s tem prispeval k čistejšemu in boljšemu okolju za vsa živa bitja.
Pomembno je, da se zavedamo, da je poleg hrane tudi voda vir našega življenja, zato mora biti naša skrb namenjena predvsem ohranjanju njene kakovosti. Upam, da bom s svojo raziskovalno nalogo lahko prispeval k temu, da bodo ljudje začeli posnemati naš način kmetovanja. Vesel in ponosem sem, da sem bil za svoje delo tudi nagrajen in sem osvojil prvo mesto na natečaju v kategoriji raziskovalnih projektov v 2. triadi.
Marcel Semprimožnik, 4. a Osnovna šola Vransko - Tabor
10-50 % znižanje na določene modele
Verku najvišje gasilsko priznanje
Mlačev žita v Galiciji
Branku Verku (v sredini) sta priznanje Matevža Haceta izročila predsednik GZ Slovenije Anton Koren in poveljnik GZS Matjaž Klarič
Na letošnjem zasedanju Plenuma Gasilske zveze Slovenije, ki je maja potekalo v kulturnem domu v Lendavi, so podelili tudi šest najvišjih gasilskih priznanj, tri priznanja kipec gasilca in tri priznanja Matevža Haceta. To najvišje priznanje se podeljuje gasilcem za njihovo življenjsko delo na področju gasilstva. Prejel ga je tudi Savinjčan, Preboldčan Branko Verk, ki je že 53 let član gasilske organizacije.
Branko Verk je leta 1957 postal član gasilske organizacije, in sicer društva PGD Prebold -Dolenja vas - Marija Reka. Predanost gasilcem in delo v gasil-
stvu ter želja po izobraževanju so ga vodili vsa leta dela v gasilstvu. Po opravljenem tečaju za gasilskega častnika (vodjo enot) mu je bila leta 1984 zaupana funkcija referenta za mladino v Gasilski zvezi Žalec, ki je takrat štela 39 prostovoljnih gasilskih društev. Izziv za delo z mladimi mu je bil vodilo, zato je to funkcijo opravljal z velikim veseljem. Leta 1986 je opravil tečaj za višjega gasilskega častnika in bil leta 1988 izvoljen za poveljnika GZ Žalec. Še isto leto je postal regijski poveljnik Savinjsko-Šaleške regije in to delo opravljal do leta 1992. V letih od 1988 do 1992 je bil član poveljstva GZ Slovenije. Bil je
Vranski revolveraš Sandi
Sandi ob svojih medaljah in z letošnjo zlato medaljo in pokalom
Sandi Pikelj z Vranskega velja za zelo uspešnega strelca z revolverjem in s pištolo velikega kalibra. Ponaša se z več kot 36 kolajnami slovenskega pokalnega prvenstva. Tudi letošnjo sezono je začel z osvojenim 1. mestom z revolverjem velikega kalibra in 3. mestom v tekmovanju s pištolo velikega kalibra.
Sandi Pikelj se je s streljanjem s pištolo in revolverjem velikega kalibra začel ukvarjati pred šestimi leti, ko je postal član Strelskega kluba sv. Jurij v Šentjurju pri Celju. Eno leto si je nabiral izkušnje s kratkocevnim orožjem in
ob tem spoznaval različne tehnike. Ugotovil je, da je spretnejši v preciznem streljanju z velikim kalibrom, zato se je odločil za prestop v Strelsko društvo Rifnik Šentjur. Sandi je začel sodelovati na tekmah, ob tem pa spoznaval, da bo moral vložiti še veliko truda in energije, da bo lahko posegel po vrhunskih uvrstitvah. Začel je z intenzivnimi treningi, ki so potekali dvakrat tedensko. Leta 2008 je osvojil svojo prvo zlato kolajno v disciplini revolver in srebrno kolajno v disciplini pištola. Uspehi so se vrstili in danes ima v svojih vitrinah že
Dalmacija v Šempetru
V organizaciji pevskega zbora Popseslish KUD Žalec, ZKŠT Žalec in KUD Grifon Šempeter je prvi junijski večer dvorana v Šempetru kljub dežju ponujala pridih sončne Dalmacije, morja in tudi kulinarike.
Za to so poskrbeli zlasti pevke in pevci pevskega zbora Popseslish pod vodstvom Matjaža
Kača in njihovi gostje Klapa Kampanel iz Primoštena, ki so peli še več kot eno uro po končanem koncertu ob pečenih giricah, vinu in pivu
... Prav gotovo pa bi bilo še prijetneje, če bi lahko načrtovani koncert izpeljali v letnem gledališču Limberk v Grižah, kot so prvotno želeli.	D. N.
S kolesi v Logarsko
Kolesarski klub Žalec je v začetku julija pripravil 7. kolesarjenje iz Žalca v Logarsko dolino, ki se jih je udeležilo kakih 30 kolesarjev.
Žalski odpravi se je na Polzeli pridružila še druga skupina kolesarjev. Med potjo so okrepčali na dveh okrepčilnih postajah, na Razpotju v Logarski dolini pa jih je pričakal topel obrok. Vsak udeleženec je prejel tudi spominsko majico. Branko Stropnik je povedal, da pričakujejo naslednje leto še več udeležencev. L. K.
vodja izobraževanj in predavatelj. Izobraževanju je v vseh teh letih namenil ogromno truda, leta 2003 je opravil tudi specialnost za predavatelja in tečaj za sodnika gasilsko-športnih disciplin. Kot sodnik je sodeloval na mnogih republiških in državnih tekmovanjih. Bil je tudi član tekmovalne enote matič-
Uspešno s kolesom v Logarsko
nega gasilskega društva. Veliko dela je posvetil mednarodnemu sodelovanju gasilcev Slovenije, Avstrije in Nemčije. Za delo na mednarodnem področju je prejel odlikovanja GZ Avstrije in GZ Nemčije. Leta 1990 je za reševanje življenj in dobrin ob vodni ujmi, ki je prizadela Savinjsko dolino, prejel odlikovanje za hrabrost. Leta 1999 je bil po nastanku novih občin pobudnik za ustanovitev samostojne Gasilske zveze Prebold. Postal je poveljnik omenjene zveze in to funkcijo opravlja še danes.
Ob našem obisku nam je zaupal, da je gasilskega priznanja zelo vesel, hkrati pa je to tudi spodbuda in obveza za nadaljnje delo. K temu še dodaja, da je gasilstvo svojevrstno humanitarno poslanstvo, ki mu pravi gasilec ostaja zvest vse življenje.	D. Naraglav
Pikelj
veliko medalj in drugih odličij.
Tekmovanja potekajo predvsem na Primorskem, in sicer na vojaških streliščih v Mlakah pri Vipavi, kjer je eno najsodobnejših strelišč v Evropi, na Počku pri Postojni in Bloški polici na Notranjskem. Sandi si želi, da bi se za ta šport začeli zanimati tudi na Vranskem in nasploh v Savinjski dolini.	D. Naraglav
GE0PR0JEKT d.o.o. m CENTER NEPREMIČNIN Savinjske doline
Zanesljivi in zvesti partner pri gradnji.
Pod tema Imenoma se predstavlja naša ekipa, ki s svojim znanjem In Izkušnjami že dvajseto leto oblikuje prostor, ki vas obdaja.
Ponujamo vam hitre, kvalitetne In cenovno ugodne GEODETSKE STORITVE
Pomagamo vam pri NAKUPU In PRODAJI NEPREMIČNINE
Priskrbimo vam PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
03/710 38 10
www.geoprojekt.si
GEOPROJEKT d.o.o. geodetske storitve, projektiranje, inženiring, nepremičnine
Gjeoi
'OPROJEKT
Šlandrov trg 11,3310 Žalec
(med gostiščem Marjola in poslovno stavbo Vender)
Mlatiči med mlatenjem žita
Cepec, snop, grablje, skop ... so besede, ki so bile vrh prazničnih opravil na kmetih pri mlačvi žita nekoč, danes pa jih skorajda ne slišimo več. V soboto, 11. avgusta, so na star način mlatili žito pri Le-pačevem Tinu pod Kunigun-do v KS Galicija.
Pri dogodku je sodelovalo petnajst izkušenih mlatičev iz Galicije, Zavrha in Šmartnega v Rožni dolini, ki so s pomočjo cepcev, grabelj in mlatilnice prikazali, kako so nekoč otepali snope, jih očistili in zvezali v škope, s katerimi so potem pokrivali strehe. Gospodar bo te škope jeseni uporabil za slamnato streho v neposredni bližini stoječe in obnovljene žu-pniške zidanice, ki je bila nekoč last župnijskega urada. V obnovljeni hiški je muzej, kjer si lahko ogledamo utrip življenja slovenskega kmeta v 19. stoletju. Vonj črne kuhinje in sena ponese vsakogar v minule čase in
vam spregovori o tistem prvobitnem, toplem, skrivnostnem
-	predvsem pa o skromnosti, domačnosti in tudi posebni lepoti nekdanjega življenja.
