453Ventil 22 /2016/ 6 Evropska komisija je pred leti sprejela strategijo razvoja z naslovom Evropa 2020. Predlagala je sedem prednostnih področij. Med temi pobuda- mi je tudi Evropska digitalna agenda 2 (Digital Agenda for Europe – EDA), ki je ena od bolj po- membnih in se v prizadevanjih za večjo učinko- vitost poslovanja gospodarstva in javne uprave tiče vseh državljanov. Za doseganje strateških ciljev se bo morala globalno uveljaviti uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Splošni cilj EDA je poskrbeti, da bo enotni di- gitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter interope- rabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi. Slovenija oziroma slovenska vlada se je tem predlogom zavestno priključila. Da je res tako, lahko sklepamo iz obiskov vladnih predstavnikov v številnih ameriških podjetjih za in- formacijsko-komunikacijske tehnologije, opremo in naprave. Slovenija je bila glede računalniške pismenosti vedno visoko uvrščena na lestvicah v mednarodnih merilih. Že v osemdesetih letih so se pojavili zasebniki, ki so orali le- dino pri uvozu računalniških komponent, ki so jih nato pri nas sestavljali in bolj ali manj na črno prodajali. Tisti, ki smo bili proti koncu osemdesetih in v začetku de- vetdesetih let po svetu v tujih inštitucijah, smo se čudili, da je Slovenija v primerjavi s tujimi inštitucijami na področju računalništva dokaj dobro opremljena. Podobno je veljalo in še velja za naše prebivalstvo glede uporabe spleta in drugih informa- cijskih in komunikacijskih pripomočkov. Še pred nekaj leti smo na evropskem nivoju dobili prestižno priznanje za najboljšo izvedbo storitev e-uprave. Prav zato preseneča podatek, da smo v zadnjih letih na mednarodnih lestvicah tako nizko uvrščeni glede digitalnega indeksa. Na primer lansko leto smo na prej omenjeni lestvici med 28 državami zasedli šele 19. mesto. Zelo nizka uvrstitev Slovenije glede digitalnega indeksa še posebno preseneča, če vemo, da imamo med mladimi najvišji odstotek šolajoče se mladine v terciarnem izobraževanju. Digitalni indeks pove, kako prebivalci države uporabljajo informacijsko-komu- nikacijske naprave, koliko imajo internetnega znanja, kako pogosto uporabljajo spletne dejavnosti – od novic do nakupovanja in naročanja storitev ter načinov razvoja ključnih digitalnih tehnologij, kot so e-računi, storitve računalništva v oblaku in digitalnih javnih storitev, kot sta e-uprava in e-zdravje. V celoti je v digitalnem indeksu zajetih 30 kazalnikov. Pri tem se spet postavlja vprašanje, kaj je pri nas narobe, da smo glede »digita- lizacije« dokaj nepismeni. Na koga lahko pokažemo s prstom, da ne dela, kot bi moral. Če bi obstajali podatki, na katerih področjih, v katerih službah in v katerih poklicih smo glede digitalnega indeksa najslabši, bi mnogo lažje pokazali na krivca. Pri tako splošnih podatkih pa ne moremo zapisati, da so na primer neteh- nični poklici na tem področju slabši od tehničnih. Je res, da je pri nas infrastruktura slaba in pod povprečjem. Slovenija je slaba na področju povezljivosti, saj je fiksna širokopasovna povezava na voljo samo 89 od- stotkom gospodinjstev, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 97 odstotkov. Za to stanje je prav gotovo kriva država. Vendar smo verjetno ljudje sami najbolj odgovorni, da ne uporabljamo novosti, ki v večini primerov prinašajo koristi. Zelo slabo se je spet odrezala javna uprava. Slovenija je na področju digitalnih javnih storitev uvrščena šele na 22. mesto, na področju odprtih podatkov pa se uvršča na 23. mesto. Še slabše od javne uprave pa je e-zdravje. Tu smo zasedli zadnje, to je 28. mesto. Tudi gospodarstvo ni na tem področju nič boljše. Uspešnost digitalnega gospo- darstva se med državami članicami močno razlikuje, saj znaša na primer na Danskem digitalni indeks 0,67 od 1, v Sloveniji 0,41, v Romuniji pa 0,31. Na koncu je spet »kriva« država. Vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo mora, če želimo bolje izkoristiti prednosti digitalnega gospodarstva in upravlja- nja, izboljšati zlasti pokritost s fiksnimi širokopasovnimi omrežji in povečati število naročnikov na mobilne širokopasovne povezave in hitra širokopasovna omrežja. Janez Tušek UVODNIK Digitalni indeks in digitalna Slovenija 173Ventil 18 /2012/ 3 UV D IK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- niko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr. prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Večje slovensko podjetje izdeluje električne ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Večino svojih produktov v zadnjem obdobju iz- vozi proizvajalcem avtomobilov različnih znamk in različnih cenovnih razredov. Pred nedavnim se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji državi, že po nekaj sto kilometrih pokvaril. Pri analizi kvare so ugotovili, da je nast la poškod- ba na lekt ičnem k nektorju, ki je bil zva jen z ultrazvokom v n šem podjetju. Podje je je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno odgovornost, ki se bo kar nekaj časa poznala pri njegovem osebnem dohodku. Vsak bančni uslužbenec, ki dela za bančnim okencem in strankam izdaja gotovinski denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni blagajni. To pomeni, da mora v primeru preveč izdanega denarja določeni stranki razli- ko pokriti iz svojega žepa, s svojim denarjem. Podobno velja v gostinstvu. Če gostinski delavec ni pozoren in da stranki pri vračilu preveč denarja ali celo, da mu stranka pobegne brez plačila, bo moral celotni denarni primanjkljaj b zaklj čku dneva plačati sam iz svojega dohodka. Trije ko kret i primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omenjene električne konektorje in v katerem se je zgodila napaka, ni nosil prav velike odgovornosti. Tudi pri osebnem dohodku se mu verjetno ni nič poznalo. Tud direktorji bank, ki odobrijo kredite, ki se ne vračajo so (vsaj pri nas je tako), so brez materialne odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak svojih zaposlenih in posledično za slabo poslovanje podjetja. Iz zgornjega opisa lahko preprosto zaključimo, da zaposleni na visokih položajih, ki so običajno tudi bolj izobraženi, razgledani in sposobni, ne nosijo nobene odgovornosti! Zaposleni na manj zahtevnih delovnih mestih, praviloma z nižjo izobrazbo, z nižjim osebnim dohodkom in pogostokrat anj sposobni v inteligentnem smislu nosijo večjo odgovornost. To pomeni, na čim višjem položaju si, manjša je tvoja odg vornost. Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgov rnost vseh tistih, pri katerih s kakovost dela zelo težko ali sploh ne more meriti. Kakšno odgovornost imajo politiki, javni usluž- benci, učitelji, sodniki in profesorji na univerzah? Pogosto se sliši, da učenci po zaključku osnovne šole ne znajo dosti na primer kemije, tehnike, tujega jezika ali kakšnega drugega predmeta. Kdo je v naši državi odgovoren za presojo kakovosti izvajanja pouka v osnovnih šolah? Ali se zaposleni v osnovni šoli zavedajo, da lahko učenca v osnovni šoli z neodgovornim delom »uničijo« za celo življenje? Takšno napako, ki je storjena mlademu učencu v osnovni šoli, je praktično nemogoče popraviti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se vsi, ki delamo na fakultetah, ki izobražujemo študente višjih in visokih šol, magi- strskih in drugih programov, zavedamo svoje odgovornosti? Č bi danes to vprašanj postavil vse univ rzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi ve jetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti večdesetletne izkušnje in da smo preprosto dobri pedagogi. Kar pa vedno ne drži. Zelo redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili več argumentov. Osnovni argumenti za presojo kakovosti profesorja na univerzi bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; ocena študentov, ki so predavanja profesorja poslušali pred leti in so študij že zaklju-• čili. To pomeni, da s od u t nove, kjer je zaposlen profesor, popolnoma neodvisni; iz an vsaj en recenziran učbenik, ki obsega celotno snov, ki jo profesor oziroma • pedagoški elavec pred va. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- dega pedagoga zelo jasno obrazložiti, kaj je pedagoško delo in tudi kako bo pri svojem delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh usmeritvah odločno premalo. Janez Tušek Od ovornost?© Ventil 22 (2016) 6. Tiskano v Sloveniji.Vse pravice pridržane. © Ventil 2 (2016) 6. Printed in Slovenia. All rights r served. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 318- 279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 22 Volume Letnica 2016 Year Številka 6 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrij mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDR ULICS, Žiri izr prof. dr. Darko LOVREC, FS Ma ibor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Šp ij doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus URRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Grafex d. o. o., Izl ke Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost.