TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 19. FEBRUAR / SVEČAN 2010, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XV, ŠTEVILKA 2 (138) IZ VSEBINE Destrnik ima novo vodstvo Občinskega odbora SLS Destrnik....................stran 3 4. kmečki bal.............stran 4 Fotografija: Jure Vilčnik Župan in minister sprejela Jureta Daića.............. ..................................................................stran 15 Z otvoritve zdravstvenega centra Destrnik........... ..................................................................stran 16 Občan - 19. februar 2010 Aktualno Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav na kolegiju Kluba županov SLS in srečanju z Regionalnimi odbori SLS s Ptujsko-Ormoškega okrepili, predvsem pa se bomo posvetili temam, ki so najbolj aktualne in pereče na lokalni in regionalni ravni,« je dejal predsednik Miran Gorinšek ter dodal: »Če se glas županov združi, je zagotovo glasnejši in ga tudi država bolje sliši.« Na kolegiju Kluba županov SLS so govorili tudi o pripravah na jesenske lokalne volitve, to pa je tudi osrednja tema delovnega srečanja ožjega vodstva SLS s predstavniki Regionalnih odborov SLS Prlekija, Ptujsko-ormoška regija in Slovenske gorice, ki še poteka. Gostitelj kolegija Kluba županov SLS poslanec SLS in župan Občine Destrnik Franc Pukšič je poudaril pomen obravnave tem, ki so v ospredju življenja ljudi na lokalni ravni, ter tistih, ki so ključne za prihodnji razvoj občin, lokalnega Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav, poslanec SLS in župan Občine Destrnik Franc Pukšič, predsednik Kluba županov pri SLS in župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek. gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest, kot je na Predsednik Kluba županov SLS Miran Gorinšek: Če se glas županov združi, je zagotovo glasnejši! sedanja Vlada RS (gospodarski krizi navkljub) ni objavila, Destrnik, 19. januar 2010 – Popoldne je v Destrniku potekala prva letošnja seja Kluba županov SLS, ki se je je udeležil tudi predsednik SLS mag. Radovan Žerjav. Novi predsednik Kluba županov SLS in župan Občine Slovenske Konjice Miran Gorinšek, ki je vodenje prevzel od prejšnjega predsednika kluba ter župana Občine Krško Franca Bogoviča, je na novinarski konferenci predstavil novo organiziranost kluba. Vodstvo oz. kolegij Kluba županov SLS odslej poleg predsednika sestavlja še osem podpredsednikov, od katerih vsak prihaja iz ene od osmih volilnih enot v Sloveniji. Klub županov SLS sicer sestavlja 88 članov iz vrst SLS in njenih simpatizerjev. »Delovanje Kluba županov SLS bomo z novo organiziranostjo primer pomen črpanja evropskih sredstev. Žal 5. javnega razpisa iz naslova regij v celem lanskem letu in vse do danes čeprav je denar iz EU na voljo, s tem pa dela veliko razvojno škodo občinam, podjetjem in ljudem. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je v zvezi s predpripravami na letošnje lokalne volitve povedal, da je velik optimist, optimizem pa izžareva tudi članstvo SLS. V nadaljevanju programa obiska vodstva SLS na PtujskoOrmoškem poteka še srečanje s predstavniki občinskih odborov SLS v okviru RO SLS s tega območja. Na srečanju je osrednja pozornost namenjena aktivnostim, ki so po posameznih OO SLS potekale od 1. kroga delovnih srečanj po Sloveniji in tudi o pripravah na letošnje lokalne volitve. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je ob robu delovnega srečanja ožjega vodstva SLS s predstavniki Regionalnih odborov SLS Prlekija, Ptujsko-ormoška regija in Slovenske gorice pozdravil dosedanje delo županov, podžupanov in svetnikov SLS v omenjenih regijah. Poudaril je, da je večina Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Milena Širec, Jasmina Bauman in Melitta Hameršak. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: casopis.obcan@siol.net Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. V. d. odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače Fotografija na naslovnici: Pogled na cerkev Sv. Urbana 2 najpomembnejših infrastrukturnih projektov v teh krajih zaključena, da pa je še mnogo izzivov tega in prihodnjega dne, ki jim je treba na lokalni ravni posvetiti intenzivno pozornost v prihodnje. Predsednik SLS mag. Radovan Žerjav je izrazil prepričanje, da si vsi dosedanji župani iz navedenih regij za svoje dosedanje delo zaslužijo priznanje in verjame, da bodo vsi tisti, ki bodo kandidirali ponovno, to priznanje prejeli tudi na letošnjih lokalnih volitvah. Ljudski pozdrav, Lejla Kogej Vodja komuniciranja SLS Sporočilo za medije zaradi lažjega razumevanja objavljamo v celoti. Uredništvo Občan - 19. februar 2010 Aktualno Destrnik ima novo vodstvo Občinskega odbora SLS Destrnik V torek, 19. januarja 2010, je bilo na Destrniku vse popoldne živahno. Najprej je potekalo srečanje vodstva SLS s predstavniki OO SLS v okviru regionalnih odborov SLS Prlekije, ptujsko-ormoške regije in Slovenskih goric. Izpeljan je bil tudi kolegij kluba županov SLS, v večernih urah pa je bil ustanovno-volilni občni zbor OO SLS Destrnik, katerega predsednik je postal župan občine in državni poslanec Franc Pukšič. Člani izvršnega odbora OO SLS so: David Lovrec, Ivan Zupanič, Suzana Lara Krause, Janez Mahorič, Maksimiljan Kranjec, Damjan Žerjav, Aleksander Koser, Jelka Berlak, Uroš Zelenik, Robi Simonič in Bojan Murko. Ustanovljena sta bila še OO Ženske zveze in OO Nove generacije SLS Destrnik. Vodstvo ženske zveze so prevzele Nada Zupanič (kot predsednica), Jelka Berlak in Suzana Lara Krause, vodstvo nove generacije pa Petra Arnuš (kot predsednica), Bojan Murko, Ivan Zupanič ter David Lovrec. OO SLS je dobil tudi blagajniške nadzornike, vodstveno vlogo je prevzel Ivan Slukan, člani pa so Janez Zelenik, Mirko Presečki in Anton Sever. Predsednik SLS Destrnik Franc Pukšič se je zahvalil za zaupanje, spregovoril o mnogih uspešno izpeljanih investicijah in o akcijah, ki se še izvajajo. Med gosti je najprej spregovoril dr. Robert Čeh, predsednik OO SLS Ptuj, ki se je spomnil blatnega »Podpršaka«, od koder izhaja. Danes so te ceste asfaltirane, vodovod in druga infrastruktura pa v mnogih pogledih presegata tudi Ptuj. Med gosti je bil tudi Janez Ribič, župan Občine Duplek in državni poslanec, ki je pozdravil medobčinsko sodelovanje. Dejal je, da večkrat pride v Destrnik in občuduje hiter razvoj občine na vseh področjih. Novo izvoljenemu vodstvu je zaželel mnogo delovnega elana in uspeha na jesenskih volitvah. Predsednik SLS Slovenije mag. Radovan Žerjav je povedal, da na jesenskih volitvah pričakuje še več županov iz vrst SLS, da si dosedanji župani zaslužijo še en mandat, saj so veliko naredili za razvoj Slovenskih goric. Besedilo: Nada Zupanič PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V petek, 5. februarja, je na OŠ Destrnik-Trnovska vas potekal kulturni dan KULTURA TAKO ALI DRUGAČE. Učenci so ustvarjali na temo kulture, izbirali so lahko med naslednjimi delavnicami: • medkulturni dialog, • kultura bivanja, • kultura oblačenja, • kultura prehranjevanja, • kultura v medsebojnih odnosih, • kultura v športu, • deklamiranje pesmi, • časopis – Kujneke, • strip in • ljubezen, v pesmi ujeta. Ob koncu so se na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili učenci in člani pevskega zbora OŠ Destrnik-Trnovska vas ter folkloristi Kulturnega društva Destrnik. V kulturnem programu so učenci osmega in devetega razreda predstavili življenje in delo našega velikega pesnika Franceta Prešerna – skozi njegove pesmi ter njegove besede, skozi spomine njegovih sorodnikov in sodobnikov.                                                                        