Mlatiči so na meji med žalsko in celjsko občino tudi prikazali, kako so si znali včasih delo olajšati s šalami in z zabavo. Delo je bilo še uspešnejše, čeprav jih
-	»srečnike« - takrat čas ni preganjal. Za veselo razpoloženje pa je tokrat skrbel Alen Tilinger
s harmoniko. Turistično društvo Galicija je poskrbela, da je gospodinja prinesla gospodarju jerbas s kruhom, ki ga je moral nato razrezati in razdeliti mlatičem, kasneje pa so ga bili deležni tudi ostali obiskovalci te zanimive turistično-etnološke prireditve. Zbrane sta ob tej priložnosti nagovorila predsednica TD Galicija Anica Grobelnik in predsednik KS Galicija Jože Kruleč.	D. Naraglav
Slamo bodo uporabili za pokritje strehe
Spominsko srečanje ob 50-letnici
li Jože Jerman, Marjan Marinc in Dušan Lesjak, se je udeležilo 41 sošolcev in njihova učiteljica Marija Kapus. Skupaj z njo so obujali spomine na čas šolanja, si povedali kakšno anekdoto, i	\:f JJ. f‘ Prafir. k.	! u.i ..l.iii |m i. p. .l.i m.h k.il -n i
Ppl vragolija, ki so jo ušpičili takrat, j Km&ft f	• ■ Ü Prvič so se srečali po 30 le-
ara mMOL j	1 JBbBKjÌ 7- IŽdjf	S uh zaklnuka šolama. oh
j M 40-letnici in zdaj ob zlatem jubileju. Desetletja so naredila vendar v	ve-
Sošolci po pol stoletja skupaj z učiteljico Marijo Kapus	Hko mladostnega žara. Ker pa
V Šempetru so se sredi ju-	šolsko izobraževanje na tej	čas hitro teče, so se odločili,
nija srečali nekdanji sošolci	šoli končali pred pol stoletja.	da se bodo ponovno srečali
OŠ Prebold, ki so osnovno- Srečanja, ki so ga organizira- čez pet let.	D. N.
SAVINJSKE ZGODBE
avgust 2012
25
Mladi tekmovali in opozarjali
Ekipa spodnjesavinjskega društva podeželske mladine
Zveza slovenske podeželske mladine je izvedbo letošnjih
26.	državnih in 5. mednarodnih kmečkih iger zaupala Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Na prireditvenem prostoru v Braslovčah in travniku ob njem se je 7. julija v košnji, grabljenju in zabavnih igrah pomerilo kar 28 ekip, večer pred tem pa je bila v eko-muzeju v Žalcu okrogla miza o varovanju kmetijskih zemljišč pred posegi v prostor.
O novem zakonu o kmetijskih zemljiščih, o pripravi njegovih sprememb in zlasti pritiskih po odpravi odškodnin za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, zakaj je potrebno zaščititi kmetijska zemljišča kot tretji najpomembnejši naravni vir, so govorili: direktorica direktorata za kmetijstvo na ministrstvu za
kmetijstvo in okolje dr. Martina Bavec, predsednik odbora DZ za kmetijstvo mag. Dejan Židan, novi predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič, predsednik Zveze slovenske podeželske mladine Rok Roblek in predsednik Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline Klemen Šalej, pogovor pa je povezoval Januš Juhart. Kot so si bili enotni, je samooskrba Slovenije s hrano veliko prenizka, da bi še naprej popuščali gradbenim in drugim lobijem po pozidavi kmetijskih zemljišč in da odškodnina za spremembo namembnosti najbolj učinkovito omejuje nepremišljene posege.
Igre so potekale na in ob prireditvenem prostoru v Braslovčah, kjer so mlade iz vse Slovenije ob uradnem odprtju pozdravili
župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, predsednik DPM Spodnje Savinjske doline Klemen Šalej, predsednik ZPMS Rok Roblek, poslanec DZ Ljubo Žnidar, podpredsednik KGZS Marjan Golavšek, direktor KGZ Celje Zoran Kramer in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk, med gosti pa so bili tudi župan Občine Polzela Jože Kužnik, podžupan Občine Žalec Ivan Jelen, hmeljarski starešina Ignac Novak in princesa Zala Povše. Zapeli so Dobroveljski fantje, na harmoniko pa je zaigral Gašper Vodeb.
Tekmovalo je 24 ekip društev podeželske mladine iz vseh slovenskih regij, ena madžarska ekipa in tri mešane ekipe s tekmovalci iz Romunije, Bolgarije, s Slovaške, Poljske, Finske, z Madžarske in s Hrvaške. Najprej so se pomerili v košnji, sledilo je grabljenje trave, nato pa so s kratkim skečem z naslovom Presenečenje na kmetiji predstavili vsak svojo regijo, kar je bilo posebej nagru, :no. Igra peka potice je bila predvsem hudomušna, žaganje trama pa je petčlanska sodniška komisija po začetnih nerodnostih tekmovalcev izločila iz tekmovanja. Z igro presenečenja so končali tekmovanje, zvečer pa je sledila razglasitev rezultatov.
Drugo mesto med grabljicami je osvojila Veronika Kolar iz
Tekma koscev in grabljic
Najhitreje so pokošeno travo zgrabile grabljice iz Marije Reke
Prva avgustovska nedelja je bila v Sv. Lovrencu pri Preboldu tudi letos v znamenju koscev, grabljic in »Štangarjev«. Tradicionalna turistično-etnografska prireditev Tekma koscev in grabljic, ki sega s svojimi koreninami že v čas pred II. svetovno vojno, v današnji podobi pa je že 31 let, je tokrat privabila v Sv. Lovrenc nekaj tisoč ljudi.
Letos se je tekmovanja udeležilo enajst ekip, ki so se med sabo pomerile v košnji, grabljenju in postavljanju hmeljevk. Domačo občino so zastopali ekipa iz Marije Reke, ekipa Kaplje vasi in Pa-vlinčki iz Prebolda, imenovani po sv. Pavlu, zavetniku preboldske župnije. Letošnjega tekmovanja so se udeležili tudi Šmartinčani iz Rožne doline, Društvo podeželske mladine (DPM) Polzela, DPM Spodnje Savinjske doline, Športno-turistično društvo Završe pri Mislinji, ekipa iz Čeč nad Hrastnikom, ekipa iz Kališ nad Trbovljami, ekipa Mala Avstrija
iz Trebelnega in ekipa iz Zbur, obe z Dolenjske.
Tekmovanje se je začelo s povorko skozi vas in prihodom na tekmovalni prostor. Prvi del povorke je z igranjem koračnic popestril preboldski pihalni orkester. S kočijami so se na dogajalni prostor pripeljali voditelj iger Boris Kopitar, hmeljarske starešine, ki so ocenjevali kakovost opravljenega dela, drugi vozovi ekip udeleženk tekmovanja in
tekmovalci. Dogajanje so pozno v noč pospremili Modrijani.
Lovoriko najboljšega kosca si je tudi tokrat »prikosil« kosec iz ekipe DPM Zbure. Najboljše grabljice je imela ekipa Marije Reke, najboljša »Štangarja« sta bila tekmovalca iz ekipe DPM Polzela, za najlepše okrašen voz pa je nagrado prejela ekipa PGD iz Kaplje vasi. Seštevek točk je prvo mesto prinesel domači ekipi iz Marije Reke, drugo mesto je osvojila ekipa Mala Avstrija iz Trebelnega in tretje ekipa DPM Zbure, čeprav tokrat zanjo ni tekmoval Milan Markeljc, ki je bil pokrovitelj kmečke malice po končanem tekmovanju. Zmagovalna ekipa Marije Reke si je priborila 7-dnevno letovanje v bungalovu v Kanegri. Nagrado je prispevala svetniška skupina LDS Občine Prebold. Kosilo oziroma večerjo za celotno ekipo pa sta prejeli naslednji najuspešnejši ekipi, ekipi z Dolenjske.	D. Naraglav
Franci Uplaznik iz ekipe Pavlinčki
S kočijo za zlat jubilej
DPM Šentjur, prvo pa Brigita Zajc iz DPM Zbure. Tretje mesto med kosci je osvojil Damjan Knez DPM Zbure, drugo Miha Podkugovšek iz DPM Slovenske Konjice in prvo Matej Pibernik iz DPM Moravče. V predstavitvi regij je zmagala Gorenjska pred Posavsko in Koroško, končno tretje mesto pa je osvojila ekipa DPM Mislinjska dolina, drugo mesto DPM Zbure in prvo mesto - že tretjič zapored ekipa DPM Šentjur. To društvo bo tako organizator iger prihodnje leto. Pravzaprav bi moralo organizirati tudi letošnje, vendar so nato organizacijo predali lani drugouvrščenemu spodnjesavinjskemu društvu mladih. Ekipa društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je letos osvojila deveto
prizadevni organizatorji pa so bili deležni številnih pohval za izvedbo kmečkih iger, katerih osnovni namen seveda niso tekmovalni rezultati, ampak druženje', nova poznanstva in izmenjava izkušenj.	K. R., foto: T. T.
Šaljiva igra peka potice
mesto, zagotovo tudi zato, ker je pri pripravah in izvedbi samega dogodka sodelovalo kar okoli 80 od sicer 240 članov, je povedal Klemen Šalej. Igre so se končale z glasbo, s plesom in petjem (na veselici so igrali Veseli svatje),
Zlato poroko sta te dni praznovala 73-letni Marjan in 71-letna Ana Golavšek iz Matk. Poročni obred sta drugo avgustovsko soboto v Gar-nem šport hotelu Prebold, kamor sta se slavljenca pripeljala s kočijo, opravila preboldski župan Vinko Debelak in matičarka Milena Lukač.
Marjan se je rodil v Preboldu in že v rosnih letih ostal brez očeta, ki je življenje izgubil kot ena od sto frankolovskih žrtev v drugi svetovni vojni. Po vojni se je njegova mama ponovno
poročila in skupaj z očimom Vinkom Potekom je živel in delal na kmetiji Golavškovih v Matkah.
