DOLINA TOLMINKE IN ZALAŠCE 
V PLEISTOCENU 
M I L A N Š I F R E R 

Pri proučevanju razvoja dolin Tolminke in Zalašce sem siste-
matično obhodil obe dolini. Težka prehodnost, k i jo povzročajo 
strma pobočja, hudourniški žlebovi in gost gozd, drugod, zopet gosto 
g rmovje in prepadne stene, so mi bile velike ovire pri delu. Nič 
nisem presenečen, da sta ostali ti grapi tako dolgo neproučeni, 
čeprav hrani ta toliko zanimivih dokazov o pleistocenskem razvoju. 
AV i n k 1 e r se j e dotaknil tega področja le mimogrede (1) pri 
p roučevanju pleistocenskega razvoja Soške doline. 
B r ii c k n e r j e dal samo cenitve o intenzivnosti poledenitve 
v dolinah Tolminke in Zalašce ter v sosednjih dolinah na vzhodu 
v zadnj i ledeni dobi (2). 
Šele M e 1 i k j e pregledal dolini Tolminke in Zalašce v zvezi 
z ugotav l jan jem obsega wiirmskih ledenikov. Na vso zanimivo 
problematiko pleistocenskega razvoja obeh dolin pa le opozar ja (3). 
Široko ohran jene terase v dolinah Tolminke in Zalašce omenja 
že AVinkler. O Zalašci piše: »Zelo jasne predglacialne terase (Ge-
simse) lahko ugotovimo v Zalašci (Zadlažgraben), ki se izliva v 
dolino Tolminke nad Tolminom. Te terase se tu dvigajo od 330 preko 
400 m (1,4).« O pravilni določitvi starosti teras sem podvomil že ob 
Winkle r jev i omembi v isti š tudi j i (1, 16), da leži pr i hišah na Javorci 
globoko erodiran interglacialni konglomerat; to re j v višini nad 
600 m. Nisem mogel verjet i , da bi v Lašci ta nasip ne segal do 
višine 330 m. 
Na jn i ž j a terasa (glej kar to teras), k i jo smatra AVinkler za 
predglacialno (1,4), se dviga visoko nad strugo. Prav pod to ima 
Zalašca značilen kan jonsk i videz. Njena visoka ježa in n jena str-
mina, ki d a j e dolini kan jonsko podobo, mi je bila k r i t e r i j za dolo-
čevanje te terase navzgor po dolini. 
Terasa ni enotna, marveč j e p rek in jena z desetmetrsko stopnjo. 
Ohran j en i spodnji del terase predstavl ja ravnejša polica pod za-
selkom Na Lazu, v višini 345—360 m. 10 m nad to j e druga polica 
iste terase v višini 370—390 m. 
Bolj razločno kot na desni strani j e ohran jena terasa na levi 
strani Zalašca (gl. sliko 1). Plan svet pri Končanu v višini 400—410 m 
uvrščam v del terase nad nižjo stopnjo. Polico severovzhodno od 
Končana pri Benkovcu, v višini 360—380 m, pa bi uvrsti l v niž j i del 
terase. Istemu terasnemu delu bi ustrezala navzdol po dolini lepo 
ohran jena ravnejša površina pod Končanom, 340 m visoko za Šent-
pavlom, na levi strani Zalašce, t ik pred sotočjem s Tolminko. Morda 
smemo uvrstiti k isti s topnj i tudi ravnejšo površino pod Lazom. 
Ista terasa j e posebno dobro ohranjena med Jelovščkom in 
Zalašco pod Perblo, tudi nekako v dveh stopnjah, 420—430 m in 
440—460 m. Nekako v isti višini j e položnejši svet nad Za Robom 
in tudi na nasprotni strani potočka Javorščka. 
SI- 1. t e r a se ob Zalašci. 
V ozadju krnice, iz kater ih se je stekal led proti planini Razor in nato 
preko stopnje, ki jo na sliki lepo vidimo, v dolino Zalašce 
Teh dveh s topenj nisem mogel razločno ugotoviti na desnem 
bregu Zalašce pod Lazom in Za Robom in tudi ne nad Perblo po 
dolini navzgor. Na desni strani Zalašce je vzrok v kamenini, v 
ka tero sta bil i vrezani. V zgornjem delu doline pa je ohranjen le 
na jv i š j i del iste terase. Ker nižjega dela terase pod stopnjo ni, 
smemo domnevati, da se j e tvoril tako malo časa, da v zgornjem 
delu doline še ni prišlo do bočnega vrezavanja , ko se je ponovno 
zamenja la bočna erozija z globinsko. 
Prot i koncu doline j e ohranjen zgornji del te terase, nekako 
v višini 500m, ob potočku, ki priteče izpod Žabiških Raven. Delno 
se je v obliki položnejših pobočij ohranila tudi južno od tod, na levi 
strani Zalašce. 
Če pregledamo, v kakšni višini so ohranjen i deli te terase nad 
današn jo strugo, vidimo, da so ob sotočju Tolminke z Zalašco kakih 
160—185 m, pod Perblo okrog 110—130 m, pri potočku izpod Raven 
Karta 1. Terase v dolinah Tolminke in Zalašce 
1. P rva n a j n i ž j a t e rasa r iško-wii rmske s tarost i (a in b sta dve s topnj i , ki jo se s t av l j a t a ) ; 
2. D r u g a v iš ja t e r a sa še nedoločene s taros t i ; 3. T r e t j a n a j v i š j a te rasa se nedoločene s ta ros t i 
(a, b in c so tr i s t o p n j e t r e t j e t e rase ; pr i Čadrgu so zas topane vse tri s topn je ) 
pa le 60—70 m. Te številke nam zelo plastično pokažejo, da je bil 
strmec Zalašce v dobi, ko j e os tvar ja la omenjeno teraso, mnogo 
manjš i od današnjega. Vzrok za to bom še razložil. 
Višje terase so se ohranile v istih položajih kot prva, le da so 
v višj ih nadmorskih legah. Pomol, vrezan v živo skalo, na katerem 
stoji zaselek Na Lazu v višini od 440—460 m, smatram za ohranjen i 
del druge terase. N a j b o l j na široko j e ohran jen v višini od 440 do 
460 m. Na levi strani Zalašce te terase nisem mogel zaslediti. Prav 
tako slabo je ohran jena med Lazom in potokom Jelovščkom. Polož-
nejša pobočja v višinah prve in druge terase pričajo, da sta se v 
tem delu obe terasi strnili . To strnitev so gotovo zelo pospešile 
velike množine vode, k i dere jo ob nalivih po nepropustnih kame-
ninah proti konglomeratu v Zalašco. Tudi veliki usadi in perigla-
cialni pojavi so gotovo pripomogli k uničenju in strnitvi obeh teras. 
Ta terasa j e dobro ohran jena v ostrem kotu med Jelovščkom 
in Zalašco v višinah 540—560 m. K isti terasi uvrščam tudi lepo 
ohran jen i pomol (614 m) jugovzhodno od Žabiških Raven, med 
potočkom izpod n j ih in Tolminko. 
