List 29. ar N ( Tedaj XXV. gosp dar brtnišk m naro Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gold. 80 kr., za cetrt leta 90 kr., posiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov, den. Ljubljani v sredo 17. julija 1867. Gospodarske stvari. Gotova pomoc, da se pšenice snet ne loti slamnike plesti tako lično, đa veliko veliko tega blagá gré v druge dežele. Tako izdeljujejo v Idrii in okolici žoke in čipke Gospod Vilhelm Pelikan, grajščak v Crnelem nam je o tej zadevi naznanil tudi po njem popolnoma potrjeno pripomoč, oc poem**» v* Tako-le „Novicam" piše častiti rodoljub: da se pšenica ob varuje snetja. 77 vsej moji okolici je letos pšenica tako snetjava (špice), ki gredó daleč po svetu. Med tem, ko imajo možaki svoj zaslužek pri rudarstvu, izdeljuje ženstvo to blago. Skoro v vsakej hiši na deželi pa tudi po mestih drdrajo kolovrati od jeseni do spomladi in prejo po- ? da je mnogo poljá, na kterem se bo komaj seme pri- tk a j o v platno. Kranjsko platno večidel porabljeno za delalo. Moja pšenica pa je prav lepa, iu zjciirvct zato ker vsako leto pšenično seme nam a kam. m zakaj ? jadra donaša prebivalcem kranjske dežele mnogo dobička. krajih ; kjer je lahko dobiti pripravnega lesá, Da seme je snetja krivo, ne pa kakošna druga izdeljujejo bučarji vsake baže posodo > škafe # # O jj 7--x o - orCl At- , UI podnebna (klimatična) uima, tega sem se letos prav do krožnike čubre, sode, putrihe buče. golide korce dobrega prepričal, in sicer tako-le: za poskušnjo sem namreč lánsko jesen na eno njivo vsejal nenamoče-nega semena, in ta njiva je letos, kakor njive mojih > ? sosedov, bila polna snetja; na vseh drugih mojih njivah pa, kjer sem vsejal namočeno seme, ne enega klasa ni snetjavega. Moja namaka je narejena iz plavega vitrijola (Kupfervitriol), rđečega žvepla in pa vođe. Za en vagán ali za dvamernika pšenice jemljem 5 lotov ljavajo žlice denar gré. Čudno je Izdeljujejo strugarj i torila in druga lesena orodja; žličarji izrez- kuhalnice, korčule in več takega 7 kar v da se še plavega vitrijola, pol lota rdečega žvepla in 2 bokala vođe, v kteri se razstopita vitrijol in žveplo. Treba je, da se rdeče žveplo prav drobno stolce (ali zmelje), pri bi tako drobno zmlet bil. Vse nihče ni lotil na Kranjskem izdelovati lesenih igrač; za to robo pripravnega lesá, posebno lipovine, je pri nas dosti po ceni! Kodar se dobi dobra glina za lončevino, so se sta-novalci lotili lončarije ; lončarji iz ribniške doline, izpod Šmarne goré in iz komendske fare preskrbé vso kranjsko deželo, pa tudi Istro, goriško in del Štajarske tudi hrvatske dežele z lončevino in s peČmí. Čeravno iz- delki niso posebno lepega obličja, vendar le so trdni in vitrijoli pa ni treba, da čudovito po nizki ceni, pri kteri je lončarjem zato to dobro prekuhaj , in kadar kuhaš, večkrat pomešaj, zadeva mogoče izhajati, ker jim žganje le malo stroškov pri- da se žveplo bolje raztopi. Najbolje je, đa se pšenično seme potem na večer v to vodo dene Drugi dan sejaj ? namreč več njih ima le eno peč ? v kteri redu žgejo, đa se pec nikoli popolnoma ne ohladi. po ? 7 da se je zrna cez noc dobro • P /J V y MLVV KJ W AAJ lliV/AA V V * M Vf lO-A W U V/ gozdnih krajih zlasti v ribniški dolini se na- napijo Opomniti moram, da za setev ne vzameš snetjave pravlja veliko „suhe robe", rét namreč rešet 7 s kterimi barantajo na vse kraje zlasti škatelj m na Stajar- pšenice 7 Sploh je navada, da kmetje pšenično seme z ne- sko čanje Koroško in Hrvaško. Prejšnje case so se Ribni- tudi močno pečali z izđelovanjem sit, zadnje čase a ugašenim apnom mešajo; al to nikakor ne obvaruje pšenice, đa ne bi snetjava postala. Ker lastna skušnja več veljá kot vse drugo, zato se zahvaljujemo gospodu Pelikanu za razglas njegov, in naše gospodarje prosimo, naj si vsi zapomnijo ta svèt in se ga poslužijo vselej pri semenski pšenici. Priporočana je tudi od druzih strani ta namaka, ki je vrh tega še prav dober kup, ker plavi vitrijol in rdeče žveplo se za maj hen denar dobivata v špecerijskih štacunah. Obrtnijske stvari na Kranjskem. so jim to prevzeli Stražiščanje. Sukná se iz domače volne veliko izdeljuje raše in mezlana. lifctfhui 0 7 tudi Mlinov in žag je po kranjskih vodotocih brez šte- druge žaganic, desk, remeljnov in vila in mnogo moke, lesovine gré na Trst čez morje. Železo se prideluje sosebno po Gorenskem v razno blagó in orodje. Kranjske kosé in srpi šlové po vseh krajih. Kože se skor povsod pri vodah strojijo na usnje, urbas, irhovino in krznarsko blago. Med strojarji posebno slovi g. Tomaž Javornik na Vrhniki, kterega urbas slovi po kranjski in tudi po Kdor koli ima priložnost po Kranjskem potovati, druzih deželah s svojo voljnostjo. opazuje, da naša deželica, akoravno majhina, vendar Strojarji! skušajte njegovo izdelovanje posnemati ; se vrlo pečá z obrtnijstvom. Pridni stanovalci porab- to bo vam in vsem drugim na korist, ker Javorni- Ijujejo ves čas 7 kar jim ga ostaja od poljedelstva V izdelovanje ene ali druge stvari. Tako vidimo v okolicah ihanske, mengiške ko- ko v urbas se ne premoči kmalu in je dolgo trpeč. napra vijanjem sira se ljudje malo pecaj o ker Là IJ a p la V lj i je mleko predrago, pa tudi kader ga delajo, je večidel J. aav VlUlilJU Y V^rVV^ÀlV/O/JLI lliauotvu y ULI^JLI^IOIX^/ y IVV" JV^ UilVXVU j^JL V>U1 y l^w xx^vivx J * J —-- mendske in vodiške fare ljudi vsake starosti vitre za nizke vrednosti; zlasti kadar mleku pred vsirjenjem 236 maščobo odjemljejo; brže ko ne niso naši ljudje v izde-lovanji sira do dobrega podučeni. Želeti je, da kak v tej zadevi zveden mož po „Novicah" to delo do dobrega razjasni. *) Čevljarjev, šivarjev, mizarjev, — Kurnik v Ljubljani hvalevredno napreduje v stolarstvu — kovačev, ldjučarjev, komatarjev, vrvarjev, kolarjev je povsod kolikor treba. Tako tudi tesarjev. Zakrivati se pa vendar ne sme, da naši obrtniki se ne pomikajo tako čvrsto naprej , kakor zahteva to sedanji čas, in to zatega del ne, ker malo zmed njih zná brati in pisati, nima priložnosti, v domaćih obrtnijskih šolah, v domačem jeziku za obrtnijstvo in ro-kodelstvo pripravljaj očih, nauko v učiti se, in tudi nima priložnosti potovaje po svetu se kaj več in novega naučiti. Dajte nam tedaj obrt niskih šol in realk z ukom v domačem jeziku, pa kmalu! Dr. O. Gospodarske novice. * Da se goveja kuga odvrne od naših dežel — namerava dunajsko