Ana se je rodila v Latkovi vasi. Tudi njej je očeta vzela vojna in tako ostala je sama z mamo in bratom. Družinica se je večkrat selila, najdlje pa je ostala pri mamini sestri v Latkovi vasi. Po osnovni šoli se je zaposlila v Tekstilni tovarni Prebold.
Po poroki sta Ana in Marjan ostala na Golavškovi kmetiji. Ana je pustila službo in skrbe-
Zlatoporočenca Golavšek
la za delo, otroka, Marjana in Borisa, ter moža. Zgradila sta si tudi svojo hišo. Marjan se je zaposlil v KP Žalec, kasneje pa v trgovskem podjetju Savinjski magazin, kjer je bil zaposlen, dokler ni doma prevzel kmetije. Preuredila sta kmetijo in zgradila piščančjo farmo. Pred kratkim sta kmetijo predala nasledniku Marjanu in njegovi družini, sama pa še vedno pridno pomagata pri delu.
Kljub delu na kmetiji sta bila zelo družbeno dejavna. Marjan je bil 20 let predsednik PGD Matke, vključen v delo krajevne skupnosti ter dramsko sekcijo, Ana pa je bila dejavna pri gasilcih in na kulturnem področju. Tudi zdaj sta oba še zelo vpeta v društveno življenje v kraju, Ana pri Društvu podeželskih žena Občine Prebold, Marjan pa je član ekipe starejših gasilcev PGD Matke. Za prizadevno delo za napredek kraja in društev v kraju je prejel tudi zlati grb Občine Prebold in naziv častnega predsednika PGD Matke.	T. Tavčar
Z ljubeznijo do zlate obletnice
Zlata poroka je jubilej, ki ga doživijo redki zakonci. Erna in Alojz iz Založ pri Polzeli pa sta pred kratkim slavila ta zakonski praznik.
Skupaj z njima so se veselili tudi njuni trije otroci, Martina, Magda in Franci, ki so svoje starše razveselili tudi s petimi vnuki. Vsi so si prizadevali, da bi ata in mama ta jubilej praznovala kar najlepše. Na predvečer so ob domači hiši na veliki kmetiji postavili slavolok. Prav na obletnico, 4. avgusta, je bila v domači cerkvi na Polzeli zahvalna maša, ki jo je daroval župnik Jože Kovačec, zakonsko zvezo Erne in Alojza pa je obnovil in blagoslovil še za nadaljnja leta. Zlatoporočenca in svatje so se kasneje veselili v bližnjem gostišču.
Erna se je rodila kot drugi otrok v Kuharjevi družini na Polzeli. Odraščala je na manjši kmetiji skupaj z bratom Albinom. Alojz se je rodil na kmetiji
Jajčnikovih skupaj z bratom Ivanom, dvojčkom. Imel je še brata Stanka in Franca, ki sta pokojna, in sestro Miciko. Vsi so odšli na svoje, Alojz pa je ostal doma skupaj z mamo. Ko se je oziral po svoji življenjski družici, mu je padla v oči Erna, črnolasa in črnooka mladenka, in odločen je bil, da bo to njegova žena. Erna je dopolnila 18 let, Alojz pa deset več in nič ju ni moglo ustaviti, da se ne bi poročila. Njuno skupno
življenje je ves čas zaznamovano s trdim delom, ki sta ga opravljala vztrajno, z dobro voljo in ljubeznijo. Tudi zdaj, ko je kmetijo, na kateri pridelujejo mleko, že prevzel sin Franci z družino, še vedno delata v hlevu in na polju. Kot je v svojem nagovoru povedal njun vnuk Klemen, sta za svojo družino dober vzgled medsebojne ljubezni, ljubezni do svojih otrok in vnukov ter do zemlje.	T. Tavčar
Zlatoporočenca Erna in Alojz Satler
avgust 2012
/
NAŠA DEDIŠČINA
Razstava ob 50. dnevu hmeljarjev Rudarji obeležili svoj praznik
Hmeljarstvo skozi časopisne članke
V nedeljo, 5. avgusta, so v Braslovčah slovesno naznanili začetek praznovanja 50. dneva hmeljarjev. Najprej so se udeležili nedeljske sv. maše v braslovški cerkvi, nato pa v
Etnološko društvo Srečno je v razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svoboda Griže na ogled postavilo razstavo fotografij z naslovom Libojski knapi. Fotografije so zapuščina letos umrlega rudarskega kamerada Antona Kosa iz Liboj. Razstava je nastala v okviru projekta LAS SSD Rudarska dediščina, ki ga iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja sofinancira Evropska unija.
Anton Kos, rojen leta 1925, je začel svojo rudarsko pot leta 1941 kot 16-letni fant v Rudniku
prostorih občinske stavbe tudi odprtja razstave 50 let dneva hmeljarjev skozi časopisne članke in hmeljarska dediščina kraja. Razstavo je pripravilo Turistično društvo Braslovče.
Liboje. Ob delu je končal nad-zorniško šolo na takratni tehnični srednji šoli v Ljubljani in leta 1961 postal jamski nadzornik - štajger. Ob zaprtju rudnika leta 1972 je postal obratovodja v libojskem kamnolomu, od koder je leta 1980 odšel v pokoj. Rudarskemu stanu pa je ostal zvest do konca življenja. Iskal je kamera-de, s katerimi je delal v rudniku, in od njih pridobival fotografije. Vse je povečal, za vsako pa je izdelal tudi okvir. Kljub vse slabšemu zdravju mu je z veliko ljubeznijo uspelo izdelati in okviriti vseh 72 zbranih in pove-
Zbrane je nagovoril župan Branimir Strojanšek, avtorica razstave Pavlina Ribizel pa je poudarila, da je njen glavni namen obuditi spomin na dogajanja od prvih začetkov poteka turistične prireditve, ki je prerasla v eno najbolj množično obiskanih v Sloveniji. Razstavljeni časopisni članki opisujejo dogajanja, ki jih je organiziralo turistično društvo samo ali v sodelovanju z drugimi društvi v kraju. Drugi del razstave, ki jo je oblikovala Ida Rojnik, prikazuje orodje in predmete, ki so jih hmeljarji uporabljali pri ročnem obdelovanju, gospodinje pa v kuhinji. Pravi čar so razstavljene obleke nekdanjih braslov-ških hmeljarskih princes in starešin iz leta 1965.	T. T.
čanih fotografij, zbirko pa je lani podaril Rudarskemu muzeju Za-bukovica - Liboje. Anton Kos je v prostem času rad obdeloval svoj mali vinograd, popravljal gozdne ceste, ponoči, ko ni mogel spati, pa je razmišljal, si zapisoval, risal načrte, izboljšave ... Bil je tudi velik ljubitelj knjig.
Razstava in celoten opus fotografij, ki jih je muzeju zapustil Anton Kos, so izjemna zapuščina in trajen spomin na rudarjenje v tem delu Slovenije, v dolini, ki je ne zaznamuje samo zeleno, ampak tudi črno zlato, kot so nekoč rekli premogu. D. Naraglav
Rudarji zgosti
Etnološko društvo Srečno, rudarski muzej in rudarska četa, KD Svoboda Griže in KS Griže so ob dnevu slovenskih rudarjev pripravili zanimivo prireditev. Etnološko društvo Srečno v okviru projekta LAS SSD Rudarska dediščina, ki ga financira Evropska unija iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, udejanja svoje poslanstvo in skrbi, da rudarska dediščina ostaja živa in prepoznavna.
Letošnje praznovanje so
Ni veliko ljudi, ki bi tako zavzeto, vztrajno in s tolikšno potrpežljivostjo zbirali gradivo o delu in življenju nekega območja. Eden takih je Jožef Čeh iz Drešinje vasi, ki se že dvanajst let trudi zbrati gradivo najrazličnejših virov na področju Savinjske doline.
Pred kratkim je svoje dolgoletno delo kronal z izdajo knjige velikega formata na skoraj 600 straneh, ki zajema podatke o KS Petrovče z vsemi osmimi zaselki, tudi Levec v obdobju, ko je bil ta še del KS Petrovče. Ta mesec pa je izšla tudi knjiga o hmelju in hmeljarstvu. V njej je Jožef Čeh zbral v glavnem vso dostopno literaturo o zgodovini hmelja. V knjigi najprej spregovori o delovanju hmeljarskega društva od začetka do
2.	svetovne vojne, o uresničitvi želje prednikov in tudi današnjih hmeljarjev, ki se odraža skozi Inštitut hmeljarstva in pivovarstva. Spregovori o ustanavljanju zadrug in Hmezada. Nekaj strani je namenjenih hmeljarskim vitezom, starešinam in princesam, hmeljarjem, ki so s pridelovanjem hmelja vztrajali do današnjih dni.
Kot je povedal avtor,, je sprva nameraval celotno gradivo izdati v eni knjigi, a se je tega nabralo toliko, da bo luč sveta najverjetneje že do konca leta zagledalo še deset knjig, ki obravnavajo posamezna področja dela in življenja v Spodnji Savinjski dolini. Izšla bo tudi knjiga Udeležba Spodnjesavinjča-nov v vseh vojnah, od sibirske do osamosvojitvene. Ena od knjig predstavlja tudi društva
začeli z odprtjem razstave v razstavno-prireditvenem prostoru Doma Svobode Griže. Nato pa so se v povorki, v kateri so bili praporščaki, Godba Zabukovica in rudarska četa, podali do letnega gledališča Limberk, kjer je potekala slovesnost.