Višinska razlika med prvo in drugo teraso j e ob sotočju glavnih 
dolin okrog 50 m, pri Perbl i 80 m, oni del terase v višini 614 m pa 
j e za 100 m nad prvo. Iz številk razvidimo, da ima ta terasa večji 
strmec kot prva, močno bo l j podoben strmcu današn je Zalašce. 
Omenim n a j še t re t jo teraso. Ta se je delno ohranila nad 
zaselkom Na Lazu v višini 620—660 m. P rav za prav je to ravno 
ploskev izdelal eden izmed pritočkov Zalašce. Na nasprotni strani 
Zalašce ust rezajo t e j terasi u ravn jene površine v višinah 600 do 
620 m, severozahodno od Triglava (Tolminski Triglav). 
Ista terasa j e pod Perblo v višini 740—760 m. K n j e j uvrščam 
tudi živoskalno osnovo Žabiških Raven. 
To teraso odl ikuje izredno visoka lega nad drugo, kar mi je bil 
eden izmed kr i te r i jev za uvrsti tev ohran jen ih delov v isti terasi. 
Med drugo in t re t jo , j e ob sotočju Tolminke z Zalašco 120—140 m 
višinske razlike, med Jelovščkom in Zalašco pa 180 m. Živoskalna 
osnova Žabiških Raven j e nad drugo teraso okrog 160—190 m visoko. 
Ta kra tek pregled teras nam pove, da ima prva terasa, ohra-
n jena visoko nad strugo, na jman j š i strmec, še več, presenet l j ivo 
ma jhen strmec. Strmec vseh ostalih teras j e znatno večji in bo l j 
podoben današnjemu. Možno je, da je prišlo pred izdelavo prve 
terase nad strugo do rahlega dviganja sveta v zgornjem delu 
Zalašce. Mlajše terase pod omenjeno prvo, ki jo smatra Winkler za 
predglacialno (1, 4), se ob Zalašci skora j niso ohranile. Prav slabo 
j e ohran jena le ena, kak ih 40—60 m nad strugo. 
Zanimajo nas še terase ob Tolminki. Po obliki doline moramo 
dolino Tolminke razdeliti v tri dele. 
Med pritokom Zalašce v Tolminko ter Ozidjem, j e na jož j i del 
doline. Kanjonska, mestoma vintgarska dolina Tolminke je zare-
zana v živoskalno osnovo, sestoječo iz krednih in jursk ih kamenin 
(prim. geološko karto, list Tolmin). Tektonska dejavnost je očitna. 
To dokazuje poleg močnih prepok topel studenec ob strugi Tolminke, 
pod Hudičevim mostom, po katerem vodi pot, ki veže Tolmin z 
Lazom. Prav na tem k r a j u se Tolminka še posebno globoko zareže. 
Videti je, da imamo v tem delu doline opraviti s čisto mladimi 
tektonskimi premiki. Terase so se ohranile le kot manj , odnosno 
bo l j strma pobočja. 
SI. 2. Cadrška terasa s fosilnimi melišči, ki j ih prekr iva preperel ina 
Pred Ozidjem se dolina razširi. P rav v tem razšir jenem delu 
dol ine so se nekako do Javorce terase dobro ohranile. 
Nad Javorco se proti izviru Tolminke dolina še bo l j razširi in 
terase pod 1000 m popolnoma man jka jo . 
Na jn i ž j a terasa nad globokim, strmo vrezanim koritom, ki j e 
v Zalašci zelo na široko razvita, v dolini Tolminke ni. Na j laže 
moremo razložiti tako slabo razvitost nižjega dela terase z rahlim 
dvigom, ki je prekini l bočno erozijo. Majhen delček te terase j e 
ohran jen pod zaselkom Na Lazu v višini 360—380 m. Pod Ozid jem 
zasledimo to teraso v višini 415 m. Navzgor po dolini j e nisem mogel 
več zaslediti. Morda bi j i pr ipadalo po ledu preoblikovano plosko 
dno v območju Pologa. Opozoril bi tudi na položnejša pobočja ob 
Ščaku pod Javorco, ki se nekako v višini okrg 410—430 m sko ra j 
navpično spuste proti strugi potoka. 
Drugo teraso preds tav l ja jo ravnejše površine Ozidja , v višini 
480—500 m. Mogoče bi lahko uvrstili k isti terasi tudi položnejši 
svet nad Za Steno. 
17 259 
Posebno lepe u ravn jene površine predstavl ja čadrška terasa, ki 
jo ses tavl ja jo nekako tri podterase in ustreza t r e t j i terasi v 
Zalašci (glej si. 2). Na jv i š j i del čadrške terase zavzema severno od 
Marščpotoka ležeči del. Z majhn im koncem sega še južno od njega, 
tako da stoje na n j em še hiše v neposredni bližini potoka. Ta terasni 
del leži nekako v višini 720—740 m. Z desetmetrsko ježo se spušča 
proti n iž jemu delu terase, k i se vleče za hišami Čadrga, in ga v celoti 
sestavlja grušč, ki j e polzel po pobočju izpod Ruta. Na jn i ž j a s topnja 
te terase je nekako v višinah 660—680 m in j e n a j b o l j na široko 
ohran jena . 
Ob Tolminki, nasproti Ozidja , so se lepo ohranile tudi neobsežne 
aluvialne in wiirmske terase (glej profi l II). 6—8 m nad hudo-
urniškim potokom je prva. Druga j e 4 m nad to. Više sledi 15 m 
visoka ježa t re t je , naj lepše ohranjene terase. S 25 ni visoko ježo 
se dviga četrta nad t ret jo . Nad to slede še dve, prva 27 m nad četrto, 
šesta pa še 10 m više. Prva, četrta in peta terasa so konglomeratne. 
Druga, t r e t j a in del četrte sestavlja akumulaci j sko gradivo wiirm-
ske Tolminke. Tudi šesta j e v na jveč j i meri prekr i ta z akumu-
laci jskim gradivom. Na n j e j pa so tudi jezerski sedimenti. Slabo 
razločne wiirmske in aluvialne terase so tudi pod Za Steno. Tako 
število teras lahko razumemo, če vemo, kako velika j e bila akumu-
laci ja za bokom soškega ledenika in da so zgornje nastale ob umikih 
tega ledenika, k i j e bil osnovna erozi jska baza. 
V obeh dolinah se j e ohranilo zelo veliko konglomerata. Zanima 
nas obseg, starost in pa odnos tega konglomerata do teras, s čimer 
bodo dane osnove za premotr ivanje nj ihove starosti. 
V dolini Tolminke ga omenja že Winkler . Piše: »V zgornjem 
delu doline Tolminke je mogoče videti ob cesti pr i hišah na Javorci 
globoko erodiran interglacialni konglomerat, k i j e pokri t z mlajšo 
moreno (1, 16). Čadrški konglomerati segajo proti koncu Tolminke, 
ne da bi se v bližini današnjega v r ša j a našli prodniki z razami 
(1, 18).« Ves konglomerat v dolini Tolminke uvršča Winkler v 
mindelsko-riški interglacial (1, 11, 18). 
