SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VI. No. 26o "EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 ^Prejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta 5 arg. 3.—; celo loto $ B.—; Inozemstvo Dolar 2.— ¡List izhaja ob sobotah Štirikrat mesečno o a O w TARIFA REDUCIDA u O) M H P3 P3 O FRANQUEO PAGADO < U Concesión 1561 ZOPETNA NAPETOST NA DALJNEM VZHODU Iz poročil došlih iz poučenih krogov stoječih v zvezi z vodilnimi osebnostmi Družbe narodov v Ženevi, kateri opazujejo razvoj dogodkov na mejah Rusije in Mančurije, opravičeno se boje skorajšnjega oboroženega spopada med Rusijo in Japonsko. V potrdilo bojazni navajajo polno razlogov, kateri bi upli-vali, da se tam pripravlja za najbližjo bodočnost, vojska. Posebno internacijolnalni položaj obeh s; nasprotujočih držav bi igral glavno vlogo. Rusija se je v zadnjem času precej ojačila z različnimi pakti s svojimi evropskimi mejaši in Francijo, tako, da bi bil skoraj nemogoč kak korak fašistične Nemčije, tembolj ker je današnji notranji položaj te države zelo nejasen, tako, da ni skoraj za računati, da bi mogla Nemčija, kakor bi to gotovo zelela, v morebitni rusko-japonski vojni, napasti Rusijo. Z druge strani pa, bi Japonska ne mogla čakati, da bi se zunanji politični položaj Rusije še bolj utrdil, iz ene strani r sklenitvijo tako-zvanega "Vzhodnega Locarno", pakt, ki bi zajel vse velike in male vzhodne države, ki bi si medsebojno garantirale sedanje meje, iz druge pa. ako bi vstopila tudi Rusija v Družbo narodov, bi takorekoč imela celi svet proti sebi, vsled njenega lanskega izstopa iz Družbe narodov. Tretjič pa navajajo tudi ta raz-Da se Japonska boji, da bi Hitlerjeva o-blast v Nemčiji sčasoma pojenjala, tako, da bi se Japonska morala bati, da bi še to oporo lahko zgubila. Vidi se tudi na tem, da Rusija energičnej-se nastopi«, glede mančurske vzhodne železnice, ker je ravno te dni, vse ponudbe Japonske, za odkup te železnice potom Mančurije, zavrnila. V Mongoliji je neka prostovoljska sovjetska yeta ugrabila na mančurski-mongolski meji oddelek sestavljen od 4 Japoncev, 3 Manču-kov in 5 Belorusov, kar gotovo ne pripomore k pomirjenju. Starhemberg v Rimu Avstrijski podkancler Starhemberg se nahaja že več dni v Ostiji pri Rimu, kjer je nastanjenih 250 avstrijskih otrok kot gostje italijanske vlade. Nepredvidevani prihod tega gospoda je zbudil pozornost, in se na različne načine tolma-C1J0 pomen tega obiska. Mussolini je imel dol-8o konferenco ž njim, toda ker so se sami pogovarjali. ni prišlo nič v javnost. Pravijo, da Se je med njima razpravljalo o preosnovitvi einiwehr-a v milico, po italjanskem sistemu. H ^rezdvome so tudi razpravljali o Nemčiji in 0 Habsburžanih. Dunaja poročajo, da je sodišče zopet 4 "deležnike pri napadu na Dollfussa, obsodilo "a smrt. Obsodba je bila za par ur izvršena z usmrtitvijo na višalih. Velika železniška nesreča Z Avinjonu na južnem Francoske se je pripetila minulo soboto železniška nesreča, ki je zahtevala 7 mrtvih in 35 ranjenih. Ob 4 zjutraj, ko je brzovlak iz Marsilje namenjen v Švico za^ ozil v postajo Avinjon, je nenadoma treščilo par vagonov drug ob drugega in vrglo zadaj priklopljene vagone iz tira, ki so adeli na sosednjem tiru stoječi tovorni vlak. Izvedenci še niso prav na jasnem kako se je nesreča /godila, sumijo pa, da je vlalcovodja prenaglo vozil vsled tega, da je moral če je hotel zaustnviti vlak nenadoma zavoriti, kar je seveda povzročilo nesrečo. Našli so v lokomotivi pokvarjene kontrolne aparate, tako, da ne morejo kontrolirati izjavo vlakovodje, da zavore niso dobro delovale. Amerikanska kultura V Dupellu (Mississipi) Sev. Amerika, je zopet za beležiti linčanje dveh črncev, kateri so baje priznali, da so umorili enega belega. Izgleda pa, da sploh ni bilo umora, vseeno je znorela drulial iztrgala ta dva ubožca iz rok policije in jih obesila. Za nas Evropejce so taka dejanja nerazumljiva, če se ozremo na samohvalo Sev. Amerikancev, o njih visoki kulturi. Bo vse res? Kakor na dano povelje se je vse nemško časopisje naravnost besno vrglo na Rusijo, kjer slikajo v črnih barvali tam bajé obstoječo lakoto in mizerijo. Poročajo nemški listi, da so se tam dogajali celó slučaji kanibalizma, to se pravi, da ljudje jedó človeško meso. Posebno v Kiev-u in okolici da razsaja lakota, kjer dan za dnevom dovažajo v kamjonih mrliče iz mesta in celo še ne prav mrtve vozijo ven in jih prepusté usodi. Povod tej kampaniji je, da je , ruska vlada prepovedala nemškemu društvu "Bratje v potrebi", katero je največ podpiralo Nemce n; Volgi, nadaljno delovanje v podmo-čju Sovietov. Sin ex-kralja Alfons-a ponesrečil V Krumpendorfu na Koroškem, je automo-bil v katerim sta se vozila infanta Beatrix in njen bral González za se izogniti njim nasproti vozečemu motociklistu, zaletel v zid. Zunanjih poškodb ni bilo pri princih zapaziti, toda ker v borbonski hiši je podedovana neka krvna bolezen, je povzročil sunek princu notranjo izkrvavittv, vsled katere je podlegel. Nedavno je bil kupil kralj Alfons posestvo na Vrbskein jezeru, kjer je boravila kraljeva družina iti princi so se vračali domov iz Beljaka, kamor so bili šli na izprehod. Ravno dan pred to nesrečo je prinašalo časopisje vest, da je kralj Aleksander, ki, kakor navadno v tem času, biva na Bledu, bil povabil Alfonsa na lov. Alfons je bajé tudi eden izmed mešetarjev, za Habsburgovce. OKNO V SVET CIKLON V BEOGRADU Dne 14. t. m. je silen veter povzročil v Beogradu za več miljonov dinarjev škode. Ena hiša se j» porušila, mnogo drugih je poškodovanih. Vihar je izrul mnogo dreves, raztrgal telefonske in brzojavne žice. Beležijo enega mrtvega in več ranjenih. Toda r.ijveč razburjenja je povzročil vihar v kopališčih na Dunavu, kopajočih je prevzela panika. Deset oseb je zginilo. Bojijo se, da so utonile. Beograd, 14. — Vlada je odločila izdati dekret ki prepove vsaki trgovski ali industrijal-n i trust. Največja obrestna mera je bila določena za banke 4'i., za privatne industrije 8%. SMRT BIVŠEGA RUSKEGA KRVNIKA Iz neke ukrajinske vasi je prišla vest, da je bivši carski in tudi boljševiški krvnik Fili-pjef umrl. V zadnjih letih se mu je omračil um in je obubožal. Skozi njegove roke, so šli vsi na smrt kaznovani politični atentatorji razburjene predvojne ruske dobe. Filipjef je bil vesten in nekaj izobražen. Vodil je dnevnik, kjer je beležil vse dogodke zadnjih ur posameznih obsojencev. Najbolj zanimiva beležka je opis Kaljajefa, mladega študenta, kateri je z bombo usmrtil velikega vojvodo Sergija Aieksandroviča v letu 1905. Pripoveduje da je vdova vel. vojv., Elizabeta, sestra carice, obiskala Kaljajefa v zaporu in obljubila, da ako podpiše prošnjo, da bo zaprosila za pomilostitev. Odločni Kaljajef je pa zahtevo odbil in končal na vešalih. Krvnik piše, da ni bil videl, ne prej ne potem, človeka, da bi bil tako neustrašeno in brezbrižno stopil v smrt, kot Kaljajef. Filipjef je izvrševal svojo grozno službo do leta 1920, obesil je tekom svojega službovanja 937 ljudi. V Saar-u, kjer se vrše priprave za bodoči plebiscit, nodo ojačili policijo s še 1000 mož, rekrutiranih v inozemstvu. Nemci protestirajo proti temu ukrepu, ker seveda ne bodo mogli več. izrabiti saarško policijo za njih tajno propagando, kakor se je to dosedaj vršilo. Np, Dunaju širijo vesti, da bo avstrijska vlada. zaprosila, da se ji dovoli še naprej obdržati 30.000 mož redne vojske pod orožjem. Mirovna pogodba dovoli Avstrijski republiki 22.000 mož vojske, lani so velevlasti dovolile začasno še 8.000 mo^. Dunrvj, 15. — Papen je po zračni poti prispel na Dunaj. Avstrijske oblasti, so samo uradni-štvu nemškega poslaništva dovolile vstop na letališče. Časnikarje in fotografe so v zadnjem hipu zapodile. Iz Dunaja javljajo, da nacijevci internirani v Jugoslaviji zapuščajo to državo in se v sku- ARGENTINSKE VESTI NAŠLI SO SLADKO VODO V Chaeharramendi v Pampi so o priliki poskusnega vrtanja došli na granitno plast in kmalu nato na sladko vodo. Ta činjenica je za Pampo velikega pomena če se pomisli, da v onih krajih je že devet mesecev da ne dežuje. Najdba sladke vode je tembolj iznenadila, ker so vsi učenjaki trdili, da v Pampi ni sladke vode. Vodo so našli v globočini 27 m. V okolici okraja Maruja (Pampa) so začeli tudi z vrtanjem in upajo tudi tam priti do vode. ARGENTINSKA VLADA IN KOMUNIZEM Socijalistični blok v parlamentu je svoje-časno zahteval od ministra notranjih zadev pojasnilo, gledé novo ustanovljene sekcije na tukajšnji policiji, ki ima edini nalog nadzorovati in zasledovati komunistično gibanje v Argentini. Zaželjeno pojasnilo je te dni prispelo v poslansko zbornico in je bilo od vseh časopisov objavljeno. Spis je jako obširen in opremljen z dokazilnim materjalom pripravljen od policijskih oblasti. Začenja s zgodovino policijske organizacije, katera se je ugledno vedno bolj perfekcijonirala, dokler niso še znani atentati pinah peljejo skozi Madjarsko v Nemčijo. Nemške konzularne oblasti jim izstavljajo potne liste in plačajo vožnjo. Iz Lensa na Francoskem poročajo, da so oblasti s silo izgnale del onih Poljakov, ki so držali nekaj svojih francoskih tovarišev zaprtih v tamošnjem rudokopu. Število izgnanih s svojimi družinami znaša 200 oseb. ¡ v.:ir?» '^-^smaom V Neapelnu so se zbrali učenjaki, da preučijo mogočnost uporabe plinov in gorkote iz Vezuva. Iz Španije poročajo, da so začele province v katerih prebivajo Vaški, pokret da dobé auto-nomijo, kakor jo že imajo Katalonci. Prišlo je do incidentov. Zaprli so več županov. Iz Sev. Amerike došle brojavne vesti pravijo, da so cene žita padle na špekulativnih borzah, kar je povzročilo med špekulanti veliko razburjenje. Vzrok temu je, ker je vlada cenila povzročeno škodo od suše, manj kakor trgovci. Poročajo nadalje da je padlo nekaj dežja, kar je o/račje malo ohladilo, toda ne toliko, da bi pomagalo koruzi, vsled'tega da bo pri-morana Unija kupovati koruzo v Argentini. Vsled padca cen v Sev. Amer. je tudi bue-nosaireškc borza znižala žitne cene. Nak Poljskem v vasi Kovel je raztrgala še od vojne ležeča granata 7 otrok. Po nekih kitajskih provincah vlada glad, se računa da okoli 5 miljonov ljudi je prizadetih. Verižniki dvigavajo neprestano cene živilom. Iz Pariza. Bivši jugoslovenski minister Sve-tozar Pri biče vič je izjavil v nekem francoskem časopisu, da je zaenkrat zavoljo notranjepolitičnega položaja Nemčije vojska izključena. Navaja, da ako bi Hitler oborožil svoje državljane, hi se ti le sami med seboj spopadli, kar je Hitlerju dobro znano, zategadelj se ne bo še upal oborožiti ljudstvo. OEaOESS—J-- o a o Moderna organizacija naše Banke, nudi Vam priložnost, za najtočnejše in najhitrejše iz vršen je vseh bančnih operacij. HRANILNICA ' ODDELEK ZA POŠILJKE ODDEEK ZA POTNE LISTKE POSTERESTANTE Vaše potrebe lahko izvršite vse, ki spadajo v omenjene oddelke. Uradniki Vaše narodnosti so Vam na razpolago in v nekolikem času ste uljudno in natačno postreženi. GOTOVOST HITROST USLUŽNOST ZAUPANJE Banco Germánico QE LA AMERICA DEL, SUQ)' SLOVENSKI ODDELEK Uradne ure: od 8.30 do 7, v sobotah do 12.30. V Montevideu že več dni no izhaja noben časopis vsled stavke grafičnih delavcev. Izdajatelji časopisov so sklenili poiskati delavce drugod, da omogočijo izdajaije listov. Iz Trsta poročajo, da se je promet v