OŠ Destrnik-Trnovska vas Občan - 19. februar 2010 3 Aktualno 4. kmečki bal Krajani iz Doliča so se izkazali stare predmete in iskali ideje pri starejših, ki se balov še živo spominjajo. Gospodinja Majda Petrič, gospodar Franc Murko, hlapec Pepek Požegar, dekla Marica Arnuš in mnogi drugi so se v svoje vloge popolnoma vživeli. Kljub mrazu in zasneženim cestam je bila udeležba zelo lepa in prav vsi se že veselimo petega bala, ki bo prihodnje leto. Med udeleženci je bil tudi župan občine Franc Pukšič, ki je toplo pozdravil prireditev in idejo, da bal vsako leto pripravlja druga vas. Prireditev ohranja kulturno dediščino na našem podeželju, je oblika druženja, ki ga v teh težkih časih vsi potrebujemo. Zadovoljstva pa ni skrival tudi predsednik Turističnega društva Ivan Hauptman, ki je vaščanom Doliča čestital za čudovito izpeljan večer. Besedilo: Nada Zupanič Zimski večer na kmetih nekoč. V »hiši« so miza, stoli, omara, postelja s »štrozokom«, kahla, metla, stol z »lavorom« in vedro, na steni so Bogec, svete podobe … Kmečki sobi dajejo življenje gospodinja, gospodar, hlapec, dekla in v kotu še stari »oča«, ki iz vrbovih šib plete »korpo«. »Oča opazi, da gospodar in gospodinja dremata vsak na svoji strani in ju okrega. Gospodinja ne prizna, da je spala in takoj »nadere« moža. Pride do prepira, ki se konča z odhodom gospodarja na »jago«. Gospodinja s pomočjo hlapca takoj prestavi Boga, češ, naj se vidi, kdo je glavni pri hiši, saj je nekoč veljalo, da če je Bog v kotu, je glavni gospodar, če pa je na zidu, je glavna gospodinja. Gospodar se kaj hitro jezen vrne, saj ni ulovil niti fazana, kaj šele srno. Ko opazi, da Boga ni več v kotu, je jezen in spet je tu prepir. Gospodar in gospodinja pa sta lahko tudi prijazna drug z drugim, posebno takrat, ko se pogovarjata o gospodarstvu, o delu na kmetiji v zimskih večerih, pa o kolinah, ki bi jih morali imeti. Deklo pošljeta v hlev pogledat, če je svinja dovolj rejena za koline. Potem prideta mladoporočenca prosit botra za pričo, ker bi se rada poročila. Razpravljajo o poroki in pojavijo se vaški fantje, ki bi radi malo zaplesali. Prosijo, da bi bil v tej hiši bal. Gospodar se zoperstavi, a prevlada mnenje gospodinje in vaška zabava je tu. Dekla in hlapec gresta po ljudi za večerno delo, kateremu bi naj sledil bal. Ljudje, ki pridejo v hišo, luščijo orehe in koruzo, »cajzajo« ličje za novi »štrozok«, delajo izdelke iz ličja, zapojejo lepe stare pesmi, moški kartajo, se pogovarjajo … Svojo vlogo odigrajo tudi otroci, ki se igrajo s koruznimi rožiči in z lesenimi predmeti. Delu sledi zabava v obliki iger: »kokota« lovijo, »rihtara« stavijo, grejo se »pojštertanc«, pojejo, se veselijo. Dobijo še obisk iz sosednje vasi in vname se prepir, pa tudi pretep. Gospodinja jih pomiri. Med udeleženci bala se najde nekdo, ki bi rad z »redosom« presejal navzoče, da bi otroci padli skozi, samo polnoletni pa lahko ostanejo. Otroci užaljeni odidejo s pripombami, da bodo tudi oni zrasli in bodo lahko takrat ostali na balu. Sledi pogostitev z domačimi dobrotami, »tuklo« pijejo iz »plehnatih« lončkov. Na bogato obloženi mizi so salame, tlačenka, meso iz »tunke«, prekajeni jezik, slanina, čebula, kisle kumarice, kruh iz krušne peči, treske, piškoti, »klojci« itd. Na bal so prišli tudi kurenti, zaplesali svoj demonski ples in že začeli preganjati zimo. Vaščani Doliča so se na bal že dolgo pripravljali, zbirali 4 Občan - 19. februar 2010 Aktualno Srečanje veteranov V ponedeljek, 1. februarja, je Gasilska zveza Destrnik organizirala srečanje veteranov PGD Destrnik in Desenci, na katerem so pokramljali o preteklem delu. V uvodnem govoru je predsednik komisije za veterane GZ Destrnik gospod Marjan Zelenik najprej pozdravil prisotne, navzoče pa je nagovoril tudi poveljnik GZ Destrnik gospod Marjan Irgl. Prav tako je nekaj besed o marljivem delu spregovoril Janez Irgl in se zahvalil, da so se odzvali vabilu v tako velikem številu, ter za trud, ki so ga v gasilstvo vložili v obeh društvih. Vabilu pa sta se odzvala tudi župan gospod Franc Pukšič in podžupan gospod Branko Zelenko, ki sta prav tako spregovorila nekaj besed. Po končanem uvodnem delu so veterani in njihovi gostje ob zakuski, ki so jo pripravili v gostišču Siva čaplja, ter ob rujni kapljici kramljali o minulih časih, o novih izzivih in nazdravljali ponovnem snidenju. Besedilo in fotografije: Melitta Hameršak OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA DESTRNIK 11. občni zbor je potekal v petek, 29. januarja 2010. Na njem so sekcije predstavile športne dosežke v letu 2009. Med najuspešnejšimi je bila nogometna sekcija, ki je v letu 2009 v zimski ptujski ligi dosegla 4. mesto, prav tako so osvojili prvi mesti v dupleški in lenarški A ligi. V poletnih mesecih so igrali poletno ligo na Sv. Ani, kjer so med 10 ekipami zasedli 2. mesto. Druga najuspešnejša sekcija je sekcija šahistov, ki so v slovenjegoriški ligi osvojili 1. mesto. Šahisti so se udeležili tudi tekmovanja v tretji slovenski ligi, kjer so zasedli 16. mesto. Tudi ostale sekcije so dejavne, saj kolesarji od pomladi do jeseni veselo vrtijo svoje pedale, nekateri člani so prevozili tudi več kot 5000 km. Tudi odbojkarji in košarkarji se veseli podijo za žogo – v zimskih dneh v telovadnici. Le smučarji skakalci so imeli v lanskem letu smolo s snegom. Sekcije so si zastavile cilje tudi za leto 2010, ti so precej podobni tistim iz leta 2009. Izvršilnemu odboru športnega društva je potekel mandat, vendar so člani dobili le potrditev za nadaljnje delo, tako da bo društvo še naprej vodil Srečko Vrečar. Besedilo: Sonja Mahorič Fotografija: Lidija Samec VABILO Jaz vem za veselje, najljubše mi je, na svetu ni slajšega nikdar za me. Veselje, katero jaz v mislih imam, je, kadar s prijatli prepevati znam! Zato vas Turistično društvo Destrnik in pevke