Delo v dolini Tolminke j e pokazalo, da se j e konglomerat riške, 
odnosno predriške starosti ohranil, ne pa v takšni množini, kot 
postavl ja Winkler . V Zalašci se j e predriški konglomerat koma j 
ohranil. Tudi v dolini Tolminke, koder so bili pogoji boljši , se j e 
ohranil v n a j b o l j zatišnih legah in na takih mestih, k j e r ga z obeh 
strani ščiti živa skala. 
Na Javorci sem našel konglomerat, ki ga omenja Winkler (1, 16). 
Slediti sem mu mogel ob Ščaku, nekako do višine 650— 660 m. Seveda 
so plasti v t e j višini že močno nagnjene v smeri strmca Ščaka, kar 
kaže, da j ih j e mogel odlagati le ta. Niže, še vedno nad Javorco, 
pre idejo te nagnjene plasti v silno trdno spri jeto gradivo, ki ga 
ses tavl ja jo različno debele skale. Sortiranost j e k o m a j opazna. Spri-
jetost j e takšna, da ima človek na nekater ih mestih vtis, da gre za 
živo skalo. 
Ta konglomerat je v celoti odrezan od onega, niže v dolini. 
Z onim spodaj nisem našel n i k j e r genetične zveze. 
Nobenih dovolj t rdnih dokazov nisem našel, k i bi temu konglo-
meratu opredelili dobo. Samo silna nesortiranost in tako različno 
debele skale v spodnjem delu, kaže jo na neko hitro, navidez 
neure jeno zasipanje. 
Drug i ohran jen i konglomerat, ki j e bil nedvomno odložen pred 
starejšo, na jb rže riško poledenitvijo, leži pod Cadrgom v stari, 
GRUSNICA 
starosti; 6. živa skala; 7. Marščpotok 
v živo skalo vrezani dolini Marščpotoka. Pred odložitvijo tega kon-
glomerata j e Marščpotok pri koti 462 m zavil na desno. Plasti pada jo 
v smeri padca v živo skalo vrezane doline proti Tolminki (glej 
profil I). 
Ta konglomerat je pokri t s starejšo, n a j v e r j e t n e j e riško moreno. 
Profil j e izredno lepo razgal jen ob strugi Marščpotoka. Morensko 
gradivo je mogoče videti ob poti, ki pe l je mimo kmet i je Pologar 
proti Ozidju . Prav na mestu, k j e r zavije proti Marščpotoku, je 
razkr i ta velika golica (glej profi l I). 
Gradivo j e tipično morensko, s kašo in velikimi belimi apniškimi 
skalami, k i ses tavl ja jo gorsko zaledje Tolminke. Našel sem tudi 
zelo lepe oražence. Više in proti Marščpotoku postaja morena 
močno mešana z ilovico, v ka ter i so morenske skale z dobro vidnimi 
razami. Takšna sestava gradiva nazorno kaže, da j e v dobi polede-
nitve nastalo na boku ledenika ob Marščpotoku jezero. 
V celoti j e morena p rece j spri jeta, posebno 3 m debela v rhn ja 
plast. Na jb rž bo treba uvrstit i vse morensko gradivo s slično 
spr i je tos t jo v dobo riške poledenitve. 
Za bokom tega, n a j v e r j e t n e j e riškega ledenika, ni prišlo samo 
do ojezeritve, marveč tudi do hitrega zasipanja. Marščpotok je za 
bokom odložil velike množine grobega gradiva in velikih skal. 
Sortiranost j e k o m a j opazna. Ta s t ruk tura j e močno podobna že 
opisani, pri gradivu nad Javorco. Višje plasti so bo l j sortirane in 
se nekako pahljačasto razš i r ja jo . Ledenik j e moral segati v t e j dobi 
čisto pod čadrško teraso, ke r se zgornje pahl jačaste plasti spuščajo 
tudi na samo teraso. 
Ta odnos morenskega gradiva z jezerskimi sedimenti ter slika 
neposrednega zasipanja tega jezera s strani Marščpotoka nam jasno 
pove, da moramo uvrstiti vse to gradivo v isto dobo, n a j b o l j ver-
je tno v dobo riške poledenitve, ne pa v interglacial kot omenja 
Wirikler (i, 12). 
To so edina mesta, k j e r se j e ohranil konglomerat, k i mu mo-
ramo pripisati riško, odnosno predriško starost. Ves ostali konglo-
merat niže, ki ga Winkler (1, 16, 18) uvršča v isto dobo in mu j e 
Konglomerat zadnjega interglaciala j e p rece j sk lenjeno ohra-
mogoče slediti proti koncu doline Tolminke, sem moral na osnovi 
podrobnega pregleda uvrstit i v riško-wiirmsko dobo. 
n jen. Današn ja Tolminka ga j e že prerezala in vrezala strugo v živo 
skalo. V velikih množinah sem ga našel pred Ozidjem, v že rahlo 
razš i r jenem delu doline, na obeh straneh Tolminke. Od izliva Ščaka 
mu lahko neprekinjeno sledimo ob Tolminki navzgor, skora j do 
velikih nasipov bohinjskega stadija. 
Pod Ozidjem j e dosegla akumulac i ja konglomerata višino 420 do 
430 m. Pod Javorco j e segal še kak ih 20—30 m više. Navzgor proti 
koncu doline Tolminke sem ga našel le pod morenskimi nasipi 
wiirmske poledenitve. Iz opisa višine akumulac i je konglomerata se 
razvidi, da morensko gradivo starejše poledenitve pod Cadrgom 
ob Marščpotoku ni več prišlo podnjo. Pod Ozid jem sem mogel 
p rece j točno določiti višino na osnovi vršajev, na kater ih konec se 
nalepi j a konglomerat . Ti vrša j i pre idejo v višini takra tne dan je 
ravnice čisto v horizontalno lego. Take, zelo lepe razgal jene profile 
lahko vidimo ob glavni poti, na desni strani Tolminke, posebno lepo 
na mestu, k j e r se dolina Tolminke prav rahlo razširi. 
Opisano morensko gradivo pod Čadrgom ob Marščpotoku 
smatram na osnovi že opisanega za bočno odkladnino, na jbrže 
riškega ledenika. To ugotovitev je še potrdila na jdba morene na 
dnu globko zarezane Tolminkine struge. Morensko gradivo leži JZ 
od Ozidja , na desni s trani Tolminke, v še vedno nekoliko raz-
šir jenem delu doline Za Kotlom, na živi skali (glej profil II). Ta 
razgal jena golica j e več kot 5 m visoka. Temu morenskemu gradivu 
sem mogel slediti še kak ih 20 m ob Tolminki navzgor. Sestavl ja jo 
ga sko ra j izkl jučno beli t r iadni apnenci. Vmes so primešane le 
vialne terase; 7. 2, 3 (a, b, c) s tarejše terase in podterase 
nekatere skale temnih apnencev. Gradivo j e le rahlo obrušeno; 
poleg balvanov so tudi man j še skale. Morenske kaše ne man jka . 
