Ckorha» izhaja vsaki torek in soboto. Ako pade na ta dneva praznik. dan poprej. Uredništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. MefrankiraiiH pinma se ne sprejemajo, enaku se ne uvažujejo pisma brez podpisa. UokopiHi dopisov se ne vračajo «Gorira* stane na leto IU K, za pol leu 5 K. za četrt lela 250. Opravniitvo se nahaja v „Narodni Tiskami" •jlica Vetturini St. 9. i.» »glättn se piafuje od čveteroslopne petit vrste po 14 vin, za večkratni aatis pnmeren popust. PoNamezne ttevilke stanejo 8 vin. in sc piodajajo v raznih gonških iraiikah. St. 29. V Gorici, v torek dne 11. aprila 1911. LctO XIII. Razpoloženje Ijudsfva na Goriskem za nove volih/e. (Z tlPžele.) Mnogo, jako mnogo se sedaj tudi po na^i deželi govori o novih volilvah za državni zbor. NepriČakovano nas jc dolctcla vest, da bodemo morali spct stopiti na volisče. Meni sc ne /di umestMo /ačeli s prepirom in kričanjcm za iiDVc volitve. Ja/ sem prepričan do dna svoje duse, da na (ioriškcin m sicer V goriski okolici in v hribih je danes tak polozaj, da naj se kriči. priduša in obrekuje kolikor se hoče. Ijudstva ne bo nihče odvrnil od tega. da nc bi btlo pripravljeno dati vsak čas po novno zaupanje svojima dosedanmua zastopnikoma v drzavnein /born. To morem trditi jaz, ki hvim na deceit in ki po/nam pia* dobro niiutije ljtid^h;i Sicer rcČcMi odknt«». da ljudstvo nerado pojde na volisie. N<». m nobc:;o čudo ! Saj /ivimo \ ča>u vednih vuh:c\ in skcraj ne mine lelo. da bi ne volili all drzavnih, ah deMmh. all ohčui^k;!) zastopmkov. Sicer pa med ljud>t\oiM na deziii prevladuje sedaj v prvi vrsti vprasanjc: Zakaj hoini) spot volili? Saj snin i/v»• - Mi posiance /a f» let in ne saum /a ! ' Lenin >pet dirnJaj po di/aviV Slučaj me je spravii v teku par dm v ra/ne iiruee kmečkega IjndMva. Seveda je nanoel ijovor tudi na iH'\e volnve. .Maloiuarno so ljudje zmajali / glavami, ko sem jim povedal v/rok. ki nas bo sihl spct na volišče. Ko sein j;:n pojasnjcval kako jc knvična sedaiija vlada, ki po/.na le Nemce, Slovam: pa le takrat. ko je treba pošteti in krvni davek dajati. ki nam nočc dati Sol. cot. žele/.mc, našili pravic v liraJu in i/- ven urada. ki nas /atira. kjer more, ki po/.na pn Slovanili le grablje. vile pa rabi za Nemce, sc je videlo, da IjuJje sprevidevajo, da trcba iti v boj proti taki vladi. Seveda sem jim pojasnil. da so bili tudi naši poslanci v vrstah onili slo- vanskili drzavnih poslancev. ki so vo- dili boj proti taki vladi. Sicer je upati, da akSS&idemo imeli take državne po- slance jjfcjdESj* prihodnje. kakorsne smo imeli dQfifffaj, dosežemo tudi mi Slo- ven ci kfft**- MüäJjKso rekli: Seveda! Koga pa naj posTfemo na I)unaj, če ne one. k' so nas dosedaj tako dobro zastupali ! Niti na misel nam ne pride, da bi vohli koga drugega ! I)a jeto mnenje večine naseija Ijudstva. nienda in treba posebej povdarjati. Vlada je ra/puslila drzavm /bor zaradi te^a, ker ji niso hutch nasi poslanci hlapče- vati. Zaradi tega pa je treba poka/.at; pn pnhodnjili vohtvah. da hočcmo se na- prcj imeti za svujc /astopnike posiance. ki nočejo vladi hlapcevati m ki bod(» vedno od nje /ahte\ali. da postopa jtdna- komerno z vsemi narodi. tortj tudi z nanu Slovenci. da nam dn tisle pravice. ki nam pnt:čejo po drzavnih temcljnih zakonih. Na dezdi je splosna sodba tale: /a ka/en vladi naj >c posljejo na Dunaj spet ti n ožje ! In če se je kateri i/med >lov(.iiskb poslancev i/ka/al ne- spretru'^a ndbijalca vlaJmh bunk, pro* z nj:m !'• na nv,'ti\o jnesto druij m<)7. ¦ • , • :•-..• a-ii d«»>cdanji za- >topniki v dunajskem parlarnentu. zbrani v „Slovcn>kem klubti". hdo kožo. ni treba posebej povdarjati. Sfj se vedno Cita. kohko pre^lavic so tiže naredili nemskim vladam ! l)vakrat>ov Jruzhi / druiiimi Slovani pojjnah celo mmi>ter- sivo rakcin ?M^at S tem so pokazali. da M ink» ^ai uc bojtjjo. ne muuslrov. ne njilio\c^a krivicneya vladanja. laki ncvstra>tni borilci za pravice sloven>kejja narcda pa so se poka/ali I • poslaiK'i. /hr.i: v ..Slovenskem klubu" pod spretn:i:i \odstvom na^vel- nka dt. S u > t c r > : 0 .; Slovenski liberaln; pnki na Ihinaju pa so bodili drui;a pota in le tu in tain ko uze jimni bilo drujjejja izlioda so pricapljali za nasimi po- slaiui. ha taki mo?je ne spadajo \i\v v dunajski parlamcnt, }¦: ob>;fbi iiiiicmio. .Mi Slovene potrebujemo na himaju od- ločnih in delavnib poslancev encija mi- sljenja. ene^a duha ! \" s!oi,m je moč ! Sicer. navelicani vednih voiUev, pojdemo vseeno / ve^eljem na volišče. da izvolimo take može. ki bodo kakor zid stali za obrambo naših pravic, v kateri bodo zarnan butali nemski va- lovi dunajske vlade! Pokažimo vladi. da smu edmi za svojimi zastopniki! Dopisi. S Krasa. if'odpora za purane» \' nascm zadnjem dopisu. katere^a s!e doslovno (ibjavili, smo Vain poro- čal:. da vlada med KraSevci letos neko veselo razpoloženje. ker so dobili skoraj po vseb v?seh podporo. za vsakega doma izrcjenejja all pa kupljene^a purana. Ker narn je naka/ala vlada pa na mesto obljubljene 1 K /a vsako jjlavo samo 50 vin.. obrnili smo se ob enem do naSega deieine^a poslanca L. dr. S t e p a n Č i Č - a. da bi nam $e ta znesek i/posloval. Slavru» uredrnštvo nas je v „(io- rici" takoj ob\e>ttlo. da je nas vrli po slanec v?e sam ob sebi vse potrebno ukrcnil. da plača vlada se ostalih ;><) vin. in da je pri lej pnlski t. kr. niini- stcrslMi tudi pojasnil. da je bila cna oj>tra S(»dba. k<»jo je bilo o Krasevcih i/rcklo glede na puranorejo v letu IVü1^. knvicna. da jc slonda na knvi podla^i in da niso Kra^cvci nikakor zlorabljali podpor v postranskc dobičke. Le tudi vcnio. da nas deželni p o s I a n e c dr. S t e p a n č i Č n e m i - r u ¦ e. J v k 1 e r n e d o s e ž e t e k: a. i :: a in u n i I. veil Jar smo :¦ < pot uiKli mal pomislek, se mu bo li posrečilo pridobiti od vlade naknadno Se gori navedeno podporo. In jjlej! hvaia