ljudskih pesmi Urbančanke s frajtonarjem vljudno vabimo na prireditev ob 10. obletnici delovanja skupine, ki bo, 27. februarja 2010, s pričetkom ob 15. uri v Volkmerjevem domu na Destrniku. Pridružite se Urbančankam in pevskim gostom na prijetnem srečanju z ljudsko pesmijo. Zatorej, prijatli, resnično povem, čez petje radosti enake ne vem! Občan - 19. februar 2010 5 Občan OBISK GRAND HOTELA PRIMUS Učenci, ki obiskujemo izbirni predmet turistična vzgoja, smo kot del našega letošnjega terenskega dela v sredo, 13. januarja 2010, obiskali Grand hotel Primus na Ptuju. Po prihodu v hotel smo se razdelili v dve skupini. Ena je odšla na ogled termalnega parka, druga pa si je ogledala hotel. Nato sta se skupini zamenjali. V termalnem parku smo spoznali njegovo ponudbo, si ogledali bazene in tudi »zakulisje«, česar kot obiskovalci navadno ne vidimo. V hotelu Primus smo spoznali njegovo zgodovino, si ogledali klub Gemina XIII, jedilnico in hotelski bazen ter wellnes center. Najbolj zanimivo je bilo pri ogledu hodnika, na katerem so razstavljeni klubski dresi slovenskih nogometnih reprezentantov, ki so jih podarili hotelu. Nato smo se namenili v sobe. Vodič nam je pokazal sobe, v katerih bivajo slovenski reprezentanti, ko so njihovi gostje. Najbolj zanimiv pa je bil seveda ogled enega od treh predsedniških apartmajev. Obisk smo zaključili s pogostitvijo, ki so nam jo pripravili. »Turisti« iz OŠ Destrnik-Trnovska vas 90-letnica Neže Jurič Neža Jurič iz Placarja je januarja praznovala 90-letnico. Takrat smo jo obiskale članice Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik, saj je naša članica vse od ustanovitve društva. Pričakala nas je že na pragu svoje hiše in nas prijazno povabila v toplo kuhinjo, kjer so že bili zbrani sosedje. Miza je bila praznično okrašena s šopkom rumenih vrtnic. Tudi torta je bila na mizi, na kateri so gorele sveče, in seveda buteljka. Zapeli smo ji pesem za rojstni dan. Upihnila je svečke in s solznimi očmi rekla: »Zdaj pa še nazdravimo.« Obudila je spomine na mlada leta, posebno na otroška. Pripovedovala je, kako majhna je bila, ko je že morala iti služit h kmetu, bila je pastirica. Nikoli ni vedela, kaj je igra, in ni poznala mamine ljubezni. Kolikokrat bi se tudi ona rada stisnila k mami v topel objem, posebno ko jo je zeblo na paši. Pripovedovala nam je, kaj vse je v svojem življenju prestala. Toda humorja ji ni zmanjkalo. Neža je vseskozi vesele narave in polna optimizma. Njeno največje veselje pa je bila prodaja izdelkov na tržnici. Še vedno rada dela na vrtu in okoli hiše. Kljub letom si vzame čas za branje časopisa, dneve si krajša še s poslušanjem radia in z gledanjem televizije. Sedaj Neži pomagata soseda Zdenka in Milan Jurič, ki ji pripeljeta kaj iz trgovine ali jo pospremita do zdravnika. Pred dvema letoma se je še sama vozila s kolesom na Ptuj, kar ji je bilo v največje zadovoljstvo. Želimo ji še veliko zdravja, vsega lepega in naj še bo naprej tako vesela, saj dobra volja, človeka »gor drži«. Besedilo: Julijana Černezel Fotografija: Tona Markež 6 OGLAS Nudim vso pomoč na vašem domu starejšim osebam. Za dodatne informacije pokličite na tel. 051-648-521. OGLAS V najem oddam gospodarsko poslopje, stanovanjsko hišo in približno 1 ha zemljišča. Informacije na tel. 051-412-480. Občan - 19. februar 2010 Občan Nove priložnostne in redna poštna znamka 29. januarja 2010 smo izdali sedem novih priložnostnih in eno redno poštno znamko. Voščilna znamka je namenjena ljubezni oz. valentinovemu in bo tako kot že nekaj let doslej izdana s perforacijo v obliki srca (v mali poli po 10 znamk). Znamka tokrat prikazuje zaljubljeni veverici. V seriji Ljudske noše smo tokrat prikazali žensko in moško praznično nošo iz leta 1891. Gre za nošo prekmurskih Slovencev, ki so takrat živeli v Železni županiji. To je že osma znamka iz te serije, saj smo z izdajanjem znamk z motivi ljudskih noš začeli leta 2003. V seriji Znamenite osebnosti smo izdali znamko, s katero bomo zaznamovali 200. obletnico rojstva slovensko-hrvaškega pesnika in enega najpomembnejših pripadnikov ilirskega gibanja, Stanka Vraza (s pravim imenom Jakob Fras). Vrazov pesniški opus v slovenščini je precej obsežen, vendar, žal, večinoma samo v rokopisni obliki. Znamka iz serije Folklora – maske tokrat prikazuje pustnake, značilne maske iz Mozirja, ki imajo dolgo tradicijo v tem kraju, saj prvi pisni viri govorijo, da so bili mozirski pustnaki aktivni že leta 1891. XXI. zimske olimpijske igre se začnejo 12. februarja 2010 v Vancouvru, zato smo med priložnostnimi znamkami izdali tudi dve na to temo. Znamki, natisnjeni v mali poli šestih znamk, prikazujeta veleslalomska vrata, hokejsko palico in pak. Naslednje poštne znamke bomo izdali marca 2010, in sicer 18. marca dve redni znamki z velikonočnima motivoma ter priložnostno znamko ob svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici, 26. marca pa priložnostne znamke v serijah Turizem, Rastlinstvo in Srednjeveški samostani v Sloveniji. Dodatne informacije o novih poštnih znamkah lahko najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu št. 79. PRILOŽNOSTNI POŠTNI ŽIGI PRVI DAN bodo v uporabi 29. januarja 2010 na poštah: • 9101 Murska Sobota (ob izidu znamke iz serije Ljudske noše), • 2101 Maribor (ob izidu znamke iz serije Voščilna znamka), • 1101 Ljubljana (ob izidu znamk iz serije Šport), • 2101 Maribor (ob izidu znamke iz serije Kitajski horoskop), • 2259 Ivanjkovci (ob izidu znamke iz serije Znamenite osebnosti), • 3330 Mozirje (ob izidu znamke iz serije Folklora). Pošta Slovenije POJASNILO K ČLANKU V prejšnji številki občana sva objavili članek o dobrodelni akciji pri družini Arnuš v Doliču. Ker pa sva pri tem nehote naredili napako, morava pojasniti naslednje: na začetku je bila akcija mišljena tako, da bi izvedli samo dela znotraj hiše (brez fasade). Ker pa je od Karitas prispelo več finančnih sredstev, kot smo pričakovali, smo z njimi nabavili tudi material za fasado, dela pa so bila izvedena izven akcije. Za izvedbo sta se Arnuševa dogovorila z izvajalcem g. Goričanom. Prav tako sva pri izvajalcih zidarskih del pozabili omeniti zidarja, ki je tam več dni delal preko g. Goričana. Zahvaljujemo Zaradi vedno večjega zanimanja za kitajski horoskop smo se odločili, da mu namenimo novo serijo znamk. Prva v novi seriji prikazuje tigra, saj bomo v to znamenje vstopili v letu 2010, in sicer prav na valentinovo. Po vzoru drugih držav smo se tudi v Sloveniji odločili za izdajo znamke, ki v svoji ceni vključujejo vrednost za dodatno storitev prenosa pošiljke. Prva med njimi bo redna znamka z oznako D + PREDNOSTNO PRIORITY, ki bo veljala za oznako plačane poštnine za prednostno pisemsko pošiljko prvega masnega razreda (do 20 g) v mednarodnem prometu. Občan - 19. februar 2010 pa se tudi vsem dobrim ljudem, ki so prispevali pohištvo za notranjo ureditev. Za nenamerne napake se opravičujeva vsem prizadetim. Menimo pa tudi, da je bila ta akcija resnično upravičena, saj sta se Arnuševa s pomočjo vseh, ki smo sodelovali, iz nemogočih bivalnih razmer preselila v človeka vredno stanovanje. Karitas in KORK pozivata vse, da nas seznanite, če je še kje tako težek primer, da bomo s skupnimi močmi pomagali sočloveku iz stiske. Za Karitas Marija POTRČ, za KORK Majda PETRIČ 7 Občan LETO XV, številka 2 19. februar 2010 VSEBINA 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. Na p o d l a g i 10 . č l e n a Po g o d b e o ko n c e s ij i , š t . 5 2 8 / 9 9 , z d n e 1. 10 . 19 9 9 , z a i z g r a d nj o i n Pot r j uj e s e p ro d a j n a c e n a p l i n a v v i š i n i 1, 97 3 9 u p r a v lj a nj e k r a j e v n e g a o m re ž j a z a d i s t r i b u c ij o EUR/m3. i n o sk rb o z u t e ko č i nj e n i m n a f t n i m p l i n o m o b re m e nj e va nj e o ko lj a s C O 2 ( e ko l o šk a t a k s a ) v o b č i n i D e s t r n i k t e r v sk l a d u z 2 9 . č l e n o m v v i š i n i 0 , 0 8 8 5 E U R m / 3 i n d a ve k n a d o d a n o St a t u t a v re d n o s t v v i š i n i 2 0 % . Občine Destrnik ( Ur a d n i ve s t n i k V ceno nista v k lj u če n a taksa za O b č i n e D e s t r n i k , š t . 10 / 0 5 ) i z d a j a ž u p a n O b č i n e D i fe re n č n e c e n e , g l e d e n a o dj e m ( k a t e g o r ij e D e s t r n i k n a s l e d nj i A d o G i z 2 2 . č l e n a P r a v i l n i k a o p r i k lj u č k u i n dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo 1. o b l i kova l i . V s i p o r a b n i k i b o d o i m e l i e n a ko ceno. SKLEP o s o g l a s j u k c e n i z a o dj e m p l i n a p o p l i n ovo d n i Pot r j uj et a s e c e n i n a j e m a p l i n o m e r a v v i š i n i m r e ž i v o b č i n i D e s t r n i k p o dj e t j u I s t r a b e n z 1, 0 4 E U R / m e s . i n v z d r ž e va nj a t e r s e r v i s i r a nj a plini d. o. o. p l i n o m e r a 1, 0 4 E U R / m e s . D a ve k n a d o d a n o v re d n o s t n i v k lj u če n v c e n o . 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za o dj e m p l i n a p o p l i n ovo d n i m re ž i v o b č i n i 2. Ta sk l e p z a č n e ve lj a t i t a koj . O bj a v i s e v D e s t r n i k p o dj et j u I s t r a b e n z p l i n i d . o . o . , i n uradnem glasilu občine, cene pa se s i c e r v n a s l e d nj i v i š i n i : u p o r a b lj a t i o d 1. 2 . 2 010 . p r i č n ej o Z u ve lj a v i t v ij o t e g a sk l e p a p re n e h a ve lj a t i sk l e p C e n a j e o b l i kova n a p o 10 . č l e n u p o g o d b e i n o s o g l a s j u k c e n i z a o dj e m p l i n a p o p l i n ovo d n i znaša: m re ž i v o b č i n i D e s t r n i k p o dj et j u I s t r a b e n z p l i n i – n a b a v n a c e n a p l i n a f c o D e s t r n i k 6 4 0 , 47 07 d . o . o . , š t . 3 54 - 2 / 2 010 - 1, z d n e 13 . 1. 2 010 . EUR/t – kalo 5 % 32,0235 EUR/t Š t e v. : – marža D a t u m : 10 . 2 . 2 010 12 9 , 918 6 E U R / t 0 , 0 810 E U R / kg + 3 54 - 2 / 2 010 - 2 i n f l a c ij a – o d p o d p i s a p o g o d b e d o 1. 9 . 2 0 0 8 Župan Občine Destrnik: S K U PAJ : 8 0 2 , 412 8 E U R / t a l i Fra n c P U K Š I Č , u n i v. d i p l . i n ž . e l . S k u p a j – p l i n a s t a fa z a 1, 97 3 9 E U R / m 3 8 Občan - 19. februar 2010 Občan 2. 3. Na p o d l a g i 18 . č l e n a Z a ko n a o m e d ij i h ( Z m e d - Na p o d l a g i 2 0 . č l e n a Z a ko n a o m e d ij i h ( Z m e d - U P B 1, Ur. l . R S 110 / 2 0 0 6 ) i n 14 . č l e n a O d l o k a U P B 1, Ur. l . R S 110 / 2 0 0 6 ) i n 11. č l e n a O d l o k a o i z d a j a t e lj s t v u j a v n e g a g l a s i l a O b č a n ( Ur a d n i o i z d a j a t e lj s t v u j a v n e g a g l a s i l a O b č a n ( Ur a d n i ve s t n i k O b č i n e D e s t r n i k , š t . 1 / 2 010 ) O b č i n a ve s t n i k O b č i n e D e s t r n i k , š t . 1 / 2 010 ) O b č i n a D e s t r n i k o bj a v lj a D e s t r n i k o bj a v lj a RAZPIS RAZPIS Z A O D G OVO R N E GA U R E D N I K A / - C O JAV N E GA Z A Č L A N E / - I C E U R E D N I Š K E GA O D B O R A GLASILA OBČAN JAV N E GA G L A S I L A O B Č A N O b č i n a D e s t r n i k va b i v s e , k i va s ve s e l i d e l o n a O b č i n a D e s t r n i k va b i v s e , k i va s ve s e l i d e l o n a t e re n u , o d l i k uj e d o b ro p o z n a va nj e s l ove n ske g a t e re n u , o d l i k uj e d o b ro p o z n a va nj e s l ove n ske g a k nj i ž n e g a j e z i k a , i m a t e i z k u š nj e n a p o d ro č j u k nj i ž n e g a j e z i k a , i m a t e i z k u š nj e n a p o d ro č j u n ov i n a r ske g a d e l a , s t e p r i p r a v lj e n i n a t i m sko novinar skega dela, ste pripravljeni na timsko delo d e l o , f l e k s i b i l n i i n a m b i c i o z n i t e r i m a t e d o b re t e r i m a t e d o b re ko m u n i k a c ij ske sp o s o b n o s t i , k ko m u n i k a c ij ske i n o r g a n i z a c ij ske sp o s o b n o s t i , s o d e l ova nj u p r i s o o b l i kova nj u v s e b i n e j a v n e g a k s o d e l ova nj u p r i o b l i kova nj u v s e b i n e j a v n e g a glasila g l a s i l a O b č a n v f u n kc ij i o d g ovo r n e g a u re d n i k a / - n a ve d e n e g a g l a s i l a . c e n a ve d e n e g a g l a s i l a . P ro s i m o kot va s , člana/-ico da s voj e u re d n i ške g a ponudbe odbora sk u p a j z z ž i v lj e nj e p i s o m i n d o k a z i l i o i z p o l nj e va nj u z g o r a j ž i v lj e nj e p i s o m i n d o k a z i l i o i z p o l nj e va nj u z g o r a j n a š t et i h p o g oj e v p o š lj et e n a n a s l ov : O b č i n a n a š t et i h p o g oj e v p o š lj et e n a n a s l ov : O b č i n a D e s t r n i k , Vi n t a rovc i 5 0 , 2 2 5 3 D e s t r n i k . D e s t r n i k , Vi n t a rovc i 5 0 , 2 2 5 3 D e s t r n i k . Ro k z a v l ož i t e v p o n u d b e j e 14 d n i o d d n e va Ro k z a v l ož i t e v p o n u d b e j e 14 d n i o d d n e va o bj a ve . o bj a ve . Z a d o d a t n e i n fo r m a c ij e s m o va m n a vo lj o n a Z a d o d a t n e i n fo r m a c ij e s m o va m n a vo lj o n a t e l . ( 0 2 ) 761 9 2 5 0 ( d i re k to r o b č i n s ke u p r a ve t e l . ( 0 2 ) 761 9 2 5 0 ( d i re k to r o b č i n ske u p r a ve O b č i n e D e s t r n i k M i r a n Č e h , d i p l . e ko n . ) . P ro s i m o va s , da s voj e ponudbe sk u p a j O b č i n e D e s t r n i k M i r a n Č e h , d i p l . e ko n . ) . Občan - 19. februar 2010 9 Občan Kakovost zraka v prostorih v zimskem obdobju Brez kisika ni življenja. Ali ga imamo v prostorih dovolj? Kakšen zrak imamo v stanovanju, na