Preko te morene j e odlagal hudourniški potok robato gradivo 
temnih apnencev. Na hudourniškem nanosu, drugod zopet t a k o j na 
moreni, leži konglomerat spočetka slabo sortiran, nato pa čedal je 
bolje. S tem prehodom v bo l j sortirane plasti se tudi zabr isuje 
d i rektna zveza z ledeniškim materialom. Ta počasni prehod v bo l j 
sort irane plasti nam dokazuje , da morensko gradivo v dobi, ko se j e 
začela akumulaci ja , še ni bilo sprejeto. S prehodom v boljšo sorti-
ranost se začno menja t i plasti z večjo množino belih prodnikov 
tr iadnega apnenca s plastmi temnih apnencev, neposredno iz po-
bočij. To m e n j a n j e plasti temnih in belih tr iadnih apnencev še 
naj laže razložimo s podnebjem, ki j e vplivalo na vodno množino 
Tolminke. Pod istim konglomeratom sem našel J od morenskega 
gradiva velike množine pasovite, rumene do r j a v e gline. Prav ob 
te j glini priteče izpod konglomerata močan izvir, ki žene mlin pod 
Ozidjem. Tu dosežejo plasti gline 10—15 m debeline. 
V območju Pologa j e pod cesto nad strugo Tolminke gradivo, 
ki j e v celoti nesortirano. Vmes so tudi veliki, čisto beli t r iadni 
bloki, skale vseh velikosti in tudi čisto sipko gradivo. Zaradi 
p o m a n j k a n j a svežih odlomov nisem mogel ugotoviti ali gre za 
moreno ali za grušč, ki ga j e v tem delu doline prav težko ločiti. 
Preko so odložene prav lepo sortirane plasti. Prodniki so prece j 
drobni in lepo zaobljeni, ka r kaže na precej miren, t r a jno tekoč 
vodnat tok. Pod Pologom, nasproti Javorci, se pokažejo v hudo-
urniškem žlebu deltasto naložene plasti. Zvezo teh plasti z jezer-
skimi sedimenti j e mogoče ugotoviti. Plasti ilovice leže 3—4 m nad 
današnjo strugo. Slediti pa j i j e še mogoče kak ih 10—15 m nad 
strugo Tolminke. Prodniki , ki p rekr iva jo jezerske plasti, so beli, 
iz Tolminkinega ozadja. Zdi se, da j e nastalo to jezero za čelnimi, 
n a j v e r j e t n e j e riškimi morenskimi nasipi, ki so se odložili v območju 
Za Steno, koder domnevam, da se j e dal j časa zadrževal riški 
ledenik. To svojo domnevo postavljam na osnovi velike množine 
morenskega gradiva ob Marščpotoku. Zdi se, da tu ne gre samo za 
bočne, marveč tudi za čelne nasipe, ki n a j b i se ohranili Pod Zasteno. 
Skoda, da nisem mogel na j t i nobenega primernega profi la in sem le 
s cepinom toliko odkopal, da sem upal napisati to domnevo. 
Vse te na jdbe pod konglomeratom in wiirmska morena preko 
prepričevalno dokazu je jo riško-wiirmsko starost tega zasipa. Tudi 
spri jetost konglomerata govori za navedeno. Mars ik je kaže jo debele 
plasti p rece j šn jo sprijetost, vmes pa j e na j t i tudi take, k j e r moremo 
s prstom ločiti prodnike od celote. Pokazalo se je, da na sprijetost 
močno vpl ivajo čisto lokalni fak tor j i . Tako n. pr. u s tva r j a j o kon-
glomeratne stene nad močnim izvirom pod Ozid jem videz žive skale. 
Kompaktni videz posebno povečajo pasovi sige, ki diskordantno 
p rečka jo konglomerat. Na slično spr i je t konglomerat sem naletel 
tudi na drugih mestih, tik poleg pa se j e ob svežih odlomih pokazalo, 
da v notranjost i sprijetost ni tako velika. 
Za mladost konglomerata govori tudi dejstvo, da leži vsaj v 
nekater ih delih doline, na močno nagnjeni živoskalni osnovi. Po-
sebno j e to mogoče videti na levi strani Tolminke pod Ozidjem, 
k j e r so hudourniške vode konglomerat že prerezale in vrezale strugo 
v živo skalo. Tako sem lahko videl strmino pobočij , na katere je ta 
konglomerat odložen. 
V Zalašci se pokaže »labor«1 t ako j pod hišami zaselka Na Lazu 
ob cesti, ki vodi proti Lazu, v pobočju Zakrasja . Ohrani l se j e 
nekako v višinah 340—390 m. 
Pred Lazom j e konglomerat p rek in jen z dvema žlebovoma. Po-
kaže se zopet na obeh straneh hudournika, ki priteče proti Lazu. Na 
desni strani tega hudournika j e konglomeratna plošča, ki leži na 
živi skali, nagnjena in nekako premaknjena . Ko človek gleda to 
ploščo, ima vtis, da se bo vsak čas zvalila v dolino. 
Od Laza je mogoče slediti konglomeratu brez presledka do 
Jelovščka. Na n jem stoje hiše Zalaza, sestavlja pa tudi vogel s koto 
415 m. Pred Zalazom doseže višino 420 m, nakar se proti Jelovščku 
še nekoliko dvigne. Tu j e dosegel konglomerat tudi na jveč jo debe-
lino. Konglomeratne plasti pada jo ob Jelovščku proti Zalašci v 
prece j nagnjenih plasteh in pr ide jo malo nad prvo teraso v višini 
440—465 m. Na sami terasi ni konglomerata. To je lahko razumljivo, 
če vemo, da je terasa mla jša kot konglomerat in j e tako prva in 
druga s topnja na jn i ž j e terase vrezana v živo iskalo, drugod zopet 
v labor. Ob Jelovščku mu je mogoče slediti nekako do višine 
520—540 m. 
Na konglomerat sem naletel tudi pod Perblo v višini 420 m. 
Zasledil sem ga tudi nad Boštjanom proti Žabiškim Ravnam. Golica 
j e lepo vidna ob stezi, ki vodi od Bošt jana proti Ravnam. 
Do danes j e Zalašca v vsem toku konglomerat že prerezala in 
si vrezala strugo v živo skalo, prav tako kot TcVninka. Labor j e 
različno visoko nad strugo. Pr i sotočju Zalašce z Jeiovščkom j e i.; 
5 m nad površino potoka, na nekater ih mestih v tem delu pa sega 
p rav do vode. Pred izlivom v Tolminko j e ohran jen le na živo-
skalni polici Zakrasja . To je mogoče razložiti na tale način: »Pred 
odlaganjem konglomerata je potekala dolina Zalašce pri Jelovščku 
in proti Lazu bol j desno. Tu j e na desnem bregu tudi konglomerat 
le n e k a j metrov nad današnjo strugo. Ko j e v dobi odlaganja kon-
glomerata, ki je zasul dolino do kakih 40 m pod drugo teraso, sledila 
erozija, Zalašca ob Jelovščku ni več našla prvotne struge. Pomaknila 
se j e na levo, odstranila na istem bregu ves konglomerat in vrezala 
v živo skalo dve polici, ki preds tavl ja ta prvo na jn i ž jo teraso. Na 
desni strani, k j e r j e bilo prvotno dno Zalašce, pa j e vrezala isti 
terasi v konglomerat . Za tak razvoj govori tudi dejstvo, da so 
kompaktno sprejeta fosilna melišča na levem pobočju obvisela in 
se lomijo, dočim se na desni strani Zalašce genetično preple ta jo 
z nj im. Pod zaselkom Na Lazu j e Zalošca zopet našla staro strugo 
in odstranila konglomerat v že p r e j izdelanem kan jonu . Ohrani l 
se j e samo na živoskalni polici Zakrasja . Ta živoskalna polica, pre-
kr i t a s konglomeratom na desni strani Zalašce, j e bila po mojem 
m n e n j u vrezana v dobi odlaganja konglomerata. Za to bi govorila 
pozneje le še k r a tka doba nasipanja , na ka r se j e uvel javi la p rav 
1 Kot pravijo domačini. 
rahla globinska erozija, k i jo j e zamenjala bočna. To se j e ponovilo 
še enkrat , nato je sledila globinska erozija, k i jo j e prekinila 
predwiirmska akumulaci ja . 