ministerstvo, kakor „Volks-wirth" pripoveduje — ostrejših pomočnikov se poslužiti in sicer teh-le: Na mejah našega cesarstva se napravi več kontumacij (zaprtij) ; vsaka živina, ktera Čez mejo pride, se za 10 dni dene v zaprtijo. Ker je na Ogerskem stanovitno kužno gnjezdo, zato se sè živino, ki se iz Ogerskega v druge dežele přižene, prav tako ravná, kakor z vnanjo tuj o živino. Deželnim zborom se bode priporočilo, da se napravi v vsaki deželi prisilna zavarovalnica živinska. Postava za pobijanje sumljivih goved bode ostrejša. * Bogata letina je skor povsod v našem cesarstvu letos. Ce tudi gré letos veliko žita v ptuje dežele, vendar je gotovo, da bo žitna cena nizka. * Svilarstvo (pridelk žide) se je letos dobro ob-neslo na Hrvaškem, ker so črviči bili zdravi. „Gosp. List" pravi, da je prvotna cena kokonov od 90 kr. poskočila na 1 gold. 10 kr., in da jih popotni trgovci sedaj plačujejo po 1 gold. 20 do 1 gold. 30 kr. — V Gorici plačujejo letos funt kokonov slabih po 1 gold. 50 kr., srednjih po 1 gold. 90 kr., najlepših 2 gold. 40 krajc. Kaj, ee avstrijska država na kant pride? „Država naša bo naredila bankrot", „Avstrija pride na kant", „Avstrija pride na boben" — to so besede, ki se slišijo dandanes prav pogostoma. Izlegli so jih na Ogerskem, ker nekteri vrtoglavci ogerski mislijo, da „ogerska država" potem manj dolgov prevzame, ako se Avstrija po bankrotu znebí dolgov. Le z veliko nevoljo — piše dr. K luno v „Volks-wirth" — se lotimo premišljevanja: kaj, ce avstrijska država na kant pride? Kaj neki mislijo taki, ki besedo državni bankrot tako radi v ustih imajo, da se zgodi potem? Ali ne vejo, da vsacemu, kdor ima državnih obligacij, kurji pot nastopi po koži, ako pomisli, da potem eno ali dve petini ali celó polovico manj obresti (činžev) dobiva na leto? Ali ne vejo, da groza obiđe vsacega, kdor ima kaj bankovcev v svojem hramu, ako misli na to, da mu čez noč kakor „cunder" stli banko vec? Morebiti pa taki, ki s tako lahko vestjó govorijo o državnem bankrotu, tolažijo druge s tem, da bojo potem obligacije več vredne, — da se zguba pri *) Morebiti bi nam ravno častiti pisatelj teh vrstic mogel podati ta poduk, ker v njegovem gospodarstvu se izdeluje izvrsten, tudi od gurmanov potrjen sir. Vred. bankovcih razdeli na milijone in milijone ljudi in po takem nobeden ne trpi presilne škode. Takemu, ki tako blodi, stavimo pred oči spomin od leta 1811., ko je marsikdo po bankovcih celo svoje premoženje zgubil, pa stavimo pred oči tudi zgubo po silno visocem ažiju. Ta ažijo je na desetino let potrl obrtnijstvo in kmetijstvo ; pokončal je v obligacijah prihranjeni kapital; kriv je bil tega, da je posestvo bilo malo vredno, in so grajščaki obožali in je delavec lakoto trpel. Pa so res ljudje, ki vsega tega ne pomislijo. Če tudi ogenj pokončava poslopja, mislijo si, saj vstanejo potem še bolje hiše na mestu starih. Kako pa se je pogorelec zadolžil, — kako strada, če tudi je streha z opeko krita, — kako pomanjkanje trpi na obleki, če tudi je hiša od zunaj bela — vsega tega ne pomislijo. Celó takih denarnicarjev modrijanov se ne manjka, kteri pravijo: zakaj bi takim, ki so že več let državo molzli s tem, da so od svojih obligacij dobre obresti vlekli, se tudi enkrat ne izpustilo malo krvi?! Ali niso taki ljudjé slepi in neumni, da ne vidijo, da država je ceiota, ktera obstaja iz posameznih delov, in da trpi vsa država, ako trpijo posamezni deli njeni ! Ce tudi država na kant gré, saj dežela ostane vendar le dežela, hiša ostane hiša. Ali taki neumneži mislijo, da država je podobna kupcu ali trgovcu, kadar na kant pride? Trgovec, ki je na kant přišel, pa se je potem poravnal (zglihal) sè svojimi upniki, zopet začne kramariti. Al država morebiti tudi tako more, ko je na kant prišla? Bankrot, očiten ali skrit, zbriše Avstrijo iz vrste velikih evropejskih v lad; bankrot, na pol ali četrt, vzame Avstrii samostojnost; dolž-nica bi bila vsakemu ptujemu kapitalistu. Kmetijski pridelki, obrtnijstvo, špekulacija, kupčija — vse to bi se vzelo iz rok domačim ljudém , zakaj z državnim bankrotom vzame se jim prihranjeni krvavi vinar, kapital, dohodek in kredit — gospodar bi moral postati hlapec, da bi svojim dal kruha. Nobeden ne prezira groznih dolgov, v ktere je zakopana naša država, vendar za tega voljo Avstrija ni še zgubljena, ako se prerodi v svobodno državo, ktera dopušča, da se prosto gib 1 je, kdor kaj vé in delà, in tako zadovoljen pomore nositi breme državno, — temu pa še pristavimo : ako začne varčno gospodariti, in to je menda prvo! Zgodovinska crtica. ' Spisal Dav. Trstenjak. (Dalje.) W Bilo je leta 6. pred Kristusom, ko se je Oktavian pripravljal na vojno proti Marobodu, kralju germanskih Markomanov. V ta namen je zbral 12 legij , ktere so v Iliriku ležale (to je bila stran severo-izhodna rimske države). Enemu oddelku je bil glavni poveljnik Tiberi, in je krenil ž njo proti Karnuntu (Petronel v dolnji Avstrii), z drugim vojskinim oddelkom pa bi mogel de-lovati Senti Saturnin, prefekt Germanije, skoz krajino Chattow (današnjih Hessov) in se pomikati do Markomanov. Ta Čas se je Panonom najpriležniši dozdeval, da sopet staro svojo slobodo zadobé, zato so se Panoni z Dalmatinci in inimi sosednimi narodi pogovorili, kako bi odtresli jarem Rimljanov. Velika in nepričakovana je bila vstaja. Do 800.000 se jih je spuntalo, do 200.000 je bilo oboroženih. Vsi ti so se že davno popred spo- 23Ï razumeli z Marbodom, ter si napravili osnovo, po kteri bodo vojsko peljali. Ustanovili so tri vojne, ktere imajo Kimljane prijeti, in so imenovali tri vojskovodje: prvi je bil Bat o vodja brajskih Panonov, drugi Bat o dalmatinskih Disidiatov, tretji Pines v dostojanstvu ome-njenima glavarjema najbliži. Kakor vojna (armada), tako tudi je bilo vojskino ravnanje razdeljeno na troje; en odděl jo je vlekel do Macedonije, drugi skoz l\av-port (Vrhniko) in Tergeste (Trst) do Italij e, tretji pa je za obrambo ostal domá. Vseh očí so bile obrnjene na Maroboda. Da bi se bil Marobod ročno s Panoni združil, bila bi zmaga gotova, ker rimska vojna, ktera bi bila morala iz Ger-manije delovati, je bila še daleč proč od Markomanije. Za to so dobro znali Panoni in Rimljani, zato so oboji si prizadevali Marboda na svojo stran pridobiti. Zakaj da ni Marobod nobenega spešnega nasledka iz tega po-vstanja iskal, ne moremo razumeti. On ni podpiral