Hojju motili smo se. kajti pretečeni leden presenetile Si> kraške hi pane od ijlavarstva došle na kaznice. na katenh so se nakazali po- >auie/nmi puranorejeem šc ostah od vlade vsled posred-ivanja nase.ca skrb- ne.ija poslanca dovoljem zneski. odj^o- vorjajoči r>'' vin. /a vsakei^a purana. Splosno se je slisalo govorili po Krasu. taksni so pravi zastopniki ljud- stva. ki se pri vsaki priliki z rodo- Ijubnim navduseiijein poteijujejo za bla- gor svojili volilcev in ki jim skušajo izposlovaii čim voč iiijodnosti. Slisal se je pa tudi glas hvalež- nosti. češ tudi mi volilci ne bomo po- zabili H2 izkazane nam dobrote. rnar- več se bomo pn prvi priliki izkazali s tem. da oddamo pri prihcjnji volitvi za državni zbor naSe glasove našemu vrednemu rojaku. poslancu g. dr. Ste- pančiču, tako da mu, bo možno tudi ustmeno raztolrnačiti gospodorn mi- nistrom na Dunaju naše domače reve in težave. Mvala Vam tedaj. dragi poslanec, za Vas dosedanji trud in priporočujoč se Vam tudi za bodočnost. bodite pre- pričani da uživate polno zaupanje ve- like večine kraškega Ijudstva. Iz Hlroa. f}asijonska preditava, katero je v nedeljo uprizorilo „Kato- liSko del. drustvo". je privabila izredno mnogo udeležencev. tako. da nad 200 oseb je moralo oditi, ker je bila dvo- rana nabito polna. Predstava je bila zares lepa in ginljiva Ker mnogi niso mogh igri prisostvovati vsled preveli- kega navala ljudi. se predstava z Vsta- jenjem ponovi drug! Velikonočni praznik ob isti uri. ffiedana. iLjudska veselica.) — Na Velikonočni pondeljek vabi do- mace izobraževalno drustvo na svojo prvo Ijudsko veselico ne samo vse Brice. ampak tudi ljudi iz mesta. Izlet ne Vel. pondeljek sedaj v vzbujajoči se prirodi v .Medano. v cvetoča Brda je za me- ščane posebno pnporočljiv. Torej na ve- selo svidenje! PoliMčni pregled. Krščansko liberalDi kartel Na Dunaju je na volilnem shodu govoril bivsi predsednik zbornice dr. Pattai in izvajal. da je glavni namen lelosnjih volitev. da se okrepi večina nasproti Lehom in socialni demokraciji. Zato da je nujno potrebno. da vse nemske mescanske stranke nastopijo zdruAeno proti socialnim demokratom. Sklenila se je v tem zmislu tudi re- solucija. Volllui kompromis med Čehi. Pogajanja med .Mladočehi in na- rodmmi socialci zaradi volilnega kom- Due nečakinji mesto jedne. Veselolgra v dveh dejanjib. Prevohi L. Kersnik Rottova. (Koncc.) R azboršek: Moje sodbe? Tako I — Kaj hočem ? Sam sem jo snubil, tedaj je naravno — presneto ! — poča- kajta malo, da pomislim. — Tedaj gospdč. MlakarjevaV Hml hm! Rekli ste, da niste moja nečakinja ? A Če posta'nete žena tega človeka, — bi hotel vedeti, kdo mi more reči, da nisem vaš stric? — Lavoslava: Me li sprejmete v svojo družino? Razboršek: Gotovo! in tudi v svoje sree. Radivoj:(üa prime za roko.) Naš oče! Razboršek: To hočem bl'i. •Milan: ledaj sem pridohil ljubo sestrico ? R a z b o r š e k : Res, pa sostra ! Tiste še seboj nista pripeljala? S. p r i z o r. Tinic.i. I'rcjJiiji. T i n i ca : (Stoji že nekaj čaka v ozadju in posluša. Zdaj priteče k Raz- boršku.) 0 da, ljubi stricek, ttikaj sem in vam poljubim roko. R a z b o r š e k: Kaj ? ti ? M i I a n : Je li mogoče ? R a z b o r s e k: (iospodična Labud? Tinica: Iz ljubezni do svojega brala postala bi bila tudi goska. Razboršek: ülej! glej ! Zato si bila tako drzna! Tin i ca: Verujte mi, boljša sem, nego sem videti I Milan: Ljubi oče 1 Vi veste, vaša volja bila mi je vedno sveta in ker že- lite, da poročim svojo bratranko — Razboršek: 0 ti zviti tiček! torej jo poročiš radi moje volje? .M Han: \'sa stvar sc je tako lepo sponesla. R a i. b o r s e k : l)ve ncCakinji mesto jedne. Nu — jaz sem zadovoljen A če dobro prcmislim. imeli ste me za bebca, kaj ? Ti n i c a: Ne mi. le Ijubezen. \\ a i. b o r s e k : .Meti to na mojo snubitev? To si prepovem. (>. p r i z o r. GospodCv Čcrviček. Projšnji. Č e r v i č e k : Vse moje miske se 7Avč in mačka nikjer ne najdem v sobi. Razboršck: (Zase) Kaj pa ta hoče! Kosmata kapai to smo popol- noma pozabili. ((Jlasno.) Slisite. ljubi otrok, obljubil sem vain ženina — t e r v i Č e k : (Se prikloni.) Gospod varuh, bili ste tako dobri. Ra zb o r 5 e k : Ali sedaj ne morem obljube izpolniti. Červiček: Ne? Razboršek: Razven, če mene hocete ? C e r v l c e k: Ako ukažete. R a z b o r se k : Tu jo imate ! Sta- vim kaj. da se pred oltarjem ne poreče ..da", marveč „če ukažete". Cerviček: Kakor ukažete. R a z b o r s e k: Jaz sem prestar za vas. C e r v i č e k : Da, vi ste grozno stari. R a z b o r s e k : Ne poznate mlaj- šega, ki bi vam bil vseč? Čer v i č e k : (Sramežljivo.) Hihihi! Razboršek: Pomislite nekoliko. Č e r v i č e k ; Poznam pač enega. Razborsek: Resnično? No, kdo je? Povejte! Červiček: Ako ukažete —- R a z b o r š e k: Da, da. jaz ukažem. Červ i č ek : Moj učitelj. Razborsek: To bi bil zlodek. Červiček: Vselej mi prste po- Ijubi, ako ji ti umažem s črnilom. Razboršek: Res — no, bomo premislili. Je že tako, skoraj vsak lonček, najde svoj pokrovček. — Zagrinjalo pade. mm promisa so končana terbosti obe stranki skupno nastopili v volijnem boju. Po; leg tega so se tudi Staročehi izjavili pripravljene, pridružiti se temu kom- promisu. Realisti in agrarci pojdejo pa samostojno v vclilni boj ter jih bodo mogoče pri tern podpirali Mladočehi in narodni socialci, kakor tudi češki katoliki. Raspor med oeikiml soclalistl. Iz Brna poročajo, da je prišlo v taboru čeških socialnih demokratov do ostrega razpora in sicer med separa- tistično in med centralistično organiza- cijo. Ena organizacija hoče proti drugi postaviti lastnega kandidata za prihodnje volitve. Sompromls nemlkih strank raxbit. Pretekli petek in soboto vršeče se konference voditeljev nemških kršč. socialcev in nemških svobodomiselnih strank so pokazale, danimajo testranke ena pri drugi ničesar iskati. Sli so na- razen, ne