zadnjem polletu zboljšal v razmerju z lani. Letos je znašal 225 tisoč ton, lani pa v isti dobi 175 tisoč ton. V Mulhouse v Alzaciji je eksplozija v bližnjem rudokopu zahtevala 7 mrtvih in 2 težko ranjena. aoi saoaoi n o D o o D o n u o o D o n o ! Zastopnik: José M. Jaku* c. Montevideo 67.1. Beriuo F.C.8. IOQOC33=aOBOt Casa Central: L. N. Alem 150 Buenos Aires (OBOI La sucursal: Mercado de Abasto Corirentes 3227 Buenos Aires loonoc o D o o n o o a o XOK na pekarne in garaže, zahtevale potrebo ustanovitve te posebne sekcije. Spis so posebno bavi z pomanjkljivo argentinsko zakonodajo, katera je v več slučaje? onemogočila, da bi se teroristično gibanje ¡¡a jezilo potom zakonov, tako, da je morala pol'" cija podvojiti pažnjo na ekstremistično gi' nje, tembolj ker je razno desničarsko časop1' sje to zahtevalo. Upa pa, da se bo v kratkem tej pomanjkU1' vosti odpomoglo, ker leži tozadevni osnutek novega zakona v Senatu, kateri predvideva t°' zadevno obrambo konstitueijonelnih ustan°v ter obrambo javnega in zasebnega imetja. T8 osnutek, je napravljen po sličnem zak°" nu, katerega so že davno uveljavili v Zedin.le' nih državah Sev. Amerike. Minister v svojem odgovoru posebno nag'3' ša dejstvo, ki ga tudi dokumentira s priloženimi imeniki, da so v večjem delu tujci, ^ propagirajo to gibanje. Nazadnje se zanikuje, da bi se bilo mučil0] s tem gibanjem v zvezi, ujetnike, ker ako t" se bil dognal kak tak slučaj, bi bila višja blast intervenirala in bi dotične javne urad01' ke strogo kaznovala. Domneva, da širjenje t8 kili vesti, je le trik ekstremistične ustanovf Socorro rojo internacional, katera uporaW to v agitatorične namene. Socialisli so baje o teh stvareh informira1 drugače. Tudi marsikateri Slovenec bi o stvareh vedel povedati natančneje. TLAKOVANJE ULIC Na torkovi seji mestnega sveta se je dol°" čilo tlakovanje mnogih ulic, med katerimi ll8' vajamo sledeče: Alcaraz med Seguróla in Lope de Vega, A?8' los med 14 de Julio in Garniendia, Balboa J»^ 14 de Julio in Garmendia, Eolivia med 3 Cr11' ees in Av Nacional, Camarones med Segur°" la in Lope de Vega, Concordia med Tinogí in Nogoya, Marcos Sastre med Sanabria $ Bermudez, Santo Tomé med Sanabria in Be»1' to Juárez, Voltaire med Arevalo in Andres Arguibel. NOGOMET Mednarodna tekma igrana 15. t. m. moštvi Uruguaja in Argentino je izpadla prid Argentine, ki beleži en goal na račun UrU' guaja. OPOZARJAMO... Danes 18. se igra v Colonu ob 5 pop. zna11' češka komična opera "Prodana nevesta". Ljua društvo dokaze v rokah, suspendiran iz odbora, zaslian pred poroto in potem odstavljen ter vrliutega kaznovan, ako je spoznan krivim. Odbornike v izvr-s®valnem odBeku sme suspendirati in zatožiti nadzorni odsek, če sumi, da so na katerikoli način kršena Pravila; sme pa vsak član društva zahtevati na seji, da nadzorni odsek pregleda knjige tajnika in blagajni- Magdalena je sluteč kaj da se je moglo zgoditi je vdrla v sestrino stanovanje in našla na tleh ležeča zaljubljenca s prestreljenim telesom. Poklicani rešilni zdravnik in policija so našli Marijo brez življenja in prepeljali težko ranjenega Violanta v bolnico kjer je izdihnil. Domneva se, da je Marija v ponovnem prepiru ustrelila Henrika in nato še sebe. * * * Podoben in nič manj tragičen slučaj se je zgodil v nedeljo v ul. Quesada 2230 med mladima zakoncema, ki sta še takorekoč uživala medeno luno. Raúl Fernandez 25 let star in 19 letna Guillermina Montenegro sta se poročila meseca maja t. 1. a sta še do sedaj neznano zakaj imela med seboj nebroj prepirov. V enemu podobnih sta dosegla višek s tem, da je Raul razdražen pograbil revolver in sprožil tri strele proti ženi, ki je težko ranjena padla na tla. Videč kaj je storil je obrnil orožje proti sebi in si pognal strel v glavo ter ostal pri priči mrtev. Perpeljana v bolnišnico je Guillermina umrla v sredo na zadobljenili ranah. ka ali uvede preiskavo, in če zahtevo podpira ena tretjina članov, mora nadzorni odsek brez odloga izvršiti zahtevo člana, če kateri odbornik bolniškega ali nadzornega odbora ali kateri društveni odbornik zanemarja svoje dolžnosti in deluje proti koristim društva in jednote, sme vsak dober član vložiti obtožnico proti njemu, in če porotna razprava dokaže, da je obtoženec kriv, ga mora društvo odstaviti in vrliutega kaznovati. XIX. DRUŠTVENE SEJE. 1. Bedne seje društva se morajo vršiti najmanj enkrat v mesecu, a v slučaju potrebe tudi dvakrat, če tako sklene društvo. Izredno seje se morajo vršiti, kadar jih skliče društveni tajnik vsled važne zadeve ali po navodilu iz glavnega urada, ali pa če tako zahteva ena četrtina članov društva. Člani, ki sklicujejo izredne seje s škodljivimi ali sebičnimi nameni, zapadejo poroti in društvo jih mora kaznovati. Prostor in čas, kje in kdaj se vrše redne društvene seje, določi društvo na redni seji z navadno večino oddanih glasov; čas za izredne seje pa določa društveni odbor, društvo ali'sklicatelji. Društveni tajnik mora obvestiti vse člane, kdaj in kje se vrši izredna seja. Redne sejo se morajo vršiti natančno po predpisanem dnevnem redu, na izerdnili sejah se pa rešujejo le tiste zadeve, radi katerih so sklicane. 2. Društvene seje se lahko udeleži vsak član drugega bratskega društva, ako se izkaže, da je član S. P. J. ŽIV JE ZGOREL Pri čiščenju avtomobilskega motorja se je po neprevidnosti delavca 28 letnega F. Paredes vžgala temu obleka, ki je bila premočena z bencinom. Paredes je stekel iz delavnice ves v plamenu iii klical na pomoč. Prihiteli ljudje so ga končno spravili iz opusnega položaja ter ga potom oblasti spravili v bolnico, da se ozdravi na precejšnjih opeklinah, ki jih je predstavljal po vsem delu telesa. Na posledicah hudih opeklin pa je v sredo v jutranjih urah umrl. PRIJET TAT SVILE Pri obhodu je policijski stražnik v pondeljek ponoči opazil nekega človeka v trenutku ko je spustil s strehe skladišča carinarne v pristanišču v višini ul. Viamonte, ko je spustil na tla 4 zavoje. Stražnik, ki mu ni bilo treba dolgo misliti, jc- stekel proti njemu in ga s pomočjo tamkajšnjih čuvajev prijel. Je to 34 letni B. Ugalde, ki je ukradel iz omenjenega skladišča 4 zavoje dragocene svile, ki tehta 142 kg. P za J. Ameriko Tak član je upravičen do besede in predsednik mu jo mora dati, če govori v interesu članstva in jednote in če se obnaša dostojno, nima pa pravice ničesar predlagati niti glasovati; to pravico ima vsak član lo pri svojem društvu. Vsak član ima tudi pravico priti na sejo bratskega društva in tam zahtevati, da so obtoži katerikoli član dotičnega društva radi kršenja pravil, kakor je določeno v XX. členu; daljo, mora vsak član priti na sejo bratskega društva kot priča v slučaju obtožbe, ako ga zahteva dotično društvo, obtoženec ali obtožitelj. 3. Dalje se sme udeležiti društvene sejo vsak glavni odbornik ali pooblaščeni zastopnik gl. upravnega odseka ali gl. odbora, če je pri društvu kak nered, prepir, izkoriščanje, delovanje proti jednoti, ruvanje proti posameznim članom ali vsemu društvu ali drugim bratskim društvom, društvenemu ali gl. odboru. 01. odbornik ali zastopnik se mora izkazati s pooblastilom, podpisanim po gl. predsedniku, gl. tajniku in potrjenim z jednotinim pečatom, in ko se društveni predsednik prepriča o pravilnosti pooblastila, mora dati gl. odborniku ali zastopniku besedo. Ako društvo ne" dovoli vstopa k seji gl. odborniku, zastopniku jednote ali članu bratskega društva, mora gl. porotni odsek na obtožbo prizadetega člana, zastopnika ali gl. upravnega odseka, kaznovati tako društvo. 4. Predlogi na društvenih sejah se sprejemajo z navadno večino, izvzemši kjer pravila določajo drugače. NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo. d Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte varnost in najboljše obresti po brezkonkurečnih cenah NE DELAJTE NIČESAR brez, da ste se prej posvetovali z Vašim starim PRIJATRJEM Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30 Pravila Slov. podporne jednote DRUŠTVENE VESTI ODBOROVA SEJA S.P.D. I. se vrši jutri 19. avgusta ob 2. uri pop. Prisotnost vseh odsekov obvezna. Tajnik NAZNANJA se vsemu članstvu, da je na zadnji odborovi seji dne 12. t. m. prevzel društveno knjižnico tov. Prane Kovač, in je ista na razpolago članstvu vsako soboto pred in po pevskih vajah in v nedeljo od 4—7 ure pop. Odbor Smrtna kosa V najboljših letih, star komaj 2.C let, je umrl naš dragi rojak Feliks Sterle, doma iz Podcir-kve št. 23 pri Raketu, Jugoslavija. V Argentinijo je prišel pred petimi leti, da si kaj prisluži in če mogoče postaviti lastni dom. Toda človek obrača, Bog obrne. Še pred mesecem je delal in kar naenkrat je dne 27 julija podlegel sladkorni bolezni (dia-beti) v bolnici "Durand". Pokojni je bil pokopan drugi dan na pokopališče Chacarita. Na njega zadnji poti so ga spremljali številni njegovi prijatelji in znanci s prečastitim g. župnikom, ki je imel na grobu genljiv govor v slovo pokojnemu in nam izseljencem v pouk in tolažbo. Naiskrenejše sožalje bratu Janezu, in v domovini težko prizadetim staršem, ostalim bratom in sestram. Pokojnemu pa naj bo lahka argentinska zemlja. Lojze IZ ROSARIO S.D.D. Triglav priredi v nedeljo 26 avgusta v društveni dvorani v ul. Mitre 554, Veliko zabavo s plesom in šaljivo pošto. Začetek točno ob 4 uri popoldne, do 10 ure zyečer. Vse rojakinje in rojake, prijatelje in znan- ce našega društva uljudno Vabi odbor. Za odbor SDD. Triglav: Joško Grahek, tajnik Društvena knjižnica Danes nadaljujemo že začeti seznam knjig, katere vsebuje društvena knjižnica in bomo z vsako prihodnjo številko prinašali imena 20 knjig. Vsak prijatelj čtiva si lahko na ta način zbere seznam vseh na svojem domu. Dragi vojaki in rojakinj«! Poslužujte se knjižnice. Izpopolnjujte i nizobražujte se, saj znanje ne zavzema prostora, katero pa pridobljeno vam bo prav gotovo koristilo preje ali kasneje. Knjižničar Franc Kovač 41. Slovenska Čitanka (zvezek II, sestavil Iv. Grafenauer) 42. Miklova Zala. (Povest iz turških časov. Sp. Jakob Sket. 43. Zgodbe zdrav. Muznika, (spisal Ivan Pregelj) 44. Kuhinja pri Kraljici, Gosji nožici (spisal Anatole France, poslovenil Oto Zupančič) 45. Pesmi o Zlatolaskah (spisal Pavel Golia) 46. Divertidas aventuras del nieto de Juan M. (por Roberto Payro) 47. Na krvavih poljanah (spisal Ivan Ma-tičič) 48. Pod svobodnim solncem (spisal F. Finž- gar) 49. Zgod. slov. naroda (spisal Josip Gruden) 50. Iz mrtvega doma (spisal A. M. Dostojevski) 51. Tudjinac (spisal Dinko S.) 52. Akropolis in Piramide (spisal A. AskeČ) 53. Taras Buljba (spisal N. Nogolj, poslovenil Vlad. Levstik) 54. Večerna pesmarica (spisal P. Golja) 55 Črni bratje in sestre (ppisal Fr. Bevk) 56. Večerna pesmarica (spisal P. Golja) 57. Millonarios la fuerza (P. Q.) 58. Romantične Duše (spisal Iv. Cankar) 59. Medvladje (spisal Jože Pahor) 60. Gadje gnezdo (Vlad. Levsetik) KDO JE KRIV V zadnji številki Novega Lista, čitamo dopi* tovariša Vipavca, ki prav na lep način vabi vso našo kolonijo na skupno bratsko delo. Ker pravi, da bi ga zelo veselilo, ako bi se tudi drugi oglasili, naj mu bo ustreženo in to radi toga, ker ne moramo mi, da se nas meče , ravno v isti koš z resničnimi krivci dosedan,!0 nesloge med nami. Da bo tov. Vipavec in tudi ostala čitajoča publika vedela kje so res-nični krivci, naj navedemo tu par dejstev iz najbližje preteklosti. Slovensko Prosvetno društvo I. je imelo meseca junija t. 1. šesto obletnico ustanovitve, torej petletnico obstoja. Ta jubilej pa je hotelo v najlepši slogi med društvi proslaviti. V ta namen je odbor pisal na obe ostali društvi prošnjo, naj bi se proslave udeležili tudi njihov» zbori ter na prireditvi nastopili vsako društvo z eno pesmijo. Prav gotovo je to najbolj1 dokaz, kako rada ima Prosveta slogo in bratstvo. Odgovor pa, katerega smo dobili, je bil tako spretno pripravljen, da se pravzaprav ni n10' glo zameriti, društvom, ampak posameznikom Sokol je zahteval, naj promenjamo ime dr« štvu in, da naj se odpoveino glasilu Slove»' skemu Tedniku. Iz tega se vidi, kako previa-duje pri nekaterih, še oni hlapčevski duh odvisnosti od ene same osebe. Navajeni so, sam0 poslušati in -niso sposobni predstavljati si, ka,1 pomeni kolektivno glasilo in kaj časopis v kali privatnika. Nekako take pogoje nam Je dal tudi Ljudski oder, ki niso bili nikakor sprejemljivi. že večkrat prej in tudi ob tej priliki, je h'' prostor v Tednika ponujen obema društvoma' kar pa niso hoteli nit-i eno niti drugo sprejeti, ker je menda za enih praveč "levičar za druge pa spet preveč "desničai'\ Ponovno je dokazano, da je odbor Prosvete res za skupno in složne delovanje med na®1 tudi danes, ko prinašamo na drugem mest» opis drame Iv. Cankarja, kot propagando za prireditev Ljudskega odra katera se vrši Glasovanje o predlogih je lahko javno z dviganjem roke. Volitve vseh odbornikov in delegatov so vedno tajne; glasovanje o bolniški podpori je javno, izvzem-ši v sumljivih slučajih bolniške podpore, ko mora biti glasovanje tajno. V slučaju, da je nominiran en sam kandidat za kakšno odborniško mesto, tedaj ga predsednik proglasi izvoljenim brez tajnega glasovanja. 5. Društvene seje se morajo vršiti strogo po določenem poslovnem redu ali opravilniku, ki je del jed-notinih pravil. Surovi izrazi in psovke v razpravah so prepovedane in predsednik ali predsedujoči odbornik mora nastopiti v smislu poslovnega reda proti vsakemu članu, ki moti zborovanje aH ki se obnaša nedostojno. C. Kvorum za društvene soje je sedem članov. Kjer je število članov padlo pod sedem, tvori kvorum pet članov. Seja se lahko odpre in vsi zaključki so veljavni, ako je navzoč kvorum. XX. RAZSODIŠČE. 1. Jednotino razsodišče sestoji iz štirih oddelkov (inštanc), ki so: Društvena porota, gl. porotni odsek, ■gl. odbor in splono glasovanje ali konvencija. 2. Vse prepirljive zadeve, izvirajoče iz članskega ali društvenega razmerja, obtožbe proti posameznim članom ali celim društvom radi kršenja pravil in drugih veljavnih zaključkov, obtožbe proti društvenim ali gl. odbornikom radi nesposobnosti, zanemarjanja ali zlorabo njihovih uradov in poslov, vse obtožbe napram članom glede obrekovanja gl. odbornikov, dalje pritožbe posameznih članov ali celih drutev, ki čutijo, da t« jim godi krivica v kateremkoli oziru od itrani člana, društva ali jednote — se morajo rešiti pred razsodiščem in sicer brezpogojno po vrsti od najnižjega do najvišjega oddelka kakor določa ta člen pravil. Ni pa dovoljeno članom prinašati pred jednotine inš-tance sporne zadeve, katere izvirajo iz družinskih ali drugih privatnih razmer. Noben član nima pravice iskati zadoščenja izven svojega društva, dokler društvo ne reši njegove zadeve; noben član in nobeno društvo nima pravico iskati zadoščenja izven jednote, dokler gl. porotni odsek in splošno glasovanje ali konvencija ne rešita njegove zadeve; noben gl. odbornik ne sme iskati zadoščenja na konvenciji, s splošnim glasovanjem ali izven jednote, dokler ni njegova zadeva rešena po dvotretjinski večini gl. odbora. 3. Društvena porota je prvo razsodišče za posamezne člane, društvene odbornike in glavne odbornike kot člane, ki so od posameznega člana ali skupine članov obtoženi kršenja pravil ali drugih veljavnih sklepov, ali če se hočejo pritožiti v katerikoli zadevi, ki spada pred društveno poroto. Kadar je obtoženo celo društvo, ali če celo društvo kot tako toži posameznega člana, društvenega ali gl. odbornika, odpade društvena porota in gl. porotni odsek tvori v tem slučaju prvo razsodišče. Za gl. odbornike, ki so obtoženi prestopkov v zvezi s svojimi odborniškimi službami, velja večina ostalih gl, odbornikov kot prvo razsodišče. Obtožbe in priožbe. 4. Tožitelj je lahko vsak reden član ali društveni odbornik, ali glavni odbornik zase ali v imenu glavnega odbora ali odseka, ki opazi oziroma je obveščen, da je katerikoli član ali skupina članov ali calo druš- tvo kršilo pravila ali kakršenkoli drugi veljavni skW jednote. Obtožnica mora biti v vsakem slučaju SP' sana in predloži se osebno predsedniku na seji, pride tozadevna točka na denvni red, lahko se pa k« tudi pošlje na društvenega predsednika po pošti. Vsak8 obtožnica mora navesti ime in naslov obtoženega Čle- na, prestopek, radi česar je obtožen in razloge, s ka'e rimi tožitelj podpira obtožbo. Vsaka obtožnica u10^ vi biti podpisana po tožitelju. Obtožnica brez podpisi pride po pošti, se ne vpošteva, vendar pa srne drUS tveni predsednik uvesti tajno preiskavo proti obt° žeenmu članu, in če se prepriča, da je obtožba upril vičena, mora člana obtožiti on sam ali pa bolniški sek, ako je član obtožen simuliranja. Ako predsed»^ prejme obtožnico, ki ni dovolj jasna, sme društva»1 predsednik takoj izbrati dva lana v tajni preiskov®' ni odbor, ki v najkrajši dobi preiščeta zadevo in P ročata predsedniku. Če je obtožnica na ta način P°| prta z novimi dokazi, mora predsednik pismeno A-ob- vestiti obtoženega člana, kot določeno v 7. točki člena, na prvo sejo, na kateri predloži obtožnico. Vzorec za obtožbe: ............. dne . 19- Kraj ................. Podpisani član drutva št. ... br. (ses.) ................... društva št.......S. P. J. v ..................••''' kršenja pravil in sledečih prestopkov, katere navaj1"11 tukaj, in želim, da se obtoženega postavi pred društ^ no poroto ter postopa z njim v smislu pravil. — * pis tožitelja. (Nadaljuj«) S. P. J. obtožb ¿la»* ZA KUHINJO Meso z jajci Poljubno pečeno in hladno (tudi mešano) meso zmelji na strojčku. Eni zemlji oribaj sko-rJ0 i njo namoči v malo juhe, jo otisni in primešaj k zmletemu mesu; pirmešaj še tri rumenjake, soli, malo popra, dve žlici kisle srae-fane in sneg treh beljakov. Vse skupaj dobro zmešaj in stresi v dobro namazano plitvo ko-Xo- Kolikor oseb imaš na večerji, toliko vdolbin napravi v zmes in v vsako vdolbino ubij P° eno jajce, ki ga malo posoli, pokapaj z raz-Puščenim sirovim maslom in potresi z nariba-bohinjskim sirom, nato pa v pečici peci Približno pol ure. Pečeno zreži, in sicer tako, da dobi vsaka oseba po eno jajce, in daj na mizo. Zraven lahko daš solato. Krušni namazek Ce ti ostane pečenka, telečja ali svinjska, ali fia vsake malo jo porabi takole: Zmelji pečenko na strojčku, i nsicer dvakrat. Kolikor tehta meso, toliko vzemi sirovega masla, žlico gorči-Ce, dve seeskljani sardeli, žlieo kaper. malo se-^kliane čebule, malo popra in peteršilja. Vse fo dobro zmešaj, namazi na tanke rezine narezan kruh in daj k čaju. Ribji krofki. Eno kilo rib (očiščenih seveda) kuhaj v slanem kropu pol ure. Kuhanim ribam poberi koščice. meso pa drobno zreži. Štiri srednje debele in kuhane krompirje pretlači skozi sito in primešaj k zrezanim ribam, dodaj zelenega peteršilja, soli in tri jajca. Vse sknr»aj dobro zmešaj, oblikuj bolj ploščate ^rofke. jih povaljaj v moki in na masti ocvri. Daš lahko tople ali hladne na mizo. Mrzel puding En dan starim zemljam oribai skorjo, zreži Jemlje na tanke kose in poškropi z mlekom, v Wero si zmešala žlieo ruma in sladkorja. .Tfl-Sode. češnje ali drugo sadje (pač po letnem času) zreži, posuj s sladkorjem in pusti stati pol ure, da se napije sladkorja. Pudingov model ali pa skledo namaži s sirovim maslom in naloži menjaje se vrsto narezanih žemelj in vrsto pripravljenega sadja. Na vrhu naj bodo zemlje. V loncu pa zmešaj osminko litra belega vina, tri rumenjake, 10 dek sladkorja in na sopari mešaj. ^ PRAKTIČNI NASVETI Srp ali koso po uporabi vedno obriši in od časa do časa namaži s petrolejem, da ne zarjavi. Zarjaveli srp ali kosa se dasta težko nabrusiti in tudi ostrina manj časa drži. Zelo dobro domače mazilo za kožo Kumare naribaj in jih dobro otisni. Sok kumar stehtaj in ga vzemi 10 dek, nato ga dobro segrej ( a zavreti ne sme) in ga precedi skozi krpo. K soku primešaj sedem in pol deke belega voska (vosek prej raztopi), 10 dek kito-vega mozga in devet dek mandeljnovega olja (dobiš v drogeriji). Vse skupaj dobro zmešaj, zlij v lonček za pomado in pusti, da se strdi. To mazilo uporabljaj za obraz in roke zvečer. preden greš spat. S tem obvaruješ lepo čisto in gladko kožo. Marmornate predmete, če so izgubili lesk očistimo tako, da jih najprej dobro umijemo s toplo vodo in milom, potem s čisto mrzlo vodo izmijemo in s suho volneno krpo zbrišemo. Ko je plošča čisto suha, jo namažemo s parketnim voščilom, nato jo dobro zdrgnemo s krpami, da se lepo sveti in se voščilo več ne prijemlje rok. Madeže od muh odstranimo takole: Eno desetinko litra vode pomešamo z eno žlico salmijaka, krpico pomočimo v to tekočino, madeže dobro zdrgnemo in potem s suho krpo dobro zbrišemo. Če so madeži na sobni opravi i nje oprava izgubila svoj lesk, zbrišemo potem še s krpico, namočeno v laneno olje. Da, porabimo manj petroleja v svetilkah, si lahko pomagamo s tem, da dodamo petroleju, in sicer na vsak liter, štiri grame terpen-tinovega olja in dva grama kafre. Plamen je od tega lepo svetel. Zmota je misliti, da s tem če svetilko privijemo, manj petroleja pogori. Posledica je samo zakajen cilinder in za-smrajen prostor. t. m. in na kateri se bo predstavljal "Hlapec •Ternej", če prav je Slov. Tednik isključno glasilo Prosvetnih društev, katera ga vzdržujejo. Kar se tiče skupnih prireditev in piknikov, Pa vedite tov. Vipavec, da bo vedno, kakor ■1e bila do sedaj, Prosveta na prvem mestu tam kier se dela za koristi in slogo v naši koloniji. Svetovali pa bi Vam, da greste, kot ste omenili, najprej v svoje društvo ter tam prav na Klas prečitate Vaš dopis. Ker priznati moramo, da je delo, katero ste začel, res nehvaležno, še posebno, če se naleti na trde butice, katerim nikakor ne gre v ^lavo "naša misel" ^ač pa jim toliko bolj rojijo po možganih "na-Sa društva" da jih kar z rokava stresajo. Po našem, š^ ni prišel v Argentino Slovenec, ki bi bil kos takemu težkemu delu. Naj Vam, bo torej sreča mila in lahko računate na našo do-voljo. Prej pa je potrebno da naredite mir 'n red med Vašimi sočlani, potem pa pridite, dobrodošli. A. Skrbeč UGODNA PRILIKA Proda se lepa hišica po zelo nizki ceni na le-Pem kraju s prometno zvezo na vse strani — nlica M. Porcel de Peralta 1170 —. Pol kvadre °d Nogoya 6000. BANKA PRIJATELJ Pošljite denar Vašim samo tem potom gotovosti K»dar pošljete denar v domovino, poslužite se naših pošiljk, ki se izplačujejo v gotovini s povratnim potrdilom prejemnika. Vaši bodo dobili točno izplačilo v lirah ali dinarjih brez vsakega stroška ali odbitka. V našem'SLOVENSKEM ODDELKU boste po uradnikih Slovencih hitro in uljudno postrežem ker Vas bodo razumeli in lahko tolmačili Vaše želje. V nekoliko minutah lahko napravite: Poštno nakazilo, ki se izplača vedno v