Iz vsega tega se dobro vidi, da j e bila izdelana dolina Zalašce 
v nekako isti globini kot danes, že pred odložitvijo konglomerata. 
Tako se nam pokaže ista slika, kot smo jo videli v dolini Tolminke. 
Posebno lep prerez opisanega konglomerata j e ob severo-
zahodnem vogalu med Zalašco in Jelovščkom (kota 415 m). Tu sem 
Profil I II : Prerez pleistocenskili 
sedimentov v dolini Zalašce pod 
Kalcem (943 m) 
i. fluvioglacialno gradivo iz 
zadnje ledene dobe; 2. konglo-
merat riško-wiirmskega inter-
glaciala; 3. konglomerat pred-
riške starosti; 4. jezerski sedi-
menti ; 5. fosilna melišča riško-
wiirmske starosti 
labor n a j b o l j podrobno pregledal (glej profil III). Pojavi se n e k a j 
metrov nad strugo, na živi skali. 3—4 m debela plast j e popolnoma 
trdno spri jeta. Ne kaže nobenih znakov luknjičavosti . 
Nad tem konglomeratom sledi plast gline, ki je do pol metra 
debela. Glina j e čista in pasovita. Videti je, da gre za tipično gla-
cialno glino. Ob n j e j priteče na dan veliko studencev. Slediti j i 
moreno od Perble navzdol po dolini, mogoče 200 m daleč. Na SV 
strani pod Perblo sem našel ogromno, zelo lepo ohranjeno delto. 
Razkri ta j e 15—20 m nad današnjo strugo, 4 m v višino in 15 m 
v dolžino. Razkri ta golica d a j e imeniten vpogled v s t ruk turo plasti. 
M e n j a j o se grobe plasti s finejšimi. Vmes so položene plasti sipe in 
celo sloji peščene ilovice. Plasti so prece j t rdno sprijete. S to na jdbo 
j e dokazana jezerska faza, v okviru tega zasipa. Samo močno spri-
je temu konglomeratu pod to glineno plast jo bi mogel pripisati 
predriško starost. 
Nad opisanimi jezerskimi sedimenti sledi konglomerat, ki pa 
ni tako v celoti spri je t kot oni pod ilovnato plastjo. Izredno je 
spr i je ta več metrov debela v rhn ja plast, ki je že erodirana in pre-
kr i ta z debelimi plastmi že kompaktno spri jetega grušča. Ta 
različnost v sprijetosti ima za posledico hi t re jše razpadanje rah le je 
spr i je t ih plasti. T rdne j e spri jete pa obvise in se lomijo. Odlomljeni 
veliki bloki konglomerata ob Zalašci niso redki. 
Konglomerat ses tavl ja jo plasti s prodniki zelo različne velikosti. 
N a j t i j e čisto sipke plasti in tudi take, s kot glava debelimi in 
večjimi, že zelo zaobljenimi prodniki. 
SI. 3. Fosilna melišča riško-wiirmskega intergiaciala pod Kalcem (943 m) 
Zanimiva j e tudi zakrasel ost tega konglomerata, posebno dej -
stvo, da v rhn ja plast ne kaže znakov luknjičavosti . Za razložitev 
moramo priklicati na pomoč melišča, s kater imi se ta konglomerat 
prepleta. V dobi, ko se j e odlagal, so se spuščala izpod Kalca (943 m) 
velika melišča. Še danes obda ja to meliščno gradivo vse pobočje 
med Zalašco in Jelovščkom. Kakor hitro se je uvel javi la globinska 
erozi ja Zalašce, j e začela vrezavati tudi hudourniška voda. Tako j e 
zarezala žlebove v melišča, posebno velikega med Vrh Kalcem 
(943 m) in koto 1030 m. Žleb j e preko 4 m globok in prav tako glo-
boko razgal ja melišča (si. 3). Zgornja spr i je ta plast j e 1,5 m debela 
in jo pokriva plast prepereline. Tudi med to in naslednjo, prav tako 
»prijeto plast jo, j e taka, ki j i j e primešana preperelina. Zelo ver-
j e tno so bile epizodne katas t rofe tako redke, da se j e na v r ša ju že 
napravi la plast prepereline, k i jo je ponovna preplava grušča pre-
kri la . Te plasti, s primešano plas t jo prsti kaže jo znatno manjšo 
sprijetost . Tudi grušč tik nad temi plastmi ni spri jet , šele više se 
pojavi plast, ki j e kompaktna. Nespri jet grušč nad plast jo s pre-
perelino jasno kaže, da prst ni najodločilnejši faktor za nespri-
jetost dotične plasti. To omenjam zato, ker se j e mars ik je pokazalo, 
da kaže jo plasti, ki imajo primešano prst, manjšo sprijetost. 
Skale, ki ses tavl ja jo ta grušč, so popolnoma neobrušene in zelo 
različnih velikosti. Cisto finega gradiva ni. P rav zaradi tega so 
odprtinice med posameznimi skalami precejšnje . Vpogled v proces 
s t r j evan j a tega gradiva so mi omogočile lepe golice. Posebno lepo 
je bilo mogoče to videti pr i v rhn j i plasti, ki pokriva konglomerat. 
Voda j e talila apnenec in obložila grušč s sigo. Ta zasiganost od 
vrha plasti, k j e r j e na jveč ja , proti naslednji po jen java . Videti je , 
da se j e vršil proces sp i ran ja apnenca v notranjcjst toliko časa, 
dokler niso bile v v rhn j i plasti, k j e r se j e n a j b o l j odlagal, vse 
luknj ice zalite in voda ni mogla več nositi s tal jenega apnenca v 
nižje dele plasti. Taka zalita grla se na profi lu prav lepo vidijo. 
Ko j e dosegla sprijetost v r h n j e plasti to stopnjo, se j e začela voda 
površinsko pretakat i po vrša ju . Odtok v vert ikalni smeri j e s tem 
prenehal. To dokazuje čisto vrhnja , le n e k a j centimetrov debela 
plast, ki j e na zunanjem delu, po katerem se j e pre takala voda, 
popolnoma gladka. Skale, ki gledajo iz te plasti, so zaobljene, 
navznoter obrn jen i deli istih skal pa so robati. 
Omenil sem že, da j e vrezala voda v te plasti v rša ja žlebove. 