da bi prišlo do kakega spo- razuma. Listi obeh strank so si sedaj hudo v laseh na veliko veselje social- nih demokratov. Memškl prestolonaslednik na Dunaju. Nemški prestolonaslednik s soprogo je dospel v nedeljo ob 4. uri popoludne na Dunaj. Na kolodvoru ju je pozdravil naš cesar, prestolonaslednik in visoki vojaški dostojanstveniki. Množica je vi- sokirna gostoma prirejala burneovacije. Sinoči se je nemški prestolonaslednik zopet odpeljal z Dunaja. Örnogorskl kralj je glasom poročila iz Cetinja odložil svoje potovanje in sicer radi dogodkov v Aibaniji. Ustaja po Aibaniji. Kakor vse kaže, postaja ustaja v Aibaniji vsaki dan nevarnejša. To pane samo za Turčijo, marveč tudi za druge. Zdi se, kakor da bi ta ustaja ne bila le lokalnega pomena, rnarveč da imajo vmes svoje prste tudi drugi ljudje, ka- kor Črnogorci in Italijani. In tudi Av- strijo je začela ta ustaja že skrbeti. Listi poročajo namreč, da je avstro- ogrski poslanik naznanil ministru zu- nanjih stvari Rifaat paši, da bi avstro- ogrska vlada bila prisiljena ukreniti po- trebne varnostne odredbe ob meji, ako bi se gibanje razsegnilo tudi na novo- pazarski sandžak. Na take varnostne odredbe je baje Avstrija uže dobro pripravljena. Črna- gora se tudi izgovarja, da se vede v tej zadevi nevtralno. All raznaznamenja kažejo, da je ta njena nevtralnost nekam čudna. kajti v raznih poročilih o spopadih rned ustaškimi in turškimi četami čitamo, da so se nahajali na strani ustasev tudi Crnogorci. Zdaj se govori pa celo o Oaribaldiju, Češ,da namerava tudi on priskočiti s svojimi prostovoljci .aibanskim ustašem na po- moč. Visoki italijanski krogi sicer za- trjuj-ijo, da o tern ničesar ne vedo. Mo- goče^pa je, da o tern le vedeti nočejo. Kakor rečeno, prav ta albanska ustaja zamore imeti za seboj težke posledice, ako se kmalu ne uduši, kar pa ni prav verjetno. Iz poroCil, ki prihajajo iz verodo- stojnejših virov, kot so turški, jeposneti, da zmagujejo ustaši, a ne turški vojaki. Skadar je v resni nevarnosti in so iz- vršene že vse priprave za eventuelni napad ustasev. Pr>dajalne in hiše so že 3 dni zaprte. Tamošnji Mohamedanci dobjvajo orožje in municijo. Domače in razne vesti. Ustoliöenje novega tržaškega škofa na stolico sv. Nazarija v Kopru se bode vršilo dne 23. aprila, t. j. na belo ne- deljo, po starodavni navadi na slovesen način. Mil. g. tržaško-koperski škuf dr. Andrej Karlin se odpelje z vozom prejšnji dan iz Trsta, kjer ga bode na meji pričakovala in pozdravila deputa- cija koprske občine. V nedeljo potem je slavnost v stolnici in ob eni uri banket v zavodu Grisoni. h kateremu se po- vabijo zastopniki raznih uradov in du- hovščina. Ustoličenja se udeleži tudi duhovščina iz okolice, ki je vsa slo- venska. Zanimivo je. da je prvi na fa način ustoličen škof koperski. obenem tržaški škof, bil Slovenec Matej Rav- nikar. ki je slovesno zasedel stolico sv. Nazarija leta 1831. potem ko je bila vsled bule Leona XII. leta 1828 koprska škofija trajno s tržaško združena. Odlikovanje. Njev. Vel. cesar je podelil davčnemu nadupravitelju v Pulju g. Karolu Favetti, našemu rojaku o prihki njegovega upokojenja naslov cesarskega svetnika. Volilno gibanje na Goriškem. — Kmečka zveza za goriško okolico je imela v nedeljo odborovo sejo, v kateri se je izrekla za kandidaturo sodnega svetnika, deželnega poslanca g. Fona. G. Fon je izjavil, da jepripravljen kan- didaturo vsprejeti, ako se bode zanjo izrekel tudi izvrševalni odbor S. L. S. Laška ljudska stranka je uže po- stavila kandidate za državni zbor. — Kandidirala bodeta dosedanja državna poslanca dr.Faidutti in dr. Bugatto. Prvi bo kandidiral v gradiščansko-kor min- skem, drugi pav tržiško-červinjanskem sodnem okraju. — Tudilaška liberalna stranka se giblje. Največ upanja ima v tržisko-červinjanskem okraju, kjer je pri zadnjih volitvah dobila še precej glasov. 0. kr. namestništvo naznanja: Po določbi § 12. točk. 3. in 4. državno- zborskega volilnega reda morajo oni, ki želijo, da se jim izroči pomnožen ime- nik volilcev, naznaniti to občinskemu predstojniku v osmih dneh po razpisu volitve. Po preteku te dobe vloženi pri- jav ni upoštevati. Priglasitev nalaga naročniku dolž- nost vzeti imenik in plačati napravne stroške za naročene izvode. V nadaljnjih osmih dneh je polo- žiti pri občinskem predstojniku 50 od sto približnjih napravnih stroškov, sicer pri- glasitev ne velja. Ostale stroške je plačati, kadar se dobi imenik. Dr. Rybaf zopet kandidat. — Dr. Rybaf. ki je, kakor smo poročali, na nekem shodu javno povedal, da se od- pove zopetni kandidatari v tržaški oko- lici, se je dal pregovoriti in je zopet sprejel kandidaturo. Redek sluöaj. — Deželni glavar goriški dr. Pajer praznuje danes 50- letnico kot član deželnega odbora go- riškega. Dne 11. aprila 1861, ko je za- čela ustavna doba v naši deželi, je bil izvoljen v prvi deželni odbor injeostal njegov član do današnjega dne deloma kot odbornik, deloma kot deželni gla- var. Prebil je vse faze ustavnega živ- Ijenja v deželi, katerega se je živo ude- leževal kot pristaš in dolgoletni vodi- telj italijanske stranke, kateri je nare- koval smer in določeval sredstva. Nje- gova razsodnost v političnih zadevah, krepka volja v nastopu, omamljivamoč v razgovoru in dokazovanjih, spojena skoraj zmiraj z zaželjenim vspehom, so mu podeljevale tak upliv na stranko in posamezne njene člane, da so se mu slepo klanjali in udajali, dasi jim je bilo njegovo nekoliko samooblastno po- stopanje včasih neprijetno. Italijanska stranka ne bo imela zlepa tako mo- drega, krepkega in uplivnega voditelja, kakor ga je imela v dr. Pajerju Nasproti Slovencem ni bil vedno enak. Kot Rismondov učenec je bil svoj čas goreč italijanski nacionalec. Ko je bil prvič deželni glavar, je skušal biti nam v narodnem oziru pravičen in nas je imenoval celo brate. Pozneje so Slo- venci čutili