Pa-nonov, pa tudi ni stopil v zavezo s Tiberijem, ampak je bil nedelaven gledalec triletne krvave vojske rimsko-panonske. (Dudik „Mahr. Allg. Gesch." I. 25.) Vojska se je začela v Dalmacii. Vstajniki so napadli posadki rimski. Tiberi dobivši to vest, je hitro poslal Valerija Messalina, kteri je s polovico dvadesete legije 20.000 vstajnikov premagal. Bat o disiadiatski je pobegnil v Panonijo, se združil z Batom brajskim *) na vrhu fruške gore (mons almus). Brajski Bato je že mislil si pridobiti Sremsko, ko iznenada Caecina Sever, praetor Moesie, pred mesto Syrmioin pride. On přižene Pa-nonce do Drave, kjer je sopet bila bitva; al žalibog za Panone nesrečna. Vendar ni mogel Caecina Panonov do čistega pokončati, ker so Dakovje in Sarmati čez Dunaj vtrgnili in ga silili sopet se v Moesio povrniti. Po odhodu Caecinovem so Panoni hudo razsajali in tlačili rimske mestjane in kupce, pokončevali po-sadke (vexillarios), in vse z ognjem in mečem opustošili. Neskončna groza je přijela Avgusta in ves rimski narod, kteri je zraven tega bil jako razdražen zarad lakotě. Oktavian zopet dá birat na vojno, poklice veterane , in da bi tudi starešine in viteze zdramil k so-delovanju, zato je v senatuzagromel: „Ce ne bodemo na oprezi, bodemo čez deset dni sovražnika videli pred rimskim mestom.a Te besede so pomagale. Velika armada se je vkup spravila, ktere veliteljstvo je bilo izročeno Tiberiju. Boj je bil hud, a sreča ni bila zmirom Rimljanom mila. Avgust ves nevoljen , da se je za potlačevanje panonskih vstajnikov že toliko časa in ljudstva potrošilo, poslal je leta 8. pred Kristusom Germanica z novim ukazom k vojski, kterej na čelu je stal Tiberi. Vojske so se zedinile, in tudi Čaecina iz Moesie je bil poklican s svojim oddelom. Batova, ko sta slišala, da se Caecina přibližuje, sta iznenada na njega padla in oborila, in svoje tabore kraj volceanskih jezer (Vinkovic) razpostavila. Nastalo je krvavo bojevanje; traški jahači, kterih je kralj traški Bhaemetalkes Rimljanom na pomoč poslal, bili so raz-tirani, krila razgnana, kohorte rimske potolčene, več tribunov pobitih, tudi prefekt rimskega tabora ; padli so prefekti kohort, in desetnikov (decuriones) obilo. Al kaj se zgodi? Pet legij je pretrgalo oštri pripravni red panonske vojske (acies), prišlo do Tiberia in mu izročilo nesrečno stanje rimske vojske. Tiberi je celo silo vojščakov obrnil proti Panonom, imajoč 10 legij , 70 kohort, 14 kril (alas), 10.000 veteranov in veliko število dobrovoljnikov. Panoni so bili od Rim- *) Prebivalci med Kolpo in Savo Še dandanes imajo pridavek: Braj ci. Pis. ljanov okroženi in gladom premagani kraj reke Bacun-thium (Bossut). Brajski Bato se je vdal, Pines pa je bil ranjen. Al s tem ni še bila vojska dokončana. Tiberi je v Panonii z vojsko prezimoval, in je M. Lepida poslal nad Bata Disidiatskega. On in Vibij sta leta 10. pred Kristusom v mladoletji med Savo in Dravo slednje vstajnike potlačila. Tako z mečem podjarmljena Panonija je postala rimska provincija. Do tega časa so Panoni samo bili Rimljanom podložni, so jim dačo (tribut) plačevali, znali so svobodno po svojih zakonih živeti, in si svoje Bate voliti, in to do pomirja, leta 34. v Sisku z Oktavianom sklenj enega. Al ker so od rimskih prefektov preveč bili sužováni, so mir porušili, zato se je Avgustu potrebno zdelo, njim poslednjo brambo narodne svobodě vzeti, in od onih dôb jim je Rimljan pošiljal birače (quaestores), sodnike (praetores), kakor do drugih pre* obvladanih provincij. (Dal. prih.) Dostavek k članku: „Brglez". Etymologična črtica. Spisal Davorin Trstenjak. Kmetje okolice, v kteri jaz prebivam, in ki so mojo razlago o brglezu brali, so mi povedali, da travo ali koren, s kterim se more vsaki zatvor odpreti, zna tudi najti ptica mavrica. Mavrica je ime za črnkasto čolno (Schwarzspecht) ; mavra, mavrula črnkasta krava, grski: |uavçoç, crn, črnkast, nemški: maul v besedi: maulbeere, crnice, murbove jagode; Belostenec tolmačuje: mavi, mavri z: bledomoder, livescens. Jambrešič brglez a tudi imenuje: brzel, brz-del =r prvotnému brgel. V obliki brzdel vidimo pri-kazen, da se po glasniku z rad glasnik d vrine, primeri: zdrelo, zdrno, ždrelo, ždrebe za: zrelo, zrno, žrelo, žrebe. Poznamovanje: brzel in brzdel mi potrjuje izpeljavo iz brg, lucere, fulgere. V slo-venščini še poznamo frazo: „zvon brz no poje", die Glocke klingt hell, toraj pozná slovenski jezik koreniko brg, brz v pomenu svitlobe, jasnobe, bleska. V cerkveni slovenščini najdeš: brez g, diluculum, kar Miklosič primerja s sanskritskim: bhardž, bhr-gas, grski: cpléyw, lat» : fulgeo, goth.: bairhts, staro-gornjenemski: berht, ruski: brezg, poljski: brzasg, diluculum. $S I v, * E Sufiks ez se nekterim dozdeva neslovensk, in besedo gavez, ktera se njim kot dokaz za domačost sufiksa ez navaja, imajo za tujko. Al tudi tukaj se motijo. Korenika ga v je slovenska in enakopomembna z litevsko giti, sanare, gaj us, sanabilis, in gavez pomenja to, kar latinsko ime: consolida, solidago in nemško ime te trave: Heilkraut. Primeri še : gajim, curo arceo, foveo, concervo, odtod gaj, nemus edictum, sylva purgata, gojim, foveo, refoveo, sagino. Edna fela (gattung) ga veza, consolida major, se po Jambrešiču tudi veli : s val nik, primeri česki: svaliti = srůsti, sceliti (Jungmann). Nemci tej travi pravijo „Bein-wurz", „Beinbruchwurz", tudi „Wallwurz", ker „wál- len" = „heilen", zato „Wallfahrt" zz „Heilfahrt"; La- tinci razun solidago zz: solidům (scil. os) agens, consolida še tudi Osteocola— osa colens, Cehi še tudi kosti val. Stari Gali so jo po Pliniji imenovali: Hal = hei 1 ? in Veneti: Cotonea!! (Glej Plinij „Hist. nat." 27. 