Žlebovi so prerezali tudi nespri je te plasti in po teh nespri je t ih 
plasteh grušča se j e voda lahko pre takala in zašla v konglomerat , 
ki tudi ni v celoti nepropustno spri jet . Pogosto sem opazil, da rahle j e 
spr i je te plasti grušča sovpadajo z rahle je spr i je t imi plastmi kon-
glomerata. P rav na ta način j e mogoče razložiti izvotljenost spod-
nj ih , rah le je spr i je t ih plasti konglomerata, ne da bi zapadla 
zakrasevanju v rhn ja , popolnoma spr i je ta plast, k i jo pokriva vrša j -
skc gradivo in vode tudi ne prepušča. 
Določiti dobo, v kater i se j e opisani konglomerat odlagal, ni 
težko. Njegova s t ruk tu ra in spri je tost ter lega v globoki, v živo 
skalo vrezani dolini so poteze, ki so skupne konglomeratu v obeh 
dolinah. Podobnost j e tudi v višini akumulaci je , ki sem jo v dolini 
Zalašce še posebno lahko ugotavljal . 
Za uvrsti tev v riško-wiirmsko dobo pa govori tudi dosti t rdno 
spr i je ta stara morena, na desni strani Jelovščka pod Perblo. Ugo-
tovil j o j e že Melik (3, 13). >Da je to res stara morena in ne običajni 
konglomerat, niti breči ja , moramo sklepati na jbo l j zatrdno po 
s t ruk tur i : to j e tipično na robeh obrušeno kamenje , tipični morenski 
drobir , vmes ledeniška kaša in vmes tudi tipični debelejši balvani, 
vse enotne iz svetlega apnenca, kakor gospoduje zgora j v vsem 
gorskem okviru. Sklepati smemo, da pr ipada ta t rdno spr i je ta stara 
morena riškemu zaledenitvenemu višku.« Ponoven podroben ogled 
j e imel predvsem namen, ugotoviti okol je morenskemu gradivu. 
Pokazalo se je, da leži na živi skali. Druga, osnovno važna ugoto-
vitev pa je, da jo mestoma pokriva konglomerat. Tako tudi na jdba 
te morene, ugotovitev n jenega odnosa do žive skale in konglomerata, 
jasno dokazuje , da je konglomerat mlajši . 
Z uvrst i tvi jo konglomerata v riško-wiirmsko dobo in ugoto-
vitvijo, da so terase, ki j ih ima Winkler za pliocenske (1, 4), vrezane 
v ta konglomerat, jasno vemo, da so mlajše. Akumulaci je t ik pred 
wiirmom, ki j o ugotavl ja Winkler za Sočo (1, 18—28), v obeh dolinah 
nisem zasledil. Ver je tno j e segala le v globoka kori ta dolin Tol-
minke in Zalašce in jo j e ponovna erozi ja odstranila. S tem, da 
moramo uvrstiti v prvi del riško-wiirmskega interglaciala veliko 
akumulaci jo , vmes erozijo, nato pa tik pred wiirmom ponovno 
akumulaci jo, moramo uvrstiti nastanek prve visoke terase, k i jo 
smatra Winkler za predglacialno, nekako v sredino, morda malo 
v drugo polovico pomaknjen i čas r iško-wurmskega interglaciala. 
Pr i tem moramo popolnoma potrditi Melikovo omembo, da gre v 
dolinah Tolminke in Zalašce za poselitev kvar ta rn ih teras (3, 13). 
Iz vsega navedenega se razvidi, da sta bili dolini Tolminke in 
Zalašce pred wiirmsko poledenitvijo, p rece j podobni današnjim. Isto 
globino pa sta imeli že pred riško poledenitvijo. Da je bil riško-
•vviirmski konglomerat erodiran že pred wiirmom, dokazu je jo debele 
plasti melišč, k i se ne spuščajo v konglomerat, marveč že erodi-
ranega prekr iva jo . 
Preko tega meliščnega gradiva j e nekako do višine 410 m odlo-
žen prod, ki se j e odlagal za bokom soškega ledenika v wiirmski 
dobi. Ker so se fosilna melišča pod wiirmskim konglomeratom tako 
lepo ohranila, moremo sklepati, da so bila že spr i je ta in, da se j e 
vršilo v wiirmski dobi za bokom soškega ledenika zelo hitro za-
sipanje. 
Sledovi r iške poledenitve 
Riška poledenitev j e pustila v dolinah Tolminke in Zalašce 
veliko sledov. Čelnih nasipov, vsa j na jvečjega obsega iste polede-
nitve, nisem našel. 
Melik že opisuje starejšo moreno pod Perblo ob Jelovščku (3. 
13). Proti vasi Zalaz k l j u b podrobnemu ogledu nisem našel moren-
skega gradiva. 
Navzgor po dolini sem zopet naletel na sledove starejšega mo-
renskega gradiva ob potočku izpod Žabiških Raven pod koto 614 m. 
Pod svežim morenskim gradivom, ki že na prvi pogled kaže 
wiirmsko starost, j e 5—6 m debela plast bele do rumene ilovice. 
Primešani so j i robati kamenčki iz belega tr iadnega apnenca, ki 
jasno kažejo, da j e t reba spraviti to glino v zvezo z ledeno dobo 
Glina ne da j e videza svežosti. Ob n j e j sem našel delno spri jeto 
moreno. Med to staro in svežo wiirmsko moreno j e plast prepereline. 
T e j moreni še ni bilo mogoče določiti starosti. Vse to obdaja še en 
nasip. Dobrih profilov ni. Morda gre za starejšo moreno. 
Tudi vzpetina 703 m j e pretežno sestavljena iz starejšega mo-
renskega gradiva. Samo na skra jnem JV delu se pokaže živa skala. 
Opisana morena je v širokem pasu razgal jena na severni strani po-
mola s koto 703 m. Pet metrov debela plast te morene j e čisto 
kompaktno spri jeta. Vrhn je plasti kažejo že znake preperevanja . 
Gradivo pod spri jeto p las t jo je še sveže. Videti je, da j e Zalašca 
ob koti 703 in 614 m anticedentno zarezana. 
Tudi v dolini Tolminke se j e ohranilo veliko starejšega moren-
skega gradiva. Moreno pod debelimi plastmi konglomerata v rahlo 
razš i r jenem delu doline Tolminke pod Ozid jem sem že opisal. 
Velika množina ledeniškega materiala da slutiti na prece j t r a jno 
zadrževanje ledenika v tem delu doline. Tudi jezerske plasti pr ičajo 
za navedeno. 
Bočno moreno pod Cadrgom sem že opisal v zvezi s konglome-
ratom. Vzporedno sem tudi opozoril, da je zelo ver je tno tudi vsaj 
del vzpetine Za Steno iz istega gradiva in da so se tu ohranili tudi 
čelni deli morene. 
Mogoče bi v isto dobo uvrstili tudi grušč v Pologu ob Tolminki, 
ki ga pokr iva jo plasti lepo sort iranega konglomerata. Tudi jezerske 
gline pod ogromnimi nasipi bohinjskega stadija2 pod Osojnico bo 
ver je tno uvrstit i v isto dobo. 
Dolina Tolminke in Zalašce v zadnji ledeni dobi 
Sledovi ledenikov wiirmske poledenitve v dolinah Tolminke in 
Zalašce do seda j še niso bili sistematično obdelani. 