najdaljšem roku v 25 dneh, ali Nakazila v dinarjih za Jugoslavijo zračnim potom, ki se izplačujejo vedno v najdaljšem roku 12 dni. Brzojavno nakazilo, ki potrebuje običajno manj kakor 6 dni. Uradne ure od 9 do 18, ob sobotah od 8.30 do 11. ?FIRST NATIONAL BANK o/BOSTON FLORIDA 99 Pueyrreddn 176 — Av. Oral Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 dožin", mi in 7 oKnnnim «lasom odvrnil 7iin ti op "T j»Ti Vo bi mislili, dn sv» Koí «»-.O TiflTiVn v: „„ Wirm Torej z vremenom ni nič. In vendar ni nobene bolj nedolžne stvari. Natakar je stopil k najini mizi, naročila sva večerjo in jaz sem dejala : "In Sašo pilzenskega, prosim." Znanec mi je posegel v besedo: "Kako ste raztreseni. Gotovo hočete spiti čašo renskega vina. Dve čaši renskega vina, prosim", je končal s povzdignjenim glasom. Ko je natakar odšel, sem jezno vprašala: "Čemu naj pijem vino? Vedno me boli glava po njem." "Toda pilzensko je vendar inozemsko pivo. To bi se lahko smatral za domovini sovražen akt." "Zdravnik mi je svetoval pivo." Znanec mi je zopet boječe zašepetuil: "Ne govorite o zdravnikih. Lahko bi mislili, da kritizirava paragraf o Arijcih. In tudi o advokatih — za boga — ne goVofite." "Kdaj pojdete na dopust?" sem vprašala po kratkem odmoru. ^ Znanec je vzdihnil: "Ne bom več z vami večerjal. Saj sem vas vendar prosil... Govorite 0 nedolžnih stvareh." "No, dopust... t" "Že drugič uporabljate to besedo. Lahko bi mislili, da kritizirava odredbo o uradniških dopustili." ačela sem jesti. Ni tal teknilo. Dolgočasno sem se ozirala po dvorani in pogled mi je bostal na lepi mladi ženi, ki je sama sedela v kotu, "Poglejte to lepo zeho tam levo", sem dejala vesela, da sem vendarle našla popolnoma 1 eusmljivo snov. Toda zmotila sem se. Znanec se je ozrl v isti kot in obupno dejal: "Ali me i'es hočete spraviti v nesrečo? Najprej rečete 'levo", potem me pa še opozorite na črnolaso žensko, ki še kadi povrhu. Saj vendar veste, da nemška žena ne sme kaditi. Če bi sedaj prijaz- no pogledal to žensko, bi lahko mislili, da občudujem tujko, ki kadi, in bi me osumili, da sem ali narodni izdajalec ali pa da nisem čist Arijec." Minila me je potrpežljivost. "Vi ste idijot in "švindler". Saj vendar vem, da vam ugajajo črnolase ženske", sem mu jezno odgovorila. Znanec je pobledel: "Saj sem vas vendar prosil... Kaj govorite o idijotu in "švindler-ju"? Če to slišijo, bodo lahko mislili, da govorite o našem državnem kanclerju. Prosim, nobenih političnih namigavanj." Torej v tej državi ni nobene nedolžne snovi za pogovor. Bom pa molčala. In molčala sem pet, deset minut. Znanec je postajal nervozen: "Zakaj molčite? To je vendar sumljivo. Lahko bi mislili, da se ne počutiva dobro v današnji Nemčiji. Saj sem vas vendar prosil... Govorite nekaj, ampak samo o nedolžnih stvareh." To mi je bilo pa že preveč. Vstala sem. "Grem," sem dejala. "Pokvarili ste mi vso večerjo. Ne bom plačala. Prepuščam vam." "Plačati," je vzdihnil. "Kaj govorite. Lahko bi mislili, da sem proti moratoriju..." Toda že sem bila med vrati in sekundo kasneje na cesti. Moj pogumni znanec me pa ni več vabil na večerjo v gostilno. KDAJ JE TREBA MOLČATI? Molči: kadar je kakšen človek razdražen — po kratkem času bo spregovoril sam; kadar si sam jezen — grdih besed ti marsikdo ne pozabi vse življenje; kadar drugi pripovedujejo — prekinitve na nepravem mestu motijo vsakega besedovalca; kadar si prepričan, da drugega ne prepričaš ? kadar nisi gotov, da govoriš resnico in da ne čenčaš samo nečesa, kar si od daleč slišal; kadar kakšne snovi ne obvladaš; Govori sa: kadar nekdo slabo govori o drugem človeku; kadar čuješ mnenje, ki bi utegnilo škodovati in ki ga ti lahko do podrobnosti ovržeš; kadar si gotov, da úe boš nikogar dolgočasil; kadar nekega človeka s tem lahko potolažiš; kadar imaš vzrok za pohvalo. PRANC KLAJNŠEK, zidarski majster Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES U. T. 50-0277 CT Buenosaireške in pariške univerze - Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila Z D R A ¥ I M 0 Prostatis, vnetja in spol- SÍFILIS. 606-014. — Moderno zdravljennje. BLENOftAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. ne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glass-ner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. — Suši ca. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadauje. GRLO, NOS, UHO. — Zdravljenje mrzlice, ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika -- otrpelost. NERVOZA Glavobol. ŽARKI X - DIATERMIA — ŽARKI ULTRAVIOLETAS I LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasscrman — Tur — Izpuščaji — lišaj. I Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Opcracije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo. GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 PREGLED SAMO $ 3- Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno 1017 SMHIfNTC 1017 od 10 do 12 in od 14 do 21 ure STRAN S SLOVENSKI TEDNIK I. CANKAR NJB40VA PRAV« A Cankarjev "Hlapec Jernej ' je povest slovenskega pi'oletarca-hlapca, je v istem smislu tudi povest slovenskega delavca, a je obenem simbolično podana usoda proletariata vsega sveta. Hlapec Jernej je glasnik milijonov, ki so prevarani za sadove svojega dela in trpljenja in katerih usoda je, ko se izigrajo za druge, "da poginejo od lakote na gnjili slami!" Po Delak-u dramtiziran "HLAPEC JERNEJ" ima kolektiven značaj: Ko išče Jernej pravico pri predstavnikih oblasti in Boga, ne nastopa sam, temveč na čelu množice, — zbora, ki terjajo pravico zase in njegov klic po njej, je milijonov. V zboru nastopajo tudi ženske oblečene v moško delavsko obleko. Tudi to ima. svoj pomen, ker mož in žena — usoda obeh je enaka, ki hodijo hlapca Jerneja pot za pravico. Gospodar, župan, sodnik, človek na Dunaju in župnik predstavljajo oblast, ali s Cankarjevim izrazom "Gosposko", ki je vedno enaka, ki odpravlja hlapca Jerneja z istimi odgovori, četudi so zajeti v nekoliko različne oblike, ki razume pravico po svoje, povsem drugače od hlapcev Jernejev. Zato vse te osebe predstavlja, en sam igralec. S tem je močno povdar-jeno simbolično besedilo drame. Enako tudi močno povdarjajo vsebino kinematografske slike- ilustrativni diapozitivi, ki se vrste med posameznimi scenami, med katerimi tvorijo zelo primerno vezo. 'Srečanje z gospodarjem' ljudje božji, glejte ga: ali naj pokleknem predenj? PRVA SLIKA Srečanje z gospodarjem' 'Pravica je ustv^J Gospodar je gospodar in hlapec je hlapec! Jernejeva povest je z nedosegljivo jastnost,-jo izražera v besedah: "Glejte, čudo prečudno; s+iridesef let je rodila jablan, vrtu čast in gospodarju; pa pride tujec, pa bi izkopal jablan ter jo presadil na kamen!" "Glejte, čudo prečudno; štirideset let sem robotal, da bi postavil dorn. s svojim potom sem pognojil polje in senožet; in ko je dom stal, ko sta bila rodovitna polje in senožet, pride človek" — odkod pride? "in pravi: nisi prvi! — ter ga spodi v hlev." Tega ne more razumeti hlapec Jernej s svojimi primitvno-normalnimi možgani, ki pojmujejo pravico pač drugače kot oni, ki so jo ustvarili zase. Zato se napoti iskat jo drugam — v trdni veri, da jo bo našel — ko ga spodi gospodar z doma, kjer je delal štirideset let in kjer ni niti za pest zemljo, na kateri bi se ne poznal trud njegovih rok, njegovega čela pot. Kajti tako razumeva Jernej postavo: "Pot, ki je kanil s tvojega čela, je tvoj — to je postava! Ne bom prosil postelje, ki sem jo sam postlal, ne bom beračil kruha, ki sem ga sam pridelal in vmesil! Legel bom na posteljo, nič ne bom vprašal, posegel bom po kru-hu, nič ne bom prosil! To je postava in pravica. Vi pa primite za žlice, ne bodi vas sram ukradenega kosila." S takim spoznanjem se je Jernej odpravil, da poišče pravico. Med potjo sreča. Jernej študenta, ki mu odpira oči: "Jernej, tako je naredila posvetna postava: Jednej bo zidal hišo in kadar jo bo dozidal: gospodar na peč, Jernej čez prag; Jernej bo oral in bo sejal in žel :gospodarju žetev in kruh, Jerneju kamen; Jernej bo kosil in mlatil, spravljal seno in slamo, in ko bo napolnil skedenj in podstrešje: gospodar na mehko posteljo, Jernej na trdo cesto; postarala se bosta go- spodar in Jernej: gospodar bo sedel na ku, si bo palil pipo in bo prijetno dremal' (t\li nej se bo skril za hlev in bo poginil «a * stelji. Tako je naredila posvetna posta?» žja zapoved pa je naredila: trpi krivi0" nej in kadar te udari sosed na desno l>ce' nudim še levo." Toda velika je Jernejeva vera v Pra "Lažeš, Bog ni naredil krivice." Prvo gre Jernej do župana in hoče "Tole mi je rekel Sitar: pojdi in išči spodarja drugod. Tako je rekel in nic c' bilo sram." "Po pravico sem prišel. Nisem te priSel ne kruka ne postelje. Poglej postave, ti pismo, razodni pravico, župan, razloi! stavo. Tvoj posel je." Ne obupa, ko mu župan razloži pravic" ca in gospodarja: "Gospodar je gosp1 M Toda Jernej se ne obupa nad pravico, mora jo najti. Pri cesarju jo upa dobiti. Na Dunaju ga pripeljejo pred človeka, ki pač razume njegovo govorico, ne pa njenega smisla: "Pravice jih je prosil, pa so ga vrgli med tatove in hudodelce". Ko dospe Jernej nazaj v svojo domačijo na Betajnovo, poskusi še pri župniku: "Po svetu sem romal, od biriča do sodnika, od sodnika do cesarja. Pravice ni pod nebom, zakopali so jo sto klafter pod zemljo. Jaz pa jo ne iščem na zemlji, biriči in sodniki so zatajili Boga, izdali njegovo besedo in zapoved." "Kaj, aii je Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov — to razsodite.' "Tisto besedo recite, ki sem čakal nanjo toliko grenkih dni: "Ali je pravica, ali je ni — ali je Bog, ali ni Boga." Župnik se zgrozi: "Stran nevernik". Nikjer ni našel Jernej pravice — vsi so jo zatajili. Tudi pri Bogu nima upanja nič in gre od župnika: "v srcu nič bridkosti in upanja nič več." — in zapali Sitarjev dom: vzame si sam pravico, ki jo je zastonj iskal pri predstavnikih oblasti in Boga. Po Cankarju pripravil S. Savo D. K. D. "LJUDSKI ODER" Vabi na veliko prireditev, ki se vrši v soboto, dne 25 Avgusta t. 1. ob 9 uri zvečer v veliki dvorani "GARIBALDI" ulica Sarmiento 2419. Vspored 1.) "Sin^onija" — godba; 2.) J. Jenko: POGOVOR Z DOMOM - mešan zbor; 3.) V. Vodopivec: "U MRAKU", moški zbor; 4.) DEKLAMACIJA; 5.) Solospevi — sopran sam: 6.) I. Cankar — F. Delak: "Hlapec Jernej in njegova pravica" ^ Kolektivna drama v osmih slikah. K obilni udeležbi vabi ODBOR. te, ki so ustvarili" "Ljudje so ustvarili pravico, dali ji silo in oblast." "Jernejeva pravica". "Pravice ni pod nebom". hlapec je hlapec, in če reče gospodar hlapcu: Poveži culo, vstanti in pojdi, je hlapcu ukazalo, da vstane in gre po svoji poti." Jernej vnovič sreča študenta, ki mu spet razkriva ¡ "Jernej, meni je razodel Bog krivico od zadetka, tebi šele na vse zadnje. Jaz sem živel v zmoti iiomaj pol ure, ti celih štirideset let. Oelih árideset let si hodil no krivem potu — ^°lga bo pot nazaj." "Krepko, Jernej, krepko so mi vtepli v kožo Pravo spoznanje, krepko vtepli postavo in zapoved: da je pravica ustvarjena za iste, ki so | 1° ustvarili. Kaj mi je potreba zdaj tožbe in t; Pravde? Največji zaklad je spoznanje, pa ce je §; vtePeno s cepci." Jerneju pa to ne gre v glavo, ker on je preji, Pričan da: "Bog je poslal pravico na svet in 111 pustil, da bi jo ljudje zaklepali v skrinjo." Obrne