7.). Kdo bi si pri tej besedi starih Venetov ne mislil na slovenske besede: ceski: kot, srbski: kotlač, Schliisselbein, in na hrv atsko slov. : ko trig, zglob, členek, articulus , Glied, toraj cotonea = kotrižna trava, Beinwurz, Gliederwurz, Schlusselbeinkraut. Go- * 238 tovo so med Veneti bili pomešani Slovenci, ali pa je ta beseda prišla do njih od sosednih slovenskih Karnov in Norjancev. Da še enkrat pridem na sufiks e z, zato omenim, da ga v latinščini najdem v sufiksu ex, ali pravilniše: egs (egis), postavim: remex (remegs), genitiv: remigis, od osnove: remo, ktera je sorodna s slovensko: lemez, remus, inlemež, drevo, na ktero je plužno železo nasajeno, pa tudi: orno železo. Prvotni obliki celó blizo je sufiks ig v gori omenjeni besedi: kotrig; dalje besede na i g a. Slovansko slovstvo. * Album z dvesto fotografičnimi podobami slavnih in izvrstnih Slovanov. O naročilu na to zbirko slavnih slovanskih mož smo přejeli sledeče VABILO. Pretekla je ena najzanimiviših dob zgodovine slovenske. Po obširni Evropi raztreseni udje velike slovanské rodovine so se snidli v svetem carském mestu Moskvi, da si izrazijo čustvo skupnosti in bratinstva, ktero navdaja vse narode slovanskega jezika. Med možmi y ki so se sešli v Moskvi, bilo jih je mnogo, ki jih vsak Slovan ponosno imenuje svoj ce ; vendar je bila to le mala množica onih slavnih moža-kov, ki so dika slovanskému narodu in se na obnebji slovanské omike in vede lesketajo kot predboritelji. Lastnika podpisane založnice so nagovarjali na Ruskem od več strani, naj podobe (slike) vseh slovanskih prvakov v skupni zbirki na svetio dá. Da se to zgodi, želi gotovo tudi ves ostali svet slovanski; zato nas je volja zadostiti tem željam s tem, davpodobah in pismu svetu slovanskému pred oči stavimo galerijo slavnih slovanskih mož, sedaj živečih. Album, izvrstno lično napravljen in bogato pozla-čen, bode obsegal 200 podób po najboljih natornih po-snetkih. Na zadnji strani vsake podobe bode kratek življenjepis dotičnega moža v tistem jeziku, ki ga govori naročnik (ali hrvaški, češki, slovenski itd.). Kakor zmerna cena krasnega, 200 podob obsega-jočega albuma kaže, je dragemu početju treba obilnega števila naročnikov, pa se tega tudi temveč nadjamo, ker naš namen, izdati ta album, bil je sprejet z veliko in živo radostjo, in ker smo si v svesti, da vzajemno delo bratinstva in skupnosti najde podpornikov obilo. Podpisana založnica, ki je od pričetka svojega od leta 1861. izdala mnogotera delà za slovstvo in umetnost, ktera so bila z veliko pohvalo sprejeta, in je zato pri izložbi trojedne kraljevine bila postavljena z dvema srebernima svetinjama (najvišo odliko), porok je že samo po sebi, da bode album prekrasen v vsej obliki, vsaka slika izvrstna in življenjepis resničen. Pogodbe naročilne. Podpisinanaročilo se začnó sprejemati 15. dne t. m. in trajajo do zadnjega dne prihodnjega meseca avgusta. Razun naročenih iztisov se druzih bode le malo natisnilo, in v knjigarnah album ne bode na prodaj. Naročnina na en album z 200 slikami in življenje-pisu znaša 48 gold. nov. den. Kdor se naročí, naj z naročilom franko pošlje 18 gold. Po tem prej me 50 podob. Ostalih 150 slik prej me v 3mesečnih pošiljatvah po 50 slik. Tako naročniku doide v kratkem času celo delo. Vsak mesec, ko se naročnikom pošilja po 50 slik, se po poštnem povzetji vzame 10 gold, na račun naročnikov. Vsak slovansk rodoljub, ki nabira naročnike in nabere 12 podpisov, prejme na 12 iztisov 1 iztis za na- darek brez plačila. Vsak naročnik naj svoje ime in stanovališče tako zapiše, da se lahko bere, da potem pri razpošiljanji ne bode poinót. Posamezne podobe ali oddelki tega albuma se ne prodaj ajo. Na Dunaji 10. julija 1867. Slovanska literarno-artistična založnica Abela Lukšića , na Dunaji, Josefstadt, Donaugasse Nr. 6 v 1. nadstropji. * Kv ě ty. — Tako se zove zabavni in podučni časopis češki, kiseje z začetkom t. m. premenil v veliki tedenik s podobami (slikami) jako izvrst-nimi. Prvi listi donašajo podobo Jlija Marka, voditelja vstajnikov bulgarskih, KrcaPetrovica, druzega predsednika senata črnogorskega itd. Vrediuje ta časnik Viteslav Halek, naročnino sprejema knjigo-tiskarnica dr. Ed. Gré gr a v Pragi, ktera po pošti za četrt leta znaša 1 gld. 80 kr., za pol leta 3 gld. 60 kr. Na Mravljiškem vrhu. Kaj se beli tam na gori Med grmovjem in med bori, Je li groblja, je li sneg? Groblje v kraji tistem ni je, Burja studna več ne brije, Davno kopen je že breg. Skala je, pečina krasna, Ž nje se — so vremena jasna — Vidi zemlja kranjska vsa. Zemlja kranjska, zemlja blaga, Duši moji milodraga, Bodi mi pozdravljena! Ti si knjiga svetu dana Vredna biti vsemu znana, Pa kdo v tebe vprè oči! Redek le je, da se zmeni, Kaj je v tebi, in te ceni, Kakor gre, po vrednosti. Ti si njiva, ki gnojila Jo je vojsk in bojev sila Mnogo let nenehoma; Njiva, ki so jo orala Kónj kopita, in teptala Ji vsejana semena. Ti si raka, kjer Posavci, Kjer Primorci, kjer Podravci, Ki so za-te padli, spé. Njih desnica tri sto let je Turku krhala početje, Kdo pa jim kaj hvale vé? Srečna torej si ti skala , Da priroda ti ni dala Srca občutljivega. Mirno gledaš v dalje zračne, Al so čiste, al so mračne, Al vihar po njih divjá. „Ah, predragi! ah ne sodi Me tak krivo; veren bodi: Tudi jaz imam srcé; Tudi jaz vem razločiti Ino morem občutiti, Kaj je blagor, kaj gorjé." 77 7 Gledala sem s te visine Divjih roje v klete Čine, Ko si svet delili so In smem reči, da storilo Se je. tudi meni milo Nad krivico prehudó. ,Slišala sem zdihe vroče Dedov tvojih, ko jim koče blagajnik, koliko se je doslej izdalo, koliko bi se bilo smelo . in koliko tudi Je v se tega ostalo v Matici ? pa y in letnino koliko je družnikov, ki so na dolg z ustanovnino ■Ë WÊÊ WĚĚĚ HHHH Gosp češ m xotuiuu, uco, da se podvizajo s plačiiom. — Muop. knjižničar prof. Vávrů pové, koliko je letos pridobila Matica knjig, ki bodo naznanjene v letopisu. Zlasti dr. Vojskové knjige, ki jih je a y u Palili so nad glavó; In tud mene je bolelo Srce, ko mi je donelo Njih jokanje na uhó. „Dnevi sparni so varili In nalivi mi kalili Stene neopažene. Vihte strašne so bučale Da bi skor me omajale Pa ganila nisem se." Glej ! strel moč me ni razklala lepo darilo so přejela od Mohorjeve družbe. Vvrstilo se je knjižnici koj 122 zvezkov, ki so pisani ali v slovanskih narečjih ali pa v slovanskih zadevah. Največ jih je slovanskih. Y jf -4 f r* i • w i i «i Y «i » w Mnogo pa nih y ktere naj 155 zvezkov — je šolskih m pedagogic- bi se po njegovem nasvetu podarile nekaj mestni glavni šoli pri sv. Jakobu, nekaj pa c. k. gimnaziji, in dr. Bleiweis nasvetuje, da se y y dr. Vojsku pošlje pismena zahvala v imenu slovenske Matice, kar zbor hvaležno pritrdi. Žrebovanje določi, da izstopijo letos izmed ljub- dr. E. H. Costa, Anton ? 