delovnem mestu? Kakovost zraka v notranjih prostorih je pozimi marsikje slaba. Zakaj? Ker so prostori velikokrat slabo prezračevani, ker je pozimi zrak v ogrevanih prostorih presuh in običajno vsebuje mnogo mikroorganizmov, zlasti bakterij in virusov, ker so prostori preveč zapolnjeni z opremo ... Iz opreme se lahko izločajo strupene snovi, kot je na primer formaldehid. Še bi lahko naštevali vzroke za slab zrak v prostorih pozimi. Zrak je marsikdaj še slabši na delovnih mestih, zlasti v proizvodnih prostorih – zaradi različnih tehnoloških postopkov, pri katerih uporabljajo kemikalije, nastajajo prah, dim, različni hlapi … Zrak poleg dušika in kisika vsebuje še druge pline v sledovih. Nekateri so zdravju škodljivi, kot npr. žveplov dioksid, dušikovi oksidi, ogljikov dioksid, ozon in prah. V neposredni bližini prometnih cest je prisoten tudi strupen ogljikov monoksid – CO. Delež ogljikovega dioksida (CO2) je lahko v mestnih središčih in ob cestnih prometnicah (zlasti v brezvetrju) zelo velik. Zaradi sežiganja ogromnih količin vsakovrstnih goriv, delež CO2 v ozračju že kakih dvesto let postopoma narašča. Da zagotovimo zadostno količino svežega zraka in kisika v notranjem prostoru, je nujno bivalne prostore namensko prezračevati. Na toplotno ugodje pomembno vpliva vlaga. V zimskem času je treba odvedeno zračno vlago nadomeščati z vlaženjem zraka. Pretekle izkušnje iz pisarniških poslovnih stavb po svetu so pokazale, da skrajno varčevanje toplote pri prezračevanju dokazano povzroča obolenja. Pri znatnem deležu ljudi so se pojavljale najrazličnejše bolj ali manj resne zdravstvene težave, ki so jih poimenovali s skupnim imenom sindrom bolnih stavb. Prezračevanje je lahko naravno ali umetno – prisilno. Poznamo naslednje vrste prezračevanja: – preko netesnosti (netesnosti oken vrat, delno tudi sten ..) – preko oken – preko prezračevalnih jaškov, ki so speljani na streho objekta – preko odprtin na strehah stavb (zračnikov) – s sesanjem zraka iz prostora na prosto s pomočjo ventilatorjev – s sesanjem in dovajanjem zraka V naše prostore zrak stalno vstopa iz okolice, znotraj pa se mu primešajo še dodatni plini in hlapi. Človek z dihanjem neprestano oddaja CO2. Vsebnost CO2 v izdihanem zraku je okrog 4 %. Količina izdihanega CO2 je odvisna od telesne dejavnosti. Pri lahkem sedečem delu odrasel človek oddaja 18–20 l CO2 na uro. Zraku od zunaj se v zaprtih prostorih primešajo še: CO2 iz notranjih virov, radon, hlapi topil, impregnacijskih sredstev, mehčal, čistil ipd., ki izhajajo iz pohištva, impregniranih lesenih oken in vrat, oblazinjenega pohištva, elektronskih aparatov, računalniških tiskalnikov, potiskanega papirja, preprog, talnih oblog, iz gradbenega materiala. Kajenje še bistveno poslabša kakovost zraka v prostoru. Dodaten vir je tudi počasen termični razpad hišnega prahu na grelnih telesih. Zrak v bivalnih prostorih je zato neizbežno slabši, kot je običajno zrak na prostem. Kakovost zraka je močno odvisna od količine kisika in vlage v njem. Zrak v notranjem prostoru naj bi vseboval najmanj 18 % kisika in 40–70 % vlage. V primeru presuhega zraka prihaja do izsušitve naših sluznic. Zaradi premajhne vsebnosti kisika se pojavljajo še druge težave, kot sta utrujenost in glavobol. Veliko število ljudi trpi zaradi alergije. Pri teh bolnikih se v zimskem času stanje še poslabša zaradi suhega in pregretega zraka v bivalnih prostorih. V prostorih z vlažnostjo nad 65 % in s temperaturo 25 °C so idealni pogoji za razvoj plesni. Tudi plesni lahko pri človeku povzročajo alergije in imajo še druge škodljive vplive. Zato je zelo pomembno, da stanovanja in prostore na naših delovnih mestih pravilno in dovolj pogosto zračimo. To lahko naredimo sami in že ta trenutek. Prostori naj ne bodo prenapolnjeni z opremo. Ta naj bo taka, da ne ustvarja statične elektrike in ne privlači prahu. Zato svetujem, da zaprte prostore tudi pozimi, še posebej sedaj, ko se že kaže pomlad, večkrat na dan intenzivno prezračite. S tem se bomo izognili neprijetnim glavobolom, prepogostim okužbam zgornjih dihal, dražečemu kašlju, preutrujenosti, zaspanosti in bomo bolj zbrani pri svojem delu. Pravilno prezračevanje: •okna odpremo na stežaj za nekaj minut; v tem času se ves zrak v prostoru zamenja naenkrat •če nas zebe, se v tem času umaknemo iz prostora Če imamo za dalj časa okno le delno odprto, bomo prostor le hladili, količina zamenjanega zraka pa bo majhna in zračenje ne bo učinkovito. Franc Mršnik, dr. med. spec. Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas poziva vse krajane Destrnika, da nam podarite star papir na že tradicionalni akciji zbiranja starega papirja. Če poznate učence naše šole, ga lahko podarite kar njim. Sodelujete lahko tudi vsi ostali krajani in papir odložite kar v keson, ki bo stal za šolo v četrtek, 4. marca 2010. Denar, ki ga bomo dobili od zbranega papirja, bomo namenili učencem naše šole, potrebnim pomoči. Vsi prebivalci lahko poskrbimo, da bomo počistili našo okolico in zaživeli v lepem, čistem ter okolju prijaznem Destrniku. Osnovna šola Destrnik-Trnovska vas 10 Občan - 19. februar 2010 Občan Občani pišejo KANALIZACIJSKI PRIKLJUČKI NA KMETIJSKO ZEMLJIŠČE IN OBNOVA JAVNE POTI Vašega odgovora, gospod Miran Čeh, direktor občinske uprave Občine Destrnik, ne bom ocenjeval in poimenoval. Razprava o vašem odgovoru na postavljena aktualna vprašanja v mojem članku Kanalizacijski priključki na kmetijsko zemljišče bi bila mlatenje prazne slame in dajanje potuhe takšnemu načinu odgovarjanja občinske uprave na neprijetna aktualna vprašanja, ki vam jih postavljajo občani. Problematika v Janežovcih ni samo problematika ljudi, ki tam živijo. Problematika se tiče vseh občanov občine Destrnik, kajti prav je, da so občani informirani o porabi občinskega denarja. Transparentne in upravičene porabe občinskega denarja pred občani tudi ni potrebno skrivati. V članku nisem dovolj konkretiziral problematike, kar bom poskušal popraviti v odgovoru. Z zbranimi podatki želim dopolniti svoja vprašanja, ki sem vam jih zastavil v prejšnjem dopisu. S projektom kanalizacije v Janežovcih sem seznanjen. Vem, da so kanalizacijski priključki izvedeni v skladu s projektom. Tu pa se postavlja vprašanje, ali je projekt v skladu z zakonodajo, posebno s kmetijsko, in s potrebami ljudi, ki se bodo priključili na kanalizacijo. Projekt ne obsega vseh parcel, niti tistih, ki bi jih moral. Na kmetiji, kjer je gradbena parcela, na kateri sta stala hiša in mlin v Janežovcih ter še danes stoji velik hlev z uporabnim dovoljenjem (verjetno eden redkih v občini), ni priključka na kanalizacijo. Priključek tudi ni predviden v projektu. Lastniku ste ob zahtevku za izvedbo priključka odgovorili, da priključka ne bo, ker