Briickner (2, 1035), ki j e prvi določeval snežno mejo zadnje 
poledenitve in ugotavl jal v zvezi s tem n jen obseg, j e napisal: »Sicer 
m a n j k a j o opazovanja o manjš ih ledenikih wiirmske poledenitve v 
neposredni bližini soškega ledenika. Toda v velikem so dane točke 
za ocenitev snežne meje.« Njegova kar ta na strani 1073 kaže s tanje 
ledenikov z vidika, da je snežna meja 1400 m visoko in bi bil večj i 
del ledenikov pod 1000 m. Brez ledu bi bilo po njegovi kar t i vse 
področje med Bogatinom (2005 m) in Migovcem in tudi svet med 
Škrbino (2054 m) ter Voglom (1923 m). Manjši ledenik je narisal le 
med Velikim Kukom (2085 m), Migovcem (1885m) in Škrbino (2054m). 
Pravi lne je j e na njegovi kar t i narisan ledenik v dolini Tolminke. 
Winkler j e našel morensko gradivo na Javorci (1, 16) ter dal 
s tem slutiti večj i obseg poledenitve. 
Zadnja Melikova p roučevan ja »biihlskega« s tadi ja (3, 24—36) v Bo-
h in ju so pokazala popolno skladnost s karakter i s t ikami ammerskega sta-
dija, ki se je uvedel kot termin in operira z n j im Klebelsberg kot z 
dokončno dognano s tvar jo (15, 704). Kl jub t e j podobnosti Melik pr ipominja 
(3, 33), da bo šele ogled moren ustreznega stadija drugod, v podobnih 
topografskih si tuacijah, omogočil dognati, koliko je bogati razvoj biihlskega 
stadi ja v Bohinju vendarle lokalno pogojen, koliko pa ima v sebi izraza in 
izoblikovanosti širšega značaja in tipa. Vse dotlej , dokler tega vp ra šan ja 
ne bi rešili, predlaga Melik za podobne stadialne morene uporabo naziva 
»bohinjski stadij«. 
Pravilno sliko o obsegu poledenitve o teh dveh dolinah pa j e 
dal šele Melik. Že na osnovi samega visokogorskega okvira, k i ob-
d a j a Zalašco, zak l juču je (3, 11, 12): »Očitno je, da so se mogli v 
n jem izoblikovati ledeniki, posebno v senčnih pobočjih med Kukom 
in Voglom, pa med drugim Kukom in Migovcem ter Škrbino. Pri-
čakovati j e bilo to re j že od vsega začetka, da bo tu mogoče na j t i 
sledove pleistocenske glaciacije.« Drugod zopet piše: »Na okrešel j 
Razora se j e spuščal led in sneg iz senčnih leg med Voglom in 
Kukom, potem pa padal navzdol čez steno proti Ravnam, kamor so 
dospevale ledene mase tudi od Škrbine in iz senčnih leg med Škrbino 
in Migovcem. Ver je tno je, da so morenski sledovi vidni na okreš l ju 
pri Razoru še iz biihlskega s tadja , sa j se j e bržkone v n jem nabralo 
prece j ledu v tem obdobju. Poglavitne snežne in ledene mase pa so 
se v času wiirmskega viška zgrinjale v dnu doline pri Zabiških 
Ravnah, k j e r vidimo zelo obsežne in debele morene. Tu se vidi 
morenska s t ruktura posebno dobro v globoki zarezi, strmi grapi 
ob potoku Za la šc i . . . Zalašca si j e zarezala v neodporno nasipino 
zelo globoko in tesno deber ter odnesla vzhodni del velike morene, 
medtem ko j e ostal zahodni docela ohranjen. Na n jem stoj i jo do-
movi vasice Žabiške (ali Zalaške) Ravne v nadmorski višini okrog 
916 m. Zelo izrazita sta dva morenska nasipa, potekajoča prečno čez 
dolino; tu se očitno vidi, da so vzhodno nada l j evan je odnesle vode, 
predvsem Zalašca, ki razpolaga z zelo obilno vodo, usmerjeno na jb rž 
na geološko petrografski meji . 
Izven dvoma j e tedaj , da so se ledene gmote zbirale v pov i r ju 
Zalašce med Kukom in Migovcem ter da so dosegle v wiirmu še 
področje do sedanje vasi Ravne. Koliko daleč j e ledenik segal v 
času najv iš jega wiirmskega s tanja še preko Raven, bi bilo t reba 
raziskati z drobnim pregledovanjem terena.« 
Melik se j e dotaknil tudi Tolminke in piše (3, 13, 14): »S teh 
visokih leg« misli na visokogorski svet, k i obdaja Tolminko, »se j e 
nabiral sneg v velikih množinah ter p reha ja l v znaten ledenik, ki 
j e polzel navzdol v po vir je Tolminke ter očitno s svojim čelom 
dosegel še pokra j ino pod Pologom nek j e pri Javorci ali Za Steno, 
pod Čadrgom. Lepa gorska pokra j ina Polog, široka prostorna ko-
t an j a z vravnjenim dnom, spominja docela na bohinjske Voje ter 
dela vtis tipične čelne kotanje . Nad Pologom je dolinsko dno ob 
Tolminki na debelo nasuto s prodom, kar mu je pripomoglo do zna-
čilnega imena »Na Prodih«. Ledenik je nanesel s emka j mnogo ka-
menitega drobi r ja . Pod Pologom j e dolina Tolminke naravnost za-
suta s kvar tarn im drobirjem.« 
Briickner je narisal v dolini Zalašce, na svoji že omenjeni kar t i , 
ledenik samo izpod Velikega Kuka, med Migovcem in Škrbino. 
Melik (3, 11, 12), ki je to dolino obšel, pa j e napravil v celoti 
pravilno sliko obsega poledenitve, kot so to pokazala podrobna 
proučevanja . 
Po dolini navzgor sem n a j p r e j naletel na morensko gradivo pod 
višino 614 m, ob potočku izpod Žabiških Raven. V tem delu doline 
j e ledenik veliko odlagal. Skale, ki to gradivo sestavl ja jo, so raz-
lične velikosti in so le malo obrušene. Veliko je sipkega in tudi 
glinenih delcev ne man jka . Prisotnost vseh delcev, ki ses tavl ja jo 
moreno, ter nesortiranost gradiva, jasno dokazuje , da ni preneseno. 
Z morenskim gradivom je na debelo pokrito vse pobočje proti 
pomolu pod Ravnami. 
Na Žabiških Ravnah se je ohranilo na jveč sledov ledenika. Tu 
so tudi na jveč j i nasipi v dolini Zalašce. To j e razvidno že iz Meli-
kove š tudi je (3, 11, 12). Prvi nasip poteka v smeri SV—JZ, j e zelo 
velik in visok n a j m a n j 20 m. Smer tega nasipa prepričevalno kaže, 
da se j e pomikal ledenik še napre j po pobočju. Smatram ga za bočno 
moreno na jveč jega ledostaja wiirmske poledenitve; morensko gra-
divo na pobočju proti Tolminki med Zabiškimi Ravnami in koto 
614 m pa za čelno moreno, ki se zaradi strmine ni ohranila v nasipu. 
