t^oätnina plačana v yo to vini.
Leto I.
Št 27.	Ljuiiijaaa, dns 9. avgusta 1923.
Neodvisno grlaisll© slovenslcepot Ejodslva.
Izhaja vsak četrtek.
Cena za Jugoslavijo: 20 Din sc at celo leto. Za inozemstvo 50 Din za celo leto. Posamezne številke stanejo po 1 Dinar.
Hretilr&išSvo in uiprarvnistvo: Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Telefon št. 423.
Rokopisi se ne vračajo. ZIZZ
Zakaj tako!
Zakaj ni naša država še konsolidirana v petem letu svojega obstanka, to vprašanje je največje važnosti. Strankarsko opredeljeni modrijani so nagli z odgovorom. »Radič je kriv«, pravijo eni. «Srbijanci so krivi,« pravijo drugi. Tretji pravijo, da so krivi radikali, četrti pa da demokrati itd. Vsakdo išče krivca v svojem političnem nasprotniku, sebe in isvojo lastno stranko pa smatra kot vzvišeno nad vsakim dvomom. Po tej fasond gre prerekanje naprej, dan za dnem, mesec za mescem in leto za letom. Čas gre pa tudi naprej in vse razmere v državi postajajo slabše in slabše od 'dne do dne, od mesca do mesca in od leta do leta. Ali naj to kar mirno gledamo in čakamo na terno? Vsak pameten človek mora vendar izprevideti, da mora biti več ali manj enako deležen te domovinske mizerije vsak, brez izjeme, ki živi v tej državi, naj sicer pripada vladni stranki ali opoziciji, m agar »skrajni opoziciji«. In vendar tega noče skoro nihče videti in večinoma navdaja naše predrage sodržavljane katerekoli vere in katerekoli politične pripadnosti nelka brezbrižnost ali naravnost ataraksija Slede vsega, kar zadeva državo. Ataraksija je idealno duševno stanje stoikov, obstoječe v popolni ne-občutnosti za vse, karkoli se na «vetu dogaja. Število teh državnih «toikov pri nas strahovito narašča. Razlikujejo se pa od starih stoikov v tem, da zapa dajo v ataraiksijo le k‘ode državnih zadev, v ostalem se Pa vesele vsakega osebnega dobič-ka in se žalijo vsake osebne izgube.
drugo pa jim je »pomada«. In v '° pomado jim ispada v prvi vrsti
država treh črk, treh plemen, treh narodov, neštetih oblasti in dvajsetih ministrov. Skoro se že bližamo v tem pogledu olimjpskemu značaju predvojne Avstrije! Tam so državo poznali samo tisti, kateri so neposredno kaj od nje imeli: Cesar n. pr. je bil brez dvoma državotvoren element. Poleg njega ministri, ki so dajali dokaze za svojo državotvornost, ko so delali .skrbne obraze in znali brezhibno gubančiti visoka čela (izvirajoča večinoma iz častitljivih pleš), kadarkoli je prišel v razgovor kritičen ali žalosten „ali resen ali zapleten položaj države. In sfcrbipolni obraz se je ie ogladil, ko je v plešasto glavo šinila originalna misel, da imamo cesarja, do katerega gledajo vsi narodi z otroško ljubeznijo in nepokolebljivim zaupanjem, ravno tako zvestobo in ljubeznijo itd. In ko je plešasta glava to pogruntala in v lepih besedah povedala, .s pristavkom, da bo neverjetno velika modrost cesarjeva že našla pravo pot, da se vse ujedi v splošno zadovoljnost, da bo volk sit in jagnje celo, sc je plešoč vtsedel in je zadovoljno zadremal. To je šlo prav dobro toliko časa, da so počili sarajevski streli in so butnili narodi sveta proti sredini Evrope ...
Prišli so dnevi našega narodnega vstajenja v lastni narodni državi. Koliko pristnega in nepristnega navdušenja je bilo takrat! Najoriginalnejši izraz je dal temu navdušenju notranjski kaplan, seri a j župnik na mestu nekdanjega svojega kaplanistva, ki je zbral na dan prevrata ljudstvo svojega kaplanskega okoliša in mu govoril približno takole:	Sedaj smo svo-
bodni in lastni gospodarji na svojih tleh. Od danes naprej ni nobenega
davka več, nobenih davkarij. Odpravljena je vsa vojaščina. Vsi smo svobodni in delamo, kar hočemo. Nobenih policajev in žandarjev ni več... In tako je govoril naprej, vedno po tej »znori«, da se je ljudstvu kar bliščalo pred očmi in so mnogi »videli Benetke«.
Baš ta primer nam kaže, zakaj da smo prišli do sedanjega položaja. Ljudstvo je šlo kakor majhen otrok v nove razmere, ne da M se bil kdo potrudil, pojasniti mu, kaj je lastna država. Ljudstvu se je predstavljala lastna država kakor kaka lepa igrača in izvestni ljudski govorniki tistih dni so se valjali v budalostih, katere so poklanjali ljudstvu kot »resnico«. Kaplan v cerkniških hribih je prototip ljudskega sleparstva, katero se je uganjalo ob času prevrata. Ali pa takratne psihoze v tistih krogih, ki so bili pristopni ubogemu kaplanu, on pa njim.
Ali se je potem čuditi, da se je ljudstvo čutilo razočarano, ko so stopile do njega neobhodne potrebščine lastne državnosti ? Če hi bili ljudski voditelji iz prevratne dobe modri in pošteni, bi bili morali ljudstvu odkrito povedati, kaj je lastna država. Pravilno so povedali, da je bila pokojna Avstrija hlapčevska država, vsaj za nas Jugoslovane. Bili smo hlapci v tej državi. Položaj hlapca v obče ni zavidan. Edino, kar ima hlapčevski stan dobrega, je, da mora za hlapca skrbeti gospodar. Ko pa hlapec postane sam gospodar, mora skrbeti sam zase. To je bistvena razlika. V hlapčevski državi smo vi deli v državi samo tišti faktor, ki je moral za nas skrbeti. Samo iz tega •stališča smo so ravnali napram njemu in nismo povpraševali, odkod bo država vse to vzela. Za to naj se
briga sama država, kakor ve in zna. — Danes pa je stvar popolnoma druga. 'Sogospodarji države smo, četudi vsled nerodnosti in nesposobnosti našega ljudskega zastopstva nimamo nobenega polnomoč-nika pri državnem vodstvu. Naša država je ravnotako država Slovencev, käkor je država Hrvatov in Srbov. Od vestnosti in spretnosti ljudskega zastopstva Slovencev je odvisno, kakor je podobno v vsaki svobodni parlamentarni državi, da imamo enakovreden vpliv na državne posle. Manjka nam pa čut državnosti, nam Slovencem, kar dokazuje vsak dan naš narodni eastop. Uvi-devši svojo popolno nesposobnost, uveljaviti se enakovredno poleg drugih plemen, so si voditelji našega ljudstva vtepli v glavo, da je träba domovino tako zmanjšati, da njena velikost ne bo presegala skromnih zmožnosti teh lipovih bogov, da bodo mogli zopet kaj veljati in gospodariti in šariti v ozkem krogu svojega lastnega obzorja. Pokazali so ljudstvu fato morgano »avtonomije« in sicer zopet v podobni goljufivi obliki, kakor je kazal državo na dan prevrata omenjeni kaplan v cerkniških hribih. Ne povedo pa ljudstvu, koliko da bo to veljalo, tako da bi ljudstvo zopet drvilo slepo v nov položaj in v novo razočaranje, v nove težke preizkušnje. Skoraj gotovo celo v popolno katastrofo. Pa kaj to briga ljudske voditelje! Cezarju se pripisuje izrek, da je rajše na vasi prvi nego v Rimu drugi. Izvestni ljudski voditelji pa rajše izsesavajo samo Slovenijo, če že cele Jugoslavije ne morejo molzti. To je ves problem avtonomije, kakor se svita v izvest-nih glavicah. L j u d s t v o pa je zmerom spodaj in sicer pod škornjem »ljudskega voditelja«.
»Ljudski voditelj« je pa in korporacija nekih ljubljanskih lačen-bergerjev — priljubljena beseda pok. dr. Kreka —, katerih bog^ je trebuh. In ta trebuh bi se odločno bolje počutil, če mu bi bila podložna cela Slovenija. Evo bistvo tiste avtonomije, ki se zrcali v izvestnih glavah. Drugo vprašanje pa je, kako bi se počutilo pri tem slovensko ljudstvo. Ali naj postane zopet žrtev svoje otročje zaupljivosti? Doslej je videti, da ne. To pa samo zato, ker so zmožnosti »ljudskega Roditelja« v obratnem razmerju z njegovim apetitom.
Srbi izbirajo za vodilna mesita najsposobnejše može. Slovenci pa imamo posebno veselje, izbirati za vodilna mesta take ljudi, kateri sicer niso za nobeno rabo.
Duhovnik, Id ni za duhovniški posel, postane poslanec. Žurnalist, ki niti za svoj lastni list nima obzorja, neka postane narodni poslanec. Čevljar, ki je pozabil, kako se čevlji delajo, mora dičiti žborovalnico narodne skupščine. Kmet, kateremu je živinska krma postranska stvar, mora itd v Belgrad, zastopati ljudske koristi. Vsi pa se morajo ravnati po poveljih ljudskega voditelja, za kar žanjejo hvalo v ljudskih glasilih, v katerih zopet ljudstvo nima sploh nič besede. Zakaj tako? Ali bi ne bilo primemo boljše, da se ljudstvo enkrat vendarle zave svoje lastne avtonomije, ne samo n apr am »Srbijancem« temne tudi nasproti svojemu »voditelju« in pokaže svojo lastno voljo in začne delati za svoj lastni blagor — »ljudskemu voditelju« pa prepusti, da tudi skrbi sam za svoj lastni blagor in če hoče tudi za svoj trebuh? Potem bi se brzo vse obrnilo na bolje in namesto ljudskih sleparjev in ljudskih idiotov bi postalo ljudstvo samo gospodar na •svojih tleli in gospodar svoje usode! Zakaj ne tako? Naj se ljudstvo oglasi samo kot polnoletno in vzame v roke svoje gospodarstvo, goljufive in nore robe naj pa pošlje v zasluženi pokoj — brez penzije.
Politični pregled.
V sredo preteklega tedna je do-šel v Belgrad kraljev ukaz, podpisan na Bledu, o imenovanju novih ministrov. Demisija ministra za pravosodje dr. Laze Markoviča je bila sprejeta. Za ministra za trgovino in industrijo je imenovan dr. Dragotin Kojič, za ministra za vere dr. Vojislav Janjič, za ministra za kmetijstvo Krsta Miletič, dosedanji• mini-, ster za agrarno reformo. Na njegovo mesto je imenovan Milan Simonovič. Za ministra za pravosodje je imenovan dr. Ninko Perič, ki bo začasno še nadalje vodil tudi ministrstvo za socialno politiko. Novi ministri Janič, Kojič in Simonovič so prisegli še isti dan v roke min. predsed. nika Pašiča.
Pretekli leden je ministrski svet razpravljal tudi o glavnih točkah bodočega programa narodne skupščine, ki se ima po končanih parlamentarnih počitnicah dne 20. septembra sestati na jesensko zasedanje. Delovni program do konca leta ima v glavnem obsegati tele točke: Zakon o srednjih šolah in srednješolskih profesorjih; zakon o službeni pragmatiki za uradnike in nameščence državnih železnic; zakon o orga-
nizaciji sodišč in o sodnikih; zakon o proračunu za 1 1923/24; zakon o centralni upravi; zakon o ureditvi mestnih občin; zborovalni in društveni zakon in tiskovni zakon. Ta zakon izdeluje posebna komisija.