objekt nima hišne številke. Hlev stoji na parcelni številki 19 k. o. Janežovci. Istočasno pa je projekt predvidel tri (3) priključke na parcelni številki 74/14 k. o. Janežovci in enega (1) na parcelni številki 74/13 k. o. Janežovci. Parcelni številki 74/14 in 74/13 k. o. Janežovci po Prostorskem planu Občine Destrnik nista gradbeni parceli, ampak sta v območju kmetijskih zemljišč. Na teh dveh parcelah ni hišnih številk. Lastnik parcele 74/14 k. o. Janežovci, na kateri so trije priključki, je Janez Irgl, občinski svetnik Občine Destrnik. Naročnik projekta – Občina Destrnik oziroma župan Franc Pukšič, ki jo predstavlja, torej očitno vseh občanov ne obravnava enakopravno. Za izvedbo priključkov na omenjeni parceli je bilo potrebno štirikrat prekopati asfaltno cesto na dolžini približno 120 metrov. Cestišče je bilo po izvedbi kanalizacijskih priključkov popravljeno. Čez nekaj časa so ga zopet razrili, tokrat za izvedbo priključkov T2. Po vseh teh naštetih poškodbah je bilo cestišče potrebno obnoviti. Cesto so pri obnovi razširili in preplastili z novo asfaltno prevleko. Opravljena je bila izvedba pločnika, in sicer brez slehernega dovoljenja. Pri tem je občina nastopila skrajno neprimerno do starejšega občana, ki živi ob tej cesti. Občanu so grozili, da mu bodo za potrebe izvedbe pločnika podrli več kot trideset let staro ograjo, ki je bila zgrajena brez dovoljenja na lastni parceli. Smatram, da je tak način vsiljevanja volje občinske oblasti nedopusten in do občanov nekorekten. Dovoljenje za izvedbo pločnika bi želel videti na občini. Po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/2008) spada pločnik med pomožne infrastrukturne Občan - 19. februar 2010 objekte oziroma pod nezahtevne objekte. Po 4. točki 11. člena iste uredbe bi morala občina za gradnjo pločnika pridobiti dovoljenje. Ta točka za nezahtevne objekte, to je pločnik, predvideva, da mora izvajalec del pridobiti dovoljenje za gradnjo – priglasitev del, ni pa potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Po preverjanju na Upravni enoti na Ptuju Občina Destrnik tega dovoljenja ni pridobila. Ugotavljam, da je po Prostorskem planu Občine Destrnik obnovljena prometnica označena kot javna pot. Na osnovi te ugotovitve sprašujem župana in občinsko upravo kot strokovni organ, ali je bilo potrebno vložiti toliko sredstev za obnovo in rekonstrukcijo javne poti, čeprav jo koristi malo občanov in na njej ni nikakršnega prometa? Javno pot (v dolžini približno 120 metrov) koristijo samo štiri hiše. Obnove cest in seveda tudi javnih poti so upravičene. Pri obnovi pa je prav gotovo treba upoštevati prometno obremenitev, finančna sredstva in upravičenost izvedbe. Vodilo nikakor ne sme biti dejstvo »tu so naši«, kot to »zgleda« pri predstavljeni problematiki. Glede na več odsekov občinskih cest, med njimi v Placarju, Jiršovcih, na Drstelji, v Zgornjem Velovleku in še kje v občini, se mi zdi takšna razsipna poraba občinskega denarja neupravičena. Vladimir Vindiš skupina občanov Destrnika PODROČNO EKIPNO TEKMOVANJE V ŠAHU ZA UČENCE V četrtek, 11. februarja, je potekalo področno ekipno tekmovanje za učence v Slovenski Bistrici. Našo šolo so zastopali učenci v kategoriji do 12 let (Žan Markež, Leo Mahorič, Žan Lovrenčič, Kristjan Murko, Filip Farazin) in učenci do 15 let (Primož Prigl, Nino Pavalec, Aleš Štebih, Matjaž Pukšič, Sašo Arnuga). Mlajši fantje so dosegli šesto, starejši pa osmo mesto. Mentorica: STANKA DROBNAK 11 Občan Občani pišejo MALI ČLOVEK V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je človek »bitje, ki je sposobno misliti in govoriti«. Iz tega bi lahko sklepali, da je mali človek tisti, ki je sposoben malo misliti in ima malo povedati. Pa ni tako! Slovar slovenskega knjižnega jezika nam pojasni, da je mali človek tisti, ki je »brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja«. Tako je, če ni v praksi drugače. Tu je tako, kakor si kdo razlaga in kakor ga razumemo. Naš gospod župan v svojih govorih rad poudarja, da se zavzema za malega človeka. Včasih ga je (predvsem v odgovorih na kritična vprašanja občanov) težko razumeti, saj govori o vsem mogočem, le konkretnega odgovora ne da. Zato se upravičeno sprašujem, kaj misli z »malim človekom«? O kateri dimenziji govori? Ali misli tistega našega človeka, ki je tako majhen, da ne vidi preko meja svoje občine, da bi videl, kako daleč (pred nami!) so drugi? Ali je to mogoče tisti mali človek z velikim upanjem, ki še vedno naivno verjame v pravljice o projektih, ki mu bodo prinesli blagostanje, medtem, ko ga občinski pravljičarji žejnega vodijo čez bazene janežovskih term? Morda misli tistega malega človeka, ki ga tiščijo pretesni čevlji različnih čudno spisanih soglasij in prednostnih list za ceste, ko stopa po občinskih stezah in mu ob vsakem koraku odmeva županov glas, da ga ni nikjer asfalta kot v Destrniku? Govori o tistem malem človeku, ki je na Destrniku izgubil edini »plac« za družabne prireditve v trgu, se bo pa v zameno lahko (ali res?) razgledoval s terase zdravstvenega doma? Ali je njegov mali človek tisti, ki se pusti na domu nadlegovati s pisnimi sporočili (na čigave stroške?) o županovih strankarskih razprtijah osebnega značaja, ne zasluži pa si podobne vrste pisnega vabila na tako pomemben dogodek za kraj, kot je otvoritev zdravstvenega doma? Nam župan s tem sporoča, da smo lahko mi, mali ljudje, veseli (in tudi smo!), da bomo lepo obnovljeni dom sploh lahko uporabljali? Kaj si je mislilo tistih nekaj uglednih povabljenih gostov, z gospodom ministrom Miklavčičem na čelu, ko so videli vso to »množico« desetih naključnih predstavnikov destrniških malih ljudi? Pa nič skrbi, naš župan misli na nas in vso slovesnost ob otvoritvi si bomo lahko ogledali po televiziji ter našli tolažbo v izjavi, ki jo je dahnil v kamero, da je on »zadovoljen, če so ljudje zadovoljni«. Če pa s čim niste zadovoljni, zadržite to raje zase, ne sprašujte in ne dajajte pripomb. Počakajte, da vas radovednost ali tegoba problema mine, sicer boste označeni kot »histerični napadalci«. Morda pa se pri nas kdaj odpre tudi ambulanta za duševno zdravje, v kateri bodo lahko strokovnjaki postavljali diagnoze občanom in tega več ne bo treba županu. V nasprotnem primeru bomo potrebovali tudi pravno pisarno, saj vsi verjetno pač ne bodo požrli županovih žalitev in neresničnih obtožb. Je pa upravičeno, če pričakujete oz. pričakujemo, da sprašujejo, komentirajo, kritično argumentirajo itd. naši svetniki. Pa saj spadajo po županovi definiciji med velike ljudi, torej vse to lahko počnejo oz. morajo početi, mar ne? Pa ne. Ste kdaj v lokalnih časopisih prebrali, da se je kateri od naših svetnikov na sejah občinskega sveta oglasil s predlogom, pripombo, komentarjem itd.? Niste, ker niste mogli! Ker so vsi soglasni in enih misli z županom. Zato vljudno prosim župana, da se naslednjič, ko bo imel namen iskati zunanjega krivca za svoje neuspele projekte in s tem utrujati nas, male občane, spomni na šalo o cementu na 12 sodišču (saj veste: ko se sesuje stavba in krivijo cement, ta reče: »Če me prej niste zraven mešali, me še zdaj ni treba!