1Z- 7) 7 y Vlagi, tuui v uiau oi Stoj udarcem tudi ti. Ce nadzvezdne pa oblasti toči v bran sem stala 7 ljanskih odbornikov Lésar, Andrej Praprotnik in Jožef Marn med vnanjih pa gg. Juri Grabrijan, Matej Piree, dr. St. Kočevar, France Cegnar, Matej Cigale pa dr. France Miklošič. Gosp. Fr. Hafnerju, učitelju v Slovenjem gradcu, So Padi namenile pasti zakon y veli u se je na vprašanje: Bi li Matica hotela izdati „štenografijo slovensko?" — sklenilo odgovoriti 77 y da naj Skala! čuj prisego mojo: Z vršiti naročbo tvojo Vse vse dni se trudil bom In ko bela smrt me grudi Mož beseda bode tudi Zadnji zdih moj: Bog in dom! pošlje spis, da ga prej pogleda v to naprošen odsek in presodi po pravilih; da je pa z ozirom na to, kako važna je ta knjiga za sedanji čas, in da se enaki spisi navadno ne dajo na svetio brez podpore, Matica pripravljena vsaj podpirati njeno izdajo, ako rokopis potr-dijo presojevalci izvedenci. Fr. Svetličič Gosp. A. Lésar predlaga skliče na sredo y naj avgusta t. y se III. občni zbor in predlog se eno- Sporocilo VIL odboroví seji slovenske Matice v Ljubljani (Konec.) glasno sprej ame, in izreče se želja, da se obhaj a po navadi dopoldne s cerkveno slovesnostjo in popoldne z večerno veselico v čitalnici. Naposled nasvetuje g. A. Lésar, da odbor izmed Al JUU/U I V JUJ V U W 1 j ViMÍ VVA WVI. «JtlAUV* sebe izbere odsek, da: a) sestavi imenik knjig, ktere Točka 2. v taj niko vem sporočilu se je na besedo Matica želi izdati, b) nakaže pot, po kterem si ona naj- ín o g. Praprotnika, naj se akademijina knjižnica nikar hitrejše priskrbi najboljših dotičnih rokopisov, ne izpusti, rešila po dr. Costovem nasvetu: da se poši- tem svojem poslu poroča v prihodnji odborovi seji ljajo Matičine knjige, vsake po trije zvezki, pre ds toj- Dr. Bleiweis misli: naj bode odsek izmed vseh slo- ništvu, da sprej ame prvi zvezek v akadem. knjiž- venskih odbornikov, dr. Costa pa skaže y da Je nico, druga dva pa podělí v imenu g. dr. Muršeca vspešnemu delovanju treba, da se ta odsek izvoli najpridnejšima Slovencema, ki se učita na akade- izmed ljubljanskih odbornikov, in temu naj svetujejo miji zagrebški. sklene vid logu, 7 y in se da gledé pošlje na tudi vsi drugi. Nasvetuje tedaj, da se izvoli pet odbornikov ljubljanskih, kteri naj bi sporočilo svoje litografo- ustanovniku prošeni zemlje- vano poslali tudi vnanjim, in po tem poročali odboru dr. Bleiweis Ker je zemljevidov nekaj še, se gledé na 3. točko točko po dr. Bleiweisovem pred- in izvolijo se po većini glasov y y da se omenjeni ustanovnik prepiše med let- dr. Costa, prof. Lésar, Marn in Vávrů. nike in se mu za zdaj všteje letnina po njegovi pro- , dasiravno utegne ta primerljej, kakor prav opomni v • • snji log 7 dr. Costa, velike pomembe vprihodnje biti Matici slo- skušalo dovršiti, predno se zbere odsek, in sicer: venski. Pri tej priliki pa stavi dr. Bleiweis drug pred- ki naj bi ga predsedništvo s tajnikom vzajemno da J. Vesela si Matica pridobí poezije V. Vodnika in Knjiga „štirje letni časi" naj se vsem sploh Koseskega. Prve je imel g. M. Kastelec, ki jih je prodaja po 1 gld. nov. den. in „Rudni no slo vj e" po prodal bukvarju Otonu Wagnerju, od kterega bi se 40 kr. — „Koledarju" naj ceno nas ta vita predsednik mogle dobiti v last. Zastran drugih naj se obrne do Slovensko-česki slovnici" pa naj jo slavnega pesnika samega, da ji privoli, ker je posebno 40 kr. m tajnik ; 7> ugane predsedništvo s tajništvom in pisateljem vred. — v uiaguj. ouíoac xiiiuuiuv oaiaj fulfil , \xa$ ui ou uuwituiv Tudi letos naj se pošljejo vsem udom, ustanovnikom njegove cenjene poezije zbraně v enem zvezku. Pred- v blagor šolske mladine silo želeti da bi se dobivale in letnikom vse Matičine knjige, zato naj se prodajajo log se enoglasno sprejame vsem po pro daj a ln i ceni. Le njemu, ki ob enem Na to g. prof. Marn še omeni, da bi — gledé na kupi najmanj 5 iztiskov, se prepusté po ceni, poAteri prof. Žepičevo latinsko čitanko in na prof. Ladislavovo Le njemu ki ob enem Na to g. prof. Marn še omeni da bi gledé jih dobivajo bukvarji. To isto ima veljati tudi dijakom. slovnico latinsko — gotovo prav dobro bilo, ako bi Letošnje tri knjige dobijo tudi novi družniki kteri pristopijo še do novega leta 1868. mislil kdo na sestavo slovensko-latinskega in latinsko-slovenskega slo var ja ter se je hotel poprijeti. Blagajnik dr. J. Zupanec poroča o računu in B. Raić naznani, da se „Slovenski Štajar u In sicer proračunu ki odoorita oba ^iv&mvuuuj bi ov uuuuxxta u ua , xu c« u. J xxual pxxuuu dj^xouj^ j pové, da se je blagajnica z računi trikrat pregledovala, more povedati. in da se je našlo vse v dobrem redu. Razun tega pové J. Vilhar pridno spisuje, da pa gotovega o njem zdaj še nič ne Dopisi. besedo vjame, zakaj da bi se nemškega jezika na- učil, to more le verjeti, kdor od ljudskega šolstva nima Iz Ifaloz 11. julija. (Poziv na razgovor o sloven- celó nobenega zapopadka. Na to premišljevanje nas skem slovniskem imenstvu.) — 1862.^ leta je dr. Tkalac je pripeljala prečudna novica, da sta 2. dne t. m. St. napisal poziv vsem slovanskim učenjakom jezikoslovnim iz Doblic in N. iz Zagradca — ne vemo kako? in zgodovinskim y naj se sešli 1863. leta v Beču na spóski naši prišla kot brambovca nemščine! go- dveh tisučletni spomin slovanskih apostolov Cirila in Metoda, krajih je unidan toča strahovito pobila nograde ; sicer ter se razgovarjali o dotičnih znanstvenih rečéh. Al ta pa letina lepo kaže. slavni poziv je splaval po medli Donavi in požrli so ga Iz Ljubljane. Spomenica (promemoria), ktero so valovi Crnega morja. ^ Lani sem prosé nagovarjal v slovenski državni poslanci na Dunaji potem, ko so 28. junija z besedo povedali državnemu^kancelarju Stajarskem?, Slovencu" slovensko duhovništvo, da se zbere iz ^uicuvu oiuvtuoftu uuiiuYuioiïu, w«, ov/juuu i" vsega junija z Deseao poveaau urza Slovenskega, in sicer iz vsake vladikovine, kjer Slo- Beastu zahteve slovenskega naroda a 1 • • Ol • • 1 v « « ____O venci bivaj o y y na po dva odbornika izurjena v slovenski Kranjskem, Koroškem in Primorskem i t • • i • i • • i • • i # O 7 besedi in obredu, v Ljubljani ali kje indi naj bi po- ro čili trem ministrom, obsega te-le 4 točke : , se pismeno* íz- De- pravilo jezik obrednih knjig in določilo enakost v vsem, ž ein i m zborom naj se dá več oblasti, da po takem kar se opravlja v slovenščini; tudi ta prošnja ni našla se povekša avtonomija (samoupravje) deželna primernega zveka. Res, zato -----7 ------------1"-- J" *------------------ou ^v; V C4 Y LVU. VJJJL11J Ci» ^OCi UL1V/ U £/l CAi V J f U\JCiVlU(« ^ ZJCbLVJ DâJ znamenje pogubne mlačnosti, se sledeče stvari, ki so dozdaj bile ali popolnoma ali pa duh junaški se ne stere!