Rudarje in ostale udeležence je najprej pozdravil dr. Jože Hribar, predsednik Etnološkega društva Srečno. Slavnostni govornik je bil upokojeni rudar in podžupan Občine Žalec Ivan Jelen. V programu
v dolini, spet tretja govori o savinjskih likovnikih, ena je posvečena nekdanjim in sedanjim občinam od ustanovitve leta 1851 do danes. Tu je tudi knjiga, ki govori o Savinji in njenih pritokih, in še bi lahko naštevali.
Vsebina vseh knjig temelji na zbirki podatkov, ki jih je zasledil v časopisih, knjigah, brošurah, pismih, na podatkih, ki so mu jih posredovale
so poleg obeh godb, libojske in zabukovške, nastopili Ubrane strune, recitatorki Olga Markovič in Jožica Ocvirk ter upokojena rudarja Jože Rezec in Vinko Petek. Prireditev je vodila Danica V. Veligošek, zbranim pa so spregovorili tudi župan Občine Žalec Janko Kos, predsednik KS Griže Marjan Vodeb in predsednik Etnološkega društva Brezno -Huda Jama iz Laškega Andrej Mavri. Ob koncu prireditve so že po tradiciji skupaj zaigrali godbeniki obeh godb. D. N.
določene osebe, društva, na osebnih pogovorih z ljudmi in drugi dostopni oziroma odkriti dokumentaciji.
Pri svojem delu so mu veliko pomagale žena Barbara in hčerki Klara in Barbara. Jožef poudarja, da so soavtorji vsega tega tudi vsi tisti, ki so na kakršen koli način prispevali podatke, sam je le vse zbral, uredil in pripravil za izdajo.	D. Naraglav
•	gledališki abonma........45 - 65 EUR • Cici abonma...............,......24 EUR
•	potujoči abonma............ 160 EUR * citrarski abonma ................ 40 EUR
•	narodno-zabavnl abonma .... 50 EUR

Različne možnosti plačila in popustov! Prelistajte program in se prepričajte!
Vpis v TIC-u Žalec, Šlandrov trg 25, tel. 03 710 04 34 Dosedanji abonenti: 7. -14. september Novi abonenti: od 21. septembra dalje
■J
Program v TIC-U Žalec in na www.zkst-zalec.si
,
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA,
G PS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geoinzeniring.si
Večer samurajev v Grižah
V soboto, 1. septembra, ob 18. uri se v Limberku (v primeru dežja pa v KUD Svoboda Griže) obeta zanimiv dogodek, ki so ga poimenovali Večer samurajev. Ob 20. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Japonsko in Slovenijo bodo namreč prav v Grižah ustanovili klub Kensei, klub japonskega mečevanja. Predstavili bodo tradicionalne japonske borilne veščine, japonsko mečevanje ter razstavo japonskih mečev, slik na temo Japonske in rastlin, ki so značilne za državo vzhajajočega sonca. Ob tem bodo pripravili pokušnjo japonske hrane in čaja.	L. K.
VABILO
V soboto, 1. septembra, ob 8.30 vabimo člane vseh treh veteranskih organizacij Spodnje Savinjske doline na tradicionalno športno-družabno srečanje v preboldski Gaj pri bazenu. Za hrano in pijačo bo poskrbljeno.
V okviru druženja bodo potekala tekmovanja v balinanju, odbojki, streljanju z zračno puško, tenisu, odbojki na mivki...
Vabljeni!
Predsedstvo OZ ZVVS Spodnje Savinjske doline Predsedstvo OZ borcev za ohranjanje vrednot NOB Žalec Veteransko društvo Sever Celje - odbor Žalec
Razstava Libojski knapi
Zbirateljstvo v desetini knjig
Jožef Čeh z ženo Barbaro in s svojo prvo knjigo ter z osnutkom knjige o hmelju in hmeljarstvu, kije izšla v teh dneh.
NAGRADNA KRIŽANKA
avgust 2012
27
Odlični izvajalci, izvrsten program!
avtor
JANEZ
KORENT
PRIPO-
MOČEK
PADALCEV
SL. GLED. IGRALKA
PREJA, ZVITA V VEC NAVOJEV
ŠTOR,
PANJ
NEKD.
ŠVICAR.
POLITIK
(GUSTAVE)
IZUMITELJ
Žarnice
(THOMAS
ALVA)
JUNAK ROMANA VZHODNO OD RAJA
BIVŠA SL. ROKOMETAŠICA (DEJA)
UGANKA
GRAŠČAK.
BIVALIŠČE
AZIJSKA
DRŽAVA
(NEW
DELHI)
PLAZILEC Z NOGAMI
KOKOŠJI
MLADIC
MAJHNA
UTA
KIDALEC
AMERIŠKI
IGRALEC
WILLIAMS
ZAPOR,
jeCa
DRSEČI STR. DEL
TUJE Z. IME
SAMOUK
PLAVALKA
ISAK0V1Ć
KRAJ PRI LJUTOMERU
NEKD. GR. DENAR
SOL SEČNE KISLINE
KRAVJA
ANTILOPA
VELIKA
VEŽA
NOGOMET.
TRENER
MILANIČ
ROM. PO-LITIK(ION)
PESNIK
GRUDEN
GRŠKA
GORSKA
VILA
DARJA
ŠVAJGER
SLAST,
APETIT
ANA V DALMACIJI
NAŠA DIV-JA MAČKA
ALDO
KUMAR
NEVERNIK PRI MUSLIMANIH
BIZMUT

FR. ZGOD. IN FILOZOF (HENRI)
VTIKAČ
LANTAN
ANA
DEŽMAN
POD-
STREŠNO
OKENCE
RASTLINA Z BETOM
TREZEN
ČLOVEK
DREVORED NA OBEH STRANEH CESTE
MOGOČNA
GORA
NAŠ
PESNIK
(FRANCE)
ZVEZA MED DRŽAVAMI
GLAVNO
MESTO
SENEGALA
Nagradna križanka
Rešitev križanke, objavljene v junijski številki Utripa: SLASTNI-SLADOLEDI-VSEH-VRST-SLADKA-POLETNA-OSVEŽITEV-SLAŠČIČARNA-NIK-ŽALEC. Izžrebani nagrajenci: 1. Danica Cokan, Gotovlje 96 a, Žalec; 2. Nejc Drča, Kaplja 42, Tabor; 3. Štefka Sikošek, Drešinja vas 21, Petrovče.
Nagrajenci bodo o nagradah obveščeni po pošti s strani Brglez, d. o. o., Vransko.
Pokrovitelj križanke v tej številki je ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.
Vrednost nagrad je 20,86 €, 12,52 € in 8,35 €. Rešitev križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 7. 9. 2012.
Zelena jeklenka za vas na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji.
www.butanplin.si f zelena jeklenka
BUTAN PLIN
Hiša prijazne energije.
VEDNO PRI ROKI, KJERKOLI ŽE STE
Zakaj vsa Slovenija želi Zeleno?
Samo Zeleno jeklenko lahko zamenjate tako udobno, varno in enostavno. Vedno tudi v vašem kraju.
Zelena jeklenka bo vedno tam, kjer jo potrebujete. Po njo lahko skočite mimogrede, saj vam je na voljo že na več kot 500 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Najbolj dostopna jeklenka, ki je vedno pri roki, kjerkoli že ste. Če želite, vam jo lahko v vaš kraj in na vaš prag enostavno in hitro prinese tudi uslužni dostavljavec.
Edina vedno pri roki, kjerkoli že ste
Razvejana mreža urejenih prodajnih mest Zelene jeklenke, vam omogoča zanesljiv ter varen nakup plina, kjerkoli že ste. Po vsej Sloveniji vas pričakujejo številna prodajna mesta, ki vam bodo bistveno skrajšala pot. Sebi najbližje poiščite na www.butanplin.si.
Edina tako varna
Samo Zelene jeklenke imajo na ventilu nameščeno zaščitno folijo.
To je trdno zagotovilo, daje bila jeklenka pregledana, očiščena ter pravilno polnjena. Vsaka Zelena jeklenka je opremljena tudi z rezervnim varnostnim tesnilom, ki ob vsakem priklopu poskrbi za vašo dodatno varnost.
Edina zelene barve
Zelena jeklenka se po barvi in obliki razlikuje od vseh ostalih. Izdelana je iz posebnega jekla, zato je ob enaki količini plina občutno lažja. Zaradi prepoznavne oblike pomeni za vas tudi manjšo porabo prostora znotraj kuhinjskega elementa, z dvojnim ročajem pa je odslej še udobnejša. Vsaka Zelena jeklenka je tudi posebej očiščena, zato ne oddaja slabega vonja.
Spoznajte Zeleno jeklenko in se udobno navadite nanjo. Sebi najbližje prodajno mesto enostavno poiščite na www.butanplin.si, kjer pa vas čaka tudi Svet ugodnosti in številne nagradne igre.
PROMOCIJSKO BESEDILO
Pridelek hmelja bo manjši
4. zbor hmeljarjev
Irena Friškovec
Letošnje vremenske razmere so bile tudi za rast in zorenje hmelja manj ugodne. Z obiranjem savinjskega goldinga so začeli pred dobrim tednom, tudi sorta aurora je nekoliko bolj pozna. Po nekaterih ocenah naj bi letošnji pridelek znašal 1.800 ton, manj od dobrih letin pa tudi zato, ker so se letos kar precej zmanjšale površine s hmeljem.