njegovo pest v zbornici, da so bili siljeni seči po abstinenci, zapu- stivši deželni zbor. Ko je bil zopet ime- novan deželnim glavarjem, se je raz- merje nekoliko ublažilo. Dandanes ga sili razpor na italijanski strani, da na- stopa po mo' losti v soglasju s sloven- sko stranko. V dveh zadnjih zasedanjih se je obrnilo v zbornici tudi v narod- nem oziru nekoliko na bolje. — Boriti se ima s frakcijami, ki mu strežejo po političnem življenju. Dasi telesno nadlo- žen, je krepkega in čvrstega duha, da stavi še vedno popolno svojega moža. Ob slovesni priliki so se mu po- klonili deželni odbor in deželni uradi, italijanski poslanci njegove stranke in zastopniki italijanskih občin. Uzroka imajo dovolj, da mu čestitajo in se ve- selijo njegovega dne. — V gospodar- skem oziru je bil zadnje case tudi Slo- vencem skoro dobrohoten. Pozor na volllne imenlko! Bliža se čas, dragi volilci, ko bodo zupanstva razgrnila volilne imenike volilcem na vpogled. To je važen, jako važen čas! Mnogo je odvisno od tega. kdo jo in kdo ni vpisan v imeniku. Mnogokrat se zgodi, da so vpisani v imeni^u tisti, ki nimajo pravice voliti, — izpuščeni pa tisti, ki imajo pravico voliti. Ko bodo županstva ra~glasila, da so imeniki za državnozborske volitve razgrnjeni, naj se vsak volilec potrudi, da pogleda, ali je vpisan v volilnem imeniku. Ako za- pazi, da ni vpisan, naj napravi takoj reklamacijo in sicer pismeno. Dovolj je tudi, da se dotičnik oglasi pri Županu in mu ustmeno pove, da ni vpisan v imeniku, in da naj se ga vpiše. linako sine vsakdo tudi za druge zahtevati, da se jih vpiše ali — izbrise i/ volilnega imenika. — Seveda mora vsakdo, ki hoče biti na novo vpisan v volilnem imeniku dokazati s krstnim listom, da je dopolnil 24. leto in z domovinskim listom, ki potrdi. da biva nad eno leto v dotičnem kraju. Sicer pa naše pri- staše ni treba brisati iz imenikov. To bodo uže nasprotniki naredili. Ali mo- ramo le to gledati, da smo vpisani v volilnem imeniku in da so tudi naäi pristaši uvrščeni v volilni imenik. Ce hočemo koga izbrisati iz volilnega ime- nika, moramo seveda navesti vzrok. — Pozor torej! Volilni imeniki so najvaz- nejša predpriprava za volitve! Zavedajnio se v polni meri te vaznosti! Kdor spi, ne ulovi rib, pravi slovenski pregovor! Še enkrat torej: Pozor n a volilne imenike! Kdo sme voliti poslance v državnl zbor? Dobro je vedeti sedaj, ko se bli- žajo volitve državnih poslancev, kdo sme izvrševati volilno pravico. V na- Dr. Z. —en : Goriško slov. gledišče. Jerome K. Jerome: „Tujec". (4. IV. 1911). Psihološko fino izvedena drama- tična legenda iz- današnjih dni s pro- blemom krščanstva. Ni slučaj, da je dramo spisal Anglež in da rpvno na Angleškem in vAmeriki tako silno vpliva na rnase. Naravno in konsekventno je začrtal značaje tako raznovrstnih ljudi in nam razgrnil vso umazanost njih duš z jasnimi potezami. Mrs. Sharpe, go- sportinja penzije dvomljivega značaja, strupena ženska, ki izkorišča in goljufa svoje goste, kjer more. Njena dekla, ubogo padlo dekle se prodaja za denar, uhane. In tako se zberejo k zajutreku vsi gostje: našminkana in nalepotičena koketka Miss Kite, ki vbija samo sebe z lišpom, zakonska Tompkins, ki živita v vednem sovraštvu in prodajata hčer pohotnemu. bogatemu starcu, medtem ko ona ljubi slikarja Pennyja, ki jo pa radi gmotnih razmer ne more poročiti. Slednjič se pridruži še domišljava, laži- ponosna dama Mrs. Percival, žid skopuh Samuels in komik Larkcom. Torej družba od najnižje prostitutke do „visokih" krogov. V pogovoru se izraža vsa laž in konvencionalnost teh Ijudi, ki cikajo eden drugega, zasramujejo najdražje, | kar imajo — svojo čast — in zaprav- | ljajo svoje zmožnosti in talente v niz- kotnc.ti in pozabljajo na svoj boljši del, samo da bi lahko ugodili strastem in nagonom. In v to hišo pride nek večer popotnik-Kristus. Že njegov prihod je nenavaden: dekla pride razburjena na- zaj v salon: že s pogledom in nasto- pom je učinkoval nanjo. In vtis na go- spodinjo je bil nepričakovan: iz golju- fivke je postala poštena žena. Kakor nož so rezale besede nočnega gosta njeno sree: „Mnogokrat so najboljše žene najslabše!" Preobrat, izražen do najfinejših njans. Zvečer po večerji pride pohotni starec po Vivian, hčer Tomp- kinsovih, da gresta v gledišče, a nena- doma se pojavi Kristus med vrati, nje- gov pogled zadostuje, da Vivian zbeži v svojo sobo staremu, nesramnemu ženinu. In sedaj se začenja, naravno, a umetni- ško dovršeno zdravljenje teh propalih ljudi, ki so imeli v mladosti Kristusa v sreu, a je blato življenja zamazalo to sliko. Kristus vliva mir in veselje do življenja, do dela v duše onih, ki so bili na robu prepada. Nikjer ne izostane vspeh, ideja Kristusa jih iztrga iz ob- jema strasti in reši iz močvirja. Zlate besede govori Kristus nalepotičeni ko- ketki, ki misli, da je z lepoto obraza združena lepota duše: „Vsi ljudje | so lepi, samo nekateri so lepšij | Zato bi morali biti tudi boljši. k e r s o v e č d o b i 1 i 1" In kar govori slikarju. ki zapravlja svoj talent s sli- kanjem pikantnih, umazanih slik: „Na- loga u me t n o s ti je p r es tavljati lepoto v vseh oblikah, ki je v vseh ljudeh!" In zopet, ko polaga komiku Larkcomu na sree: „Sale pač, a nik- dar sirovosti!" besede, ki bi si jih moral g. Povhe zapisati kot devizo svoje umetnosti. Cilj umetnika dramatika je bil predstaviti sedanjo družbo v vsej njeni nagoti, laži-kulturi, in gnjilobi in poka- zati, kako vpliva Kristusova ideja na vse ljudi, kako jih dvigne, oplemeniti in iztrga iz rok strasti in nizkih nago- nov. !n ta cilj je dosegel z dramo, pre- grnjeno z mehkim pajčolanom legende, dovršeno v karakterizaciji tako različ- nih ljudij in v slikanju miljeja. Dejanje je prepleteno z mehko liriko, ki blaži kontrast med Kristusom in družbo, a črta še jasneje stanje mladosti s Kristu- som v sreu in stanje