Zunanji minister dr. N inčič je v ministrskem svetu tudi poročal o uspehu konference male antante v Si-naji. Zunanji minister dr. Ninčič je zastopnikom časopisja izjavil o tej konferenci nastopno: Ud zadnje konference male antante, ki se je vršila preteklo leto v Belgradu, se je do sedaj v resnici napravil velik korak. Takrat smo mogli v pol ure vse rešiti, sedaj pa se nam je to nosre-eilo po trodnevnih intenzivnih posvetovanjih. Toliko časa nismo potrebovali radi težkoč v sporazumu, ker smo se v vseh vprašanjih hitro sporazumeli, pač pa radi mnogih vprašanj, o katerih smo morali izmenjati svoje mišljenje, ker nam je bilo * na tem, da ugotovimo skupno stališče male antante v vseh vprašanjih evropske politike, ki se tičejo male antante. Raznovrstnost vprašanj, o katerih smo govorili, in potreba izčrpnih in temeljitih pojasnil, sta zahtevali daljša posvetovanja. Konferenca je zapustila vtis, da narašča pomen male antante vsled njene soglasnosti kot faktor reda in miru v Evropi. Dr. Ninčič je nadalje izjavil, da ni resnično, da je predlagal najbolj energične odredbe proti Ma-žarski, bolj energične, kakor pa so se zahtevale z druge strani. Jugoslavija nima nobenega vzroka za večje zahteve, ker je to vprašanje solidarnosti držav male antante. Nadalje je izjavil dr. Ninčič, da je sklenjeno, da se ministri male antante sestanejo vsako leto dvakrat, začetkom januarja v Belgradu, drugič pa v Pragi ali Bukarešti. Ti sestanki so obvezni, najsi bi tudi ne bilo posebnih vprašanj na dnevnem redu. Na konferenci se je tudi govorilo o razmerju napvam Grški ter se je tudi rešilo vprašanje vstopa posameznih držav v malo antanto. Ako hočejo vstopiti, se to more zgoditi, sprejeti pa se morejo tudi drugi dogovori. Ako pristopi Grška, bo nastala nova antanta z razširjenim programom. Isto velja tudi za Poljsko. Razpravljalo se je tudi o posameznih točkah programa društva narodov ter je bilo določeno v tem oziru stališče male antante. Glede kandidata za svet društva narodov se bodo države male antante sporazumele. O notranjih razmerah v posameznih državah se je le površno govorilo ter se je na-glašalo načelo, da je to zadeva vsake posamezne države same. Govorilo se je tudi o rapallski pogodbi. Gle-
de registriranja pogodbe pri društvu narodov je izjavil dr. Ninčič, da ni bilo ničesar pozitivnega sklenjenega. Ako bi se to registriranje izvršilo prej, je težko verjetno, da bi se tretji pas in Sušak bolj mirno izpraznila. O razmerju napram Rusiji ni hotel dr. Ninčič ničesar določnega povedati. Dejal je le, da je Rusija velik mednaroden činitelj, ki igra veliko vdovo v evropski politiki. Mi bomo skušali stopiti z Rusijo v stik. Tudi o Mažarski ni dr. Ninčič povedal nobenih podrobnostih.
Na sobotni ministrski konferenci Je bilo tudi govora o potovanju zunanjega ministra v Ženevo in v Pariz. To potovanje ima polofiei-jelni značaj. V Parizu ima zunanji minister dr. Ninčič določiti z merodajnimi krogi svečami sprejemni program povodom oficijelnoga obiska kralja Aleksandra pri predsedniku francoske republike Milleratn-du. Dne 6. t.,m. jo odpotoval minister zunanjih poslov g. dr. Ninčič na Bled, kjer ostane par dni, nakar nadaljuje svoje potovanje v Pariz.
V	informiranih krogih se tudi trdi, da potuje dr. Ninčič v Pariz na povabilo francoske vlade, da poroča vladam velike antante o stališču male antante v vprašanju reparacij v smislu Sklepov sinajske konference.
V	nedeljo je prispel v Ljubljano ministrski predsednik Nikola Pasic ter takoj nadaljeval pot na Bled.
V	ponedeljek je bil min. predsednik Bašič v daljši avdijemci pri kralju in mu poročal o tekočih političnih aktualnih vprašanjih.
'Kakor poročajo z Bleda, je kralj Aleksander podpisal od narodne skupščine 'sprejeti uradniškši zakon, čim pride original s kraljevim podpisom v Belgrad, bo zakon razglašen v »Službenih No vi n a h« in bo stopil takoj v veljavo.
*
* ❖
Jugoslavija in Rusija. Kakor poročajo, so končane priprave za sklenitev trgovinske pogodbe z Rusijo. Ko bo ta pogodba 'sklenjena, se bo pripravljala vzpostavitev diplomatskih odnošajev med našo vlado in Moskvo. Če se bo videlo, da vlada v Moskvi želi prijateljskih odnošajev z našo državo, se bodo ti odnošaji v najkrajšem času uredili. Predhodne dogovore bo vodilo naravnost z Moskvo naše poslaništvo v Pragi.
V	Grčiji -sc pojavlja revolucijo-oarno gibanje. Položaj med republikanci in Venizelrsti je zelo napet.
Nezanesljivo je baje tudi vojaštvo, ki se nahaja v Traciji in med katerim ni nobene discipline. V Solunu je pred kratkim več tisoč delavcev napadlo borzno poslopje, vendar pa jih je orožništvo in vojaštvo razpršilo. V Atenah so bile demonstracije delavcev še večje. Prebivalstvo dolži vlado, da je kriva padca valute, vsled česar se dežela bliža ru-inu.
Med Ameriko in Turčijo je bila 7. t. m. podpisana v Laussani mirovna pogodba.
V Nemčiji je kriza dosegla vrhunec. Draginja je neznosna radi katastrofalnega padca marke, ki čimdalje bolj narašča, V ruhrskem ozemlju sc je položaj vsled draginje živil zelo poslabšal. Bajc vlada po nekaterih pokrajinah lakota.
Reparacijsko vprašanje se kljub izmenjavi not mod vladami velike antante ne približuje uspešno rešitvi. Glavno vprašanje je, kaj in koliko more plačati Nemčija. Italija je poslala Angliji noto, v kateri pravi, da je pripravljena podpirati angleške ukrepe za ohranitev miru v Evropi skupno z ostalimi zavezniki. Italija hoče sodelovati pri rešitvi reparacijskega vprašanjas zlasti pri ureditvi medzavezniškib dolgov. Italija se pridružuje londonski spomenici glede jamstev in glede u kinjen ja pasivnega odpora od strani Nemčije. Za -dosego sporazuma se mora izvršiti stopu jema zmanjšanje okupacije Poruhrja. Angleška vlada bo baje poslala Franciji novo noto v zadevi reparacij skega vprašanja.	~ '
Naša finančna politika.
Belgrajski »Trgovinski Glasnik« je prinesel pretekli teden nekaj iz-jav našega finančnega ministra o perečih vprašanjih našega gospodarskega življenja.
Finančni minister je predvsem omenjal izvozniške kredite ter izjavil, da -se bo izvršila nova emisija Narodne -banke na račun teh kreditov in sicer na podlagi C milijonov zlatih kron iz kovinske podlage av-stro-o,guske banke, 10 milijonov švicarskih frankov iz švicarskega posojila Uprave fondov in na podlagi 100 milijonov francoskega posojila za oboroževalne namene. Ker so iz voz n iški krediti kakor tudi kovinska podlaga začasni, je bilo sklenjeno, da se pri izdaji bankovcev strogo izvršujejo določila zakona o Narodni banki. Zato se bo izdajanje bankovcev oziroma zmanjšanje obtoka izvrševalo z ozirom na naraščanje ali zmanjšanje kovinske
podlage. Krediti se bodo dovoljevali samo na menice izvoznikov, pri čemer bo Narodna banka izvrševala nadzorstvo. Razen tega bodo krediti tudi kratkoročni ter ise bodo morali plačati tekom enega meseca. Samo v skrajnih slučajih se podaljša plačilni rok na največ tri mesece, tako da morajo biti v šestih mesecih vplačane vse menice. Pri takih -določbah ne more nova izdaja bankovcev vplivati na kurz dinarja.
Kar se tiče izvoza, je finančni minister istega mnenja kakor sta udruženje izvoznikov ter belgraj-ska trgovska zbornica, da se mora najkasneje do konca tega meseca izvršiti revizija izvozne carinske tarife in da ise morajo določiti stalne carinske postavke za izvozno sezono. Strokovnjaki bodo še te dni pričeli razmotrivati izpremem-bo izvozne carinske tarife ter bo potem na podlagi njihovega mnenja sklepal gospodarsko finančni odbor ministrov. Finančni minister je mnenja, da se ne bodo izvršile nobene bistvene in večje izpremembe.
O državnem posestvu Belje, o katerem se je mnogo pi-salo v našem časopisju ter je islabo gospodarstvo na njem vzdignilo že ponovno mnogo prahu in preiskav, je izjavil finančni minister, da ne more državna uprava tako velike posesti kakor je Belje nuditi dobrih uspehov in je zato mnenja, .naj bi se posestvo oddalo v najem, ako bi se v ta namen našla primerna finančna skupina, ki bi ga hotela prevzeti. Doslej ni prejel -še nobenih ponudb, tudi ne od neke holandske skupine, ki se baje zanima za posestvo, kakor so poročali belgrajski listi.
Načrt novega davčnega zakona bo predložen narodni skupščini jeseni. V tem načrtu bodo ohranjene stare postavke, ker so že znane ter prebivalstvu bolj razumljive kakor pa vsi drugi sistemi, četudi naj bi bili bolji. Za sedaj se vrše priprave za pobiranje davčnih doklad, tako da se bo pobiranje v kratkem povsod pričelo.
Kar se tiče ameriškega Bleero-vega posojila, je izjavil finančni minister, da ni upanja, da bi se to posojilo realiziralo, kljub temu pa pogodbe še ni odpovedal.
Končno se je finančni minister tudi dotaknil vprašanja kurza dinarja v Curihu ter je zatrjeval, da je sedanji nizki kurz dinarja posledica zboljšanja kurza švicarskega franka, deloma pa tudi dogodkov v Balkanski banki in odpovedi kreditov nekaterim nasj-m bankam v inozemstvu. Kurz dinarja ne vzbuja nobene bojazni, ker se
Somišljeniki, prispevajte v tiskovni sklad!
razvija v popolnoma normalnih razmerah in se tudi trgovinska bilanca zboljišuje v piid izvoza in tudi prometa.
POLITIČNE VESTI.
'j- Kje je avtonomija? Klerikalci so obljuhovaii iprcd volitvami avtonomijo, ki naj bi prišla najkasneje v šestih mesecih. Kako so se borili za avtonomijo in kako so svoje volivce potegnili, dokazuje najbolj Markov protokol, kjer niso zahtevali avtonomije ali sploh stavili kakih Ijuddkih zahtev, temveč samo zahtevali nekaj korit pri pokrajinski upravi. Par gospodov naj bi zopet sedelo udobno v naslonjačih pokrajinske uprave v Ljubljani, pa bi bilo zadoščeno vsem »nesebičnim« željam iklerikalnih politikov. Kaj ljudstvo! Ljudstvo ne rabi foteljev, zanj je dovolj par fraz o avtonomiji, na katero klerikalni politiki nikdar niso resno mislili, kar smo mi vedno trdili. Njim je bila avtonomija dobra samo za agitacijo, da so preverili volilce. Vprašanje pa je, ali se bodo pustili v drugič. Slovenski pregovor pravi: Osel gre le enkrat na led!