se Jernej do sodnika. Ko mu razolži česa išče, ga sodnik žalosten tolaži: "Le vrnite se k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen in mu recite, spoznaj pravico, bodi usmiljen, dajmi kot v svoji hiši in kos kruha nn stara leta. Recitenm tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greli in bo storil, kakor boste prosili." Ko pa ga Jernej vpraša: "Kaj ste vi sodnik in ste razsodili po pisani in božji pravici?" — ga sodnik pouči: "Ne prerekajte se » pravico, kakor je: ljudje so jo ustvarili, ljudje so ji dali silo in oblast. Kadar vas biča, upognite hrbet in zaupajte v Boga; če spremeni obraz, da bi je ne človek razločil od krivice, obrnite se v stran in ne iščite opravka z njo." Teh besed se Jernej prestraši: "Torej ni pravice? Torej ste jo zatajili?" Velika operna palača v Ohicagu ladinski oddelek NEUMNI JANEZ V soseščini je bil kmalu nato pogreb. Janez se mu je pridružil in začel klicati na ves glas: "Fej, fej, to pa smrdi!" Zato so ga pogrebci napodili s palicami. Doma je to povedal materi. Ona pa mu je dejala: "Fant neumni, zakaj pa nisi rekel: "Pokoj ubogi duši!" Odvrnil je: "To si bom zapomnil!" Ko je videl, kako je pobijal konjač stai-ega konja, je stopil k njemu in mu rekel: "Pokoj njegovi duši!" Ta je bilo konjaču tako všeč, da ga je takoj vzel za hlapca. Toda Janez ni mogel vzdržati pri njem. Že drugi dan je prišel ves objokan domov. Janez je šel po svetu. Drugi dan ga je vprašala mati: "Kaj naj prav za prav počnem s teboj?" Janez je odvrnil: "V" svet pojdem." Mati mu je to odsvetovala, toda Janez se ni dal omehčati. "V svet pojdem", je neprestano ponavljal. Tretji dan je vstal na vse zgodaj in si oprtal culo na ramo. Mati ga je daleč po poti spremila. Naposled sta se poslovila. Janez je korakal pogumno dalje in še videl ni, da se je mati dolgo ozirala za njim. Tako je potoval do poldneva. Ker pa je pozabil kruh doma in mu ga niso nikjer ponudili, mu je kmalu postalo tesno pri srcu. Zvečer je mati pripovedovala pri sosedi, kam vse je šel njen sin. Tedaj pa se ji je nenadno zazdelo, da so domača vrata zaškripala. Šli sta pogledat, kaj je. "Jej, tvoj Janez." je vzkliknila soseda. "No, prav prida daleč pa ni prišel." Potem Janez je odvrnil: Fant pa je zajokal in dejal: Oli,. mati, kako hudo se mi je godilo." Potem si je odrezal veliko zagozdo kruha in šel spat. Tako je bil Janez po svetu. Janez pomaga pri gospodinjstvu. Velika noč se je bližala. Kolači so bili pečeni, toda ne zaklenjeni. Zato jih je Janez zme- raj pokušal. Pri tem se je pošteno užejal. Dejal je materi: "Pil bi kaj." Mati mu je rekla: "V kleti je sod piva, zraven pa dve posodi. Ena je lonec, druga pa sito. Glej, da ne vzameš sita." Sin je šel torej v klet, odvil pipo in začel natakati pivo. Dolgo ga je natakal, potem pa zaklical: "Mati, vse je že izteklo, lonec pa noče biti poln." "Neumnež, najbrž si vzel sito", je vzkliknila mati jezno. "Tisto, kar je bilo tam." Mati je šla pogledat in mu potem rekla: "Zgoraj sta na tleh vreča moke in vreča pepela. Vzemi vrečo s pepelom in jo iztresi v lužo, potem pa vse dobro poteptaj, da ne bo mokro." Sin je storil tako. Izpraznil je vrečo in teptal. Potem pa je zaklical: "Mati, ne morem več. Vse se drži nog." "Ali si ga spet polomil? Najbrž si vzel moko namestu pepela in imaš zdaj testo." "Tisto, kar je bilo tam", je odvrnil Janez. Mati ga je potem potegnila iz testa in mu rekla: "Vzemi motiko in pojdi na travnik. Tam iz-koplji nekaj travnatih ruš in pokrij z njimi tla v kleti. Pazi pa, da pri tem ne udariš starega očeta, ki sedi na travi." Sin je vzel motiko in šel kopat ruše. Tedaj pa je nekaj začelo stokati in ko je spet udaril, je spet zastokalo. Sin je pribežal preplašeno v izbo in zaklical: "Mati, trava pa tako stoka, da me je kar strah.'' "Tepec, starega očeta si udaril z motiko", se je razjezila mati. "Za nobeno rabo nisi." Fant pa je mirno dejal: "Udaril sem tisto, kar je bilo tam." "Pogledal bi bil", ga je poučila mati. "Zakaj pa imaš oči." Janez se gre učit. "V uk te bom morala dati, sicer ne bo nič iz tebe." je rekla mati Janezu. Rečeno, storjeno. Vzel ga je neki čevljar. Pri njem pa je moral fant zmeraj sedeti in le malo je dobil je- sti. To ga je jezilo in zato je razrezal mojstru vse vsnje. Mojster pa ga je namlatil in spodil. Janez je šel potem k mizarju in se dogovoril tako, da mu ne bo treba zmeraj sedeti in da bo dobil dovolj jesti. Ker pa je moral tu samo stati, je bil jezen. In v jezi je razžagal vse deske. Zato ga je mojster spodil brez plačila. Naposled jo šel Janez k peku. Tam je tipal, da mu ne bo treba zmeraj sedeti in tudi ne ficati. Veselil pa se je tudi vsak dan svežih zemelj. Nekoč je šel pek v mesto in naročil Janezu, naj opeče kruh, žemlje in kolače. Janez pa je kmalu pritekel za njim. "Kako velike naj spečem?" "Kakor je treba", je odvrnil pek. Ker pa je Janez še zmeraj za njim kričal, je dejal: "Kakor mesec." In Janez je šel domov. Zvil je žemlje, da so bile podobne polmesecu, in jih spekel. Skoro tisoč jih je tako pokvaril. Ko je piršel mojster domov, je bil strašno jezen. Pognal je Janeza in še žemlje pometal za njim. Janez pa je žemlje zbral in jih nesel na trg. Tam je hitro vse prodal. Rekli so jim kifeljčki in tako jim pravijo še danes. Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROčENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 SELITVE V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE PREVOZNO PODJETJE RAFAEL TURK OSORIO 5085 esq. WARNES 2200 U. T. 59-2505 in 59-3667 Edina naša slovanska lekarna FRANJO HUŠPAUR DOCK SUD (Prov. Buenos Aires) calla FACUNDO QUIROGA 1441 nasproti komisarije Dajemo bodisi ustmena, bodisi pismena pojasnila o Vašem zdravju. X0E30Z g—O. g V dar dobite na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Atelje MARKO RADALJ DOCK SUD OI I ', "■ 101=301 0 F. Quiroga 1275 o / OCXOE==IO 35*' i* JM90 » Prva naša čevljarska delavnica na Dock-Sudu GJURO ŠTAJCAR CALLE LONDRES 1430 DOCK SUD nju jim naznanjamo, da nenaravna in neeste-tična moda, gre proti koncu. Dokaze boste rekle. Evo jih vam. Glavni je ta, da pariške modne hiše prikazujejo modele "pour teilles fortes", (za močni stas), iščejo manikine z najmanjšo težo 65 kg. Y Holly-voodu, središču svetovne produkcije filmov, so začele nekatere tvrdke uveljavljati točko v kontratih s filmskimi zvezdami, da mora biti njih teža brezpogojno čez 65 kg. Torej svet postaja pametnejši. Začenja prihajati v stari tir in ker začenja ravno tam, za kar, priznajmo brez sramu, se največ tepe, u-pajmo, da bo našel tudi za druge važne probleme zopet pravo pot. gmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmKmm% Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) NE ZABl ME Lepega popoldneva se ob bregu Vipave sprehajata mlada zaljubljenca. Zaverovana v krasni žar ljubezni, sanjata o rožnati bodočnosti. Vrba žalujka je priča ponovne prisege večne zvestobe zaljubljenih src ki jo zapečati ne prvi poljub. Vsa prevzeta opojne blaženosti sedeta v senco vrbe in prisluškujeta tajinstveni pesmi, ki jo žuborijo lahni valovi prozorne Vipave Zdi se, da valovi govorijo o ljubezni in junaški zvestobi. To je pesem, ki jo razumejo le mlada zaljubljena srca. Bogzna kje vtrgana vejca drobnega plavega cvetja priplava na površini vode plaho kot bi se bala kršiti opojni mir srečnih zaljubljencev. Glej Danilo, pravi Irena, lepo cvetje, ki je izročeno na milost in nemilost hladnim valovom, da ga zanesejo kdovekam. Lepe Irenine oči so postale vlažne in Danilo je čital v njih nemo prošnjo, reši mi cvetje iz objema valov. Danilo ni čakal ugoditi želji svoje izvoljenke. V lahkem loku se je pognal v vodo. Cvetje je tedaj zagrabil tok. Danilo mu je brzo sledil, in že ju je požiral vrtinec. V smrtnem strahu je zgrabil za cvetje ter ga z nadčloveško silo zalučal na breg in presunljivo zaklical: — Ne zabi me. — Iz prsi nesrečne Irene se izvije blazen krik. Zgrabi mokro cvetje, ki ga je dobila za tako strašno ceno in ga krčevito pritiska na razbolelo srce. Kot odmev njej najdražjega bitja šepeta : — Ne zabi me, — in se nezavestna zgrudi na tla. Vrba žalujka vstrepeta in se nizko skloni nad nesrečnim bitjem. Valovi Vipave pa šume skrivnostno pesem, o ljubezni in zvestobi. Od takrat se drobno plavo cvetje imenuje: Ne zabi me. ali spominčice. Ni je gredice, ki jo zaliva mlado dekle, da bi bila brez tega cvetja, ki je simbol ljubezni in zvestobe. a. č. Konec suhe Venus Venus je starogrška boginja ženske lepote. Od nje izvira izrek: "Si lepa kakor Venus". Kako so si stari Grki predstavljali to boginjo, tudi znamo, ker se je ohranil nje kip. Delo je tako umetniško dovršeno, da se do danes še ni našel kipar, ki bi znal kaj boljšega napraviti. Po tem kipu tudi lahko sodimo, da je bilo žensko telo takrat polno in v vseh svojih delih je kazalo lepozaokrožene oblike. In ne samo v tistih daljnih časih je bilo tako. Rimljanska umetnost nam je tudi pustila enak tip ženske. Tn tudi sodobni umetniki nimajo drugačnega okusa. Tako lahko smelo trdimo, da prvič v zgodovini se nam je vsiljeval v povojni dobi novi tip suhljate ženske, ki se ni mogel drugje roditi kakor v možganih kake histerične osebe. Opustimo omeniti s kakim žrtvami ženska skuša prilagoditi svoje telo, da odgovarja tej modi, saj cen. čitateljice to same dobro vedo. V našem in najbrže tudi v njihovem zadošče- OSORIO 5025 LA PATERNAL POZOR ROJAKI! Krojačnica in trgovina z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ BUENOS AIRES PIERRE L'ERMITE: DEKLICA Z Tedaj sem stopila ven; ko me ,v zagledal, je dejal: "Torej sta odpotovali?" "Da, odpotovali". "Kdaj se pa vrneta?" Seveda na to nisem znala odgovora. "Res, Vi ne veste?" "Ne, moj ubogi Fijbert... Ne vem." Nato je odšel. A zdi se mi, da je imel solze v očeh... Nehati moram, ker sem že skoro pri koncu četrte strani. V pismo Vama dam dva lepa na-geljna in šop iz Pentaponove dlake. Hotela sem ostrici Farauda, a je šel iskat tolažbe v mesto. Vsa hiša. Pentapon, Faraud, obe mački in Vajina stara Filomela Vaju udano pozdravljajo. Filomela moli vsako jutro pri sveti maši ob šestih, da bi se čimpreje vrnili ... in da bi se vse dobro izteklo. Filomela Nicou. PS. Modest je imel sinoči čudovit lov. Naletel je previ Meniško skalo na roj sardin in jih je nalovil za osem sto frankov. V Vieilu je bila isti večer svečanost radi tega in ribiči so se prešerno obnašali, kakor si lahko mislite . . . Ko je Rolanda končala, je nastal molk. Nista bili več v Parizu ... ne več v ulici des Abbesses ... ne več v hotelu . . . Nista slišali več hrupa avtomobilov . . . Nista videli več neskončnega pokopališča ... ne velikega sivega zidu kinematografa Gau-mont.,, po katerem se je vila železna azsilna lestev . . . Ni bilo več rumenega vratarja, ne njegovega obraza, kakor da v njeni prebiva večen šum ... ne več hladne in ropotajoče sobarice, ki mirne duše prinaša gubonosne račune .. . in ne več Valentine, ki mirne duše pošilja ljudi na prefekturo, potem, ko jih je odpravila v hotel . . . Ne . . . Vedomec ne tlači več. Je-li bilo vse to res? Bili sta v Noirmoutieru . . . Božali sta Farauda . . . smehljali sta se roparju Pentaponu, ki so mu gledali — nesrečniku — ostanki žlahtinih jabolk še iz zob. Objemali sta Filomelo . . . Izza zastorov sta gledali Filberta, ki prenaša vso svojo neizmerno bolest . . . Ubogi Filbert! Le pokonci! Ni več daleč tolažba ! XXXV. poglavje. Mladenič hodi, hodi po sivi poti, ki se vije proti la b'anški opatiji med koruznimi polji in bori s skrivljenimi vejami . . . Je-li potrt Je-li zamišljen . . .'