v blatu in laži. Z igranjem samim pa nisem tako zadovoljen. G. Nučič je pokazal v glavni ulogi Kristusa, kaj zmore. Poglobil se je v težko ulogo najplemenitejšega člo- veka, z ljubeznijo je vzel nase težko breme, podati nam nekaj dovršenega, kar se mu je tudi izborno posrečilo, seveda Kristusa sarnega ni dosegel. A dobra maska, izraz v obrazu: ves nje- gov nastop je pričal umetnika. Isto tako dovršena jc bila gdč. Wintrova, poleg g. Nučiča najboljša kreacija. Škoda, da zlo- rablja Oovekar njen umetniški talent, ki bi se lahko razvil do poriolnosti, z tilo- gami kakor je Blanche v Florette & Pa- taponl Ga. Rasbergerjeva in g. Molek sta ostala pri diletantizmu, gdč. Dani- lova je bila dobra, le lomljenje rok je kvarilo celoten vtis. Gdč. Thalerjeva in gdč. ŠetFilove. sta predstavljali dva kon- trasta, ki se je obema posrečil. G. Ši- mačku je manjkalo poglobitve in gosp. Skrbinšek je zašel tupatam v pretirava- nje, medtem ko je g. Povhe v ulogi ko- mika zadovoljil. Uloga g. Danila je bila ponesrečena, ker ni niti od daleč dosegel zahteve drame: dati nam v prologu po- hotnega starca in v igri in epilogu ple- menitega moža. Celoten vtis igre je bil dober. Da igra ni tako učinkovala, kakor bi morala in mogla, je kriva inscenacija. Namen scenerije je, da člo- veku predstavi kraj igre, recimo sobo, kakoršna je v resnici, da gledalca za- ziblje v optično zmoto, da misli res, da vidi pravo sobo pred seboj; kjer se odigrava pravo življenje. Pri „Tujcu" pa ni bil salon ne sa- lon, ne soba kake penzije. Ali bi se ne •sledjem poveino to: Voliti državnega poslanca sme vsak avstrijski državljan, to je tisti, ki ima v Avstriji volilno pravico in je seveda vpisan v volilnem imeniku. Biti seveda niora moškega spola. Star rnora biti najmanj 24 let in sicer jili je moral spolniti tisti dan, ko so se volitve razpisale. A če hoče vo- liti državnega poslanca, ni dovolj, da je dopolnil 24 let, marveč mora bivati najmanj eno leto v kraju, kjer hoče vo- liti. Kdor torej šele na dan volitve biva eno leto v občini, niina pravice voliti. Poteni seveda ne smejo voliti vsi tisti, ki so po zakonu(bodisi radi kakega hudo- delstva in drugih reči) izključem od vo- lilne pravice. — Vse to je dobro, da si zapomnijo volilci! Sraške trtjone bodo žuhtali naj- brže 25. t. m. v Trstu. Tako se nam poroča. Naš dopisnik s Krasa pravi: Ker je inrzlo vreme, bo težko trtjonom pcrje zvijati. Zato so si najeli po- magače. „Edlnostl — Iz zadnjega našega odguvora „lidinosti" je blagovoljni či- talec lahko razvidel, da ima ta list glede resničnosti svojih poročil tako Si- roko vest kot novodobni gigerl rokave. Ta siroka vest dovoljuje „liJinosti", da priobčuje danes nekaj kot last ured- ništva, jutri pa -- zbavsi se neljubih posledic ravno to cbsoja s pretvezo. da se je natisnilo bre/. vednosti ured- nistva. In ker smo mi to njeno rav- nanje ožigosali po zasluZenju. je se toli arogantna, da nam očita /lobo in pcr- fidijo! ! Kako vzviseno se čuti „lidinost". kaže nje ogorCeno stnnenje. da smo se mi edim predr/.mli ozigosati nje ured- nistvenega „kozla"; začudcna namreč vzklika: „In resmci na ljubo moramo zabeleziti, da ni bilo nobenega sloven- skega lista, ki bi bil le /. eno bescdo izrazil dvome naiskrenosti nase izjave". Recimo. da bi bilo to res — kar pa ni, kakor m/je dnh dokazcmo — vpra- Samo „lidmost": Kdo je pa knv, \1.» zav/.emlje nas list i/.jemno stalisče proti njej ? Kdo jo dai k leniu povodaV KJc nas je k teinu naravnnst pris:hl '.' All in hila to „lidinost" sama in nje „generalni stab za goriiSko pohtiko" / dr. (iregormom na čelu?! Ta „gene* ralni stab za gonsko pohtiko" >i je. kakor je z besedo in dejanji izza dobe inmolih drJavno/.borskih volitev >em doka/.al - /adal nič manj in nit več kot nalogo, uinCiti našo slovensko ljudsko stranko gurisko! In v vsem do- sedanjem vrsenju te naloge je stal in stoji na podlagi zavijanja resnice in očitnih lazi. katerih smo dokazah ).c dal'1 s par slikami /. ogledalom. /. malo zelenja in pa zavesami doseči nekoliko, če izvzaniemo' kulise, ki vise zmeraj. poleti in pozimi, pn koncertih in pn plesih, pri zborovanjih in druzabnih ve- čerili in siednjič se pri dramali in ko- tnedijah. Vrohllcky: Noö na Karlštajnu (6. IV. 1911). Zgodovinska komedija Vrchlickega, polna zdravega humorja in zamotljajev sloni na Karlu IV., ki je zapovedal, da ne sme nobena ženska prenočevati v njegovem novem gradu Karlštajnu, niti lastna žena, to je glavni motiv igre. A prevelika ljubezen njegove soproge je premagala vse ovire, vtihotapila se je ponoči; a iz te zagate jo reši politik nad- škof Arnost. Kraljeva gosta Stefan, voj- voda bavarski, in Peter, kralj jeruza- lemski, bi mu kmalu prečrtala vse ra- čune, ko bi ne posegla smela, predrzna Alena nehote v položaj, ki se je tudi vtihotapila v grad k Ijubčeku točaju Pe- šeku v obleki paža in rešila vse: sebe, ljubimca, kraljico in kralja. Q. Nučič je t?il izvrsten in tudi g. Danilo kot nad- škof je bil izboren, le uloge ni znal. Gdč. Wintrova bila je ljubka v paževi obleki in kraljica nam je podala ves ponos in vso globoko ljubezen do kralja. Le g. Povhe ni ugajal, ker ni uloga bila zanj. — ogromno število, katerih pa „Hdinost" ne skuša niti braniti, ker ve, da ne more, in ker upa, da jim verujejo vsaj tisti njeni čitalci, ki ne čitajo -„(iorice". Vprašamo „lidinost", ali je tako orožje pošteno? Ali bi se nam krave ne sine- jale, ako bi držali roke križem nasproti takemu nasprotniku ? S tern pa nam ni le dana naloga, razkrinkovati „Edino- stine" laži, ampak tudi kazati našemu ljudstvu, da niso „lidinostinega" „ge- neralnega staba za goriško politiktj" porodili etični motivi, pač pa pcüticna oliolost, objestnost in strankarska strast. Vodstvo „lidinosti" si očividno prizadeva in se sili, pridobiti si odlo- Čilno ulogo v goriški politiki, torej v polltiki izven