'+ Taktiko določajo----Dne
20. septembra se zopet sestane narodna skupščina. Vodstvo SLS je sklenilo, da določi do tega časa sporazumno z volilcd in neprestanimi stiki z ljudstvom bodočo taktiko Jugoslovanskega kluba v narodni skupščini. Ta sklep je že precej star, pa doslej še nismo slišali, dg bi klerikalni poslanci poročali svojim volileem o svojem »delu in uspehih.« Treba bi bilo sedaj izdati tudi kako brošuro s primernim naslovom kakor u. pr. »Po njih delih jih sodite«. Treba bi bilo vzdrževati stike z ljudstvom, ki je radovedno, kakšne uspehe so dosegli njegovi zastopniki. Ljudstvo namreč ne more razumeti, zakaj prinašajo poslanci domov samo nova davčna bremena, a nobenih gospodarskih koristi za nase kraje. Če mora človek plačati, hoče tudi kaj imeti. Tako je! Mi pa pravimo, da klerikalni poslanci zato ne prirejajo shodov, ker morejo pokazati le na neuspehe. Nekaj drugega jo obljuba, nekaj 'drugega zopet delo. Pred volitvami, ko so obljube poceni, so prirejali shode v vsaki Kurji vasi, sedaj pa to ne gre, obljube ne drže več, dejanj in uspehov ni, zato pa shodov tudi ni. Tudi v svojih listih so tihi, o avtonomiji ne govore več, zabavljajo pač vsevprek, ljudstvo pa je ipotrto, ko
spoznava, da je nasedlo praznim frazerjem. Klerikalni poslanci so se razbežali na vse kraje na počitnice, za seboj pa so pustili polomijo. Kaže se, da ho tudi v bodoče taktika Jugoslovanskega kluba samo tiktaktika.
+ Dinastični republikanci. Naši klerikalci so včasih silni republikanci, kadar govore kalinom in kadar jim to kaže. To republikan'stvo je po njihovem zatrjevanju jako principijelno. Kolikor vemo, ga omaje samo oče Pašič, kadar z brado ipomiga. V takih slučajih se ponižno sklonijo in hite izrabiti prve prilike, da odpošljejo ali pa sopodpišejo brzojavke na najvišja mesta, v katerih izrekajo najglobokejšo vdanost in zvestobo, se izrekajo za narodno edinstvo itd. Korajža je sploh značilna lastnost naših klerikalcev. Takrat jezik otresajo, kadar jih policaj ne sliši.
+ Razpust pokrajinske uprave v Zagrebu. Kakor poročajo listi, se dela že nad leto dni na likvidaciji pokrajinske uprave v Zagrebu in so sedaj ta dela večinoma že končana. V nekaj tednih bi se lahko že izvršila popolna likvidacija, vendar pa se je zaenkrat opustila ta namera, da bi se na Hrvatskom ne izzvalo novo nezadovoljstvo. Likvidacija se vrši popolnoma na tiho-ma, tako da bo nekega dne izginila hrvatska pokrajinska uprava brez sledu s sveta. Pristojnost posameznih oddelkov se bo prenesla na ministrstva, kjer se bo vse centraliziralo v zini slu vidovdanske ustave. Spisi, ki spadajo v pristojnost ministrstva :za šume in rade, so že pripravljeni za prepeljavo v Belgrad. Jeseni se bo baje likvidacija popolnoma izvedla ter bo Hrvatska razdeljena v oblasti in sreze, kakor to predpisuje vidovdanska ustava. Pa-šičeva vlada ne bo šla prej v volitve, dokler se ne bo izvršila ta razdelitev. Šele potem 'bo poizkušala doseči s hrvatsko, seljačko republikansko stranko sporazum in ako se ji to ne bo posrečilo, bo skušala osnovati blok ustavodajnih strank, da bi z uporabo državne sile izvedla popolnoma novo upravno razdelitev. To so glasovi, ki so se pojavili v zagrebških listih te dni.
+ Preosnova vlade. K imenovanju novih ministrov je te dni poročala belgrajska »Politika«, da se rešitev vladne krize ne more smatrati za definitivno, ker ž njo še niso urejena nastala nasprotstva v radikalnem klubu. Sodi se, da naj bo
sedanja preosnova vlade začasna do zopetnega sestanka narodne skupščine. Rešeno tudi še ni vprašanje državnih podtajnikov.
+ Posojilo Hipotekarne banke. Upravnik državne Hipotekarne banke dr. Markovič je dovršil razgovore s švicarskimi bankirji za najetje hipotekarnega posojila 10 milijonov švicarskih frankov. Švicarski bankirji so dali posojilo 10 milijonov švicarskih frankov pod istimi pogoji, kakor tudi prejšnje posojilo. Del tega posojila je namenjen za gradbena dela v Belgradu, medtem ko bo drugi del uporabljen za dajanje hipotekarnih kreditov v notranjosti države. — Tudi Slovenija bi potrebovala košček tega blagoslova.
INOZEMSKE VESTI.
*	Proti mali antanti. V mažarskih političnih krogih se živahno komentira vest londonskega »Daily Heralda« o ustanovitvi nove zveze držav srednje Evrope, ki bi tvorile protiutež proti mali antanti in katero hi tvorile Turška, Mažarska in Bolgarska. Zatrjuje se celo, da je baš ta nevarnost vplivala na malo antanto v Sinajl, da je zavzela napram Mažarski pomirljivo stališče in da radi tega mi hotela mala antanta na svoji zadnji koferenci zavzeti jasnega stališča v vprašanju evropske politike. Iz dobro poučene strani se zatrjuje, da so pogajanja za turško - bolgarsko - mažarsko zvezo v teku in da se vodijo v sporazumu s političnimi faktorji v Rimu in Londonu.
*	Oddaja premoženja na Poljskem.
Poljski sejm je sklenil zakon o oddaji premoženja v znesku ene milijarde frankov v zlatu. Ta davek bodo plačali na polovico veleposestniki, 275 milijonov odpade na trgovino in industrijo, 225 milijonov pa na ostale posestnike.
*	Hardingova zapuščina. Po ncw-yorskih vesteh iz-ua.va premoženje umrlega predsednika Hardinga 7—800.000 dolarjev. Nedavno je svoj prejšnji list prodal za 423.000 dolarjev. Njegovi vdovi je kongres zagotovil 5000 dolarjev pokojnine.

TRADE MARK I______________—--------------- 1
DNEVNE VESTI.
— f Vatroslav Jagič. V nedeljo Ö. t. m. zjutraj je umrl na Dunaju znameniti 'slavist Vatroslav Jagic. Rojen je bil fi. julija leta 1838 v Varaždinu in je praznoval mesec dni pred svojo smrtjo svoj 85. rojstni dan. Po giimnaziji&kih študijah, ki jih je dovršil v Zagrebu, je šel'na dunajsko vseučilišče, kjer sc je posvetil klasični filologiji. Tam je našel Miklošiča, ki je vplival na njega, da se je bavil s slovansko filologijo. Jeseni 3860 je bil nameščen kot prof. na zagrebški gimnaziji. Že takoj prihodnje leto je, izdal svoje prvo znanstveno delo »Paberki po cvetju našega narodnega pesništva«. Ko je bila 1. 1866 v Zagrebu ustanovljena jugoslovanska akademija, je Jagie postal njen važni član. Že drugo leto je «ledilo njegovo delo »Historija književnosti naroda hrvatskoga in srbskoga«. V 1. 1871. je bil Ja-gič imenovan za izrednega prof. primcrjevalne slovnice indoevropskih jezikov na vseučilišču v Odesi, kjer se je izpopolnil v ruskem in isanskritskem jeziku. Ko je bila leta 1874. ustanovljena v Berlinu stolica za islovansko filologijo, ga je nemška vlada pozvala v Berlin, kjer je ostal 6 let. V to dobo spada nebroj znanstvenih razprav in manjših znanstvenih donosov. Ustanovil je tudi znanstveni časopis za slavistiko »Archiv für slawische Philologie«. Leta 1888. je bil imenovan za prof. slovanske filologije v Petrogradu, kjer je ostal šest let. Ko je umrl Miklošič, prof. na dunajski univerzi, je postal njegov tnaslednilk. V tsvojem »Zgodovinskem nastanku cerkveno-slovanskega jezika« 1013 je razložil razne nazore o zgodovini in domovini slovanskih jezikov in njihovih abeced. Z Jagičem smo izgubili enega največjih slovanskih učenjakov.
— Brez cilja in pameti. Koncem januarja je bila v Ljubljani ustanovljena sekcija za trasiranje novih železniških zvez v Sloveniji, ki so bile z zakonom določene. Delo je uspešno napredovalo in bi bilo že koncem julija gotovo. Nedavno pa je došcl iz Belgrada ukaz, da se mora trasiranje nove železniške proge na Dolenjskem takoj ustaviti, ker je sekcija razpuščena. Za trasiranje bi bilo potrebno samo še kakih 14 dni, sedaj pa je posbdo vse dosedanje delo brezpomembno in že izdani denar, okrog 300.000 dinarjev. je vržen na cesto. To naj bi pomenjalo po dosedanjih metodah Povečano štedenje pri državnih iz-
datkih, čemur iseveda pametni ljudje pravijo, da je neumno in brez-smotreno razpravljanje.
— Italijani na Triglavu? V soboto in nedeljo so raznesli po Ljubljani vesti, da so Italijani zasedli cel vrh Triglava in s tem onemogo-čavajo poset Aljaževega stolpa na vrhu Triglava od strani turistov, ki posečajo Triglav z naše strani, nadalje, da imajo Italijani na vrhu Triglava postavljeni 2 strojnici, pri katerih so noč in dan italijanski vojaki Alpinci. Trdilo se je tudi, da je Aljažev stolp od torka naprej prepleskan, in sicer v barvah italijanske trikolore. List »Orjuna« je izdal te vesti celo v posebni izdaji. Izkazalo pa se je, da so bile popolnoma izmišljene. O kakšni italijanski okupaciji Triglava ni govora. Poset Triglava je slejkoprej svoboden. V&st, da bi bil Aljažev stolp v torek prepleskan v italijanskih barvah, je izmišljena. Tudi govorice, da prihajajo italijanski vojaki že v Aleksandrov dom in na Kredarico, so izmišljene. V nedeljo je bilo na Triglavu približno 100 ljudi. Čeprav je bil odprt razgled proti Italiji, vendar ni bilo o kakem Italijanu ne duha ne sluha.
— Odkrita teroristična organizacija v SIoAreniji. Belgrajska »Politika« je prinesla pretekli teden iz Ljubljane:	Policija je prišla na
Jesenicah na sled veliki komunistični organizaciji, ki nosi naziv »Sokoj«. Policija je že dolgo preje pridno zasledovala delo in kretanje članov organizacije vse do včeraj, ko je iznenada vdrla v stanovanje, v katerem so imeli člani organizacije tajno sejo in jih je vse aretirala. V tem stanovanju organizacije je policija našla cel arhiv, iz katerega se jasno razvidi, da so člani v tesni zvezi z Moskvo. Iz dokumentov je razvidno, da je organizacija no navodilih iz Moskve pripravljala atentate na odlične osebnosti v naši državi. Dalje je ugotovljeno, da se je ta organizacija hotela razširiti na celo Slovenijo in je x' to svrho trošila ogromne vsote denarja, ki ga je dobivala od holj-ševikov. Organizacija je imela nalogo, da ne izbira sredstev v borbi s svojimi nasprotniki. — Čudno je, da v Ljubljani tako malo \remo o tej stvari.
— Romunska kraljeva dvojica na Bledu. V nedeljo dopoldne ob 10. sta se pripeljala na postajo Lesce z rn-munskim dvornim vlakom romunski kralj in kraljica. Na kolodvoru ju je pričakovala naša kraljeva dvojica, kralj Aleksander in kraljica Marija, z malim ®premistxrom in gardno godbo.
Ko je privozil vlak na kolodvor, sta izstopila visoka gosta med sviranjem rumunske himne in prisrčno-domače pozdravila svojo hčerko in svojega zeta. Vsi štirje so nato odšli pred kolodvor, kjer so ob burnih ovacijah zbranega prebivalstva zasedli pripravljene avtomobile in se odpeljali na Bled.
— Nabiralcem pol za prostovoljne prispevke za prevoz judenburških žrtev! Nekateri nabiralci pol še do sedaj niso vrnili — kljub večkratnim pozivom. Nujno pozivamo X'se nabiralce, da pole — tudi prazne — nepreklicno vrnejo najkasneje do 15. avgusta 1923 odboru.