^ Slovenec pravi, do tretjega Saj deloma v rokah državnega zbora, izročé deželnim je treba se poskusiti y mači kaca pici. Oziraje se na y to, reči, o kteri bi se zborom: a) vse, kar se tiče občin (srenj), b) šolstvo in spoznavši veliko vrednost in potrebo namenjene ljudskih, gimnazijskih in realnih šol, c) deželni kre- razgovarjalo, drznem se uljudno va- dit - w "7 ------ —- ~ ----O --J---^ 7 ê-----#--~ ^ J ~--- ' U i t j VJL J L CK Là JJL1 U 1 '—r------ v—----/ njimi pišejo slovenski. (Spomenica tudi to potrebo do- marljivostjo učenost nabrali na korist slovenske R předek omike jasnuje jalovost vgovorov , in pride poslednjič' do tega, Božidar. da pravi, da tudi pri nas na Slovenskem gotovo ne Iz Ajdovščine na Goriskem 10. julija. * Hvala, bode oviranja ravnopravnosti konec, dokler se ne zgodt , kar se je ukazalo na Ogerskem in Hrvaškem, nam- ki to komur hvala gré ! Naj imamo še tako dobre postave slovenskemu narodu varujejo ravnopravnost v pisarni- reč to, da se uradnikom odloči obrok (briét), do kterega cah cesarskih, kaj nam pomaga, ako nimamo rodoljub- mora vsak uradnik, kdor ima z ljudstvom opraviti, ust- nih in sposobnih advokatov in notarjev, ki bi ravno- meno in pismeno znati slovenski jezik.) 4. Admin i- pravnosti djanski pomagali do svoje pravice. Dokler strativne naredbe, to je, kako naj se osnujejo advokatje ali notarje laške ali nemške vloge delajo go- cesarske gosposke, da se pravica zgodi narodu sposkam, kjer bi morale biti slovenske , nikoli ne demo, kakor Nemec pravi, „auf ein grunes Gras u pn- Zato slovenskemu. Da se to , kar zahteva točka y vjerna z vredbami viših gospósk, in da se tudi poroštvo za- hvala našemu advokatu gosp. Lavriču, kteri vedno dobi, da se vse to resnično izpeljava, zahtevajo zastop- od ministerstva, da se pri c. kr. deželnih y slovenske, in kteremu je zdaj niki naši hodi pot ravnopravnosti ta pot toliko loža, ker smo v Ajdovščini dobili za poglavarstvih v Gradcu in Celovcu ustanovijo c. kr. okrajnega adjunkta iskrenega, to se pri nas posebni slovenski oddelki, pri c. k. deželnih pravi poštenega rodoljuba gosp. Jož. Kavciča in nadsodnijah in pri najviši dunajski sodnii pa tudi gosp. aktuar Huber marljivo pomaga, u« o^ oiw- 0vu<»i.i o ri.uuuim venske vloge rešujejo slovenski. Zato hvala, komur valcev ali saj to, da se pri teh gosposkah slovenskemu narodu primerno, po poti postave odločeno število da slo- posebni senati s potrebnim številom slovenskih sveto- hvala Iz Crnomlja 13. julija. K. Ob dveh popol- svetovalcev slovenskega rodů v službo dá y noči se je razsvetlelo naše mestice v prav žalostni po- da je v naj viših službah na Dunaji potrebno s in te- dobi. tudi drugih poslopij pogorelo naj bližnji vasi v Voj ni-vasi Je hiš pa čeravno so naši mestjani vilo Slovencev, ki poznajo narod in deželo, in tako ministerstvo v pošteni izpeljavi tega, kar ravnopravnost za- uuul uli civili jju olv^l^ij ^JVJ^VJl VslVJ y KjVsL CL y jjl vy o VJ 11 cvi o l uulv^o lj Cl 111 u lotvl ot v VJ v j^/ vj o l v> jl j. jl j ci/ y a lv^cij jl^c\L l w t uv^/i w t uvwt z sè svojimi gasilnicami prav pridno delali. Noben pogo- hteva, z znanstvom svojim in krepko voljo podpirajo. relec ni bil zavarovan! Zavarovanje pa tudi pazlji- tem naznanilom, ki je edino avtenticno y ...... V . vost na ogenj se zanikernim ljudem ne more dopove- pravljamo to, kar so vsi drugi časniki napačno po- dati ? raji se čuje glas bedakov! Drugo y kar imam vedali, ter se popolnoma zanašamo na politično modrost potožiti „Novicam" danes, je to, da se ne manjka tacih naših zastopnikov, da to, kar s tem pismom zahtevajo, ljudi, ki še zmiraj ne vedó, da so ljudske šole za to, jele zahtevanje za zdaj „in linea transactionis." da se člověk ne naučí samo brati, pisati in računiti y y (Iz i. seje novega mestnega odbora.) Gospod ampak še druzih vednosti, ki jih za življenje po- župan dr. Costa bere zahvalno pismo, s kterim je nad-trebuje in to hitro po poti domaćega jezika, da bi vojvoda Albrecht odgovoril na milovalno pismo mest- i % VA a» yjL Y UJ Y VJVAČh J^L 1 KJ X v v 11 t UU^U Y VI 11 11 c* lilliu Y uiuw jjul v-r jljjuvj u, rokodel- nega odbora ; potem predlaga, naj zbor sklene, da se se tako naše revno kmetijstvo povzdignilo stvo na boljo stopinj o pripravilo itd. Za vse te potrebe črna vélika maša opravi za nesrečnega cesarja Maksa; y naše pa takim ljudem ni mar; če tudi fant prav neumen ostane ? dosti Je mislijo da kakošno nemško zbor soglasno pritrdi. to y Potem gosp. župan z ozirom na ker po-postavi od 16. avgusta 1865. leta konec le- 241 tošnjega leta poteče tistih 15 let, za ktera so nova pohištva hišnega davka prosta, stavi nujni pred- log: naj se državnemu zboru pošlje prošnja, da se po- te rešitve mljiščinega davka in za povrnitev dežel-ga premoženja še zmiraj niste rešeni, in vendar daljša ta obrok še za 2 leti (pozneje seje sklenilo pričakuj ubog naša dežela prositi za podaljšanje 4 let). Odbornik Horak podpira dobij županov predlog s tem, da je hišni davek tako silen, Tržiča da nihče ne more veselja imeti, da bi kaj zidal. Od- Po dovoljenji c. kr. kupčijskega ministerstva tudi v Bled poleti telegrafa, ki se bode iz peljal . , Vse ljubljanske šole, srednje in niže, se bodo bornikTrpin se vtakne vmes, rekši, da županov pred- največ sklenile ta mesec. Gimnazija in realka ne bote log ne sega v hišni davek, <%lujjc»a. v w, v*« uwa KaK.or je aozaaj t pohištva dalje časa oproščena davka; župan ga poduči, vnanje slovesnosti ampak v to da so nova J------------ vv* viAuiuwwijM uu kj kj c^j kakor je dozdaj bila navada, imeli pri tem nikakoršne da Horákové opazke ravno podpirajo njegov predlog. Zbor sklene po predlogu županove Predno se začnó obravnave, današnji seji odločene 7 in normalki bodo očitna izpraševanja pa že 21 avgusta, v mestni glavni šoli pri sv. Jakobu 7 22 in 23. t m v se rreano se saunu uuravučtvc, uau^uji ocjx uuiyuouo, _ Duhovne eksercicije za škotijo k odbornik dr. Valenta vpraša župana: ali bi ne bilo Alojzjevišču letos od 19. do 23. avgusta kofij kranjsko bodo v mogoče , UČI Ui OC V JLVUICZjJL cua uia xic» umu uuiuuuflj da bi se tudi ženske mogle kopati v mrzli vodi? da bi se v Kolezji ena ura na dan odločila moč Da ljubljansko društvo za d brtnikom in kodelcem čedalj upan odgovori, da bode z lastnikom te kopelje se