deželnih mej. V kohko je pa to vodstvo tej nalogi kos, kaže dej- stvo, da ne more še svojih uredništve- nili posjov zmagovati. To dokazati je bil naš namen. „lidinost" je torej hotela — kakor smo gori omenili — nas čim višje po- staviti na sramotilni oder, trdeča. da ni bilu nobenega slovenskega lista (razven „(iorice"), ki bi bil le z eno besedo iz- razil dvome na iskrenosti njene izjave (ki je dementovala nje lastno opombo). To je trdila „lidinost" IS. marca. Alt pa smo čitali v nekem slovenskem lislu že 4. marca to-le notico: „V „lidinost" se je zopet vrinila notica brez vednosti urcdmstva. No, to pot prevzame urednistvo odgovornoM. Preljuba ti resnost, oj kje si doma, oj kje si doma? In tak list, v katcrcga lahku vsak pise, kar se mu zljubi, ker uredmstvo vedno spi, hi rad veljal /a nadpolitičnega. .se to bi manjkalo." Tu je turej dvoje možno: ail je urednistvo „lidmusti" gorenjo noSico či- lalo, pa jo vedoma utajilo in lagalo; ah pa ni utcgmlo doličnega hsla mil čilati. ker je preuhlu/cno s svojo „go- nsku politiku*. Naj bode to alt ono; oboje udobrujc nase *tahLic nasproli njej. V vscj lej zadcvi pa m in ne more biti govora o kaki tiskovm pomoti, in vendar je „lojalna" .lidinost" napi>aia splosno obrckovanjc zoper nas: da / vncmo. ki bi del.ila Cast vsakemu dc- tvktiMi. drtigih listih po tiskovnih pumotah; all kakor na* vadno — ni mogla navoti m svojo pavsalno trditev niti enega konkretnega slucaja. Tako se kajpada dokazuje tep- cem. da je tiskovna pomota. ako ured- nistvo dane.N koga na Casli zaii, jutri pa svojo žalitcv prekhcuje. Na take „tiskovne pomote" bi vzda lahko .lidi- nost" patent. Preidemo k „lidmostmi- veliko- dušnosti. s katero bi hotela briljirati, da in i/.konstila neki tiskovni pogresek v „(ionci*. vsled katorega da je „(ionca" „nekoga poročala v sedmem leiu nje- gove dobe". ^koda. da je tzgmil bivši veliki sieber gonške liberaine stranke in veliki liberalni ekonom Ru- dolf Konjedic. da bi zaklical „hdinostr svoj : „(.) kako si mičkena!" — Ni treba menda posebne modrosti. da se ra/.vidi, da se ljudje pri sedmem letu še ne poročajo in da je stavec pred številko sedem izpustil stcvilko eden. To je tudi „Primorski list" dva dni pozneje popravil. Je pa menda, draga „lidinost", neka razlika. če se pogresa v „(iorici" stevilka eden. ali če se v „lidinosti" doda „zafrkujoči" notici se bolj „zafrkujoča" urednistvena opomba ter se že naslednji dan prijavi jzjava istega urednistva, da se ne strinja z načinom, po katerem je notica pisana (in torej še manj: po katerem je pisana opomba urednistva)! Končajmo za danes s primero! Znano je, da rabi „Edinost" rada pri- mero za argument. Storila je tudi tu enako, ali žal brez uspeha, kakor do sedaj še vedno. Ona meni, da je nje „izjava" ravno isio kakor izjava v „Slovencu": da mu je bil neki članek podtaknen. — Tudi v tern, draga „Edi- nost", je razlika. „Slovenec" je demen- toval članek, ki ni bil urednistvena last, ki ni imel uredništvenega podpisa in ki ga nima nikdo pravice pripisovati uredništvu, v „lidinosti" pa je bilo de- mentovano, kar je imelo nadpis: „o- pomba uredrystva*. Kaj takega Steil med tiskovne pomote more pa tudi le oni, ki pise zp — tepee! DositeJ Obradovlč 7. aprila se je po vsej Srbiji slovesno praznovala sto- letnica smrti Dositeja Obradoviča. usta- novitelja sedanjega književnega jezika srbskega. Pred Obradovidem so rabili Srbi kot pismeni jezik starosiovenščino ali pravzaprav zmes med staroslo- venščino in ljudskim narečjem, še le on je vpeljal v književnost ljudsko go- vorico in s tern približal Srbe drugim Jugoslovanom. Rojen je bil Obra Jovič I. 1739 v Čakovem v Banatu. Razglas. Deželni odbor razpisuje denarno podporo letnih 240 kron, ki jo podeli iz duhodkov zaloga za obne- mogle delavce, ustanovljenega od prev- zvisenega glavarja grofa I'ranca Coro- nmija v spomin zaroke prejasne nad- vojvodiiije Alarije \'alenje. Zd podporo se smejo oglasiu de- lavci in delavke. ki so pristojni v eno občmo poknežene grofovine goriSko- gradiščanske ter so postal) trajno ne- sposobni za delo: v prvi vrsti pa se bode oziralo na ono izmed tistimi ose- bami, ki so svoje moči obrabih samo pri poJjctjih veiike all male obrti aii pa pri kmetijskih podjetjih. Pro.Anje je vložiti pismeno na za- pisnik dežcinega odbora do 30. aprila t. I. in jim je pnložiti: 1) spnčevalo zupn:]^kega urada dotiinega kraja. potrjeno ah. te trcba. dopoljneno po ?.upanstvu pristojnastne občme. v katerem spnievalu je vestno popi>ati starost. stan družine. preiivila prosilicva, kako se je bavil z obrtjo in kaksno je njegovo nravno obn i§anje; 2) zdravniSko spnčevalo potrju joče proMlčevu bolehnost ah pohablje- nosl, v.led katere je nespo;>oben za delo. Lc >e poizve. da je kaj krivega v dokazihh. na katera se je oprl poJpi- ranee, ah pa če ncha njegova bolehnost. se takoj ustavi podpora. ArgeotlDiko aato v Gorlci -- V nedeljn je pnšio po jiizni žele/nici iz Trsta v (ionco 52 kvintalov argentin- skega mesa. Meso smo si ogledali v nedcljo popoludne. Meso je zmr/.njcno in v takounenovamh kvartah. Vsaka kvarta ima nad 100 klgr. Zdi se. da se- danja posiljatev ni tako mastna kakor prv.i. Meso je pregledal goriški tržni komisar in je zJravo nasel. .Meso se je spravilo v podzemeljsko klet Tannerjeve ledenice tik južncga kolodvora. —- Danes se uze prodaja na Ribjem trgu. Lena mesa je sledeca : sprednji del po K 1.3o kilo^. zadnjidel po K 1 oO kilogr. Prodaja se od 7.