— Strela poškodovala cerkev na Kureščku. V noči 27. julija je udarila strela v cerkev na Kureščku. Vnelo se je dragoceno ostrešje. Po zvenenju vzbujeni domačini so prihiteli na pomoč ter rešili stolp z zvonovi in notranjo cerlk\reno opravo. Vendar je škoda precejšna. Na Kureščku je znana romarska cerkev v hribih nad Igom.
— Naš novi konzul v Trstu. Za našega konzula v Trstu je imenovan gospod Bašič, doslej konzul v Celovcu.
— Povišanje poštnih pristojbin. Poštna uprava je povečala pristojbine za pisma in dopisnice xr inozemstvo, in sicer se je povišala pristojbina za dopisnico od 1 Din na 1.5 Din, za navadno pismo pa od 2 Din na 3 Din.
— Industrijsko - obrtna vzročna razstava v Mariboru. Dne 4. avgusta je sprejel na Bledu kralj v posebni av-dijenci bivšega narodnega poslanca Gjuro Džamonja, ki je kot član glavnega odbora industrijsko-obrtne xrzorč-ne izložbe v Mariboru zaprosil kralja, da sprejme pokroviteljstvo te izložbe. Kralj je sprejel pokroviteljstvo ter pooblastil Džamonjo, da to sporoči glavnemu odboru. Radi obiska visokih gostov romunske kraljeve dvojice mu ne bo mogoče udeležiti se svečane otvoritve, na vsak način pa si bo razstavo osebno ogledal. Kralj ise je zanimal za naše gospodarske razmere ter se je pohxral-no izrazil o organizaciji in napredku industrije in obidi v Sloveniji.
— Ruski begunci se vračajo v domovino. Kakor javljajo iz Belgrada, se je v zadnjem času xrrnilo v Busijo nad 1500 ruskih beguncev, ki so bivali doslej v Jugoslaviji. Potne liste jim je preskrbela Liga narodov. Tudi sicer sc Liga narodov trudi, da bi napotila čim več ruskih begunccxr, raztresenih po xiseh evropskih držaxrah, v njihoxro doni oxTi no.	......
— Idrijski rudaik v angleških rokah. Italijanski drža\rni rudnik živega srebra v- Idriji je oddan v zakup za dobo desetih let neki angleško-ame-riški družbi proti letni najemnini dveh milijonov lir.
— Koliko škode je napravila toča v Sloveniji. Po podatkih kmetijskega : ministrstva je napravila toča v Sloveniji v juliju nastopno škodo v posameznih okra jih: v mariborskem 2,300.000 dinarjev, v kranjskem 140.000 dinarjev, v celjskem 50.000 dinarjev, v litijskem 802.000 dinarjev, v ptujskem .220.000 dinarjev, v radgonskem 50.000 dinarjev, v krškem 5,000.000 dinarjev in v brežiškem 1,331.000 dinarjev. Celotna škoda znaša 9,893,000 dinarjev.
— Solna skladišča v Smederevu. Uprava državnih monopolov je naročila na račun reparacij iz Nemčije okoli 60.000 ton knhalne soli, ki je že začela prihajati. Sedaj se je naenkrat izkazalo, da ni nobenih primernih skladišč za to sol, vsled česar je uprava državnih monopolov dovolila kredit; štirih milijonov dinarjev za zgradbo solnih skladišč v Smederevu. Kakor kaže, postaja, nemška sol že slana,
— Ojačenje železniških prog. Kakor poročajo listi, se razpravlja v generalni direkciji železnic o ojačen ju glavnih železniških prog v naši državi. Dovolj pozno so se spomnili birokrati na razpravljanje, med tem časom bi bilo lahko že marsikaj izvršenega,
— Preiskava proti atentatorju Rajiču končana. Glasom brzojavnega poročila iz Belgrads, je civilni sodnik, ki je vodil preiskavo proti atentatorju Rajiču zaradi napada na ministrskega predsednika Pašiča, že sestavil obtožnico, ki bo izročena sodišču L stopnje, ko sc končajo sodne počitnice. Istodobno bo sodišču izročen tudi atentator Rajič. Preiskava ni mogla dognati, kaki razlogi so vodili atentatorja pri izvršitvi atentata.
— Uvoz italijanskega vina v Jugoslaviji. Radi vesti, da skuša Italija pri trgovinskih pogajanjih z Italijo doseči posebne ugodnosti za uvoz italijanskega vina v Jugoslavijo proti nizki carini, so se začeli v vseh naših vinogradniških (krogih pojavljati pro testni glasovi proti vsaki taki morebitni namer L Če tudi ibi prišla za uvoz vin iz Italije vpoštev vipavska in gorička vina, bi vsekakor pomenjalo uvažanje italijanskega vina v Jugoslavijo veliko ogrožanje našega, vinogradništva, ki se ima že sedaj boriti z mnogimi težkočami. Jugoslavvija pridela toliko vina, .da ga more še izvažati, vsled česar bi bilo naravnost proti našim na-rodno.-gpspodarskim interesom, ako bi uvažali tnja.vina.
— Povišanje doklad na pridobnino v Ljubljani. Ljubljanski občinski svet je na seji dne 2. t. m. sklenil povišati občinske doklade na splošno pridobnino I. in II. razreda od 85 na 200% in na posebno pridobnino od 85 na 300%. S tem poviškom upa občina pokriti proračunski primanjkljaj po 2 milijona
446.000 Din. Predpis občne pridobnine L in II. razreda v okolišu mesta Ljubljane je znašal po stanju začetkom tekočega leta približno 130.000 Din. — Davkoplačevalci teh razredov bodo plačali za 115% povišane doklade v izmeri ea. 150.000 Din. Ostanek primanjkljaja v približnem znesku po 2,300.000 Din naj torej krijejo za 215% povišane doklade na posebno pridobnino. Treba bo privleči na dan program sedanje ma-giistratue večine, ki ga je objavila pred svojo Izvolitvijo. Dosedaj še nismo doživeli drugega kot samo povećavanje davkov.
— Protektorat nad ljubljanskim velesejmom je prevzel sam kralj Aleksander ter se osebno udeleži otvoritve.
— Ponarejevalci denarja. V Aleksandrovem na otoku Krku so odkrili veliko družbo ponarejevalcev denarja. Zločinci so bil predani sodišču v nada-Ijno postopanje.
— Polet iz Prage v Mostar. Češki pilot Skala je dne 29. in 30. julija preletel 1100 kilometrov razdalje med Prago in Mostarom. Ustavil se je samo v Bratislavi in Novem Sadu. Na letalnem stroju se je nahajal češkoslovaški vojni minister Udržal.
— Otroška razstava v Novem Sadu. Zdravstveni odsek v Novem Sadu priredi v kratkem razstavo otrok v starosti 10 mesecev do 2 let. Svrha razstave je propaganda za vzgojo dojenčkov in otrok.
— V Rogaški Slatini sc mudi odličen gost, monsignor Fran Bulič iz Splita, znani jugoslovanski arheolog.
— Poštna hranilnica v Belgradu. Poštna hranilnica v Belgradu začne poslovati 1. decembra t. 1. v palači Moskva, ki jo je kupilo poštno ministrstvo za 24. milijonov dinarjev. Dosedanji lastnik »Ujedinjena banka« jo je kupila komaj pred letom dni za 12 in pol milijonov dinarjev. Tudi taka kupčija kaže, kako se mora štediti.
— Redukcija invalidov. Po poročilu iz Belgrada je bil podpisan ukaz o imenovanju 10 komisij, ki imajo izvršiti pregled in popis invalidov. Komisije imajo prekontrolirati vse dosedanje invalidske poverilnice, na podlagi katerih dobivajo invalidi rente. Ko bodo komisije zaključile svoje delo, se prične po točnean pregledu redukcija invalidskih podpor.
— Kače. .V času vročine se pojavljajo v časopisju redno vsako leto vesti o velikih morskih kačah, ki so jih opazili potniki na parnikih. Poročila o teh kačah so zelo fantastična, vendar pa ni iz njih nikoli razvidno, kako pravzaprav te pošasti izgleda jo. Sedaj v pasjih dneh, ko se tako malo važnega zgodi v političnih središčih in so vse velike glave \r kopališčih, dr. Korošec v Karlovih varih, Pašič na Bledu,
ljubljanski občinski svetniki pa v novem kopališču ob Malem grabnu, tudi ubogi uredniki nimajo dovolj takega gradiva, ki bi kar iz rokavov stresali. Zato je popolnoma naravno, da se jim v sedanji vročini ob vesteh o splošnem kopanju in pranju vseh patrov patriae zbujajo v zlobni zavisti misli o velikih množinah hladne vode, iz katere se redno porajajo velike morske kače. Tisti reporter, ki je nedavno v Belgra-du našel kačo v sodčku piva, pa gotovo ni mislil na vodo in ni abstinent. Spustil je namreč med svet vest, da so umrli štiri delavci, ki so pili sveže pivo iz sodčka, v katerem je bila strupena kača. Ta vest je zabredla tudi v slovensko liste, pa bi kmalu zbudila znanstveno polemiko. So se že začeli oglašati razni kačji pastirji. Vse te vesti o morskih kačah in kačah v pivu so plod nenavadno bujne domišljije, zakaj normalni ljudje mislijo običajno samo na — kače v žepih.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. C.Iavna zalooa na debelo in drobno Ljubljana Bre» št. 20, ter Aleksandrova cesta št. 1.
Predsednik Zedinjenih držav Amerike — umrl.
V četrtek dne 2. avgusta ob 7. zvečer je umrl predsednik Zedinjenih držav severne Amerike Warren G. Harding na pljučnici.
Predsednik Harding se je rodil 2. novembra 1. 1865. v državi Ohio in je bil torej v 58. letu starosti. Bil je škotskega rodu ter so se njegovi predniki naselili v Ameriki v 19. stoletju Hardingov oče je bil zdravnik ter še sedaj izvršuje svojo prakso. Harding je bil prvotno učitelj, vendar mu pa ta poklic ni prijal ter se je posvetil študiju prava, a tudi tega študija ni dokončal. Lotil se je časnikarstva. Pri listu „Evenning Star“ je bil najprej kolporter, korektor in stavec. potem pa je postal glavni urednik in lastnik tega lista. S svojo časnikarsko sposobnostjo, zlasti pa vsled izrednega govorniškega daru je postalo njegovo ime pozneje zelo popularno. Bil je pripadnik bapti-stovske cerkve ter je bil eden njenih najodličnejših članov. Svojo politično karijero je pričel 1.1889., ko je bil izvoljen za senatorja. Odlikoval se je zlasti v zakonodajni skupščini države Ohio in je bil 1. 1904. izvoljen za podeuvernerja te države. Ko je bil pozneje ponovno poklican na to mesto, je odklonil izvolitev ter je kandidiral 1. 1910. za guvernerja, a je
pri volitvah propadel. L. 1914. je bil izvoljen za senatorja Zedinjenih držav, kar je ostal do 1. 1921. Dne 2. novembra 1921, ravno na svoj rojstni dan, je bil izvoljen za predsednika Zedinjenih držav, kajti izmed 502 volilnih delegatov jih je glasovalo zanj 343. Po teh volilnih delegatih je glasovalo za Hardinga 6,587.000 Amerikancev. Predsednik Harding je bil zadnje čase več tednov na agitacijskem potovanju po severni Ameriki in Kaliforniji, da bi pridobil s svojo popularno osebnostjo prebivalstvo za republikansko stranko radi volitev, ki se vrše v septembru. Med njegovimi protikandidati je bil tudi znani tovarnar avtomobilov Henry Ford.
Z onim dnem, ko je bil izvoljen Harding za predsednika, se je izprc-inenila smer zuuame politike Zedinjenih držav. Tedaj je izročil Wilson posle ameriške nolitike Hardingu v roke. Že v času mirovnih konferenc v Parizu se je opažalo1, da je tudi idealist Wilson dobro občutil, da je njegov idealizem priboril zmago veliki antanti, da pa se ne more ustvariti tak mir na svetu, kakršnega je propagiral. Clemenceau in Lloyd George sta zapustila ameriško idealistično politiko, ki je ni mogel rešiti niti Wilson, dasi so mu priznavali, da je ravno on skrajšal svetovno vojno s svojimi znanimi 14 točkami, od katerih se jih je zelo malo vzdržalo. To je vplivalo na Wilsona. ki je pričel že tudi sam prepuščati Evropo usodi ter voditi Ameriko v smeri amerikaniz-ma.