Pred začetkom obiranja je Irena Friškovec, svetovalka specialistka II za področje hmeljarstva pri Kmetijsko-gozdar-ski zbornici Celje, o letošnjih razmerah za rast hmelja in pričakovanem pridelku povedala: »Po podatkih Registra kmetijskih gospodarstev je v
Pri Cokanovih v Spodnjih Rojah v žalski občini sta živinoreja in hmeljarstvo glavni kmetijski dejavnosti na 30 ha veliki kmetiji. Ker pa se zavedajo odgovornosti odnosa do zemlje in pridelovanja boljše hrane, so letos posejali konopljo. Prepričani so, da je samooskrba s hrano, tekstilom, z energijo in drugimi surovinami za končne izdelke pomembna in da je čas, da kmetje začnejo pridelovati tisto, kar potrebuje trg.
»Lani sva se z Ivom udeležila foruma o konoplji v Moravcih in se odločila, da bomo na domači kmetiji namesto hmelja zasejali konopljo. Bolj ko bereva, bolj ugotavljava, kako zdravilna in blagodejna je, tudi za zemljo,« pravi Maja Klemen Cokan, ki je kmetijska svetovalka in ena izmed inovativnih strokovnjakov doma in v tujini. Za pridelovanje zdrave hrane, pridelane na pravi način, je v največji meri odgovoren kmet, ki ima to odgovornost, da ohranja zdravo prst za prihodnje rodove in prideluje zdravo hrano. Podnebne spremembe in
letošnjem letu v Sloveniji v obdelavi 1159 ha hmeljišč, od tega je rodnih nasadov 1100 ha. Od ostalih 59 haje nekaj prvoletnih nasadov in okoli 50 ha hmeljišč, na katerih pa hmeljarji niso napeljali vrvice. 638 ha hmeljišč je v premeni. Vseh hmeljarjev je 138 (od tega jih ima 9 samo premeno, 129 pa je takih, ki imajo tudi aktivne nasade). Lani je bilo v obdelavi 1.402 ha, torej je letos približno 250 ha manj hmeljišč, vseh hmeljarjev pa je bilo lani 145.
Letošnje rastne razmere so zaznamovala velika temperaturna nihanja, v posameznih obdobjih so bile temperature nenavadno visoke, potem pa spet nenavadno nizke. Poleg
nova spoznanja kažejo v smer, da je potrebno sedanje kmetijstvo nadgraditi z novimi znanji in pridelovati hrano, ki bo lahko učinkovala kot zdravilo: na ekološki, biološko-dinamičen in permakulturen način pridelovanja hrane, kar bo nuja v prihodnosti. Za zdravo pridelavo hrane je odgovoren tudi vsak vrtičkar, da ne uporablja pesticidov in po nepotrebnem ne uničuje zemlje in okolja. Največjo težo pa ima potrošnik, ki mu je na voljo dovolj informacij, da se lahko odloči, kaj bo kupoval: ali pridelke iz daljnih dežel, ki so pripotovale že tisoče kilometrov, ki imajo v sebi le še malo energije in so pustile za sabo že ogromen okoljski odtis, ali bo izbral pravo, domačo hrano, energetsko in s hranili bogato, pridelano na zdrav način, in tako pripomogel k svojemu zdravju in tudi k več delovnim mestom.
V Spodnji Savinjski dolini že trije pridelujejo konopljo, tudi Natekovi iz Tabora in Golobovi z Vranskega, ki se zavedajo njenega pomena. Kar 85 kmetov v
tega je obdobje rasti hmelja zaznamovalo tudi pomanjkanje padavin. Od začetka marca do 10. avgusta je v Žalcu padlo 100 mm dežja manj, kot je 40-letno povprečje, od začetka lanskega oktobra do letošnjega 10. avgusta pa kar 250 mm manj, kot je dolgoletno povprečje. Toča tudi letos ni povsem obšla nasadov hmelja tako v Savinjski dolini kot tudi na Koroškem.
Vse to se odraža v rasti in razvoju rastlin hmelja. V večini žičnic je hmelj sicer prišel do vrha žičnic, se pa še posebej v hmeljiščih, ki niso namakana, ni razrasel v takšni meri, kot bi se lahko. V zadnjih letih so hmeljarji s kapljičnimi namakalnimi sistemi opremili okoli 500 ha, saj se zavedajo, da brez namakanja ni pridelave hmelja, ki bi lahko tudi v letih, ki za pridelovanje hmelja niso ugodne, zagotavljali stabilen in kakovosten pridelek.
Hmelj je zacvetel v začetku julija, kar je normalno, cvetel pa je dolgo, kar se odraža tudi v neenakomernem zorenju. Kot vedno je tudi avgust še krojil letošnji pridelek, zadnja ohladitev je bila zelo dobrodošla, saj bi vročina še dodatno znižala pridelek.«	K. R.
Sloveniji pa že goji industrijsko konopljo. Savinjčani so se s pridelovalci konoplje srečali pretekli teden v Pomurju in si izmenjali izkušnje. Vsi se veselijo svetovnega kongresa o konoplji, ki bo od 25. do 30. avgusta v Lendavi. Upajo, da bodo pridobili še več dragocenih izkušenj in nasvetov.
Konoplja je izjemna rastlina, kar jih pozna človeštvo. Poznamo jo že več kot 10.000 let in lahko rastlino, njene dele in sestavine uporabimo za več kot 50.000 izdelkov v skoraj vseh industrijskih panogah. Kar skušajmo se spomniti rastline, ki bi bila za pridelavo tako nezahtevna, rastla tako hitro, bila skoraj brez naravnih sovražnikov in uspevala tako v toplem, zmernem in hladnem pasu. Ali poznamo rastlino, ki bi bila hrana človeku in živalim, iz katere lahko izdelujemo obleko, papir, si z njo svetimo in se grejemo, gradimo hiše ter iz semena pridobivamo toliko za telo koristnih maščob in beljakovin? Konopljino olje se uživa hladno v raznih jedeh, lahko pa tudi na tešče žličko ali dve, kar pomaga pri vnetjih, povišanem holesterolu, stresu, PMS itd.
Pridelovanje v Sloveniji ureja pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka. Pridelujejo se lahko sorte, pri katerih vsebnost THC v suhi snovi ne presega 0,2 %. Površina za pridelovanje konoplje je predpisana na vsaj 10 arih, kmetovalec mora ob nadzoru predložiti dokazilo o nakupu semena, deklaracijo in račun. Analize na THC izvajajo za to pooblaščene institucije.	T. Tavčar
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in ministrstvo za kmetijstvo in okolje sta v dvorani KZ Petrovče pripravila 4. zbor slovenskih hmeljarjev, na katerem so poleg ministra za kmetijstvo Franca Bogoviča sodelovali tudi državni sekretar za kmetijstvo Branko Ravnik, predsednik KGZS Cvetko Zupančič, podpredsednik Marjan Golavšek, v razpravi pa tudi številni hmeljarji, ki so povedali, da pričakujejo konkretne ukrepe države.
Kot je poudaril minister Bogovič, se morajo hmeljarji čim prej povezati, saj bo ministrstvo z ukrepi podpiralo le tiste, ki bodo povezani. Ministrstvo pripravlja shemo za spodbujanje povezovanja posameznih sektorjev, in sicer za zelenja-darstvo, prašičerejo, ekološko kmetijstvo in sadjarstvo, v to
Miši se pojavljajo na podeželju in tudi v urbanem ter industrijskem okolju. Človeka nadlegujejo že tisočletja. Poleg tega, da uničujejo pridelek na njivah in vrtovi, uničujejo in z urinom ter iztrebki onesnažujejo hrano, poškodujejo zgradbe in različne napeljave (električne, plinske).
Razmnožujejo se spolno zrele živali že po dveh do treh mesecih. V gnezdu je navadno od 5 do 6 mladičev, lahko tudi do 15, v enem letu pa imajo do 100 potomcev. Odrasle živali živijo tudi do tri leta. Njihovi naravni sovražniki so mačke, lisice, ptice in kače. Miši lahko pridejo v zaprte prostore že skozi 6 mm režo - odprtino. Torej že skozi slabo zatesnjena vrata ali okna ali špranjo v zidovih. Miši ne morejo shajati brez ljudi. Najdemo jih torej povsod, kjer so ljudje. V objektih si najraje delajo gnezda na ne preveč vlažnih mestih (tehnološke instalacije, dvojne stene, živila itd.).
Miši prenašajo številne parazite: bolhe, uši, patogene mikrobe, kot so salmonela, leptospiroza ..., in so kronični nosilci virusa, ki povzroča mišjo mrzlico. Virus mišje mrzlice kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, med mišmi, voluharji in podganami. Ljudje smo le naključni gostitelji virusa. Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo, zato so predvsem pomembni splošna in osebna higiena ter zatiranje glodavcev oziroma deratizacija.
Preprečevanje okužbe
Pomembno je, da glodav-cem onemogočimo dostop v stavbe, hiše, kleti oziroma v naša bivališča. Razmnoževanje glodavcev lahko omejimo s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, gara-
pa bi lahko vključili tudi hmeljarstvo. Pomembno pa je, da se poenotijo interesi hmeljarjev, saj bodo le tako lahko prebrodili krizo. V razpravi je Ivo Povše iz Podloga poudaril, da podpira letos ustanovljeni konzorcij, ki bi povezal vse hmeljarje, Slavko Leskovšek iz Griž je izpostavil, da je nesmiselno imeti različna
žah in ostalih "priročnih" skladiščih. Odpadki zelo očitno privlačijo podgane in miši, kar povečuje verjetnost, da pridejo tudi v notranje prostore. Miši glodajo, kar pomeni, da jedo le majhne količine in pogosto menjajo mesto, kjer si iščejo hrano. Prehranjujejo se z vsemi vrstami živil in se zadovoljijo z vodo, ki je prisotna v živilih.
Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja delcev izločkov. Virus se izloča s sečem, z iztrebki in s slino okuženih glodavcev. Miši vsak dan izgubijo 100 kocin, izločijo 60 iztrebkov ter 2 ml urina. S temi iztrebki se okužijo hrana, voda in okolje, zato je potrebno, da preprečimo dostop glodavcem v stavbe, hiše oziroma bivališča ljudi, hrano za ljudi in živali pa shranjujemo tako, da ni dostopna glodavcem.
Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, Inštitut za varovanja zdravja priporoča naslednje preventivne ukrepe:
-	Pred začetkom čiščenja zaprtih prostorov, kot so kleti, podstrešja, skednji, hlevi, lope, tudi stanovanja, temeljito prezračimo, na stežaj odprimo vsa okna in vrata za najmanj pol ure. Med prezračevanjem zapustimo prostor.
-	Medtem pripravimo raztopino kloriranega razkužila, kjer enoto razkužila, npr. varikine, zmešamo z 10 enotami vode. Uporabimo lahko pršilke že porabljenih čistilnih sredstev. Če uporabimo že pripravljeno razkužilo, upoštevamo navodila proizvajalca.
-	Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, razkužimo -r dobro poškropimo z razkužilom in pustimo delovati najmanj 5 min.
društva, potrebovali bi enega, ki bi hmeljarje povezovalo na področju prodaje, Anton Grobler iz Tabora meni, da bi bilo potrebno stare zaloge, ki znižujejo ceno novemu hmelju, uničiti, Oto Spor iz Pariželj pa je bil kritičen do prodajalcev hmelja in je poudaril, da bi morale biti pogodbe zavarovane. T. T.
-	Pri delu roke obvezno zaščitimo z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Pri čiščenju večjih prostorov, skednjev, podstrešij ... uporabimo zaščitno masko. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce poberemo s papirnato brisačo in damo v polivinilno vrečko.
-	Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov razkužimo še ostale površine in predmete, ki so lahko onesnaženi in zato okuženi.
-	Po razkuževanju prostor, če se le da, tudi mokro očistimo (z mopom ali krpo in raztopino detergenta). Pri čiščenju je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, zato strokovnjaki odsvetujejo pometanje ali sesanje iztrebkov in ostalih površin.
-	Mrtve glodavce, ki smo jih odstranili v vrečo, zakopljimo v zemljo in posujmo z apnom.
-	Po končanem čiščenju dobro operemo in razkužimo čistilne pripomočke. Rokavice, še preden jih snamemo, speremo in razkužimo in jih odstranimo v vreče za smeti med splošne komunalne odpadke. Po čiščenju si s toplo vodo in z milom dobro umijemo roke.
-	V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejene živali (hlevi), je potrebno obvestiti pristojnega veterinarja.
-	Razkuževanje se lahko naroči tudi pri izvajalcih DDD--storitev.
Splošen ukrep preprečevanja okužbe z mišjo mrzlico pri ljudeh pa je izogibanje stiku z glodavci. Prenos bolezni s človeka na človeka je zelo redek. Prav tako še ni podatka, da bi se s to boleznijo okužile domače živali in hišni ljubljenčki.
Andreja Žolnir, KGZS -Zavod Celje
Konoplja, rastlina tisočerih možnosti
Maja, Janez, Blaž in Ivo Cokan luščijo semena konoplje, iz katerih bodo stisnili dragoceno olje
Ob povečani populaciji miši
V SPOMIN
Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ...
JOŽEFA PIŽORN
iz Andraža
(7. 3. 1931-12. 7. 2011)
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a kojih razgrneš, vedno znova zažarijo.
SREČKO PIŽORN
iz Andraža
(17. 5. 1930-21.7. 2009)
Hvala vsem, ki ju skupaj z nami nosite v srcu, jima prižigate sveče, prinašate cvetje in se ju spominjate.
Vsi njuni
Slovo od člana NOB KO Braslovče
11. 7. 2012 nas je obšla žalostna vest, da je za vedno zastalo plemenito srce našega dolgoletnega člana, tovariša Vladislava Korošca iz Letuša št. 49.
Rodil seje 13.8. 1923, po domače pri Knapč, kot nezakonski sin. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju. Ker je bilo na kmetiji dovolj dela, ni iskal druge zaposlitve. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko. Že po kratkem usposabljanju v Nemčiji je bil poslan na rusko fronto. Leta 1943, ko so nemške oborožene sile napredovale proti Moskvi, je Slavko dobil dolgo pričakovani dopust. Trdno seje odločil, da ne bo odšel nazaj v nemške vrste. Odšel je med partizane na Dobrovlje. Kot domačin je dobro poznal bližnjo in daljno okolico, skrivne poti in druge ugodnosti za neopazno gibanje po naših gozdovih, zato so mu partizani zaupali odgovorno kurirsko delo. Kurirska pot je potekala med Dobrovljami in Kamnikom. Svojo kurirsko dolžnost pa je opravljal marljivo, natančno in vestno, da bi iz naših krajev čim prej pregnali zavojevalca in okupatorja. Kurirsko dejavnost je opravljal do osvoboditev leta 1945.
Čeprav je skoraj štiri leta nosil vojaško suknjo, je moral še na odsluženje vojaškega roka v JLA. Po dosluženi vojaški obveznosti seje zaposlil v Rudniku Velenje kot voznik tovornjaka. V večini je prevažal nevarne snovi iz Ruš. Vestno in z vso odgovornostjo je to delo opravljal vse do upokojitve. Naključje je hotelo, da je v Velenju srečal svojo sošolko Franjo iz Letuša in se z njo poročil.
Zgradila sta si svoj dom v Velenju. V zakonu so se jima rodili trije otroci: hčerki Danica, kije kmalu umrla, in Vladka ter sin Branko.
Svojo rojstno hišo v Letušu je porušil in zgradil novo. Odločil seje, da bo po upokojitvi v miru živel sam v svoji hiši v Letušu. Ta želja se mu je tudi izpolnila. Sam je večkrat dejal: »Niti sanjalo se mi ni, da bom dočakal takšno starost.«
Pokojni Slavko je bil tudi družbenopolitično aktiven. Pridružil seje Združenju borcev in udeležencev NOB v Velenju, že leta 1956 seje včlanil tudi v Združenje šoferjev in avtomehanikov Velenje. Leta 1986 seje kot ustanovni član vključil v DU Letuš. Za svoje delovanje in požrtvovalnost v združenju in društvih je prejel številna priznanja, diplome in plakete.
Na njegovi zadnji poti smo ga v nedeljo, 15. 7. 2012, pospremili na bra-slovško pokopališče in se od njega poslovili številni sorodniki, sosedje, znanci, krajani, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Velenje ter člani krajevnega odbora za vrednote NOB Braslovče. Pevci Dobroveljski Fantje in Tišina pa so mu zaželeli miren počitek na domačem pokopališču.
Združenje borcev za vrednote NOB, KO Braslovče, predsednik Viktor Zorec
Zahvale za septembrsko številko Utripa sprejemamo do 14. septembra 2012 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora Žalec). Tel.: 03/712 12 80
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Tone Tavčar; tajnica uredništva: Karmen Vodovnik; lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor; tisk: SET, d. o. o., Ljubljana-Polje. Naklada: 13.600 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR z 8,5 % DDV. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Poslovni čas uredništva je od ponedeljka do četrtka od 8. do 11. ure in od 13. do 15. ure, ob petkih pa od 8. do 11. ure. Informacije in rezervacije tudi na tel. št.: 712 12 80, zkst.utrip@siol.net, www.zkst-zalec.si/utrip.
POGREBNA SLUŽBA BRITOVŠEK _________Matjaž Britovšek, s.p._______________
-	pogrebne storitve
-	čiščenje in dezinfekcija prostorov
Pongrac 60, 3302 Griže	GSM: 070/826-323
PE GRIŽE, Griže 50a, 3302 Griže
V SPOMIN
28. julija je minilo leto dni, odkar nas je tiho zapustila naša draga
ANICA ČAKŠ
iz Žalca
(9. 7.1935-28. 7. 2011)
Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem grobu.
Vsi tvoji
Ni hujših bolečin kot srečnih dni spomin.
V SPOMIN
MARIJA KOS
Studence 17, Žalec
Minilo je leto, odkar si nas zapustila, draga mama, babica in prababica.
Hvala ti za vse lepe spomine.
Hvala tudi vsem, ki postojite ob njenem grobu.
Vsi tvoji
Že leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
Ni ure, ni dneva, ne noči, povsod si v srcu z nami ti.
V SPOMIN
12. avgusta je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, svak in dedi
EDI MEDVED
iz Šempetra v Savinjski dolini
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi
NAJVECJI SALON RAZSTAVLJENIH SPOMENIKOV.
Postavitev v roku M dni.. Ugodne cene.
Info : 031 703 663
www.nagrobniki-mipot.si , j Tovarniška cesta 11 a, PREBOLD
M. V-'
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več.
Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti.
Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate.