- 11. predp. in od 3. o. pop. linjeca okoli mesnice je bila velika tako. da so morali delati red mestni policaji. Najbrze. da bo meso danes in jutri po- polnoma razprodano. Nakup Velodroma — .Mtstni svet gonski je v svoji zadnji seji odobril nakup Velodroma. da se zadosti za- htevam vojaškega erarjä. ki jezahteval zgradbo nove vojaSnice v bližini že obstoječih vojaSnic na tržaski cesti. Za oboj dva in pol me sec a sa- pora V torek je ljubljansko okrajno sodiSČe razpravljalo o uboju grosu- peljskega postajenačelnika Aichholzerja. L'bijalec Janežič je dobil 2 in pol me- seca zapora zaradi „lahke lelesne po- Skodbe". Janežič, ki je znan razgrajač in napadalec, in je vsakemu grozil z ubo- jem, je bil najprej v preiskavi zaradi uboja, a sodni izvedenci so izrekli, da je Aichholzer umrl ne vsled tega, ker je Janežič po njem bil in ga tiSčal v vodo. ampak vsled srčne kapi. Tako se je zgodilo. da je bil Janežič. ki se je sam hvalil. da je Aichholzerja ubil. ob- sojen samo zaradi lahke telesne po- škodbe. Novo planlnsko kočo namerava zgraditi kranjskogorska podruinica Slo- venskega planmskega društva na vrhu prelaza med Kranjsko goro in Trento. Ljubljanske občinske volitve. — Slovenska Ljudska Stranka je za pred- stoječe občinske volitve v Ljubljani po- stavila svoje kandidate v vseh treh vo- lilnih razredih. Par volov za 2140 K je prodal .Matija Pleumk, kmetovalec iz Šmartna Podsmreko. Pekovski pomočolkt v Trsta so napovcdali itavko. Dlice XX. September v Trsta ae bo. — L'pravna sodnija je razprav- Ijala o pritožbi tržaškega mestnega sveta radi prepovedi, da bi se eno ulico imenovalo XX. September. L'pravna sod- nija je pritozbo odbila. ker je mestni svet s tern prekoračil svoj delokrogi Podadmiral JoliJ Ripper, admiral puljskega pnstanisča. je povodom svo- jega petdesetletnega služoovonja dobil red železne krone 1. razreda. Belokranjska železnica Komisi- joncini ubhod belokranjske proge je konian. Trajal je tri tedne. Kdaj in če bodo gradih progo. ni se določeno. Poštnl ravnatelj napadeo - V nedeljo je napadel v Zadru neki Oen- tilezzi postnega ravnatelja Zichy-a z noAem.Zab.del ga jevpljuča. Napad je izvrsil (jentilezzi iz osvete. Svobodomisleci pred sodiščem za- radi motenja vere. — Državno pravd- nistvo v Pragi je dvignilo proti pred- sedstvu osrednjega odbora češke sek- cije „Svobodne misli" obtožbo zaradi številnih verskih delikto'v. Pred sodi- ščem se bo moralo zagovarjati 17 funkcionarjev drustva. VI splošnl čeiko-slovaDski kato- llškl shod se bo vršil letos od 12. do 15. avgusta v Olomucu. Na programu je v prvi vrsti organizacija boja proti „Svobodni .Misli" in „Svobodni soli" ter organizacija krščanske niladine. Predsednik pripravljavnega odbora je drž poslanec dr. Hruban. Vspeh slovanske ametoosti. Na koncertu drustva „Beneficenza italiana", ki se je vršil v Trstu v Politeama Ros- sett', sta bili na programu tudi dve slo- vanski točki in sicer Smetane „Vltava" in Dvofakova „Legenda St. 4." Prva je občinstvu, ki je sestajalo iz najodloč- nejših krogov, tako ugajala. da so jo ZAHVALA. Vsem p. t. sorodnikom. prijateljem in znancem izrekamo podpisani naj- srčnejšo /.ahv.ilo na izraženem sočustvovanju za časa bolezni in na mnogo- brojni udeložbi in spremstvu k zadnjemu počitku blagopokojne hčorke, oziroma sestre, svakinje, tetko gospice ' Felice Gruntar-jeve. Posebno zahvalo izrekamo še preč. g. župniku, preč. gg. kapucinom, p. t. domafemu nčiteljstvu, g. J. Kavsu, nadučitelju kakor pevovodju, vrlim do- mačim pevcem. darovalcem vencev. Bog povrni! V Š m a r j a li pri Aj d o v šč i n i, dne 8. marca 1911. Žalujočl ostall. VI ¦• • katora žoli pripraviti dobro kavo. uporablja n^jrajo^ „p r a v c g*; $ d I/ ü finrnntliniQ ' :Fnmcka:" s kavnim lnliiu-kom, ki so izdolujo temeljmi najvitfjü- \ U II M I II ll I II II I II I fl skrl)I10Sti )r ilolS'° |rl v zngrobski iovarui. _________________3______T__________I * Ta i/Axuni domari izilolok najtoplojo priporočamo. morah ponoviti. Kakor se vidi, prodira slovauska glasba zmagovito tudi mod doslej tako enostranskim italijanskim občinstvom. Koroški dcželnt predsednik Hein je vložil pro>njo za upokojitev. Koroski Slovenci so bili pod vlado tega moža popolnoma brezpravni. Nova vojaška zaslnžna svetinja. Cesar je izdal ukaz. da se osnuje nova vojaška srebrna zaslužna svetinja. To svetinjo dobe vse une osebe armadc. ki so si v vojni ali mini pridobili poseb- nih zaslug. Imenovanje dveh dalmatinskih škofov. 1/. Splita poročajo. da bo za izpraznjeno splitsko škofijsko stolico inienovan prof, bogoslovja v Zadru dr. Anton Gjivoje. za izpraznjeno stolico v Šibeniku pa posvečeni skof in sedanji kapitularni vikar splitski dr. Palunko. Blaznik streljal v cerkvi sv. Petra v Rimu V torek zjutraj je neki 70-letni ni< ž z revolverjem vstrelil v cerkvi sv. Petra na skupino duhovnikov, ne da bi bi! koga zadel. Pač pa je krogla ranila nekega policijskega agenta. Agent je sani aretiral storilca. ki je rekel. da mu je ime Desanti. da je doma iz Vodnjana v Istri in da je nastanjen v Rimu. Zdi se. da je Desanti blazen. Loterijske številke. b. aprila Trst.......12 70 SO 65 22 Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Oo- rici Gospodska ulica št. 1 se priporoča sl. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in strize tudi na ineseCno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na doiiui. V zalogi ima razne toaletne potrebJčine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje zenske läse po 12 K in naprej kilogram. Fraiu* Novak, Gospodska ulica, št. 1. . Iv. Znidarcic & dr. stav. tvrdka v GORKI VIA HATT10LI. izdeluje vsakovrtne načrte. stat. ra^une. sprejenia stavbinska dela vseh vrst. izdeluje tudi Westtal.-strope patent, v vseh avstrijskih m^stih st. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela bre/ /adrzanja pri zi- danju. nizke konstrukcije. z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako sumenje in ropotanje. pri hranitev železnih nosilcev. železnih vezi in vijakov. ceneji kakor vsl drugl ma- sivni stropi. Pojasnila, stat izkazi in prora- čuni brezplačno. l/.deluje enodružinske hiše po sistemu votli blök. ki je najtrpež- nejše zidovje. ki vzdržuje suha stano- vanja. z vedno istu temperaturo. Ceneje kakor vsi drugl sistemi Prosiva zahtevati listke! Največja trgovfna z železjem KOIVIJEDie & ZAJEC GORICA v hiši Monta. Pnporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ftraverze), cevi za stranišča i vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, žeiezo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. C e n e nizke, s o 1 i d n a p o s t r e ž b a! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, daje kupil pri naju za 100 krön blaga. Prosiva aahtevati listke! " Pozor! Eno krono nagrade| Pozor! Eno krono nagradeI Stoitei „. . ,, Stoite! ____y_____ Kdo ne pozna tvrdke " Kerševani & Čuk na Stolnem trau (Piazza Duomo) v GO RICI štev. 9? Ysakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Orii^iual Victoria šivalne stroje, ki so naj- boljši, najcenejši, najtrpežnejši, najlažji. ki do- lajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in i točno. Original Victoria šivalni stroji so so I vsem šiviljarn. krojači-rn in drugini inočno pri- I ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- J :. -----: -^i nega stroja — -. .----------¦ H „Original Victoria" šivalne stroje. I Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučujc 1 brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji sp izvriuje vsakovrstno umetno vpzenje (rekarniranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno ktiK'tijäko orodje: slamorcznice, sti »w skalnice. drozgalnize (stroje za yJ^L mastenje grozdja). pluge, 1^^ brane itd. itd, j,yv"Ojf Ta tvrdka ima na prodaj naj- SsÜiälP boljša dvokoleso bela, rdeča itd. z znarnko EERŠEVANI &GUE, ki jih sama izdoluje. Nadalje, puske. samokreie, drugo belgijsko orožje, stre- ,- Ijivo. — Potem najboljše gramoione. Daje na obroke. =3F- CENIKI se razpošljajol = zastonj. =—' Za one, ki trpijo na želodcu! Vst'in niiini. ki so si s prolilajeiijt'in ali s prtutblo/.tMijein žoloilca. z zanzitjeii slabili. /.a probavo tiv.kib, prtMiir/.lib ali pn-vrocili jt>di ali /. nr/.mmiim /.ivljcnjt'ii nakopali kako ?.t>U>vk%no bol»i/.«'u, kakor : šelodčiti katar, krče v aelodcu, bolvčittt «• svlodcu. težko prebavo ali saslišenjc, io priporooa W\\\ potom dobi\> doinaoi sri'dstvo. öciiar dobrtnh'lni vpliv sc je jn-ciskusil ži> vi-c Uit. In lo je BBT Hubert Ullrich-ovo želiščno vino. *^H To zj'lisü'no vino jt> i/.drlano iz izvrstnih, zilravilnib y.olisö in iz vina ter ojaO in dživi pri'bavne oigam> ölovcka. Zoliščno vino odslrani nt-rt'ilnosti pri probavljanji in pospošnje tvuriU'V zdravt1 krvi. S pravoOasno jiorabo stv mhiSijo i-cloilüno bohv.ni žt> v kaln./atori'j sc in1 snn obotavljati pri vporabi. Siinploiui. kakor' jilavobol, kolcanjo. z^anje. iiapibnjt'iiosl bljuvanjc, ki so pri starih irloilniib bolr/.nih pojavljajo, poji njajo veokrat po pa požirkili tt-ira viiui. Zaprtje in njega slabo posltulico, kakor kolika, ntripanjo sna, slabo sp-mjc kakor tmli nabiranjo krvi v jctrah, v sh'zeni in licinoroidn*' bolcčinc s<* odstranijo zolišenim vinoni. Zelisi'no vino odstrani noprt'bavljivost in vsc ni-potrobnc stvai in želodca in Crovos s tcin, da posprsnjc stol. Suho in bledo oblicje. pomanjkanje krvi ciohstct so P° Ililv:u'' posU'dici» slain1 picbave, pumanjkljivt' krvolvontvf 11 OldUUdL bolnoga stanja jctcr. Osi'bc, ki niniajo ti'ka. so ncrvo/.nü oslabljcni ii st) o/.lovoljoni, ki trpijo na jilavoboln. so bnv. sna, kn najvii«5 liirajo in Irpijo. Zcliään vino ilajo oslabljeiuMno /.ivljcnju imvo moč. Zolisöno vino povzdifini' tck. pospeš Vrebavo in hrano, oživlja prtMiuMiibo snovi, posprsi tvorili-v krvi. pnniiri r.i/.ilrazcn živco in vslvari novo vest'lj»1 do življenja. Nluo^a pri/.navanja in /.ahvalt» spri t^ujpjo to. — ZeliSčno vino se dcbi v stcklcnicah po .> in 4 K v lckarnat sledečih krajev :. (ioriGi. Konnin. (iradi^čc. Romans. Ajcl. lJol.^opoljc Ronke. Tržič. AjdovšC:iiia. (ior. Idnja. Tolmin, Kanal. Vidcin. Palma Červinjan, Oijlej. Fiumičol. (iradcž. Sefcana. Vipava. Postojna, Trst Alilje itd.. kakor tudi v vseli drnijih manjših in vcčjih krajih (io riško-uradi^čanske v lekarnah. Tudi ra/pošiljajo lckarnc v (iorici /clišCn-.i viim po ori^inalnil cenah v vsc krajo .V stro-Oijrske. ---------- Svari se pred ponarejanjem!--------- Zahtcvajic i/rccn<» WF~ Hubert lliricli - ovo ^H ZeliŠČHO Bino .\k>je zclščno vino ni nebeim t.ijini siriUtvo; iiji'L'nvo si-staviiif so : vino malai; 45Ü.Ü, vinski slrkljaj lUtiu. -iKtrina I(K).U, itiio vino Jin.D, suk jricbiki- 1f)()l črešnjev sok '3'JO.O. ani/.. ra/.n«* rastlin>ki' korcniiif itd. '!'•¦ scstavih«1 -i- /inc^ajn Ustanovljena leta 1810. — — — Ustanovljena leta 1810. Najstarejsa slovonska tovarna paninukiitov Josef Neškudla Olumuc priporoča slcdtčf prrdniete po jako zmcn.ih crnaii : paramt'iilc, baldalnin\ zaslavi'. ct-rkvfno opravu. /. oirnji'in pozlaßcin- kclihc, monštrancf. cilionjf. svt'tilke. Instn«. lnči. križt-vc poti. Stari paramt'iUi =•• dobro popravlj.ijo. Za nbo«!»; ccrkvf |.r«-r« .j-np popi^l. Cene brez konkurence in 3G% nižje kot drugod i&F Pošilja cenike na znhtevo brezplačuo in pošinine prosto. ^U Prva Primorska Tvornica za iesne izdelke =z=z=== z vodno silo ¦ tvrdke fl. KRIZHIČ —— ob kolodvoru Podmelec = Sprejema v izvršbo: vse v stavbeno miznrsko Htroko spadajočc jzdolke za hise, vile, solo, holnišnice, «erkvä, javna poslopja itd., jkakor: okna, vrata, portovc, portale; popoine opreme lJudskHi šol, šolske klopl po »liellig-oveni patentu i. t. (J. HT Proračunl in načrti brezplačno! ~W& Parketna tvornica opremljena z nfijnovejSimi stroji nudi parketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa, poslrežba takojšlija za vsaktero množino! iz=z=z: Zahtevajte vzorce in ceiie! : Strilgarski oddelek nudi vse v strugarsko stroko spa- dajoče izdelke. 3AMSTV0! Vsa deia so solidno in stpohounjašho izvedena! 3AMSTVQ! Obisk strokovnjcka interesentorn brezplačen. Tiska ^Narodna Tiskarnaa^(odgov. L. Lukeži č.)