Wilson je propadel kot demokrat pri volitvah. Izvoljeni Harding je prevzel vlado z geslom: Amerika naj skrbi za Amerikance. Z Evropo ^a je vezalo samo vprašanje medzavez-niških dolgov. V tem je usnelo Har-dingovemu državnemu vpdstvu, da je sklenil letos z Anglijo prvo pogodbo o odplačevanju vojnih dolgov.
Druga važna točka v Hardingo-vem delovanju je bil sklep znanega washingtonskega pakta za omejitev oboroževanja na morju. Temu dogovoru se je v času njegovega postanka pripisovala pač pretirana idejna in praktična vrednost. Danes se že vidi, da je bil washhmtonski dogovor samo kratek odmor za zbiranje novih moči za novo oboroževanje. zakaj Amerika danes prednjači v izpopolnjevanju vojne tehnike ostalim velesilam, vse ostale države Pa, ki so podpisale ta dogovor, skušajo z vsemi močmi izogniti se obveznostim tega dogovora.
V zunanji politiki je Harding zastopal v nasprotju s svojim prednikom Wilsonom stališče, naj se Ame-
rika ne vmešava v evropske zadeve. To se je videlo iz stališča ameriške vlade napram raznim evropskim vprašanjem, kakor tudi iz tega, da je Amerika k raznim velikim konferencam pošiljala svoje zastopnike samo kot opazovalce.
Hardingova smrt pomenja za Ameriko zelo veliko, ker je mogoče, da bo republikanska stranka pri novih volitvah brez njegovega vodstva doživela poraz.
Po ameriški ustavi je prevzel vodstvo državnih poslov dosedanji podpredsednik Golvin Coolidge, ki je star 51 let in je po poklicu odvetnik. Prej je bil lord-major v Bostonu in dvakrat izvoljen za guvernerja države Massachussets.
Pravilnik o kuluku.
Na podlagi § 25 zakona o proračunskih dvanajstinah je izdal minister za javna dela pravilnik o izvajanju kuluka, čegar važnejše določbe predpisujejo naslednje:
Poprava cest s prisilnim delom se odredi v gotovih okrajih ali njim enakovrednih upravnih enotah tedaj, kadar to predlaga gradbena oblast vsled posredovanja avtonomnih zastopstev, policijske oblasti ali iz lastnega nagiba ter izda v to svrho minister za javna dela svoje odobrenje. Vsak državljan in davkoplačevalec je dolžan, da se odzove pozivu na kuluk osebno ali pa preskrbi namestnika, kakor je to določeno v zakonu za prisilno delo pri popravi cest. Med davkoplačevalce se štejejo tudi delniške družbe, razne korporacije, banke in vse drugo pravne osebe, ki delajo za dobiček.
Občinski uradi imajo dolžnost, da sestavijo vsako leto seznam delazmožni h oseb in vozil ter določijo pristojbino, ki jo je treba plačati, ako noče kdo osebno opravljati kuluka. Ta seznam mora biti vsako leto sestavljen najkasneje do 1. avgusta irt se mora objaviti občanom. Za sedaj se mora to zgoditi najkasneje do 1. februarja. Seznami dc-laobveznili oseb se morajo sestaviti po navodilih gradbenih in upravnih oblasti ter se morajo; pri tem upoštevati tudi premoženjske razmere davkoplačevalcev. Kjer ni izvoljenih občinskih odborov, sestavijo sezname pristojne gradbene oblasti. V seznamu se mora za vsakega davkoplačevalca navesti, ali bo delal osebno in z oilodjem, ali pa mora dati na razpolagt) 'za delo tudi vozila, vole, konje ali avtomobil ali slično. Po premoženjskih razmerah
se določi, koliko tla vsaka družina članov, voz ali vprege za kuluk na razpolago. Dijaki, vojaki, državni uradniki in oni, ki so delanezmožni ter brez premoženja, se ne vpišejo v sezname.
Vsak državljan je upravičen, tla se odkupi od osebnega dela z denarjem, ali pa tla postavi delazmož-nega namestnika. Osebe v .starosti pod 18. leti in nad 50. leti se ne morejo osebno pritegniti k izvrševanju kuluka, V slučajih, kjer se osebno delo nadomesti z denarnim plačilom ali pa z namestnikom, se pri vsakem davkoplačevalcu navede na podlagi neposrednih davkov, s kolikimi osebami more nadomestiti svojo osnovno dnevno mezdo oziroma koliko osnovni dnevnih mezd mora plačati za namestnika kot plačilo. Pristojbina za namestnika znaša 20 dinarjev na dan. Pristojbina za voz z voli ali konji znaša 50 dinarjev, za avtomobil 100 dinarjev. Davkoplačevalci, ki plačujejo direktne davke v višini od 100 do 300 dinarjev, imajo dolžnost dvojnega dela, ali pa morajo postaviti dvojne namestnike oziroma plačati dvojno dnevnico. Pri direktnih davkih od 300 do 500 dinarjev se obveznost potroji, pri davkih od 500 do 1000 dinarjev početveri, pri daVkih od 1000 do 10.000 dinarjev podeseteri, pri davkih od 10.000 do 50.000 dinarjev poviša dvajsetkrat-no, od 50.000 do 1000.000 dinarjev pa tridesetkrat,no. Vsem ostalim, ki plačujejo nad 100.000 dinarjev direktnih davkov, se obveznost poveča petdesetkratno.
Seznami dolaobveznih se morajo izdelati v treh izvodih, ki jih mora overoviti občinski odbor, kjer ga pa ni, pristojna upravna oblast. Po en izvod dobi občinski odbor, gradbena oblast in upravna oblast (policijska oblast). Ako gradbena oblast ne dobi teh seznamov pravočasno od občine, zahteva čimprejšnjo dostavo potom upravne oblasti, ki ji je poverjeno nadzorstvo, ter obvesti o tem istočasno ministrstvo za javna dela. Seznami morajo imeti nastopno predele: 1. tekočo številko, 2. priimek in krstno ime del obveznega, 3. poklic, 4. bivališče, 5. koliko plača direktnih davkov, 6. način udeležbe pri popravi cest. 7. za koliko temeljnih dnevnih mezd je obvezen, 8. koliko temeljnih dnevnih mezd mora plačati na leto, 9. ali bo delal osebno ali 7)ostavil namestnika, 10. letni znesek za namestnika, 11. pripomba.
Denarni znesek za odplačilo osebnega dela se plača pristojni
davčni oblasti istočasno z državnimi davki. Davkoplačevalec, ki se hoče odkupiti od osebnega dela, mora položiti določeno vsoto pred pričetkom dela pri občinskem odboru, za kar prejme pobotnico. Občina napravi zapisnik oseb, ki najdalje 30 dni po vpoklicu k delu ne polože denarja ter iztirjajo določeno vsoto davčne oblasti eksekutivnim potom. Določeni znesek se mora plačati tekom 30 dni po objavi seznama. Vsi, ki dolžne vsote ne morejo ali nočejo plačati, se iz roče v nadaljnje postopanje policijski oblasti.
Odkupnina, ki jo poberejo občinske oblasti, se mora izročiti okrajnim davčnim uradom.
Pravilnik obsega tudi določila, kako imajo gradbene oblasti in njihovi nadzorstveni organi izvajati popravljanje cest.
V,se pritožbe proti prestopkom gradbenih organov se pošiljajo ministrstvu za javna dela, proti organom policijskih oblasti pa notranjemu ministrstvu.
Kakor je videti, prinaša zakon o prisilnem delu za popravljanje cest pravzaprav nov davek, ki se mu je mogoče odkupiti z osebnim delom. Oni, ki se ne bo mogel odkupiti, bo moral delati ter bo s svojim osebnim delom veliko več prispeval, kakor pa tisti, ki se bo mogel odkupiti. Zakaj jasno je, da bo vsakdo raje plačal 20 dinarjev na dan, kakor pa šel osebno delati, odkupnine za voz z živino pa 50 dinarjev ali za avtomobil 100 Din, ker za ta denar ne bo dal nobeden živine ali voz na razpolago. Kdor pa ne bo imel denarja, kar se bo lahko zgodilo v številnih slučajih, bo moral odslužiti svoje dneve kuluka s polnim delom, torej bo ravno naj-ubožnejfši najbolj udarjen. Bogataš l)o lahko plačal za vrednost, dela sorazmerno majhno vsoto ter si bo služil denar raje drugod, revež pa, ki itak že nima velikih dohodkov, pa bo opravljal kuluk zastonj, drugod mu bo pa zaslužek odletel.
Edina dobrota je, da se bo prisilno delo za popravljanje cest uvedlo samo tam, kjer bodo to predlagale samoupravne ali pa tudi politične oblasti, to se pravi, da bo pričel kuluk do veljave le tam, kjer se ne bo moglo na primernejši način izvesti popravljanje cest.
Mi smo navedli nekaj podrobnosti iz pravilnika o prisilnem delu za popravljanje cest, da spoznajo naši čitatelji, kakšne dobrote nam prinašajo naši poslanci domov, ko zatrjujejo in vpijejo, kako ise pote in delajo za kpristi 'ljudstva.
GOSPODARSTVO.
UMETNA GNOJILA.
XIX.
Gnojenje vinogradov.
Kakor vse druge rastline, tako dobiva tudi trta potrebne en o vi Iz zemlje, s trgatvijo odvzamemo zemlji te snovi in čc hočemo, da ib o trta zopet rodila, ji moramo gnojiti. Pri srednji letini (50 M vina na 1 ha) odvzamemo zemlji z grozdjem 9.5 kg fosforove kisline, 39 kg kalija in 20 kg dušika; z rezjem, listjem itd. pa odvzamemo 17 kg fosforove kisline, 52.6 kg kalija in 97.2 kg dušika. Skupno torej: 26.5 kg fosforove kisline, 91.5 kg kalija in 117.2 kg dušika.
Če hočemo, da nam ho trta prihodnje leto zopet rodila ali celo še več ro-i dila, moramo vrniti zemlji vse navedene snovi. Ne zadoščalo bi torej, da damo zemlji samo fosforovo kislino ali samo dušik; vse navedene snovi moramo vrniti zemlji v pravem sorazmerju.
Najbolj pripraven čas za gnojenje vinogradov sta jesen in zima. Kdor gnoji spomladi s svežim gnojem, bo trti nemara še škodoval, ker lahko ožge v letni suši trtam korenine. Prepozno gnojenje lahko še povzroči, da začnejo trte v poznem poletju poganjati mnogo zapečkov, kar gre na rovaš grozdju!
Navesti, katera gnojila in v kateri množini jih potrebuje vinograd, ni lahka stvar. To je odvisno od svojstva zemlje in od raznih trtnih vrst. Tudi tukaj velja, da mora vsak kmetovalec dobro poznati svojo zemljo in da mora tudi sam poskusiti kaj in kako. Pred vsem pa. natančno opazuj svoj vinograd v dobi od avgusta do oktobra;
Bledo listje, kratki in tanki poganjki, malo grozdja in drobne jagode kažejo v obče na pomanjkanje redilnih snovi. Nasprotno nam kaže temnozeleno listje in lepo grozdje, da je v zemlji dovolj hranilnih snovi. Pomanjkanje dušika povzroča slabo rast, rumeno listje in skromen pridelek. Čc raste trta preb ujno in je le malo grozdja ter ostane listje zeleno do zime, kaže to, da je preveč dušika v zemlji. Pomanjkanje fosfora sc maščuje s kasnim zorenjem in z neokusnim vinom. Preveč fosforove kisline ne škoduje, ker se upira trta lažje boleznim in daje dobra močna vina. Pomanjkanje kalija povzroča slabo rast, pozno zorenje lesa, kislo grozdje, ki je revno na sladkorju. Če je mnogo kalija m fosforove kisline, uspeva trta dobro.