V SPOMIN
11. avgusta je minilo leto, odkar nas je zapustil
PEJO MARTINO VIČ
iz Kasaz
(26. 2. 1938-11.8.2011)
Iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v srcu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
Bolečine in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 65. letu nas je za vedno zapustila naša draga
IDA ZORKO
iz Dolenje vasi (18. 3.1948-30. 6. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sošolcem z OŠ Prebold, bivšim sodelavkam in Tovarni nogavic Polzela, sodelavcem in poslovnim partnerjem Prehit, d. o. o., društvu DLB Nefron Celje, Občini Prebold, predstavnikom DU Prebold in predstavnikom PGD Prebold. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar, govornici Magdi Šalamon, Župniji Prebold in pevcem Lastovke. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, dr. Veri Rupel in osebju Doma starejših občanov Prebold. Hvala vsem za izrečena sožalja in darovano cvetje ali sveče ter hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Vedno boš z nami.
Zapustil si nam lep spomin, s katerim se bomo tolažili v dneh, ko te bomo najbolj pogrešali...
ZAHVALA
V 70. letu starosti smo izgubili dragega moža, očeta, dedka in brata
CIRILA UGOVŠKA
iz Žalca, Tomšičeva 2
Iskreno smo hvaležni sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sodelavcem in vsem ostalim za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in za svete maše.
Posebna hvala cerkvenemu pevskemu zboru, patroma gospodu Viktorju in gospodu Jožetu za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, prav tako sodelujočim za besede slovesa, trobentaču za odigrano žalostinko, pogrebni službi Ropotar. Zdravniškemu osebju in patronažni službi pa srčna hvala za trud in nego med njegovo boleznijo.
Hvala vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na poti do groba.
Žalujoči: žena Marinka, sinova Jaka z Milico in Tomaž z Anito, vnuki Veronika, Filip, Alenka in Ana
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe)
V SPOMIN
Mineva 10 in 7 žalostnih let, odkar sta nas za vedno zapustila draga
ANTON IN FRANČIŠKA PETRE
iz Petrovč
Leta tečejo, spomini ostajajo za vedno. S hvaležnostjo vsi njuni
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta in sestra
VIDA DOLINAR
iz Podvina 124
nazadnje bivajoča v Domu ob Savinji Celje (17. 5.1922-20. 6. 2012)
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poti.
Iskrena zahvala za sočustvovanje gospe Valčki Gnus ter pogrebni službi Ropotar in JKP za izvedbo pogrebne svečanosti.
Žalujoči: hčerka Milvana in sin Mišo z družinama
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi ati in dedi
IVANA IVANAC
iz Šempetra
(31.5.1939-12. 7. 2012)
O boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen obred s sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, pogrebcem, trobentaču za zaigrano poslovilno pesem in pogrebni službi Ropotar ter gospe Ivanki Ropotar za lepe poslovilne besede. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: hčerki z družinama
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča in prababica
JOŽEFA OTAVNIK
iz Latkove vasi
Od nje smo se poslovili 26. junija v družinskem krogu. Hvala vsem, ki se je spominjate.
Vsi njeni
“Še vedno se vračaš nazaj.
Nevidno prihajaš med svoje drage, kijih ne nehaš imeti rada in ki živijo od tvoje ljubezni..."
ZAHVALA
Večno bo tudi v naših srcih živela naša
VIDA STOPAR
iz Letuša
(21.11.1926-21.6. 2012)
Ob slovesu, ko je žalost stiskala dušo, in na prečudovit poletni dan, ko smo se na braslovškem pokopališču od nje za vedno poslovili, nismo bili sami. Neizmerno smo hvaležni vsem, ki ste nam stali ob strani, jo na zadnjo pot pospremili z darovi, lepo mislijo in skupaj z nami počastili spomin na njeno plemenito srce. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče	Šlandrov trg 42, Žalec
Tel : 03/700 06 40 Tel : 03/571 73 00 Mbt : 041/672 115 in 041/536 408
www.pogreb-morana.si
Ali čakate me, gozdovi preljubi?
Kako rad bi prišel, ah rad.
Ne čakajte me, nič več me ne bo, še pomnite, kdaj sem prišel po slovo ...
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in skrbni mož, ati, ata, brat in tast
JANI HRIBAR
iz Marije Reke (9. 9.1952-30. 7. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, za podarjene sveče, za cvetje, za svete maše in denarno pomoč. Hvala govornici gospe Ivanki, pogrebni službi Ropotar in pevskemu zboru Idila. Zahvaljujemo se gospodu župniku Damjanu in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili ria njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Dragica, sinovi Aljaž, Marko in Matjaž z družinama, sestre in ostalo sorodstvo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta, brata, dedka in pradedka
IVANA MRAMORJA
s Polzele
(26. 3. 1923-9. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Dom starejših občanov Prebold, osebju kardiološkega in internega oddelka Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Ropotar za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govorniku za ganljive besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in za sveto mašo, trobentaču za odigrano Tišino in Konjeniškemu društvu Polzela za opravljeno častno stražo.
Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči: vsi njegovi
Draga mama!
Hvala, ker si zdržala te bolečine, ker si iz malega dajala vsakemu nekaj, ker si nas imela rada in vse prenesla z nasmehom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
ALOJZIJE SAMARŽIJA roj. HRASTOVEC
iz Stopnika 49, Vransko (20. 6.1944-4. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter sodelavcem in kolektivom nas otrok, ki ste jo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za svete maše, ter hvala za izrečena sožalja. Zahvala osebju ljubljanskega onkološkega oddelka za dolgoletno zdravljenje, hvala dr. Ljubi Centrih Četina in sestri Lojzki, dr. Pavli Rode Zalokar in sestri Jasni ter patronažni sestri Marti Kos. Posebna zahvala patronažni sestri Anici Bogataj za vso nego in pomoč med njeno boleznijo. Hvala celotnemu osebju Zavoda sv. Rafaela Vransko za lajšanje bolečin. Hvala tudi župniku gospodu Turineku za slovesno mašo, cerkvenemu pevskemu zboru ter pogrebni službi Ropotar. Hvala vsakemu posebej.
Žalujoči: otroci z družinami, Ivica, Zinka, Lojze in Milan
g 03/712 12 80
£E3 zkst.utrip@siol.net
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
29. avgusta 2012 mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša draga
AMALIJA MERZELJ
iz Grajske vasi (10. 6.1929-29. 8. 2011)
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki obiskujete njen prerani grob, ji prižigate sveče in poklanjate cvetje.
Mož Franci in ostali, ki jo močno pogrešamo
Marjan, pustil si sledove stopinj v pesku pred svojo hišo, v srcih svojih najbližjih, a bolečina je tu, ki zmaga, od rojstnega dne do ure kasne.
A takrat, ko sama v sebi ugasne, pride angel neskončno mil in reče:
»Marjan, konec je, dosegel si cilj...«
ZAHVALA
Ob trenutkih žalosti in globoke, neizrekljive bolečine, ki jih doživljamo vse od dne, ko smo izgubili najdražjega
MARJANA JUHARTA
s Polzele
nismo ostali sami.
Za sočutne besede in dejanja, ki so blažila našo bolečino, se zahvaljujemo gospodu župniku s Polzele, pogrebnemu podjetju Ropotar, pogrebni službi Morana, sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste mu v življenju namenili lepo besedo in ga spokojno pospremili na zadnji poti... Zahvaljujemo se tudi osebju hematološkega in intenzivnega internega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Vsi žalujoči
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, dedija in pradedija
VIKTORJA SAMASTURJA
iz Kasaz 35, Petrovče (23. 7.1927-1. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
za izrečene besede, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
"Na zemljo je legla noč, nebo je posula s tisoče zvezd.
Tista, posebej svetla in žareča, si draga ti... "
ZAHVALA
... vedno jo bomo iskali med svetlimi zvezdami, našli jo bomo v naših srcih. Mnogo prezgodaj nas je v 66. letu starosti po hudi bolezni zapustila naša ljubljena žena, mama in sestra
ZDENKA TERŽAN
iz Podloga 8 c pri Šempetru
Ob zadnjem slovesu nismo bili sami, zato se iz srca iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, darovali cvetje, sveče, za svete maše, izrekali sožalja in v mislih ohranili lep spomin nanjo.
Za lepo zadnje slovo zahvala vsem sodelujočim in mnogim, ki ste jo pospremili na zadnji poti do groba.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo zelo pogrešamo
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
V SPOMIN
NEŽI TOPOLOVEC
iz Žalca
(22. 12. 1928-10. 8. 2012)
Hvala vsem, ki z lepimi spomini obiskujete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zaradi bolezni nas je prerano zapustil naš
JOŽEF DOBNIK
iz Latkove vasi 237 (11.4. 1941-12. 7. 2012)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in kolektivu Zavarovalnice Triglav za izrečena sožalja in darovane sveče. Globoko smo hvaležni gospe Majdi Škrabe, ki nam je požrtvovalno in nesebično pomagala.
Hvala pogrebni službi Ropotar. Posebno pa se zahvaljujemo PGD Groblja in stanovskim kolegom iz okoliških gasilskih društev za vodenje pogrebne slovesnosti.
Hvala vsem.
V življenju je pustil plemenite stvari.
Žalujoči: Tomaž in Damjana z družino
Delo, skrbnost in poštenje, takšno tvoje je bilo življenje.
Zaman je bil tvoj boj, dolgi dnevi, upanje, trpljenje, bolezen je bila močnejša od življenja.
V SPOMIN
27. julija je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi
JANEZ FELDIN
iz Liboj
(11.11.1932-27. 7. 2011)
Bolečina nam še vedno v srcu tli, slej ko prej zabriše čas vse rane, a spomin ostane, nikdar ne zbledi.