po- preduje, vidi se iz računa za preteklo prvo pol prip bolj na- menil. Dalje vpraša dr. Valenta: kako to, da proti letošnjega leta prvih mesecih so mu udje vložili postavi se psi ob nedeljah in praznikih prosto klatijo 6644 gold, in 45 kr., vrh tega pa je društvo še pre po ulicah? Župan odgovarja, da konjač ima ukaz, pse • ■ - loviti tudi ob nedeljah, in da jih tudi res lovi gajo nekteri psi prosto po ulicah, godi se to tako kor se sploh godi postávám, da se prestopajo jel 3000 gold ce svi- vsem skupaj ima društvo po ; ka- Od- ojih obrt- udih vloženega kapitala za 35.371 gold, in 82 kr nikom in rokodelcem izposojenih denarjev je konec junija društvo imelo 45.834 gold., ako se temu znesku — w ^ ~ ~ ^ — ^ - Q 4 * / M* A 1/ 4/ J ^ •• v ' ^ • m m m vr * • W -JL. W V JL • j Ml Ufc V7 kj V tV IJU ti. £J il Vj O D bornik Stedry vpraša: kako to, da se čedalje več še prištejejo zneski, s kterimi je dolžnikom posoj il mladih fantov potepa po ulicah brez delà, ker iz takih podališalo. znaša to vse skunai 91.840 p-olrL _ tori mladih fantov potepa po ulicah brez delà lenuhov bojo pozneje tatovi itd., takih ali bi se ne dali s po dalj šalo, znaša to vse skupaj 91.340 gold za 5935 gold tedaj kakor lani v tem času. Na novo je Tako to društvo silo gnati v šolo? Župan priznava važnost tega vpra- društvu pristopilo 12 novih udov. ^ šanja, ki pa se ne dá samo na poti interpelacije (vpra- kteremu se vsi upravniki brez plačila žrtujejo, delà na- šanja) rešiti, da se po posebnem predlogu obrav- tihoma brez hrupa kakor pridna čbelica, ktera od svojih nava ta stvar temeljito. Odbornik Horak opomni, da udov nabira denar, da ga brez velicih pisarij in štem- nekdaj je poseben magistraten uradnik opazoval te str- peljnov posojuje malim obrtnikom in rokodelcem, kadar kovce. Odbornik dr. Bleiweis zagovarja misel župa- 80 v denarni stiski. novo, da stvar je važna, ki mora pa na poti predloga priti v mestni zbor; naj g. Stedry osnuje za kako pri- 8ke čitalnice je sklenil CNaznanilo.) Odbor pevskega zbora ljublj da . _ -ji ^ , dslej vse svoje note daj hodnjo sejo tak predlog; danes pa naj bode konec be- litografovati. Vsem čitalnicam in pevcem lahko postre sedí. Zboř pritrdi Bleiweisovemu nasvetu in le odbornik Schwentner, kot ud ubožne komisije, še to dodaja, žemo s partiturami in posameznimi čed lit grafo vani mi gl 7 ako nam do konca meseca se 7 julÍj kar koli je s pomočjo Metelkove ustanove itd. mogoče, vse stori, da se zasačena lena mladina potakne v delo, in hvali o tem marljivost magistratnega sveto- n[m povzetkom. Naznanila naj se pošiljajo g. Vojtehu naznanijo, po koliko iztisov želé dobivati od vsa- Pošiljale se bodo note s pošt cega posamnega valca Jerasa. Valenti v Ljublj Prvi dve poli (cena vsakej poli Po vsem tem so prišle volitve podžupana in od- je 5 nov. krajc.) obsegale bodete sledeče zbore bornikov v odseke na vrsto. Pred tem pa zbor še van 0d Vašaka SI w v x u. & v * ▼ v vi w v v ' *--^ j. ( v^au vu t aocii\ci, - u v ua svojo zahvalo izrekuje dr. Orlu, ki je zadnja leta bil Cast Slovencem od Riharj dajmo se! od Vilharj 7 podžupan mestni. Po postavni većini glasov j e bil dr. O r e 1 g [ zopet izvoljen. Gospod doktor se zahvaljuje za zau- ska od Grbca '7 7 panje in reče, da sprejme častno volitev • % W A 1 "Ir 7 ce tudi je ze Sol daš ka od lp Pesem koroških Dum ka, narodna Ukranj- La od 7 Ruska him Lvoffa in Moji Sabl od Jenkota Na dalj se prileten, ker na strani čvrstomladega župana je lahko bodo litografovali vsi zbori, ki so se posebno dopadl podžupan biti (živio!). — Volitve v odseke so se vršile v ljubljanski čitalnici tako-le: 1) v magistratni odsek so bili voljeni: Sovan, naznanil. 7 ako se ogl dovoljno število Pevsk db Malič, Schwentner, Horak, dr. Schoppl 7 v odsek za pravosodje in osebne zadeve: dr. Župan, dr. J. Bleiweis, dr. Valenta, dr. Orel, dr. vitez v odsek za denar stvene zadeve: Tr- Ealten egger dr. Schoppl, Blaznik, Debevec, Frolich pin, ger, Novicar iz domaćih in ptujih dežel. 17. seji državnega dunajskega zbora je dr. Miihl- 7 feld podpiral svoj predlog o verski postavi v odsek za stavbine zadeve: Malič, Biir- je bil odbor iz 15 udov, da poroča o tem predlogu. Voljen man li ch 7 Stedry, Vrhovec, Debevec, Sovan v, v odsek za ubozne zadeve: Auer, x -^fe* A . " i i ' i . ' I T dr. vitez Kaltenegger, Zevnik, Sovan, Re s- Fro- Nemški liberalec se poteguje za „svobodo, enakost in ■ . Ml bratinsťvo" v veri in trdi, da glavni vzrok nesreč v na- šem cesarstvu je nepotrpnost verská! Ako bi bil v odsek za policijske zadeve : dr. Schoppl, Pakič, Muhlfeld poslanec v turškem zboru, bi mu to verjeli, dr. Z upančič, dr. Pfefferer, Mahr, za solstvo in ustanove: dr. Bleiweis, dr. vitez Kal- ust nikdar ten egger, dr. Toman, dr. Valenta, dr. Orel. v odsek ker na Turškem se res godi verska sila; al iz njegovih bilo slišati, da bi bil vlado avstrijsko še ni opomnil, naj se usmili ubogih kristjanov na Turškem. tem 7 Postave, ki jo je osnoval naš deželni zbor o Mi nesrećo Avstrije iščemo v prav drugih vzrokih, ^ da vsaka občina bi pravico imela vpe- pav verskih, in zato, ker gospodje Miihlfeldove stranke ljati pasji davek, ministerstvo za tega voljo ni ker po se nikoli niso besedice zinili o tem, kar je Avstrii prva si deželni in neobhodna potreba in to je národna ravnoprav predložilo cesarju v potrjenje odbor pridržuje oblast, ki gré občinam. Deželni odbor nost, ne verjamemo jim, da je njihova „svoboda, ena- je v poslednji seji sklenil, da se v novem predlogu kost in bratinstvo", kaj več kot — piškav oreh. izpustí ta §. ■— Prošnji deželnega zbora za odpis Vam je v resnici mar za Avstrijo, vedite to: Ako da z 242 ravnopravnostjo narodno stojí Avstrija — ali razpade! Zato taki in enaki predlogi, ki le juda in protestanta grlijo, večine avstrijskih prebivalcev — Slovanov — pa ne vidijo, pri nas nimajo nobene simpatije. V isto vrsto spada Herbs tov predlog, ki se pcteguje za to, da se 1) zakonsko pravo (pravica v zakon stopiti) zopet ustanovi po předpisu občnih državljanskih postav, 2) da se ljudske šole vzamejo iz rok cerkvi in 3) da razmere med verami (katolško, protestantiško, judovsko itd.) se v red spravijo. V 19. seji je minister za denar- stvo razlagal sedanji denarstveni stan našega cesarstva. Žalostěn je. Državni dolg po ministrovi temeljiti razlagi znaša 3046 milijonov gold, kapitala, 127 pa obresti. — Za