Splošno gnojilo za vinograde, ki je najbolj važno in tudi najbolj razširjeno, je hlevski gnoj. Hlevski gnoj vsebuje vse hranilne snovi, ki jih rabi trta, v pravem razmerju, saj ima 100 kg
gnoja 0.16 do 0.27 kg fosforove kisline, 0.40 do 0.50 kg kalija in 0.34 do 0.50 kg dušika.
Važno pravilo za gnojenje vinogradov pa je, da je bolje gnojiti v krajšem nego v daljšem razdobju. To velja za hlevski gnoj, a tudi za umetna gnojila. Če gnojimo z umetnimi gnojili za več let, tedaj bo imela trta v prvem letu preveč hranilnih snovi na razpolago, v prihodnjih letih pa premalo.
Pri gnojenju s hlevskim gnojem moramo računati letno 200 q na 1 ha. Običajno gnojimo vsaka tri leta v globočini 15 do 20 cm. Lahko zemljo je treba nekoliko globokejše gnojiti nego težko zemljo. Mladim trtam smemo gnojiti v bližini debla, starejšim v primerni oddaljenosti. Na trto bomo rabili sledeče množine:	pri gnojenju v
vsakem drugem letu 4—6 kg, pri gnojenju v vsakem tretjem letu 6—8 kr. pri gnojenju pri vsakem četrtem le i 8—10 kg. Gnojiti več kot za 4 leta. j) odločno odsvetovati!
S kompostom lahko nadomestimo hlevski gnoj, a treba je kompost ; ra-vilno pripraviti. Vse odpadke dev.vs na kup, jih polivaš z gnojnico itd., in ga vsako leto dvakrat premešaš. Tudi tropine lahko porabimo kot gnojilo, a treba jih je popreje pripraviti. Kislino, ki sc nahaja v tropinah, uničimo tako, da razprostrem o tropine po tleh, jih pokrijemo z zemljo in polijemo z gnojnico.
Zelo uspešno deluje v vinogradih zeleno gnojenje, ker ne dobi zemlja samo potrebni dušik, temveč postane tudi bolj rahla, sprsteninasta. Najbolj pripravne so za zeleno gnojenje metni jeasto cvetoče rastline, ki jih vse-jemo v vinograd in jih globoko podikop-1 jemo, prodno se raz c vet e j o. (Na pr. detelja, grah, bob itd.) Če hočemo, da so te rastline čim bolje razvijejo, jim damo ob setvi še kako umetno gnojilo, na pr. superfosfat (200—300 kg na 1 ha) ali kalijevo sol (100—150 kg). Paziti pa moramo, da ne zasenčijo trto in jih je najbol je sejati že jeseni, da jih lahko spomladi čim preje podkopl jemo. Običajno bomo sejali v ta namen grašico ali bob. Na lahki zemlji bomo sejali minemo lupino, seradelo in rdečo deteljo, na težji -zemlji pa belo lupino, konjski bob, grašico, grah itd.
Po naših dolenjskih vinogradih gnojijo tudi z listjem in s »pušlji.« Na 1 m'"1 sc priporoča 10 kg piušljev. Nevarno jo le, da pušlji v zemlji splesnijo, kar bi trti škodovalo, radi tega se ne smejo pregloboko zakopati, a še bolje je, če jih sesekamo in predelamo z mešancem.
Za dušikova gnojila je trta zel-hvaležna. Na 1 ha damo 100—200 ki.
čilskega solitra ali 150 kg amonijeve soli ali 100—200 kg apnenega idušika. Priporoča se tudi gnojenje s čilskim solitrom, ec smo že gnojili s hlevskim gnojem, in sicer: v prvem letu 300—400 kg, v drugem letu 400—600 kg in v tretjem letu 600—800 kg na 1 ha.
Od fosfornatih gnojil prideta v poštev superfosfat (250—300 kg na 1 ha) in Tomasova žlindra (400 kg). Prvo bomo rabili na težjih, dragu na lahkih tleh.
Trta potrebuje mnogo kalija za sladkor. Najbolj priporočljivo kalijevo gnojilo je 40 odst. kalijeva sol, trosimo 200—300 kg na 1 ha.
Bazen tega se priporoča še sledeči način gnojenja (po prof. Mandekieu): V prvem lotu gnojimo s 400—600 kg superfosfata na 1 ha; v drugem letu 200 kg anionijskoga sulfata ali 250 kg apnenega dušika in 250 kg superfosfata ali 350 kg Tomasove žlindre; v tretjem letu 250 kg am oni j,sk ega sulfata ali 300 kg apnenega dušika, 200 .tog superfosfata ali 300 kg Tomasove žlindre in 200 kg 40 odst. kalijeve soli na 1 ha.
Na lahki zemlji sc priporoča v prvem letu 400—600 met. stot. hlevskega gnoja in 200 toig 40 odst. kalijeve soli; v drugem letu 350—400 kg Tomasove žlindre ali 250 kg superfosfata, 250 kg 40 odst. kalijeve soli in 200 kg čilskega solitra ali 250 kg apnenega dušika ali 200 tog amonijeve soli; v tretjem letu 400 kg Tomasove žlindre ali 300 tog superfosfata in 250—300 kg čilskega solitra ali 300 kg apnenega dušika ali 250 kg amonijeve soli.	(Konec.)
*
g Obtok bankovcev. Obtok bankovcev Narodne banke sc je nahajal v prošlem mesecu v konstantnem padanju, medtem ko se metalna podlaga . vedno bolj utrjuje. Po bančnem Mtaizu z dne 22. p. m. se je kroženje novčanic od 15. do 22. p. m. zmanjašolo za Din 48,650.500 na Din 5.549,912.200, medtem ko se je metalna podlaga povečala za Din 1,929.217.08 na Din 362,752.646.76. Višina dovoljenih posojil znaša Din 1.361,901.382.23 ali za Din 11, 425.514.70 manj nego v zadnjem izkazu. Vse to bi bili vzroki za poboljšanje našega dinarja, čegar padec je sedaj v pričakovanju žetve, uprav nerazumljiv.
g Ustanovni občni zbor ljubljanske borze. Dne 6 t m. sc je vršil v Filharmoniji ustanovni občni zbor ljubljanske borze za blago in vrednote.
g Vrednost denarja. 100 dinarjev velja v Ouirihu 5 frankov 90 centov. V ^ngrebu velja 1 ddlar 90.25 do 90.75 dinarjev, 1000 avstr, kron 1.305 do 1.31 dinarjev, 1 češkoslovaška krona 2.68 do 2-69 dinarjev, 1 lira 3,98 do 3.99 dinarjev.
Svetovna agrarna produkcija.
Mednarodni zavod za poljedelstvo v Kirnu je izdal ravnokar statistiko o svetovni agrarni produkciji 1. 1922. Po statističnih podatkih je bila svetovna produkcija sledeča:
Povprečna produkcija pšenice za dobo 1916.—1920. i. je znašala
745.169.000	kvintalov, a v letih 1922. —1923. kvintalov 883,068.000. Iz teh podatkov se jasno razvidi, kako je narastla produkcija po vojni. Ta množina velja za sledeče države, ki so poslale omenjenemu zavodu statistiko: Nemčija. Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska, Španija, S.H.S., Finska, Francija, Velika Britanija, Grčija, Mažarska, Italija, Litva, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugal, Romunija, Švica. Švedska, Cehoslo-vaška, Kanada, Združene države, Cipar, Britanska Indija, Japan, Algir, Egipt, Francoski Maroko, Tunis, Ar-gentinija, Chile, Uruguay Avstralija.
Izmed evropskih držav manjka torej Rusija, ki jc dala v predvojni dobi ve<3 pšenice nego vsa ostala Evropa, saj so bile ruske žitne shrambe zaloga za vse ostale dežele; danes pa ne vemo, koliko znaša produkcija najbolj rodovitne evropske države! Pred vojno je znašala produkcija povprečno 215 milijonov kvintalov. Dalje manjkajo tudi še podatki iz Male Azije, Srednje Afrike in Meksike, ki so dajale vse izdatno množino žita.
Vsled popolnoma različnih klimatskih razmer, traja žetev vse leto, in sicer: v januarju žanjeta Chile in Nova Zelandija; v februarju Abesini-ja; v marcu Indija; v aprilu Meksiko in Egipt; v maju Mala Azija, Japonska, Kitajska in Afrika; v juniju Združene države, kontinent in polotoki Sredozemskega morja; v juliju Francija. Nemčija, S.H.S., Mažarska in Rusija; v avgustu Kanada, Velika Britanija, Nizozemska in Belgija; v septembru Švedska in Norveška: v oktobru Rusija in Sibirija; v novembru Afrika; v decembru Argentinija in Avstralija.
Produkcija rži je znašala 204 milijonov kvintalov, a povprečna svetovna produkcija znaša 400 mil. kvint. Sama Rusija je prodala pred vojno 200 mil. kvint. Iz današnje Rusije nimamo nobenih podatkov.
Ječmen uspeva v vsakem podnebju od najtoplejšega do najbolj mrzlega, od Norveške do Indije. V letih 1922.—1923. je znašal pridelek
109.781.000	kvintalov. Izvzeta je zopet Rusija, ki je dala v predvojni dobi
približno 106,000.000 kvint, in Turška s 30,000.000. Italija proizvaja nekaj nad 2,000.000, in sicer predvsem v Apuliji in na otokih.
Oves se seje v severnih krajih in je vsakdanja hrana siromašnih slojev Rusije in Norveške, običajno se rabi za krmo. Zadnji pridelek je znašal
435.561.000,	a svetovni pridelek znaša običajno 600 do 650 milijonov kvintalov.
Koruza se seje med 50. stopinjo severne in 40. stopinjo južne širine in zahteva srednjo temperaturo in poletno vlago. Prinesli so jo Španjolci iz Srednje Amerike, sejali so jo potem najprej v Španiji in Italiji, a no-zneje se je razširila vse dalje na vzhod. Zrnje služi za krmo, a zmleto zrnje za človeško hrano, zlasti pa v severni Italiji in Romuniji ter v nekaterih pokrajinah Amerike in Afrike. Svetovni pridelek znaša približno 1.000 milijonov kvintalov. od te množine odpade samo na Združene države 700,000.000. Po poročilih, ki jih je dobil mednarodni zavod, bo znašal letošnji pridelek približno
830.000.	000 napram 883,000,000 lanskega leta.
Že prastara rastlina je riž, ki se goji v deževnih krajih vročega zemeljskega pasu in ob obrežju velikih rek. Riž lahko imenujemo žito rumene človeške rase. Po najnovejših podatkih znaša proizvod v letu 1922. —4923. 804,173.000 kvintalov, prišteti pa je treba še 1.200 milijonov, katere proizvaja Kitajska. Na drugem mestu stoji Indija s 450 mil., potem Japonska s 100 mil. V Evropi uspeva riž na Bulgarskem, v Šnaniii in Italiji.
Italija pridela največ riža v Pije-montu in v Lombardiji (4,000.000 kvintalov). V Toskani, Siciliji, Kam-paniji in v Abrucih pa pridela približno 1 milijon.
Krompir je prišel iz Amerike (Chile in Peru) tekom 16. stoletja v Evropo, a danes ga največ pridelajo v Nemčiji. Zadnja statistika izkazuje 1.424,602.000 kvintalov. Krompir jc glavna hrana vse srednje Evrope in je tudi važna industrijska rastlina, ker ga potrebujemo za izdelovanje škroba in alkohola.
Važna rastlina, ki jo vsakdo pozna in katero potrebuje ves svet. je sladkorna repa, iz katere ^ delamo sladkor. Prinesena je bila v XIX. stoletju. Ni države na svetu, kjer je ne poznajo in kjer bi je ne gojili. Leta 1922. je znašal pridelek 339,681.000 kvintalov. kar je le malo več od pridelka 1. 1921. V letih 1916.—1920. so pridelali letno povprečno 278 milijonov kvitalov.