«) ter zbere tiste, ki so bili ves čas »mešanja« zraven – svoj zbor svetnikov. In skupaj naj priznajo, da jim je spodletelo. Kritike je opravičen le tisti svetnik, ki na občinskih sejah ni le poslušal in nemo strmel v svoj prenosni računalnik. Meja med malim človekom in tistim, ki je visoko na položaju, je lahko majhna ali velika. Tako kot meja med argumentirano kritiko in žalitvijo. Toda meja je in razlike so in prav je, da jih ljudje opazijo ter se jih zavedajo. Še posebno tisti, ki zasedajo visoke položaje v občini. In, čeprav je slišati absurdno, so oni v naši službi, službi malih občanov in ne obratno. Zato morajo dovoliti, da jim postavljamo za njih morda neprijetna vprašanja, na katera želimo jasne odgovore. Če je njihova vest čista, bodo odgovori odkriti, direktni, brez nepotrebnih besed in prenašanja krivde na druge, z brezpogojnim spoštovanjem vsakega posameznika. Občani jim bomo vračali potrebno spoštovanje (ki ne vključuje klečeplazenja, hinavskega prilizovanja in bebaste podložnosti), hkrati pa se moramo in se morajo zavedati dejstva, da so za to postavljeni ter plačani (tako ali drugače) in da ničesar ne počnejo iz »karitativnih« vzgibov. Besedilo v lahkotnem šaljivo-ciničnem slogu lastnoročno zapisala Majda Kunčnik v imenu (od župana nepreverjene in nepotrjene) skupine občanov Občani pišejo VPRAŠANJE ZA SVETNIKE Spoštovani svetniki, skrajni čas je, da nas, občane, v občinski oblasti zastopate odgovorno in sprejemate sklepe v korist nas, občanov. Ob sprejetju proračuna Občine Destrnik za leto 2010 se niste izkazali. Lahko bi celo rekli, da ste se pokazali skrajno nedozoreli za opravljanje funkcije svetnika. Gospod župan se je pohvalil, da je bil proračun Občine Destrnik za leto 2010 sprejet v pol ure. Ob tej trditvi župana veliko občanov in tudi mene zanima dvoje: ali je bil tako kakovosten ali tako slab, da ni bilo razprave. Sicer pa, kdo bi si upal razpravljati, če pa je vse tako transparentno in odlično zastavljeno. Letni načrt dela pa omogoča enakomeren razvoj vseh 17 vasi, ki sestavljajo občino Destrnik. Res je, da ste dobili legitimen mandat na volitvah. Na tem mestu vas skupaj z veliko občani vprašujem, spoštovani svetniki: »Kdo vam je dal pravico, da nas, občane, brez vprašanj in zahtevanih pojasnil v pol ure zadolžite za 739.204 evre? Se vam zdi ta znesek zanemarljivo majhen ali pa ste prepričani, da je župan stvarnik, ki bo ta denar zagotovil iz nič? Kako to, da ste brez vprašanj potrdili proračun za 2010?« Ker v informaciji v Občanu številka 1 (22. januar 2010), ne vidim oziroma ne vidimo tehtnih razlogov za zadolžitev, pričakujem oziroma občani Destrnika pričakujemo vaše odgovore, spoštovani svetniki, na zastavljena vprašanja. Vladimir Vindiš Skupina občanov Destrnika Občan - 19. februar 2010 Občan NEZNANI SVET Izlet na Ptuj Tam nekje na koncu sveta, ki ga skoraj nihče ne pozna, tam je svet, kjer pravljica ni doma. V četrtek smo se ob 9.00 z avtobusom odpeljali do postaje Ptuj. Od tam smo šli peš do pekarne. Tam nam je uslužbenec pokazal in povedal, kako nastanejo kruh, žemlje ter krofi. Ko so nam vse pokazali, so nam spekli še pice. Najedli smo se in se odpravili do uredništva Radia Ptuj. Pokazali so nam, kako snemajo oddaje. Videli pa smo tudi, kako nastaja Štajerski Tednik. Ker smo bili žejni, so nas učiteljice spustile v trgovino, kjer smo si kupili pijačo in sladkarije. Šli smo še v slaščičarno, saj smo imeli še nekaj časa do odhoda avtobusa. Potem smo se vrnili domov. V tistem svetu revščina živi, otroke spremlja lačne dni. Otroci ne vedo, kaj je veselje, pa vendar imajo svoje želje. Kako so žalostne njihove oči, iz njih sreča nikoli ne žari. Delajo, da preživijo, za košček kruha se borijo. Ponoči žalostno zaspijo, temi tiho govorijo, kako si želijo, da jutri sploh kaj dobijo. A kruh redkokdaj pride, tudi čista voda izgine, veselje v tiste kraje redko zaide. A obstajajo še dobri ljudje, ki vedo, kaj si otrok želi in z njihovo pomočjo to vsaj včasih dobi. Pomagajmo jim vsi, ne zatiskajmo si oči, podarimo otrokom vesele dni, da iz njihovih oči vsaj malo veselja zažari. Damjana Žampa, 8. b Jaslice družine Vršič Podobno kot so po številnih krajih po Sloveniji po cerkvah in domovih postavili božične jaslice, jih je z veliko ljubeznijo ter veselja postavila tudi družina Vršič iz Jiršovcev. Postavijo jih tik pred božičem v vrtni uti – na površini 3 m2 in pospravijo za svečnico. Upam, do bodo jaslice na novo zaživele in ponovno dobile svoj čar tudi ob naslednjem božiču. Besedilo: Lidija Samec Fotografija: Lidija Samec Jernej Plohl, 6. a V pekarni Obiskali smo pekarno. Ena od delavk nam je pokazala vse stroje in nam povedala nekaj podatkov o njih. Potem nam je razkazala pekarno. Povedala nam je, kaj in koliko vsega potrebujejo za peko kruha, žemljic … Potem nam je povedala, zakaj so peki oblečeni v bela oblačila. Razložila nam je, od kdaj in do kdaj delajo ter katero šolo potrebuješ za peka. Na koncu smo še dobili sveže pečene pice. Aljaž Muršec, 6. a SPOŠTOVANI ! Opravičujem se za zamudo. Rad bi se vam zahvalil za naklonjenost in čas, ki ste nam ga posvetili ob obisku naše jubilejne poti. Z vašo pomočjo je postalo srečanje praznik tudi za vaše domačine in za hišo, ki nosi spominsko ploščo vašega rojaka dr. Matija Murka. Z vašo pozornostjo ste veliko prispevali, da se bodo domačini še bolj oklepali svoje kulturne dediščine, kar je naš namen in naše sporočilo rodovom za nami. Posebej se zahvaljujem za lepo darilo – monografijo občine Destrnik – in za prijazne besede vašega svetnika gospoda Zorca. Ker se je pohoda udeležil tudi naš župan dr. Štefan Čelan, je bilo to srečanje tudi prijazno druženje krajanov sosednjih občin, kar ljudem veliko pomeni. Čim bolj bomo namreč odpravljali pregraje, tem svobodneje bomo lahko zadihali in se veselili sadov svoje ustvarjalnosti. Zahvaljujem se tudi vašim prijaznim ljudskih pevkam, ki smo jih bili nadvse veseli, saj so pripomogle k razumevanju slovenskega ljudskega izročila. Hvala še enkrat za vašo naklonjenost. Lep pozdrav! Društvo zreli vedež Ptuj Viktorija Dabič OBVESTILO Obveščamo vse člane društva, da bodo predstavniki vaše vasi v februarju prišli pobirat članarino. Ta za leto 2010 po sklepu upravnega odbora znese 9 evrov. Članarina VZAJEMNE POMOČI ali posmrtnina, ki jo dobijo izvajalci pogreba, je 9 evrov. Tako je sklenil Upravni