pretresovanje gospodarskih (kmetijskih in obrtnijskih) zadev se je v državnem zboru osnoval pose-ben odbor iz 36^poslancev, v kterem so Slovenci za-stopani po gosp. Črne tu in dr. Klunu. Ta odbor namerava prinesti v državni zbor celo kôpo predlogov, ktere zade vaj o kmetijske, obrtnijske in druge gospodarske reči, zahtevati posebnega ministra za kmetijstvo in kmetijske zbornice. Tudi mi priznavamo živo potrebo, da se za národno gospodarstvo v Avstrii kaj več stori kakor dozdaj, vendar ne bi želeli, da bi državni zbor v kakem „centralističnem cepetcu" s égal v stvari, ktere na prid vsaki deželi rešiti morejo le deželni zbori. Naj se deželam dá avtonomija, in treba ni posebnega ministra kmetijstva, s kterim se državi le veliki novi stroški navalijo, tedaj zopet veči davki. Oprostite kmetijstvo presilnih davkov, pa bode lože dihalo in veselejše napredovalo — brez ministra za kmetijstvo in brez „Ackerbaukammern", kterih treba ni, dokler imajo dežele kmetijske družbe, ki ne nakla-dajo deželam davka, kakor ga obrtnijske zbornice pa so pri vsem tem vendar le bolj birokratične naprave. — 25. dne t. m. se imajo izvoljeni poslanci ogerskega in dunaj skega državnega zbora na Dunaji sniti in svoje obravnave pričeti. — Pravijo, da je gotovo, da presvitli cesar s cesarico potuje v Pariz; še celó o cesarju Napoleonu se govori, da pride na Dunaj. — Vladni dunajski časnik pravi, da ni res, da bi bila presvitla naavojvodinja Zofija, mati Njih Veličanstva cesarja našega in pa cesarja Maksa, ob pamet prišla. — Skofa St rossmajer-a, kamor koli je přišel po povratku svojem, je narod povsod sprejemal prisrčno in slovesno. V Slavonii so začeli nabirati novcev na pomoč vdovám in sirotám graničarjev, ki so leta 1848. in 1849. smrt storili za domovino in Avstrijo. Narod tro- jedne kraljevine ni potrt, če tudi vidi bridke dogodbe okoli sebe in se čudi, kako je to, da vrli Von čina ne županuje več na Reki, ker se je zoperstavil razuz-danosti na Reki, — da je dr. Sub otic ob službo, ker je vendar z vladinim dovoljenjem šel na Rusovsko in ondi nič pregrešil, — da so „Pozora" po Bachovi postavi „opominjati" začeli, — da so župnika Tandari ča v preiskavo deli, ker je pridigoval proti magjarski stranki, — da E. Kvaternik, ki seje pomilosten vrnil v Zagreb, je vendar moral zopet iz dežele itd. — Glavne skupščine slovesná seja akademije jugoslavenske v Zagrebu je 28. dne t. m. — Pevsko društvo „Kolo" je razširilo svoje štatute in se preme-nilo v „Kolo — hrvatsko umjetničko društvo." — Kakor dopisnik iz Banske Bistrice v Slovakii piše v „Zukunft", so magjaronski gospodje na ondašnji gimnazii zasledili „hudobo." Bila je preiskava — in kaj neki je ta „hudoba?" — to, da se učitelji ondašnji držijo ravnopravnosti in da sev njih šolah čisla deželni — slovenski — jezik! Pa saj tudi nemškutarji vidijo „hudobo" v naših gimnazijah, in tudi ta „hudoba" je nem- škutarjem —ravnopravnost. — Poljakom se je dovolilo deželno šolsko svetovalstvo, vendar po-seben ravnatelj se jim ni dovolil; svetovalec vladni bode referent. Morebiti je to še sreča za Rusine. — Ob priliki, ko se je 18001etnica obhajala na dan sv. Petra in Pavla letos v Rimu, je 450 škofov papežů izročilo pismo (adreso) vsegdar pohlevne udanosti? ktero s tem sklepa, da vladarji in narodi ne bojo dovolili, da bi se pravice papeževe ne priznavale ali ve- ljava njegova tajila. S koliko svečanostjo je 18001et- nica bila omenjeni dan obhajana, vidi se iz tega, da 100.000 tujcev je bilo tisti dan v Rimu; 200 laških mest je poslalo poslance v Rim, da so se poklonili s v. očetu, ki je zdaj (čez 1800 let za sv. Petrom) njegov 257. naslednik. Svečanost cerkvena je trajala celih 7 ur. Procesije se je udeležilo nad 500 škofov, veliko 1000 duhovnov in brezštevilna druga množica. Pravijo, da je v cerkvi gorelo čez 20.000 sveč, in da 600 ljudí je bilo, ki so dobro uro imeli s prižiganjem opravila. — Garibaldovci na Laškem zopet zeló po-skušajo, da bi papeževe dežele zajéli in jih pritaknili laŠkemu kraljestvu. Kralju samemu ta sila za zdaj ni po volji. — Kolera je zdaj tudi vvRimu; čedalje bolj se pomika tudi proti Dalmacii. Se te pošasti nam je treba! — V Galicii so 11. dne t. m. bile strašne povodnji. — Predsednik novo osnovanému slovanskému društvu na Ruskem je véliki knez in naslednik care vic Aleksander, podpredsednik pa je minister nauka grof Tolstoj. — Govori se, da Ju are z a, ki je dal cesarja Maksa vstreliti, je zdaj vendar le volja, da truplo cesarjevo pusti iz Mehike. Dragoceno trugo, v ktero bi mrliča položili, so iz Dunaja že poslali v Trst. Podadmiral Tegethof potuje v tej zadevi v Mehiko. — Turške homatije se čedalje bolj bli-žajo svojemu koncu. Ustaja bulgarska se čedalje bolj širi in v Kandii so Omera paša zopet dobro našeškali. Ker ubogim kristjanskim Slovanom, ki zdihujejo pod jarmom turškim nihče pomagati noče, se sami skušajo rešiti iz krvavih nadlog. Turški sultan pa med tem zadovoljen potuje po Francozkem in Angležkem, zanašaje se na mahomedansko o so do! Kakor se kaže, bode ruska vlada se potegnila za kristjane na Tur-škem; z rusko vlado v zvezi je pruska in kakor se kaže tudi amerikanska; tej trojici, kakor nekteri časniki pišejo, se brž ko ne bode pridružila vlada ita-lijska. To vidi Napoleon, in sive lasé mu delà ta zveza. Med tem pa prihaja razpor med prusko in francozko vlado čedalje veče; zato se tudi Napoleon čedalje bolj na vojsko pripravlja; državni zbor je vladi dovolil, da more 158 milijonov na pósodo vzeti; se zmiraj nakupuje kónj na Ogerskem in drugod; skozi Ljubljano jib pogostoma vozijo. Listilica vredništva. Gosp. Gašp. Kr. v M: Prav srčno nas so razveselile crtice iz življenja Vašega. Da bi vsak bil tak rodoljub, kakor ste Vi, srečna bi bila domovina! „Izhod na Šavnice" je vendar bolj Vas mikal kakor bi bralce, ki ne vidijo , kar ste Vi videli. Raji kaj druzega drugikrat! Kursi na Dunaji 16. julija. 5% metaliki 59 fl. 20 kr. Azijo srebra 124 fl. — kr. Narodno posojilo 69 fl. 75 kr. Cekini 6 fl. 4 kr. v ~~ Žitna cena v Ljubljani 15. julija 1867. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 60. — banaske 7 fl. 22. — turaice 3 fl. 67 — sorsice 4 fl. 42. — rži 3 fl. —. — ječmena 2 fl. 50. — prosa 3 fl. 10. — ajde 3 fl. 50. — ovsa 1 fl. 80. Odgovorni vrednik: Janez fflumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznife v Ljubljani.