Tobak uspeva povsod, a potrebuje dobro in globoko zemljo. L. 1922.
je znašal pridelek 7,572.000 kvinta-lov. Manjkajo pa še podatki iz raznih držav, skupni pridelek se ceni na 9 milijonov. Naprani druoim rastlinam je to sicer skromen pridelek, a vendar prinaša raznim državam prav lepe dohodke, tako n. pr. znaša čisti dobiček italijanske tobačne monopolske uprave letno 2 milijardi lir.
Izmed alkoholnih pijač stoji na prvem mestu vino, katero prideluje vsa Evropa. Emigranti iz starega kontinenta so nesli vinsko trto v razne kraje Afrike, Azije in Severne ter južne Amerike. V 1. 1922. je znašal svetovni pridelek 149,341.000 hektolitrov, v letih 1916.—1922. pa je znašal povprečni pridelek 122,000.000.
(Po „Jugesl. Lloydu“,)
Tržne cene.
Žito. V Zagrebli so bile 6. t. m. za žito 7. vojvodinske postaje nastopne vene: pšenica (78—79 kg) 350—360, tur-ščica žolta 280—290, ječmen za pivovarne 300—305, .za. krmo 275—290, oves 290 do 300, moka »0« 585—610, »2« 560—580, »4« 535—360, za krmo 180—200, otrobi drobni 140—150.
Živina. V Zagrebu so bile pretekli teden nastopne cene za kg žive teže: voli I. 13.75—14.50, II. 10.50—12.50, III. in bosanska živina 9—11.25, teleta L 19 do 19.50, krave I. 13—14.50, II. 10—12.50, svinje I. 24—24.50, II. 21—23.
Prešiči. Na svinjskem semnju dne 3. t. m. «o bile v Mariboru tele cene v kronski veljavi: 5 do6 tednov stari 1000 do 1100, 7 do 9 tednov 1400 do 2000, 3 dö 4 mesece 2400 do 3200, 5 do 7 mesecev 4600 do 5300, 8 do 10 mesecev 5600 do 5800, 1 leto 7000 do 8000. 1 kg žive teže 80 do 100, 1 kg mrtve teže 100 do 120. Prihodnji živinski semenj v Mariboru se vrši dne 15. avgusta.
Krma, V Zagrebu velja met, stot sena 85 do 100, detelje 100 do 112.50, slame 60 do 65 dinarjev.
RAZNE.
r Za pasje dni. V londonskih listih čitamo sledečo nenavadno zgodbo iz življenja živali. Neka dama jc prepustila svojega starega psa foksteri-jerja, ki jc žc popolnoma onemogel, enostavno na ulici svoji usodi. Pes, ki je najprej ves dan letal pred svojini nekdanjim domom, sc je zvečer pritihotapil v tretje nadstropje in potem skočil skozi okno na ulico. Ostal je na mestu mrtev. Tako ima tudi veliko mesto London v pasjih dneh svojo senzacijo s pasjim samomorom.
r 8000 oseb aretiranih radi pijano-nosti. Prepoved vživanja alkohola je doživela v Ameriki velik neuspeh, kar najbolje dokazuje statistika prestopkov radi pijanosti v Washingtonu. V preteklem letu so aretirali radi pijanosti 8000 oseb, to je veliko več kakor v času, ko je bila dovoljena prodaja alkohola. Listi poročajo, da pijejo ljudje vsled pomanjkanja dobrih pijač vsako cuckovino, do katere pridejo po prepovedanem potu, vsled česar se hitro upi jan jajo in povzročajo izgrede.
r Kako se izravnavajo izobličeni nosovi. Pred zdravniškim društvom v Londonu je nedavno neki zdravnik obrazložil način, po katerem se morejo olepšati ljudje neprijetne in nos hupa-patičue 'zunanjosti obraza. Po njegovih navodilih je stvar zelo enostavno, treba je imeti samo nekoliko potrpljenja, pa se še tako izobličen, kvadratast, zafrknjen ali grbast nos izravna, kakor kdo želi. Ta zdravnik je namreč mnenja, da more biti še tako lepo lice pokvarjeno z nepravilnim nosom, zato predlaga vsem, ki jim nosovi niso po volji, naj izpremene njihovo obliko. Priprava v ta namen je zelo enostavna. Med zobe se vtakne košček deščice, od katere vodi do konice nosa zlata, srebrna ali pa tudi navadna vrvica, ki se pritrdi na koncu nosa tako, da se nos več ali manj uravna ipo okusu njegovega nesrečnega lastnika. V notranjost nosnic se vtaknejo primerni kalupi, na .katere se nosne mišice prilagode. Deset dni po namestitvi tega aparata, odstrani zdravnik celo pripravo. Uspehi so presenetljivi. Neadravniki trdijo, da bi bil tak aparat primeren tudi za popravo izkrivljenih ali preširokih ust, ki so izgubile svojo naravno obliko vsled prevelike klepetavosti. Z »dileo« v zobeh se namreč odpočijejo in ublaže preveč nategovane ustne mišice ter dobe usta zopet prikupno obliko. Vsekakor je stvar prevdarka vredna za vse, ki trpe na navedenih hibah.
r 47 stopinj telesne temperature. V neki londonski ibolnišnici so doživeli nenavaden medicinski slučaj. Inspekcijski zdravnik londonske rešilne družbe je bil nenadoma poklican k bolniku, ki se je zgrudil ua cesti. Nesrečnež, ki je ibil srednje starosti, je umrl kmalu nato, ko so ga prinesli v bolnico, na solnčarici. Zdravnik je ugotovil, ko se je pečal z nezavestnim bolnikom, da ima 43.3 stopinj mrzlice. Po smrti pa jc temperatura narastla na 47.0 stopinj ter je ostala dalje časa na tej višini. Kakor poroča »Corriere deli a Sera«, doslej še niso doživeli podobnega slučaja.
r Tekma dveh oceanskih velikanov. List »Matin« poroča iiz New York a, da pripravlja skupina ameriških bro-
dolastnikov tekmovalno vožnjo med velikim ameriškim potniškim parnikom »Leviathanom« (bivša nemška ladja »Vaterland«) ter angleškim parnikom »Majeistic«, ki je največji angleški potniški parnik, da se končno reši sporno vprašanje o brzini ameriških in angleških ladij. Parnika bosta istočasno odplula iz Sandy Hooka pri New Yorku ter tekmovala, kdo bo prej prišel v luko angleške obale, ki pa jo je treba šele določiti.
r Deset milijonov vojnih pohabljencev. Predhodno poročilo, ki ga je predložil zbranim strokovnjakom mednarodni delovni urad v Ženevi, ki se ima baviti z nameščanjem vojnih pohabljencev, vsebuje sledeče podatke o vojnih pohabljencih s pravico do penzije v različnih deželah: Nemčija
1.537.000,	Avstrija 164.000, Zedinjene države 157.000, Francija 1,500.000, Velika Britanija 117.000, Italija 800.000, Poljska 320.000, Romunska 100.000, Jugoslavija 164.000, Rusija 775.000, Čehoslova-ška 236.000, Belgija 250.000, Kanada
45.000,	Finska 10.000, Nova Zelandija
20.000,	Skupno število vojnih pohabljencev znaša torej 7,124.000. V tem seznamu pa ni še uradnih podatkov o številu vojnih žrtev v Turčiji, Bolgarski, baltiških državah, v Portugalski, Madžarski in Japonski. Računati se more torej, da iznaša število vojnih prebivalcev kakih 10 milijonov. Če računamo še miljene padlih, vsled vojnih muk umrlih in bedo drugih milijonov, ki so vsled vojne izgubili svoje hranitelje, potem miljarde in mil jarde škode na materialnem imetju, opustošenja naprav kulturnega snovanja, in slednjič še dejstvo, da grozi stalno iz zapuščine vojne nevarnost za mir in nevarnost novih vojn: potem nam je šele z vso grozoto pred očrni, kako strašen zločin so zagrešili tisti, ki so s svojim nacionalističnim besnilom in imperialistično požrešnostjo izzvali svetovno klanje!
r 10.000 žepnih tatov v Berlinu. Še
nikdar ni bilo število žepnih tatov v Berlinu tako veliko kakor v sedanjem času. Kolikor je mogla dognati policija, ni v Berlinu nič manj kakor 10.001) žepnih tatov. Večinoma so židovskega pokolenja, ker prihajajo iz Galicije, Varšave, Dunaja in Budimpešte. Četudi je policija spravila že precejšnje število teh zločincev pod ključ, se ji vendar javljajo vsak dan mnogoštevilni slučaji žepnih tatov. Nedavno so prijeli enega teh žepnih speci,alistov, ki je imel eno roko hromo, pa je vendar kradel obiskovalcem konjske dirke iz žepa razne vrednosti.
Poravnajte naročnino!
LISTEK.
M. Hartman:
Gozdna vojna.
(Dalje.)
'Sprevod Dušničanov se je nekoliko zakasnil. Čredo, ki so jo gonili pred seboj, je bilo težko držati skupaj. Živina je bila splašena vsled lirupa bojevnikov in vriskanja gonjačev, radi česar se je večkrat razkropila v gozdu in so jo le z težavo zopet zbrali. Posamezni Obeovanci, ki so se upali zasledovati zmagovalce in oddali tupatam kak strel, so izzivali k zasledovanju in četa se je večkrat razšla kljub besni jezi Petra B uresa, ki je prepovedal brigati se za posamezne napadalce. Šele s solnenim vzhodom je prišel zmagoslavni sprevod z bogatim plenom nazaj v Dušnik.
Tu se je pričelo sedaj veselo življenje.
Ženske in otroci so prišle iz hiš. Ljudje so mnogo govorili, smejali se in peli. Krave, ki so bile dobro rejene kakor vsa graščinska živina, (zakaj pristava je bila graščinska last), so vzbujale občudovanje in ljudje so jih ocenjevali po njihovi vrednosti. Peter Bureš je pričel razdeljevati plen. Najubožnejši med Dušnivani in njihovi zavezniki so dobili prvi in najboljši del. Bike so okrasili z venci in jih vodili po vasi. Mali dečki so splezali na njihove hrbte, jahali na njih, prepevali ter klicali na čast Petru Burešu. Biki so postali občinska last ter so jih spravili v velik hlev, kjer so bili izpostavljeni občudovanju mladine. Od vseh strani so prinašali dišeče seno in ga jim pokladali, živina pa se je kmalu počutila domačo pri novih gostoljubnih gospodarjih. Povsod je vladalo veliko veselje, povsod so slavili Petra Bureša, vsi so hvalili njegov pogum, prevdarnost in odločnost. Bojazen, ki so jo prej imeli pred divjim lovcem, poganom in ciganom, je popolnoma izginila. Upali so, da bodo postali z njegovo bo močjo bogati, pričeli so si šepe-hiti na ušesa, da bi bil sposoben Osvoboditi jili izpod jarma graščakov in gosposke, odpraviti davke ipr napraviti iz kmetov svobodne 'judi. Skušali so zaradi tega najtoč-Uejše izpolnjevati njegova povelja, zakaj vsako njegovo dejanje je vodilo bližje k cilju, ki so si ga začeli Postavljati napol nezavestno.
. .,Kaj gozd!“ so govorili, „kaj nam Je končno tudi na gozdu, naj ga napade črv in smo nazadnje vendarle
berači. Sedaj gre za več. Prosti moramo postati tlake in davkov, graščaki in gosposka nas ne smejo več izžemati do krvi, zakladi, ki leže v gradovih in samostanih, ki so naš po-srebrni znoj, naša pozlačena kri, morajo zopet priti v naše roke, zakaj po božjem in naravnem pravu pripadajo nam!“ — Smehljali so se ob spominu na strah, ki so ga imeli pred imenom Petra Bureša.. „Kaj je naredil?“ so se spraševali. „Streljal je gozdno divjačino, ki je prosta ter last vsakogar in ki uničuje setev kmetov. Kdo pravi, da ima do nje samo graščak pravico? Ali je Gospod Bog morebiti pritisnil jelenu pod rep grb našega milostljivega gospoda graščaka? Ali ne ubija krogla iz kmečke puške ravnotako dobro kakor iz puške graščinskega gozdarja?“
Tako so se repenčili kmetje.