odbor Zveze društev upokojencev Slovenije. To članarino nakažemo v Ljubljano, teh 9 evrov ne ostane našemu društvu. Upravni odbor Društva upokojencev Sv. Urban – Destrnik Občan - 19. februar 2010 13 Občan VESELI PUST V pričakovanju veselega pusta smo se učenci prve in druge triade v petek, 12. februarja, našemili. Namesto učencev so v šolske klopi sedle čarovnice, vile, filmski junaki, klovni, gusarji, kraljične, različne živali … Nista manjkala niti kurent in njegov spremljevalec hudiček. Na začetku so si otroci ogledali dokumentarni film o pustnih običajih. Sledile so delavnice, na katerih smo izdelovali pustna pokrivala, poslikavali obraz in plesali. Najbolj izvirne maske so bile nagrajene s praktičnimi nagradami. Dan smo končali s plesnim rajanjem. Maškare OŠ Destrnik-Trnovska vas OBVESTILO O ODDAJI ČLANKOV ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO Članke za 3. številko časopisa Občan oddajte do 5. marca 2010 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: casopis.obcan@siol. net. Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12 pt. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali. Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 14 Občan - 19. februar 2010 Občan Župan in minister sprejela Jureta Daića 2. februarja sta župan Franc Pukšič in minister za zdravje Borut Miklavčič v Volkmerjevem domu kulture sprejela Jureta Daića, prvega slovenskega potapljača na vdih, ki je presegel magično mejo 100 metrov, saj se je potopil 101 meter globoko. Župan je čestital Juretu za izjemen dosežek in mu ob tej priložnosti podaril zbornik občine ter sliko iz gline (veduto občine). Tudi minister je čestital Juretu in ob tem povedal, da je tudi sam vnet potapljač. Besedilo in fotografija: Ksenija Munda Potop na 101 m globine v disciplini brez omejitev. foto: Chris Marshall Minister za zdravje Borut Miklavčič, Jure Daić in župan Franc Pukšič Tokrat smo na razgovor povabili Jureta Daića, prvega slovenskega potapljača na vdih, ki je presegel magično mejo 100 m globine, natančneje 101 m. Kdo je Jure Daić? Sem devetindvajsetletni Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva; večkratni državni rekorder in prvak ter prvi Slovenec, ki se je na dah potopil globlje od 100 m. V vseh globinskih disciplinah potapljanja na vdih sodim v sam svetovni vrh. Sem tudi mednarodni inštruktor potapljanja na vdih in vodja sekcije za potapljanje na vdih potapljaške šole PSS v Sloveniji. Občan: Najprej čestitke ob vašem uspehu. Od kod navdušenje za ta šport? Že od malih nog sem se rad potapljal. Takrat sem to v času dopustov počel z očetom. Od leta 2003 naprej pa se s tem športom ukvarjam bolj resno. Najbolj me je navdušil podvodni ribolov. Občan: Kako potekajo priprave? Treniram vsak dan. V bazičnih pripravah obiskujem bazen, hodim na fitnes in dosti tekam. Pred globinskimi tekmovanji pa hodim vsak vikend na morje, kjer se potapljam v globine in se ukvarjam s podvodnim ribolovom. Občan: Kakšni so bili občutki, ko ste presegli magično mejo 100 m? Na tej globini sem se razveselil dosežene globine, ki sem si jo že pred leti zadal kot cilj. Časa za veselje pa ni bilo, saj sem se moral še vrniti na površino. Po končanem potopu pa je sledilo pravo veselje in uživanje v občutku premagane Občan - 19. februar 2010 magične globine 100 m. Občan: Da se človek potopi tako globoko, mora imeti veliko poguma. Kakšni so občutki, ko se potopite? Ali se kdaj vprašate, ali je mogoče, da se morda ne vrnete več na površje? Pred potopom se tako sprostim in odklopim misli, da niti ne pomislim na neuspeh ali nesreče. Med potopom sem povsem skoncentriran na stvari, ki me še čakajo med potopom, da se niti ne zavedam, kako globoko sem. Občan: Verjetno nam, ki nimamo izkušenj s potapljanjem, ne priporočate takšnih avantur. Kakšne so pasti, ki se lahko pojavijo ob potapljanju in se jim seveda skušate izogniti v kar največji meri? Potapljanje je primerno za vsakega človeka, ki ga to veseli. Nevarnosti, ki nam pri tem pretijo, je ogromno, zato se je treba pred tem zelo dobro pozanimati, kaj vse lahko gre narobe. Največja nevarnost so predolgo zadrževanje na globinah in pa gliserji. Vsem tem nevarnostim se da skoraj v celoti izogniti, treba pa se je držati vseh pravil varnega potapljanja. Občan: In za vse tiste, ki jih ta šport veseli, kje lahko dobijo potrebne informacije? Za začetek je najbolje, da se včlanijo v kakšno potapljaško društvo ali pa da obiščejo tečaj potapljanja na vdih. Zelo pomembno je, da znanje pridobijo od izkušenih potapljačev in ne od prijateljev ali znancev, ki se s potapljanjem ukvarjajo rekreativno. Največ informacij v slovenskem jeziku najdete na spletni strani www.h2oteam.com Občan: Želimo vam še veliko uspehov pri vaših potapljaških avanturah. Upamo, da vas bomo ob vašem naslednjem podvigu spet lahko gostili na Destrniku. Pogovarjala se je: Ksenija Munda 15 Občan Z otvoritve zdravstvenega centra Destrnik Prerez vrvice so opravili minister Borut Miklavčič, potapljač Jure Daić in župan Franc Pukšič Minister se je vpisal v knjigo vtisov Nova podoba zdravstvenega centra na Destrniku 2. februarja smo Destrničani končno dočakali težko pričakovano otvoritev zdravstvenega centra na Destrniku. Udeležil se je je tudi minister za zdravje Borut Miklavčič, ki je med drugim povedal, da rad pride na Destrnik, saj smo ena redkih občin, kjer župan tako skrbi za svoje občane. Tako se je izkazal tudi tokrat in poskrbel, da bomo Destrničani zraven zobozdravnika in splošnega zdravnika sedaj na enem mestu imeli še fizioterapevta in lekarno. Minister je skupaj z županom in s potapljačem Juretom Daićem slovesno prerezal vrvico. »Tako smo postali edina slovenska podeželska občina, ki ima tako celotno zdravstveno oskrbo. V obnovo in razširitev zdravstvenega doma smo vložili 300 tisoč evrov, 90 tisoč smo jih dobili od države oziroma ministrstva za zdravje. Graditi smo začeli v lanskem septembru in sem zelo vesel, da smo vse postorili tako hitro. Veseli me tudi, da se nam je uspelo dogovoriti, da bomo imeli zasebnega koncesionarja zdravnika in zobozdravnika, ki deluje v okviru ptujskega zobozdravstvenega doma vsak delovnik, torej pet dni v tednu. Vodstvo ptujskega zobozdravstva nam je obljubilo, da bomo imeli stalnega zobozdravnika in ga ne bodo več menjavali. Lekarna bo začela predvidoma delovati s 1. marcem. Smo pa tudi edina občina, ki ima svojega fizioterapevta, ob tem moram povedati, da prihajajo pacienti tudi od drugod, in sicer vse od Murske Sobote do Dravograda,« je na ponudbo zdravstvenega centra ponosen župan. Besedilo in fotografije: Ksenija Munda 16 Zapel je zbor OŠ Destrnik-Trnovska vas PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14 Občan - 19. februar 2010