Hvala vsem, ki mu prižigate svečko, postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, svak, dedi in pradedi
JOŽEF POTOČNIK
iz Žalca
(9. 9.1936-3. 7. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za tople besede, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala patru Viktorju Arhu in gospodu Mateju Užmahu za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način nudili svojo pomoč in nam stali ob strani med njegovo boleznijo.
Žalujoči: vsi njegovi
POGREBNE STORITVE
ROPOTAR Ivan, s. p.
Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85, GSM: 041 613 269, 041 748 904 Na voljo in PE CVETLIČARNA FLORA smo vam ob in DARILNI BUTIK
katerikoli Ufi Rimska c. 77, Šempeter, tel.: 03 700 16 93
IZDELAVA ŽALNIH IN SVEČANIH ARANŽMAJEV PRODAJA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC DARILNI PROGRAM ZA VSE PRILOŽNOSTI VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ in OSKRBA GROBOV
V SPOMIN
31. julija 2012 je minilo 15 let, odkar nas je zapustil
FRANCIGRABNER
iz Griž
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižigate svečko v spomin.
Žena Mara in vsi njegovi
Skrbi, delo in trpljenje bilo vajino je življenje, nam ostajata le praznina in velika bolečina.
	V SPOMIN	
\«r il	Letos mineva 20	4** =*■" ìyl
^ m	in 10 let, odkar	
	sta nas zapustila	'j/jjjjfet
	draga ata in	
mwm	mama,	
ANDREJ IN MARIJA JEZERNIK
Hvala vsem, ki se ju spominjate in postojite ob njunem grobu.
Stanko in Marinka z družinama
	Spomini so kot iskre,
	ki pod pepelom tlijo,
m,m	a ko jih razgrneš,
	vedno znova zažarijo.
	V SPOMIN
	
VINKO BABIČ
(4. 9.1945-13. 8. 2000)
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečo in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
NAQRQBM SPQMENmi
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Skromno in pošteno si živel, le skrbi in delo si imel, zdaj že deset let v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
JOŽEF VERDEV
iz Dobriča
(28. 2.1939-12. 8. 2002)
Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje ter z lepo mislijo ohranjate spomin nanj.
Vsi njegovi
Čez bele mostove hodimo s tega sveta v neznano in nazaj ...
Neumrljivo tkanje, odhajanje in vračanje...
Naši ljubljeni čutijo dotik.... ker nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo ...
V SPOMIN
SILVA ZUPANC EDI
(5.12.1948-1. 9.1997)	(12. 3.1946-28. 8. 2009)
Hvala vama za vse darove in ljubezen, ki sta jih položila v nas ...
Branka z Markom, Janez z Vanjo, vnuki Nejc, Maša, Lovro in Luka, ki se vsak večer ozirajo k svetlima zvezdicama na nebu
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi...
Med nami si!
V SPOMIN
22. julija je minilo leto, odkar je odšel v svoj drugi dom
OSKAR JEŽOVNIK
iz Andraža
Iskrena hvala vsem, ki ga skupaj z nami nosite v srcu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Tvoje srce utrujeno in bolno za nas bilo ljubezni je prepolno.
Mnogo lepega si nam v življenju dala, zdaj pa mirno in spokojno si zaspala.
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
NEŽKA ŽOHAR
iz Šempetra
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in
znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku, pogrebni službi Ropotar, gospe Ivanki za poslovilne besede, pevcem in citrarju za odigrano pesem.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi.
Žalujoči: vsi njeni
Vročina jih ni zadržala
Spretnostno jahanje in dvovprege
Kača pohodnikov seje vila med hmeljišči
Tistih, ki se iz leta v leto udeležujejo tradicionalnega pohoda po hmeljski poti, ki ga organizirata Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Občina Žalec, tudi visoke poletne temperature niso zadržale doma. Sobotnega pohoda s startom in ciljem pred Dvorcem Novo Celje in v dolžini 14 km, seje udeležilo 205 pohodnikov.
Nogomet na milnici
Športno društvo Savinja 2000 in Štepih bullsi so v Športnem parku Ločica ob Savinji pripravili nogometni turnir na milnici.
Nastopilo je kar 15 ekip s Celjskega. V finalni tekmi je ekipa Beli balet iz Šoštanja s 4 : 2 premagala ekipo Balvani Šempeter, za tretje oziroma četrto mesto pa je ekipa Flamenka Andraž nad Polzelo s 4 : 3 premagala ekipo Kaličopkoti Gomilsko. Ob koncu so najboljšim ekipam podelili pokale in denarne nagrade.	T. T.
Pot jih je vodila med hmeljišči do Ribnika Vrbje, nadaljevali so ob Savinji do mostu v Šeščah in mimo Rimske nekropole v Šempetru, nato pa nazaj proti Žalcu. Pohodniki so se pomudili tudi pri Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu in se na cilju okrepčali z golažem in pijačo, tokrat s hišnim pivom Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije - Kukcem. Za
Malteška konjenica s Polzele je ob prazniku Občine Polzela in 10-letnici svojega delovanja na travniku pri Novem Kloštru v Založah pripravila krajšo slovesnost in tekmo v spretnostni vožnji dvovpreg in spretnostnem jahanju. Pred začetkom tekem sta zbrane nagovorila predsednik Malteške konjenice Polzela Zvone Zupanc in
polzelski župan Jože Kužnik, ki sta skupaj s predsednikom Zveze športnih društev Občine Polzela Simonom Ograjen-škom podelila priznanja.
V spretnostni vožnji dvovpreg sta zmagala Andrej in Sandi Gla-žar iz KD Celje s konjema Markizom in Bonito, na drugem mestu sta pristala Monika Zupanc in Alen Ozir s kobilama Mišo
in Tajaro iz Malteške konjenice Polzela, tretja pa sta bila Vito in David Lešar s kobilama Raketo in Ptico iz KD Celje. V spretnostnem jahanju je zmago slavila Monika Zupanc s kobilo Loto iz Malteške konjenice Polzela, druga je bila Vita Lešar s kobilo Ptico iz KD Celje in tretja Lea Kolenc s konjem Cannom iz Malteške konjenice Polzela. T. Tavčar
okrepčilo so organizatorji skupaj s turističnimi društvi Petrovče, Vrbje, Šempeter in Žalec poskrbeli tudi ob poti. Na startu pohoda so zbrane nagovorili žalski župan Janko Kos, novi hmeljski starešina Slavko Šalej in princesa Monika Jelen. V parku, kjer je drevored lip, pa so 39. poimenovali lipa Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije.	T. Tavčar
Monika Zupanc in Alen Ozir med tekmovanjem dvqvpreg
Na športnem druženju tehnika plezanja
Športna zveza Prebold, ki jo od letos dalje vodi Monika Brglez, je skupaj z društvi organizirala šesto športno druženje mladih preboldske občine.
Mladi so se lahko preizkusili v različnih športnih disciplinah: odbojki, malem nogometu, tenisu, badmintonu, vlečenju vrvi ter hoji po vrvi. Otroci, ki so obiskovali tedenski tečaj rolanja (udeležilo se ga je 36 otrok), so se lahko preizkusili v hitrostnem poligonu, Jamarski klub Črni galeb Prebold pa je mladim predstavil tehniko plezanja.
V sobotni akciji je sodelovalo 60 mladih. Vsi so prejeli spo-
minske majice, za katere so denar prispevali donatorji. D. N.
Mladi so z navdušenjem plezali po vrvi s pomočjo jamarske plezalne opreme in preboldskih jamarjev
Utrinek s tekmovanja
Družinsko petje v Andražu
Sempetrana uspešna na ironmanu
Ivan Štamol
Z eno najtežjih triatlonskih in tudi nasploh najtežjih športnih preizkušenj - ironmanom, kjer je potrebno preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči 42,2 km, sta se letos poleti prvič uspešno spopadla tudi Šempetrana Katja Topov-šek in Ivan Štamol, člana Športnorekreacijskega kluba Celje.
Ivan Štamol se je ironma-na v konkurenci 2.800 tekmovalcev udeležil 1. julija v bližnjem Celovcu. Zaradi izjemne vročine 39 stopinj in tople vode ob plavanju je sicer imel nekaj težav, vendar je z močno voljo in vztrajnostjo po 12 urah in 41 minutah prečkal ciljno črto.
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturne prireditve Družina poje 2012, je pod pokroviteljstvom Občine Polzela v nedeljo, 29. avgusta, pripravilo prireditev z naslovom Peli so jih mati moja. Zaradi slabega vremena je prireditev potekala v dvorani Zadružnega doma Andraž, odpadla pa je
tudi družabna prireditev.
Letos je nastopilo 14 družin iz raznih slovenskih krajev in Železne Kaple v Avstriji. Zapele so po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj tudi Zdravljico. Najštevilčnejša na prireditvi je bila 11-članska družina Kos s Ponikve pri Žalcu, skupaj pa je nastopilo 82 pevk in pevcev. S to prire-
ditvijo želijo v Andražu ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili ob petju. Na začetku je zbrane nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik, ob koncu pa evropski poslanec Milan Zver. T. T.
Katja Topovšek
V švicarskem Zürichu pa se je v mrzlem in deževnem vremenu 15. julija med 1.750 udeleženci ironmena udeležila Katja Topovšek in s skupnim časom nekaj več kot 12 ur in 49 minut zasedla odlično 25. mesto v svoji kategoriji. Katja je hkrati šele 10. Slovenka, ki je končala tako zahteven športni izziv. L. K.
Med nastopom družine Kos s Ponikve pri Žalcu, v kateri nastopajo Franc, Franci, Štefka, Alojzija, Klara, Milica, Elica, Estera, Ema, Karmen in Neli