! Ali moli? Ali se pogovarja sam s seboj? Bilo bi težko povedati. Časih iztegne drgetajoče roke . . . prste . . . kakor da hoče doseči nevidno bitje: "Kje p', Rolanda?" ...Nekdo, nekaj v meni neprestano šepeče, da se mi povrneš... ? .. .Oh' Ko bi bilo le res! OČI! ...Kje si...? .. . Rolanda!... Rolanda!... ...Oh, prosim te! Pridi, rotim te, pridi zopet k meni nazaj. Žeja me in gladen sem tvojega znamenja, znamenja, ki bi ga moje srce v svoji ljubezni takoj razumelo, to vem. ... S koncem svojih prstov se narahlo dotakni mojih prstov... . . .Pošlji mi dušo svojo. . . ...Pošlji mi vsaj svojo misel, da izvem naposled. .. . . .Da mi bo moč te počakati... te počakati... ...Moj Bog... vem, da boš imel usmiljenje z menoj... ...Rolanda... Rolanda... XXXVI. poglavje. Rolanda je sestavila kratko brzojavko za Filomelo. . . Oblekla je površnik, poiskala svoje rokavice ter se odpravljala, da jo ponese na pošto ni}, trgu des Abbesses. "Kako si naredila...?" je vprašala teta v skrbeh. "Evo: Filomela — Noimoutier — Vendeja. Vse v redu. Pošlji čimprej tisoč frankov. Poštno ležeče Abbesses. Pariz. — Rolanda." "Se ti zdi. da je vse v redu?" "Kako da ne. tetka, saj vendar greva domov. .. Sicer sem pa tako zapisala, da ne vznemirim Filomele." "Kje pa bo revica vzela tisoč frankov?" "Ne bo ji sile z iskanjem... Gospod župnik, gospod Martin — Durand... ali mesar, gospod Caillaux, eden ali drugi ji bo v. veseljem posodil denar." "Kajpada... v Noirmoutieru... No. pa te ci.. . Tn vrni se kmalu.. . Razumeš?" "Draga moja tetka. . . Kar na mah bom tam in tu." Toda, glej, v somraku hotelskega hodnika s« je odražala velika senca. Rolanda je obstala: "Gospod voditelj..." "Gospod voditelj...?" je vzkliknila teta Cecilija, zravnala se ter sklenila roke in ponav ljala: 'Gospod voditelj... Gospod voditelj je tu." "Seveda..." je odgovarjal debel glas, "gospod voditelj s kostmi in kožo... posebno pa s kostmi..." Duhovnik je. prišel na sredo sobe: 'Tako je; gospod voditelj je včeraj srečal Rogerja Maudeja in naposled vendar izvedel 7a vajin naslov... Prišel sem, da vaju najprej oštejem, da sta si izbrali sicer dostojen hotel, a ima to slabost, da je zelo daleč.. . in še za to, da se pri meni nista nič oglasili. Potem — to bodi najvažneje — se vama stavim popolnoma na razpolago. Zdaj sem jaz na vrsti, da Vama vrnem nekaj drobiža za Vaš lepi debeli denar tam doli. O, jaz revež.. . Nimam drugega, da bi Vama pokazal, samo Pariz ip nje-gfi zidovje... Vi ste mu nudili ocean, nepre-kosljivo lepoto prirode. Naposled, vzemite, kar na? je... vzemite in ne izprašujte. Nobena stvar bi me ne mogla tako veseliti, kakor če vaju smem voditi, služiti vama za Cicerona..." In iztegnil je svoje roke proti njima; pogledal je obe Noirmoutierki pomenljivo v o-braz... Nato se je razgledal po banalni sobi. po kovčkih, po pokopališču s križi in grobovi, ki g« je videl skozi okno. "Oprostite, toda po pravici vama povem, da vaju ne vidim rad tukaj. . . Nista več isti, kateri sta bili... Pa tako potrti... tako žalostni... Nekaj vama... gotoyro vaju nekaj teži.. Pa menda vendar nista oboleli?" Tedaj je teta Cecilija izbruhnila v jok: "Da, nekaj naju teži. .. Najina denarnica je prazna... nimava ob čem danes jesti.. . še dopoldne ne. Rolanda, pokaži no gospodu voditelju brzojavko, ki si jo pravkar sestavila.." Rolanda je najprej pokazala svoj prirodni u-žaljeni ponos... Obotavljala se je... "Le pokaži... ti pravim. . . Gospod voditelj je najin prijatelj. .. pravi prijatelj. . . Duhovnik. . . kakor bi dejal naš gospod župnik." Rolanda je pomolila listek: Gospod voditelj je čital. Zelo presenečen je obstal: "Razložite mi prosim to stvar, povsem jasno in .. . odkrito." "Najina denarnica je prazna," je jadikovala teta, "toda najbolj sta ranjeni najini srci... Ah, nisva se nadejali takega sprejema. Pričakovali svo odprtih rok. . . dobrih pogledov, gostoljubja kakor pri nas doma . . .kjer človek postreže svojemu gostu kolikor dobro zna in zmore." "No, pa?" "Rolanda, pa povej ti. Ti boš bolje razložila kot jaz.. Jaz niti ne morem več, ne morem več... Oh. gospod voditelj, če bi Vi vedeli, kakšno Kalvarijo svo prehodili v teh žalostnih dneh . .. Boste slišali..." Rolanda je posegla vmes, da bi se tetka preveč ne razburila. Pripovedovala je najprej o vrsti nesrečnih naključij, ki so ju začela preganjati že ob prihodu v Pariz. Ljudje z dežele izgubijo pač kmalu glavo v pariškem vrtincu. Toda čigava naj bi bila naposled krivda? . . .Kar ju je v najbolj skritem kotičku duše bolelo, je bil sprejem v Maudejevi rodbini, kjer so vendar dobro vedeli, kakšne nade goji Roger, pa so ju odpravili na kratko, kakor nadležno prtljago, v ta mrtvaški hotel. . . .Potem, ko sta postali žrtvi tatvine ter prišli mimogrede v grozen položaj, ju je mala Valentina zapustila meni nič tebi nič, kar pač zadostno priča o njeni popolni brezsrčnosti ii) o njeni surovi sebičnosti. Skratka, tetka je štr-bunknila z najvišjega paradiža svojih sanj v nižavo... . . .Kar se pa meen tie, je nadaljevala Rolanda, ki nisem ničesar sanjarila... sem neprestano prosila Boga, nj nama da kako znmenje. Tn zares me je s tako obilnostjo znamenj uslišal, da sem zdaj "žena z odprtimi očmi"; ...jaz, ki sem že včeraj jasno videla ... in ki me danes svetloba kar slepi... jaz prekipevam radosti v najini perhodni nesreči, kajti ta izkušnja naju je na mah odtrgala od načrta, čigar izvedba bi bila postala katastrofa za vse moje in nemar celo z življenje naju obeh. Gospod voditelj je pozorno poslušal Rolan-dino pripovedovanje ter na mnogih mestih zmajal z glavo. (Nadaljevanje) ODP RTIH PRIMORSKE VESTI ŠTEVILNE ARETACIJE V NABREŽINI Trst, julija —• Zadnje dni junija so aretirali v Nabrežini in tudi pridržali v zaporu več mladeničev, med njimi tudi Pertota Milana, Pertota Albina, Doria Antona, Burgerja Josipa, Jordana Martiniša ter še več drugih. Aretirali niso vseh naenkrat, ampak enega za drugim. Osumljeni so protifašističnega rovarenja in modo uajbrže predani posebnemu tribunalu. FAŠISTI HUDO PRETEPLI DVA SLOVENCA Trst, julija. — Na poti Bazovica—Trst so našli dva osnesveščena in okrvavljena človeka, ki so ju takoj odpravili v tržaško bolnico. Oba sta Slovenca, eden Golob je po poklicu zidar drugi Grošelj pa tovarniški delavec. Po njunih izjavah sta se mudila v Sežani, kjer so imeli pri nekem prijatelju domačo zabavo. Proti mraku sta se peljala z nekim tovarišem na vozu do Bazovice, od koder sta jo mahnila peš v Trst. V Bazovici sta šla še prej nekaj časa v gostilno, kjer sta srečala gručo tržaških fašistov, od katerih sta tudi enega poznala. Bil je fanatičen nasprotnik Slovente in jim je večkrat delal neprilike. Ko sta prehodila že precej poti, so planile iz gozda temne postave, ju pobile na tla in odvedle v gozd. kjer so jih potem našli mimoidoči kmetje. Golob in Grošelj sta precej poškodovana in bosta morala ostati nekaj časa v bolnici. V TRSTU ARETIRANIH OSEM SLOVENSKIH DELAVCEV Trst, julija. — Dne 5. julija so v Trstu aretirali okrog 16 delavcev, med katerimi je bilo osem Slovencev. Pri njih so baje našli anti" fašistične letake v italijanskem in slovenskem jeziku, ki so pozivali na nasilen upor proti fašističnemu režimu. Proti njim je zbrala policija zelo hude obtožbe in bodo najbrže občutno kaznovani. Skupino je ovadil neki njihov bivši tovariš, ki so ga radi nepoštenosti izključili iz svojih vrst. Da se nad njimi maščuje, se je poslužil ovadbe. Večina aretirancev je brezposelnih. POČASTITEV RENEGATA CERKVENIKA Veliko siavnost si je zopet zamislil režim na našem Krasu. So se zbrali v Dutovljah topni-čarji, da prisostvujejo ustanoviti sekcije rezervnih topričarjev, ki si je nadela ime po znanem Jožefu Cerkveniku, kateri je bil 1928 od nezname roke ubit kot eden prvih kraških re-negatov, ki je pristopil k fašistom. Prišel je tudi zloglasni tržaški prefekt. Tiengo in sploh vsi fašistični tlačitelji našega ljudstva iz Trsta, líes poseben okus imajo Lahi, da svoja društva ove-kovečujejo s takimi imeni. V IDRIJI SO ODPRAVILI SLOVENSKO CERKVENO PETJE Gorica, junija. — Da se res dosledno izvaja fašistično nasilje nad vsem, kar ni italijanskega, se opaža tudi v Idriji. Ko so se pred praznikom sv. ltešnjega Telesa vršile vse priprave, da se čim dostojnejše in slovesnejše izvrši proce-cija, so fašisti iz Idrije delali na vse /pretege, da bi preprečili slovensko petje. Že vso vrsto let se vršijo procesijo s prepevanjem slovenskih nabožnih pesmi, kar je posebno fašistom zelo neprijetno. Tako sta se znani politični tajnik Muttc in ing. Ricci odpravila k dekanu, da bi ga prisilila, da bi prepovedal slovensko petje. Toda s tem so niso zadovoljili ter so še naprej šikai/rali dekana. V vsej naglici so ga poklicali, da se mora nujno zglasiti na uradu "Pubblica sicurenza" in mu zopet žugali in dajali prepovedi. Na žalost se je to tudi zgodilo. Petja na procesijo ni bilo skoro nič, le nekaj so zapeli pri blagoslovu. 22. junija pa je bil tradicionalni idrijski rudarski praznik, obletnica odkritja glavne živo-srebrne žile, to kar je razširilo sloves idrijskega mesta po vsem svetu. Tega dne je v Idriji največji praznik s procesijo. Vsako leto so pri procesiji nastopile tudi belo oblečene deklice, ka- terih je bilo tudi čez sto. Leles pa je vse to odpadlo. Domačini so bili za to zelo razburjeni. Istega dne je bila stara tradicionalna rudarska veselica. Te se je udeležilo jako malo domačinov, bilo je prisotnih le nekaj Italijanov, ki so zaposleni pri idrijskemu rudniku. Domačine je to vmešavanje v stare tradicionalne običaje zelo vznemirilo. V PROCESIJI V LEDINAH NA DAN SV. JANEZA JE BILO PREPOVEDANO MOLITI SLOVENSKI Že staro izročilo govori o prošnji procesije v Ledinah na clan sv. Janeza '¿4. junija. Tudi letos so prosili dovoljenje za procesijo odobrila, toda s pripombo, da se med procesijo ne sme peti slovenski. Procesija se je vršila in bogve po kolikih stoletjih se je zgodilo, da ni bilo med to procesijo slišati več slovenske nabožne pesmi. Takšna j" verska.svoboda pod fašistično Italijo. Toda to še ni bilo dovolj. Orožniki so prekinili vernike, ko so molili v slovenskem jeziku in prepovedali moliti slovenski. Ljudstvo se je razburilo do skrajnosti. Še čudno, da ni prišlo do hujšega incidenta in do prelivanja krvi. Ubogi ljudje! Stiska in strašna beda, prava lakota jih tare ir. še niti moliti ne smejo več. AJDOVŠČINA DOBILA ITALIJANSKEGA ŽUPNIKA Gorica, junija. — Fašisti so izgnali iz Ajdovščine župnika Fona. To je namreč zasluga in delo Italijana in balilskega kateheta Tagnina, ki ga je poslal lansko leto v Ajdovščino nadškofijski administrator Sirotti. Na Fonovo mesto pa je te dni prišel nov župnik Dorbolo, ki je bil do sedaj župnik v Štolbenku v Beneški Sloveniji. Ta je pa znan kot fašistični zaupnik in je bil svoj čas zaradi denuncijacij proti duhovnim sobratom že pred cerkvenim sodiščem. V nedeljo 24. pa je bilo slovesno ustoličenje novo-došlega župnika, ki ga ni prebivalstvo, kljub temu, da se proti njemu zelo prijazno obnaša, govori slovensko in