Res je, da bi le počasi ali pa sploh ne prišli do teh misli, ako bi stari kovač ne izustil dostikrat ravno v pravem času besedico', ki jim je pokazala pot, po kateri naj hodijo njihove misli. Četudi so se še obotavljali in spodtikali na tej poti, četudi so jim bila še nejasna in nezavestna nova čustva, vendar pa so bili vsi edini v tem, da je treba poslušati Petra Bureša in mu slediti skozi drn in strn.
Zato so zelo pozorno poslušali, ko se je nekoliko poleglo prvo veselje in je šel dolgi Tomaž skozi vas v spremstvu bobnarja, ustavil se na vsakih sto korakov ter bral s kosa papirja glasno naslednje:
„V imenu Petra Bureša, divjega lovca in voditelja Dušničanov in njihovih ljubih prijateljev ter zaveznikov. Možje Dušničani! Prijatelji in zavezniki tlačenih in oropanih dušni-ških mož! V naši sredi je izdajalec. Naš včerajšnji načrt za napad na Ob-čovo je bil izdan. Zavratnost in previdnostne odredbe naših sovražnikov so to jasno pokazale.
Zato se vam s tem naznanja, da je izdajalec v naši sredi obsojen na smrt. Vsakdo naj poizveduje po izdajalcu, njegovem domu in njegovih bratih, da se more izvršiti nad njim sodba s pomočjo vrvi na najbližjem drevesu. — Da pa bo imel v bodoče vsak škodoželjneš in sovražnik strah pred takim dejanjem in da sc onemogoči vsaka izdaja, razglašam od današnjega dne veljavne naslednje vojne določbe:
1.	Vsakdo, Iki izda sovražniku načrte in priprave, bodisi v kateremkoli namenu, bo brez vsake milosti obešen.
2.	Vsakdo, ki odide brez povelja ali dovoljenja k sovražniku ali pa občuje s kom iz vrst naših sovražnikov ustno ali pismeno, bo obešen.
3.	Vsakdo iz vrst naših sovražnikov, ki ga zalotimo tostran gozda z orožjem ali brez njega, bo z ozirom na okoliščine ustreljen ali pa obešen.
4.	Samo jaz kot poveljnik imam pravico pomiloščevati.“
Nato so papir pribili na lipo sredi vasi. Kmetje so stali nred proglasom ter si pustili vsebino še nekaj-kratov prebrati, dokler se jim ušesa niso nrivadile besedice „obešen“, ki jih je spočetka precej prestrašila. Dolgi Tomaž pa je moral oditi s prepisom tega proglasa brez orožja v Občovo, da ga je sporočil Občovan-cem, kakor je hotel Peter Bureš, da bi se znali temu primerno ravnati.
Medtem ko je vladalo v Dušnikn veliko razburjenje, je bilo v Občovu vse tiho. Ogrski Miha je na pristavi tako dobro stražil, da se nihče v vasi ni upal ganiti. Iz strelskih lin so letele krogle v najbolj oddaljene kote, tako da so posamezni vaščani mogli samo izven vasi skozi vrtove in zadnja vrata priti drug k drugemu. Zavarovan od hiše je sedel na vrtu ob dolgi mizi stari Mika in pisal. Njemu nasproti so sedeli kmetje, ki so gledali z začudenjem, s kako lahkoto in spretnostjo je sukal svoje pero preko papirja in kako je delal lične začetne črke, ki jih je znal opremiti z raznimi zavoji in okraski.
Končno je bil gotov, zamašil steklenico s tinto, položil nanjo pero ter snel počasi očala z nosa. „To bi bilo torej narejeno,“ je dejal in pogledal zadovoljno na popisana papir.“ Vse vasi v okolici so povabljene s primernimi in odločnimi besedami, naj nam priskočilo na pomoč, da napravimo zopet red v naši pokrajini. S tem pa še ni vse narejeno. Mi nismo zato tu, da bi se pre-tepavali z roparskimi tolpami in lovskimi tatovi in tudi nam ne pristoja kot dobrim podanikom, da si sami iščemo z orožjem pravice. Zaprositi moramo za pomoč vlado in zato sem sklenil, proti čemur gotovo ne boste oporekali, da pošljem v Prago izčrpno poročilo o stanju stvari in da naznanim visoki deželni vladi, da se bojujejo proti nam z bavarskim orožjem, da sploh ne gre za gozd, temveč da je cela zadeva veleizdaja in povzročena iz inozemstva, z namenom, izzvati nerede v deželi in za hrbtom cesarske vojske. Prepričan sem, da bomo kmalu dobili pomoč od naše najmilostljivejše cesarice in da se bomo mogli veseliti njene posebne milosti.“
Kmetje so molčali in nekateri so kimali z glavo. Kmečki advokat je zopet prijel za pero ter si pripravil
veliko polo papirja, da bi pričel pisati ovadbo.
Tedaj pa je skočil pokonci nenadoma s svojega sedeža pod drevesi njegov sin Zdenko, edini, ki mu je še ostal, potem ko je padel starejši v prvem boju pri lisičjih jamah. Prihitel je k mizi in zaklical skoro z jeznim glasom očetu: „Ne te^a nočem! To se ne sme zgoditi! To je grdo!“
„Kaj ti je?“ je vprašal oče začuden nad razburjenjem mladeniča, ki je bil navadno tih in miren. „Kaj ti je? Kaj imaš proti?“
Zdenko, ki po svojem očetu ni podedoval govorniškega daru in ki ni razumel kakor oče, izražati svojih misli v lepih in dolgoveznih besedah, je odgovoril v pretrganih stavkih in mahal pri tem živahno z rokami: „Ne,“ je zaklical, „tako ne gre. Mi smo kmetje. Mi smo kmetje na obeh straneh, navadni ljudje, in svojo zadevo moramo urediti sami med seboj. Da bi pisali v Prago na oblasti, kaj se tu godi, mi ne ugaja. Ne, pri Bogu, to mi ne ugaja, tega nočem. Ko je lansko poletje, lehotski Miha ovadil občovanskega Žida, da trži s soljo, so dejali vsi ljudje, da je to grdo, in je bil vendar Žid. Gosposka in graščaki so sovražniki nas vseh, nočem, da bi ovadili Dušniča-ne, zakaj oni so navadni 'ljudje kakor mi, in oni tam so naši in njihovi sovražniki.“
„Nekaj je na tem,“ je dejal Cerkvenik z boječim glasom, „ni dobro, če ščuje kmet proti kmetu in celo gosposko.“
„In oni so sovražniki nas vseli — to je res!“ so mrmrali drugi kmetje.
„To je vendar nekaj drugega kakor pa je bilo s soljo in Židom,“ je dejal župan, ki se je branil, ko je videl, da je osamljen s svojim mnenjem. „To je naša prava gosposka, Bavarci pa so naši sovražniki in Peter Bureš drži z Bavarci.“
„Bavarci ali cesarica,“ je vzkliknil Zdenko, „to mi je vseeno, o tein ne razumem ničesar. Vem le da se hočem pretepati z Dušničani, dokler bo šlo, ako pa pokličete semkaj vojake, vam prisegam oče, da bom pozabil na to, da so mi Dušničani ustrelili brata, šel bom k njim in bom streljal na vaše cesarske vojake.“
„Zdenko ima prav,“ je zamrmral star kmet. „Zdenko je pošten dečko,“ je pristavil Cerkvenik. — „Mi ne bomo mnogo pridobili, ako bi vmešali še gosposko v našo stvar,“ je dejal tretji. — „In mi raje odnehamo,“ so zaklicali večina izmed njih s pov-darkom. Stari Mika je v skrbeh pogledal sina, zakaj dobro je vedel, da izvrši, kar enkrat odločno izjavi. Spomnil se je, da je njegov zadnji
sin in dedič, omehčal se je, potisnil papir na stran in dejal: „No, pa naj bo po vašem!“
Hotel je še nekaj pristaviti, da bi popravil slabi vtis, ki ga je napravit njegov predlog in da bi pomiril sina, ki je gledal temno in mrmral jezno predse, toda v začetku govora je bil prekinjen.
Dolgi Tomaž, ki je stal v hiši in poslušal ves pogovor, je stopil nenadoma naprej, mogoče nalašč v zlobnem namenu, da bi prekinil staremu Miki besede v svojo obrambo. Pri pogledu nanj so skočili kmetje pokonci, zakaj mislili so, da so napadeni, Zdenko Mika pa je pograbil za puško, ki je ležala v travi. Dolgin se je delal, kakor bi tega ne opazil in kakor bi ničesar ne slišal ter je ravnokar šele prišel v hišo. Stopil je mirno in hladno k županu in dejal: „Lep pozdrav od mojega gospodarja in mojstra Petra Bureša. Tu vam pošilja svoj proglas, da se boste znali po njem ravnati.“
„Ali nam hoče dajati že postave?“ je vprašal zasmehljivo vprašaje župan.
„Ne govori se o postavah,“ je odgovoril Tomaž, „temveč samo o tem, da vas posvari in da veste, kako se imate ravnati. To je lepo in pošteno, in ako boste vi kaj podobnega določili, bi bilo prav, da nam tudi vi sporočite.“
„Lovski tat me hoče učiti, kaj je prav!“ je mrmral kmečki advokat, ko je čital proglas Petra Bureša.
Tomaž se ni zmenil za zasmehovanje. „Z Bogom!“ je zaklical in odšel, kakor je prišel skozi hišo, preko vasi, kjer je bilo vse tiho in zapuščeno'. Oglasil se je še na pristavi pri Ogrskem Mihi, kjer se je prepričal, da se posadki dobro godi. Na dvorišču so ležali okoli velikega ognja, pekli na njem perutnino, gosi, kokoši in purane. Tomaž se je posluži! ugodne prilike, založil se dobro s pečenko ter se vrnil s številnimi pozdravi in nekaj pečenimi kokošmi v žepu pozno zvečer -moti Dušniku.
Kmečki advokat, ki je propadel s svojim predlogom, da naj se po-
kličejo na pomoč cesarski vojaki, je sklenil, da še isti večer izvede potrebno-, da odstrani neljube goste s pristave, naj velja, kar hoče. Misel, da bi jih izo-nal z oboroženo silo, je opustil, tudi bi boj priklical ostale Dušničane in teklo bi mnogo krvi. Sklenil je torej, da jih izvabi iz njihove trdnjave in naj se to zgodi tudi na najgrozovitejši način. Kje pa dobiti človeka, ki bi to namero izvedel, potem ko je Peter Bureš razglasil svoje stroge odredbe? S tem se je stari Mika bavil ves ostali čas — znal si je pa tudi tu pomagati.
Izdaja konzorcij »Ljudskega tednika*. — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.
ummmmsammmmmm
Kupijo se
brzojavni drogi, bukov in hrastov
les z navedbo cene in mere. Ponudbe na upravo lista.
MBMEIMBBHIIBH
Kupim
vsako množino tramov in vseh vrst rezanega in okroglega lesa. — Ponudbe z »noto«, obveznimi cenami in dobavnim časom pod »Prodam« na upravo »Ljudskega tednika«.
Žaga
s polno jarmenikom ali z reč venečijankanii se
vzame v najem ali kupi.
Ponudbe na upravo lista pod
«BODOČNOST«.
a a
s
a
i
a
5 »
n
a
a a
M
a
^■■■■■■a*eaaiaaBa»aaaeeeeeeeaHaeeeiaeeeaaae#ea»aiaaeieiieBaeiaaaB«a#aa*e«aaaeaeeanee»i
EKSPORT
IMPORT
„JUGOEKSIM“
trgovska družba
Vekoslav Pelc in drugovi v Ljubljani, Vegova ulica 8
Trgovina s špecerijskim, kolonijalnim, materijalnim blagomj deželnimi in poljskimi pridelki ter izdelki, mlevskimi izdelki* lesom in lesnimi izdelki ter manufakturo na debelo.