Podkrajšek leta 1901. Podlimbarski Je Aškercu obljubil, da mu kaj spiše, „za enkrat me torej zopet imajo". Urednik Zbašnik ga Je 1903 pismeno povabil na sotrudništvo. V dobi med Levčevim in Zbašnikovim uredništvom, takrat torej, ko se Je pojavljala moderna, Je napisal večjo povest za „Matico" (1895) ter Je sodeloval pri „Slovenskem Listu" (1897). V zadnjem desetletju pa Je pisal tudi za „Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda", za „Slovenski Narod" (listek leta 1907), za „Literarno Pratiko", a končal Je s „Slovanom" (1916), „kjer se mu Je pero zlomilo".
(Dalje prihodnjič.)
A. Debeljak:
Vojna silhueta.
Lred mano mož izlušči se iz mraka od mesta sem in negotov obstane, v ožgani suknji: „DobreJ večer, pane. Je daleč mesto? kupil bi tobaka.
Pri trenu. Postelj moja cesto — mlaka, nerada se mi roka stara zgane; prišepam-li nocoj še do LJubljane? Življenje bo po vojni dolga tlaka ..."
Ponižni rod izpod peta arpadskih, kako hitiš, o sin peta karpatskih, prikriti prošnjo: tu se ni ti bati.
Je daleč mesto? Tam si bil sedaj. O vem, neznancu de težko se: daj! še težje, bratu prazno dlan je dati.
266