trdi, da si ni predstavljal da bo naletel na tako dobre ijudi, prav nič veselo. Saj jim je dobro znano, da je Dorbolo zaupnik fašističnega režima in zagrižen sovražnik Slovencev. POSLEDNJA UČITELJSKA GENERACIJA Ob priliki sestanka, bivših tolminskih učiteljišč-nikov v Ljubljani, dne 14. in 15 junija Čas beži; tudi težke ure minevajo z bliskovito naglico. Če se ozremo, je za nami že lepo število let deia in borbe, razočaranj in trpljenja, a tudi uspehov in zadovoljstva. Mogoče tega najmanj. Zato ne bomo praznovali jubilejev. Niso nam mar desetletnice; zbiramo se vsi tisti, ki smo na tolminskem učiteijišču v deželi sonca in kmečkih upornikov, živeli lepim načrtom in nadam se napajali v ljubezni do naše grude po lepih planinskih tleh in prisluškovali molčeči puntarski duši tolminski. Zbiramo se k prijateljskemu sestanku, k tovanškemu pomenku. Ne bomo vsi. Majhno njivo smo si hoteli izbrati: zemljo ob Soči, Vipavsko dolino in Kras; a usoda nas je butnila daleč narazen. V ravnem Preko-murju žive nekateri, daleč doli v Kalabrijo in Sicilijo so potisnjeni drugi. In tem, ki jim ne moremo stisniti roke, veljaj naš prvi pozdrav. Tem našim tovarišem, najzvestejšim med Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15—21. Ob nedeljah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 zvestimi, ki so sprejeli težko usodo iz domače grude v tujo zemljo presajeue rastline. Težko je nam učiteljem-emigrantom, ko vidimo kako pada v analfabetizem in podivjanost tisto ljudstvo, kateremu smo hoteli žrtvovati svoje sile, a vendar imamo zanj, da pripravljamo zopetno vstajenje naše prosvete onkraj meje. Prežalostne pa so razvaline vseh načrtov in nad onih naših tovarišev, ki so presajeni na tuja tla. Le majhna lučka upanja jim lebdi; da se vse spremeni, da se povrnejo med svoje ljudstvo, da zasadijo plug v nekdaj tako lepo obdelano, a sedaj uničeno in poteptano njivo. Tista lučka sveti tudi nam. V tem je naša skupnost. Zato pozdravljeni tovariši ki samevate po abruških in kalabro.ških gorah ki hrepenite po domu iz ravne Lombardije in moč-vinratega Lacija. Pozdravljamo Vas in Vam sporočamo, da gojimo tudi mi lučko upanja in vere da bomo tudi pripomogli, da se razplamti ta lučka v kres našega osvobojenja. D. M. DROBIŽ Marija Brajkovič, stara 25 let iz Bazovice, se je po nesrečnem naključju utopila v Rocolu, ko se je vračala ponoči domov. Avgusta Stergarja, starega 11 let je zasul plaz v gramozni jami na Kolovratu pri Roči-nju. Po dolgotrajnem odkopavanju so ga vendarle našli, a vsaka pomoč je bila zaman, ker je bil že mrtev. ZANIMIVA ROBOTA V ILIRSKI BISTRICI II. Bistrica, julija. — Ko smo že navajeni čuti iz Italije, zlasti pa iz naših krajev marsikatero čudno, včasih neverjetno, včasih celo smešno vest, ne bi bilo odveč, če poročamo iz II. Bistrice o neki raboti, ki so jo vprizorili tamo-šnji občinski možje. Gospodom, ki sedijo za občinskimi mizami je začelo namreč primanjkovati denarja ali pa se jim je zahotelo po več letih razkošnega u-pravljanja in ko so občini nakopali velike vsote dolga, malce pštediti. Začeti so kar na lepem upeljavati rabote ali po naše kuluk, zlasti še v .¿adnjem letu. Spomladi so morali dati trnovski posestniki vsak po štiri delavcev, za delo pri izsuševanju mlake pri postaji. Jarek, lci s.) ga izkopali meri v globino in širino po 1 meter. Dne 22. junija pa so pričeli s popravljanjem ceste, ki gre iz Kosez na Malo Bukovico. Na delavce, ki so tu opravljali raboto je bil res zanimiv pogled. Videlo se je tu bistriške veletrgovce, posestnike, odvetnike, ali imenoma Ličana, Šketa, Verbiča, Hreščaka, Hodnika, dr. Perlugo, dr. Angelinija, Ferme-glia itd. S krampi in lopatami so krilili po cesti, kakor z vesli. Zabave jim ni manjkalo. Najeli so si namreč, da bi jim hitreje minil čas, harmonikarja, znanega Lojzeta Dornega. Moramo priznati. Naš trgovec danes ni več trgovec, ampak je na eni strani velik upnik, na drugi pa še večji dolžnik. Kmet, kateremu je trgovec dajal blago na up, ne more danes kupovati več niti najpotrebnejšega, kaj šele da bi plačeval dolgove iz prejšnjih let. Tako so se morali rešiti, da vsaj formalno izvršijo svojo do/žnost, ki jim veleva država, da so šli sami delati na cesto. Protizakonito zapostavljanje zidarjev iz Renč Renški zidarji visoko cenjeni v tujini — odpuščeni v Ajdovščini, ker pravijo Italijani da "ne znajo delati". Gorica, julija. — Zidarji iz ltenš so znani tudi izven mej svoje ožje domovie zaradi vestnega in točnega zidarskega dela, posebno pa na Goriškem in Tržaškem. Hodili so tudi v tuje kraje s trebuhom za kruhom. To, ki so hodili v tujino ločimo pravzaprav v dve skupini: v sezonske delavce in v izseljence. Prvih je največ in ti so navadno delali v tujini po nekaj mesecev, posebno poleti in spomladi, nakar so se v začetku zime ali že prej vračali domov, kjer so opravljali v prostem času kmetijska opravila na svojih domačijah. Izseljencev je bilo pred vojno le malo. Po vojni pa se je njihovo število znatno povečalo. Veliko se jih je naselilo za stalno v Argentino, kjer so se še edino lahko naselili, ker so Združene države kaj kmalu ustavili dotok tujcev. Sicer pa se jim v Argentiniji ni slabo godilo, ker so se tam zidala velika mesta in je bilo dovolj dela. Manjše število se jih je izselilo v Francijo, a le malenkost v druge države. Sezonski delavci so prihajali že pred vojno na Kranjsko in druge tedanje dežele, kjer so jih zaradi njih pridnosti zelo spoštovali. Renški zidar je dobil povsod delo, kamor je šel in povsod so ga radi sprejeli. Ko je končala svetovna vojna je bilo' precej dela na Goriškem in drugod, kjer je svetovna vihra razdejala domove tisočim in tisočim. Polagoma se je skoro sve pozidalo in mnogo renških zidarjev se je odpravilo drugam. Mnogo jih je šlo v Jugoslavijo, posebne v Ljubljano, Zagreb, Beograd. Veliko pa se jih je podalo še dalje. Že pred vojno so hodili v Švico in Nemčijo, kamor so hodili tudi po vojni. Takrat se je v tujini dobro zaslužilo, ker je bila še dobra konjunktura. Toda nastopila je doba svetovne krize. Delo v tujih deželah je začelo pojemati. Vedno več renških zidarjev je ostajalo doma. Zato so začeli iskati dela v svoji okolici na Vipavskem in Goriškem, da so tako preživljali vsaj svoje družine. Tako zidajo sedaj vojašnice v Ajdovščini in pri Vipavi. Delajo jih neke tvrdke iz Napoli-ja. Te tvrdke so tudi vzele na delo le delavce »i o D o IOE 30E30I I0E30 Ó DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI 0 moderno in hitro zdravljenje. S NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. 0 OÓI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X ° ULTRAVIOLETA - DIATERMIA SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA iz Napolija. Po dolgem moledovanju pa tudi nekaj domačinov. Pripomniti je treba, da so domači zidarji pri teh delih popolnoma zapostavljeni. V Italiji je namreč zakonž po katerem se morajo najprej zaposliti pri delih v provinci delavci iz iste province. Če so pa ti že zaposleni, se morajo zaposliti delavci iz najbližjih vokrajin in nato oddaljenejših. Tega seveda pristojne oblasti nikakoi nočejo upoštevati. Že večkrat smo pisali, da se pri nas zaposlujejo delavci iz "regna", čeprav je vse polno domačih ki sede doma prekrižanih rok. Pa še druga veliko večja krivica se je zgodila domačim zidarjem. Po nekaj dnevih so te domače zidarje, kar na lepem odpustili iz dela in jim "lepo" povedali, da za delo niso zmožni! Renški zidarji, ki so delali v Švici in drugod in kjer še sedaj delajo, so tam zelo spoštovani zaradi svojega vestnega zidarskega dela. Če ne bi znali delati, to kar zahteva njihov stan, bi jih gotovo ne sprejela tujina na svoja dela. Za izobrazbo renških zidarjev je bila že prej v Renčali obrtna šola. Torej vse to popolnoma izključuje sumnjo, da ne znajo delati. Zraven tega pa se še domače delavce protizakonito zapostavlja in se daje prednost favoriziranim delavcem iz 'regna". Iz vsega tega je razvidno, da za domačine Jugoslovane zakoni ne veljajo. Naši ljudje so po njihovem mišljenju manj vredni zato ni dvoma, da jih hočejo fašisti ne le narodno, ampak tudi in pa predvsem gospodarsko uničiti. Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. calle COLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) O 8 IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires o D o Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. O D o 9 >E I0E30I aoi 3°0 Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI ZANIMIVOSTI Ozadje "piranskega čudeža" Zanimive zdravniške ugotovitve o žarilnih pojavih pri istrski kmetici Ani Moranovi Pred kratkim smo poročali o 421etni kmetici Ani Morano iz Pirana v Istri, na kateri se v spanju kažejo čudni svetlobni pojavi. Morano-vo preiskuje ta čas posebna komisija na rimski kliniki za živčne bolezni, a med tem je prof. Protti iz Padove imel senzacionalno predavanje o "piranskem čudežu", pri čemer je podal prav zanimivo in tudi zelo verjetno razlago njegovi skrivnosti. Prof. Protti je bil eden izmed prvih zdravnikov, ki so Moranovo preiskali žetedaj, ko so v piranski bolnišnici, kamor so jo bili sprejeli zaradi neke bolezni, prvič opazili svetlobne pojave iz njenega telesa, o katerih dotlej sama ni ničesar vedela. Moranova je poročena že od -16. leta in mati 12 sinov. Včasih jo napade naduha, drugače ni ugotoviti na jej nič posebnega, kvečjemu še to, da je zelo mrša-va, ker v zadnjem času zelo malo je Protti jo je preiskoval s petimi drugimi znanimi zdravniki pod najstrožjo kontrolo, tako da je bilo vsako varanje izključeno. Rabili so najrazličnejše električne merilne aparate in aparate, s katerimi se da ugotoviti tucli radioaktivnost. Svetlobne pojave same so snomali s prekoobčutljivimi filmi. 54 fotogramov je dokazalo, da ne gre za samoprevare človeškega očesa. Med pojavom svetlobnih žarkov — feo se zgodi vedno v najglobljem spanju — prične žena stokati, utrip ji poskoči od 70 na 140, dih od 24 na 48 v minuti. Drugače pa ni bilo dognati absolutno nobenega abnormalnega pojava v zvezi z elektriko in radioaktivnostjo. Pospešeni dih in utrpi se dasta razložiti z učinkom nekih hormonov, kakršni povzročajo n. pr. tucli pri človeku v strahu močno utripanje srca. Moranova pa trpi tudi na fiksni ideji, ki je prof. Protti za sedaj ni pobližje označil in ki je baje z neko vrsto najintenzivnejše avtosugestije sposobna povzročiti na telesu važne spremembe. Vse to bi ne zadostovalo, da bi si "piranski čudež" pojasnili nanaraven način. Takšno naravno pojasnilo pa bi bilo sledeče: V krvi Moranove so ugotovili izredno močno ultraviolično žarenje in po drugi strani preobilico žveplenih spojin v telesu. Kot dokaz za preobilico žveplenih spojin navaja prof. Protti temno črto okrog vratu, kjer nosi Moranova srebrno ogrlico. Znano je, da postane srebro po žveplu črno. Znano po je tudi to, da se pričnejo žveplene- spojine pod vplivom utraviolič-nih žarkov svetiti — in to je vsa razlaga, tega "čudeža". Gre samo še za ugotovitev, kakšni so vzroki, ki proizvajajo pri Moranovi v določenem stanju preoblico žveplenih spojin oz. ultravioličnili žarkov v krvi. NAŠ AMERIŠKI ROJAK TESLA JE IZUMIL SMRTNE ŽARKE Ne\vyorški listi priobčujejo razgovor s slavnim izumiteljem, našim rojakom Nikolo Teslo, znanim javnosti po raznih izumih na področju elektrike. Tesla je izjavil, da se mu je posrečilo odkriti tako zvane smrtne žarke, odnosno pripraviti te žarke s pomočjo nekakšnega električnega topa do učinka, tako da bi lahko na razdalji, baje več sto kilometrov, uničil 10.000 letal in cele armade. Samo najmočnejši jekleni oklepi, pravi Tesla, lahko kljubujejo tem žarkom, ki jih lahko nameri na vsak skozi daljnogled opaženi predmet. Za proizvajanje teh žarkov je pa potreban napetost petdeset milijonov voltov. Gre v bistcu za to, da se sestavi aparat, s katerim bo mogoče smrtne žarke po-storu kakor doslej. Vprašanje je tudi, kako šiljati po zraku in ne samo po praznem pro-proizvajati tako ogromno količino električne sile. Tesli, ki velja po pravici za edinega pravega naslednika slavnega izumitelja na električnem področju Edisona, se je torej posrečilo, odkriti to, kar so videli v duhu pisatelji sanjaš-kih romanov. Ameriški listi poročajo, da namerava Tesla predložiti svoje odkritje Društvu narodov. Prvi trenutek se zdi vest o odkritju smrtnih žarkov neverjetna, toda pomisliti moramo, da bi se bila zadela še nedavno enako neverjetna vest, da bomo lahko mirno sedeli doma v naslanjaču in poslušali koncerte ali govore iz več tisoč kilometrov oddaljenih krajev. O zagonetnih žarkih, ki ustavljajo motorje na večjo razdajo, smo že večkrat čitali. Pripeti se tudi, da je ozračje tako nasičeno z nekimi čudnimi žarki, da pride do nepojasnjenih letalskih nesreč. Posledice odkritja smrtnih žarkov so seveda nedogledne. Prijatelji miru že dolgo hrepene po takem orožju, kajti po njihovem mnenju bi se dala vojna preprečiti sanio tedaj, ko bi imeli v rokah orožje, ki bi prisililo na kolena še tako dobro oboroženo državo. Najstrašnejše orožje za pobijanje ljudi naj bi torej prineslo človeštvu mir in varnost. Teslov izum čaka najbrž huda usoda. Vest, da ga namerava predložiti Društvu narodov, odnosno razorožitveni konferenci, bo spravila na noge vse, ki jim trajen mir ni všeč. .Društvo narodov bi dobilo s tem orožje, ki bi odtehtalo vse konference in vsa pogajanja. Treba bi bilo samo v Ženevi postaviti Teslóv električni top in če bi hoteli dve državi z orožjem poravnati svoje račune, bi topničar iz Ženeve nameril žarke smrti proti njima in takoj bi ju minilo veselje do prelivanja krvi. Zelo verejtno je tudi, da se bodo posebno velesile z vso vnemo potegovale za Teslov izum in Tesla bi lahko postal najbogatejši mož sveta, če bi izum hotel prodati. V Ženevi bodo stali torej pred hudo preizkušnjo, če jim Tesla res izroči svoje strašno orožje. Saj ne bi veedli, kaj bi storili z njim. i Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-liíti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ZADNJA PRIČA MAYERLINŠKE ŽALOIGRE Te dni je umrl najstarejši prebivalec Mayer-linga, posestnik Leopold Hirschhofer, star 90 let. Bil je eden onih redkih zaupnikov, ki mu je bil takoj po žaloigri prestolonaslednika Rudolfa leta .1889. dovoljen vstop v lovski gradič v Mayerlingu. Hirschhoferju so takrat izročili v varstvo dragoceno perzijsko preprogo, ki so na nji našli mrtvega prestolonaslednika, in veliko posteljo iz prestolonaslednikove spalnice. To posteljo je kupila pozneje lastnica znamenitega Sacherjevega hotelu na Dunaju, Ana Sacherjeva, ki je medtem tudi že umrla, Hirschhofer je užival neomejeno zaupanje oblastev in pred 40 leti je moral priseči, da bo molčal o vsem, kar je videl v Mayerlingu. Svojo prisego je tudi držal. Bil je eden zadnjih ljudi, ki so preživeli mayerlinsko žaloigro. 1 < i j ČRNA VDOVA MORI LJUDI V mestu Sacramentu v Kaliforniji v Združenih državah se je pojavil strupen pajek. Človek, ki ga ta pajek ugrizne, skoro gotovo umre. Kalifornijska oblastva so se za pajka pričela takoj zanimati, da bi obvarovala ljudi pred nesrečo. Pjaku pravijo črna vdova, ker tudi pri tej vrsti pajkov samica požre samca. Ta pajek ima debelo telo, ki se vidi kakor velik gumb na čevljih; trup sloni na nogah, ki so dolge pet centimetrov. Na spodnjem telesu ima rdeč madež, po katerem ga lahko spoznaš. Če te ugrizne, te precej zaboli. Od tega mesta se bolečine razširijo po vsem telesu. Dihanje postane težavo. Človek se prične potiti in včasih nastopi smrt v 32 sekundah. Kot vzrok naglega plojenja pajka črne vdove navajajo izredno milo zimo in suho vreme. V zadnjih tednih je črna vdova povzročila več smrt. Ugriznila je že več sto ljudi. Oblastva so organizirala odločen boj proti nevarni živalci. ORGANO DE LA CO- LECTIVIDAD YUGO- ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 Año VI. NÚlíl. 266 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin IZ JUGOSLAVJIE Zakaj je nepotreben zakon o minimalnih mezdah To vprašanje zveni nekoliko tuje, kajti vsak delavec in nameščenec na svoji koži čuti, da je zakon o minimalnih mezdah potreben, ta-korekoč krvavo potreben. Delodajalci seve, pa po veliki večini to potrebo oporekajo in vprašujejo: Zakaj je potreben. Res je, če bi se vse delavstvo obojega spoia po vsej državi, po vsem svetu jasno zavedalo samega sebe, svojega človečan-skega dostojanstva, da bi ne trpelo in ne dopuščalo, da se njegov znoj in žulji tako sramotno plačujejo, da bi pojmovalo besedo solidarnosti v vsej celoti, potem bi takega zakona ne potrebovali. Kajti tako solidarno, samega sebe se zavedajoči delavski razred bi bil kompaktno organiziran in bi rekel: Tako in tako mezdo in palačo hočem. In nikogar iz manjšine delodajalcev bi ne bilo, ki bi si upal reči: Ne! Tak velikanski pomen ima delavska solidarnost in razredno strokovna organiziranost. Ker pa take še, žalibog ni, moramo mi, kolikor nas je zavednih, organiziranih, zahtevati zakon o minimalnih mezdah, moramo kot pionirji, kot prednja četa, stopati v prve boje in se boriti za dobrobit vseh, ki delajo in trpe. Delodajalci govore, da se bo z zakonom o minimalnih mezdah stanje delavcev poslabšalo da so zaslužki današnjemu času primerni itd. Da, če bo delavstvo samo tak zakon pustilo ležati kje v arhivu, tedaj seve, ne bo nič koristil. Ali delavstvo, organizirano, bo s svojimi organizacijami pač vedela in znalo uveljavljati svoje, oziroma za delavca zaščitne zakone. So sicer med mnogimi, redki delodajalci, ki uvidevajo potrebo takega zakona, seve, zopet ne iz stališča splošnost in lvristovega ukaza: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, nego da s tem tudi sebe obvarujejo pred grdo konkurenco, ki vlada sedaj v raznih panogah gospodarstva naravnost sramotno. Trditev tega ali onega, da so mezde v njegovem podjetju čisto pirinerne, je samo prazna beseda, ki ničesar ne pove. Le poglejmo si take "primerne" mezde v dveh resničnih slučajih. V neki tovarni v Jugoslaviji (ime ne bom imenoval) ima delavec urno mezdo Din 3.25 in zasluži v 96 urah, to je v 12 dneh 312 Din. Od tega .e mu odtrga 30 o| redukcijo draginj-skih doklad v znesku Din 93.— Poleg tega je otegljaj Din 15.—■ za bolniško blagajno, Din 3.— za davek in ker stanuje v tovarniški hiši, še Din 6Ü— za stanarino. Mesečno ima namreč plačevati za stanarino Din 120.—. Ta delavec ima torej vseh odtegljajev Din 171.— in dobi na roko Din 141. S temi Din 141.— mora pre- življati 14 dni 5 člansko družino. Pa računu delavca samega znaša preživljanje v 14 dneh Din 315.— in sicer: špecerija Din 250.—, mleko Din 35.—, drva Din 30.—. Ostane mu torej — primanjkljaj od zaslužka, ki ga dobi na roko (Din 141.—) Din 174.—. Tukaj pa ni računana obleka, obutev, šolske potrebščine itd. Petčlanska družina ima torej v 14 dneh samo Din 141.—, ali Din 10.— na dan, ali Din 2,- za osebo na dan. Ali se da živeti? V drugi enaki tovarni v drugem delu Jugoslavije, kjer za eksplotacijo delovnega ljudstva obstojijo še ugodnejši pogoji, pa zasluži ravno tak delavec bruto na uro Din 2.50 v 14 dneh, to je 12 delovnih dni ali v 96 urah Din 240.-. Odštevši odtegljaje, koliko ostane za osebo na dan? Takih "slučajev", ki pač niso slučaji, je nešteto v Jugoslaviji. In seda? nastane še vprašanje konkurence. Tisti delodajalec, ki plačuje delavca na uro z Din 3.25, ne more tako konkurirati z delodajalcem, ki plačuje delavca z Din 2.50 na uro. Kaj se zgodi? Ker delavstvo ni organizirano, da bi delodajalca v drugi tovarni prisilili zvišati mezde na višino mezd v prvi, nekoliko člove-koljubnejši tovarni in tako si priboriti vsaj mezdo iz 2.50 Din na 3.25 Din, kakoršne so v prvi tovarni ter s ttem obenem zaščititi mezde v tej prvi tovarni na višini 3.25 Din, in s tem dati tistim delavcem možnost boriti se za zvišanje od 3.25 na 4.— Din itd., ker njegov konkurent proda blago poceni in mu s tem konkurira, bo svojim delavcem znižal mezde. Takih primerov bi lahko navajali zelo veliko, posebno v tekstilni industriji, ki cvete v Jugoslaviji sedaj kakor mak v Stari Srbiji. Da tekstilna delavka v tovarnah na jugu dela po 12 ur za mezdo na uro 85 par in še manje, to je za 9.20 Din na dan, je pa naravnost nezaslišano ' izkoriščevanje. Ker se pa cene življenjskih potrebščin, stanovanj, obleke itd. nečejo prilagoditi zaslužkom, je treba zaslužke prilagoditi cenam življenjskih potrebščin. In ker delodajalci tega nečejo sami narediti — ker kapitalizem ima geslo: čimveč dobička, vse drugo je postranska reč, moramo zahtevati, da se uzakoni zakon o minimalnih mezdah in to tako, kakor ga bodo predložile delavske organizacije potom svojih Delavskih zbornic. i Osnutek se že dela, naj bo čimpreje narejen. Strokovne organizacije ga bodo pregledale in potem naj pride takoj pred narodno skupščino. Zakon o minimalnih mezdah mora postati resnica, zahteva po njem, meso. ANGLEŠKI PRINC V JUGOSLAVIJI Ljubljana, 16. — Princ Juri, drugi sin angleškega kralja, na svojem potovanju po kontinentu je prispel z letalom v Ljubljano, od koder je odpotaval na Bled, kjer bo gost kralja Aleksandra. NESREČEN ZAKON SLOVENKE Z ARABCEM Pri njenih starših v Selcah pri Sv. Križu na Dolenjskem sta se pred kratkim naselila Arabec Jakob Abud in žena Albina, rojena Novakova, ki imata dva mladoletna otroka. Mož, ki je angleški državljan, je živel do nedavnega v Jeruzalemu pod imenom Kartier Ratisbon IIous Albond, potem pa sta prišla z ženo v Selce pri Sv. Križu. Te dni pa sta imela z ženo hud prepir in je Jakob Abud po prepiru nezna-nokam odpotoval, pustivši ženo in otroka brez vsakih sredstev. Na podlagi ženine prijave so pričela oblastva zdaj moža iskati. Pobegli mož je bolj majhne rasti, temnorjave polti, črnih kodrastih las in pristriženih brk. Oblečen je v rjavo obleko. GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Iz Evrope dospejo Avgusta. 23—Ppssa Maria (iz Genove 1. 8.) 24—Conté Grande (iz Genove 10. 8.) 27—Alsina (iz Barcelone 6. 8.) 28—Gral S. Martin • iz Madeira 11. 8.) Odplovejo Avgusta • 19—Cr S Agustín 22—Alcantara 28—Conté Grande (v Cadiz 11. 9.) (v Lizbono 11. 9.) (v Genovo 13. 9.) VREDNOST DENARJA dne 17 avgusta Nakup: Prodaja: lOO dolarjev 357.-- 367.80 100 ital. lir 30.60 31.70 100 dinarjev 7.30 8.30 100 šilingov 65,— 69 T 100 franc. frankov 23.60 24.40 100 češkili kron 14.50 15.50 1 funt šterling 18.— 18.65 Talleres Gráficos A. J. Weiss, Río Bamba 562, Bs. Aires ¡hííKHKHWHKHWHKHKBKH«^ Dr. M1L0SLAVICH Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni. Se govori slovensko, nemško in špansko. PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj. Ulica Reconquista 629 U. T. RETIRO 1852