Skora j pravokotno na ta nasip leži nad potočkom izpod planine 
Na Kalcu drug nasip. Njegova smer da slutiti na močan ledeniški 
lok izpod Migovca. Vzhodni del tega nasipa j e odnesla Zalašca (3, 
11, 12). Za tema dvema nasipoma je nalagal potoček izpod Javoro-
vega vrha veliko škr i l javega gradiva. Računati smemo, da je na j -
večji del škr i l javega gradiva, ki tvori osnovo u ravn jenemu svetu 
Žabiških Raven, odložen v dobi wiirmske poledenitve. Pozneje j e 
potoček moreni prerezal in zarezal v Ravne strugo. 
Pod zadnj im opisanim nasipom j e še eden, ki kaže na zelo 
dolgotrajno stagii iranje ledenika. To je edina morena v Zalašci, ki 
jo moramo smatrati izkl jučno samo za delo ledenika izpod Velikega 
Kuka. brez onega izpod Vogla in Migovca. Tam, k j e r se j e pomikal 
ta ledenik proti Zalašci, j e brusil do žive skale in odstranil vsa 
s tarejša melišča. Ohrani la so se le v zatišju tega ledenika in pod 
Kavčki. Morensko gradivo j e v vseh nasipih zelo malo obrušeno. 
Večje množine morenskega materiala sem našel kakih 300 m pod 
planino Na Kalcu. To gradivo dokazuje že omenjeni ledeniški tok 
izpod Migovca. 
V posameznih kopicah sem našel moreno tudi ob grapi izpod 
planine Razor. Na samem pobočju proti t e j planini se ni ohranilo 
veliko ledeniškega gradiva. 
Več sledov, ki kažejo na t r a jne j šo zadrževanje ledenika, se j e 
ohranilo na sami planini Razor (1300 m). Melik postavl ja domnevo, 
da bi bilo nasipe na okrešl ju pri Razor ju uvrstit i v biihlski stadij 
(3, 12). 
Tik pod Kavčki se začenja nasip, ki ome ju j e vso planino. Danes 
je že znatno razkosan. Njegov obseg in oblika kažeta, da je bil v 
dobi, ko se je odlagal v vsem delu en sani jezik. Na planino Razor 
se j e dotekal led iz krnice na SZ strani Vogla. Snežni plazovi in 
manjš i ledenik se je pomikal izpod Rušnatega vrha (1869 m). Večji 
dotok ledenih mas pa j e bil tudi iz območja Pol ja (1540 m) in krnice 
pod Mejo (1996 m). 
Ob prvem umiku v istem stadi ju j e izginila slika enotnega le-
denika. Za nasipom se j e napravilo jezero. To dokazuje glina, ki jo 
j e hudournik prereza!. Na n j e j je kal za vso planino Razor. Z 
umikom so nastali, kot sem mogel razbrat i iz močno deformiranih 
inorenskih nasipov, t r i j e ledeniki. Najlepšo obliko j e imel nedvomno 
oni, iz dveh zaporednih krnic pod Voglom (1932 m), v višini okrog 
1600 m. Čelna morena tega ledenika se konču je tik za velikim 
hlevom na planini in p reha ja v bočno moreno, k i se stika z bočnim 
in čelnim delom morene ledenika izpod vrha Meje in položnejšega 
sveta v višini 1500 m na Pol ju. Kratek ledenik se je zagozdil med 
oba in odložil p rav lepo čelno moreno. Med temi tremi nasipi, ki 
sem j ih omenil, j e živa skala, ki jasno kaže vpliv reliefa na sformi-
ranost teh treh ledenikov. Ker so nasipi le tam pretrgani , k j e r se 
spuščajo proti n j im hudourniški žlebovi, drugod pa dobro ohranjeni , 
smemo domnevati, da so bili prvotno zelo lepi. Z moreno je pokri t 
tudi svet na Pol ju (1540 m). Nasip sem našel tudi med Škrbino in 
Mejo v višini 1620 m. Ni j ih pa Pod Koritom, med Migovcem in 
škrbino proti Kuku. To j e lahko razumlj ivo ob velih podorih, ki so 
zgrmeli v to smer. 
Briickner j e ocenil obseg poledenitve v dolini Tolminke znatno 
bo l j pravilno kot v Zalašci (2, 1073). 
Prve trdne sledove pa j e ugotovil šele Winkler (1, 16). V zvezi 
z drugimi raz iskavanj i omenja, da pokriva morena globoko ero-
di ran konglomerat na Javorci. 
Melik piše, da j e Tolminkin ledenik s svojim čelom dosegel 
še pokra j ino pod Pologom n e k j e pri Javorci ali Za Steno (3, 13). 
Kot v dolini Zalašce se tudi v dolini Tolminke končne morene 
na jveč jega ledostaja wiirmske poledenitve niso dobro ohranile. 
Tudi tu se je kot v dolini Zalašce končeval ledenik ob prehodu v 
ožji del doline. V vsem delu doline pod Ozid jem nisem našel sledov, 
ki bi na kakršen koli način dali slutiti, da bi se tam pomikal led. 
Tudi pod Pologar jem in Zastenar jem ni morenskega gradiva, k i bi 
mu lahko zatrdno rekli, da ni preneseno. Posebno veliko ga j e SZ od 
hiš na Javorci ob Ščaku (1, 16). Tako velike množine ohranjenega 
morenskega gradiva so mi vsilile misel, da se j e morda pomikal po 
dolini Ščaka manjš i ledenik, in da se je p rav ob stiku tega manjšega 
z onim, ki se j e pomikal po dolini Tolminke, odložila večja množina 
morenskega. Prav zaradi tega sem tudi natančno ogledal ledeniško 
gradivo in vso strugo Ščaka. Na obeh straneh potočka in v strugi j e 
zelo veliko rdečih laporastih apnencev. Morensko gradivo pa se-
s tav l ja jo v celoti t r iadni apnenci iz zgornjega dela doline Tolminke. 
Never je tno se mi zdi, da bi ledenik, ki bi se pomikal po Ščaku, ne 
vlekel s sabo prav nobenih rdečih skal, ki so tako značilne za 
njegovo korito. Po tem ogledu sem zaključil , da moramo imeti to 
morensko gradivo samo za gradivo Tolminkinega ledenika. 
IS Geografsk i zbornik 273 
Nad Javorco oh ran jene velike množine morenskega gradiva 
da jo jasno podobo, koliko j e ledenik v tem delu odlagal, a se zaradi 
neugodnih pogojev ni ohranilo. 
Tolminka, Ščak in ostali potočki so se pod Za Steno in Javorco 
močno zarezali in uničili zelo veliko sledov, k i bi nam omogočili 
dobiti boljšo sliko o zadrževanju ledenika v tem delu doline. Vendar 
to ni edini vzrok, da se j e čelna ko tan ja tako slabo ohranila. Zdi se, 
da j e bil na jveč j i ledostaj razmeroma k ra tek in zato ni prišlo do 
takega popolnega izoblikovanja ko tan je na čelnem delu. 
Istočasno n a j se dotaknem tudi vprašanja , kako j e mogoče, da 
ledenik ni segal še d l j e po dolini, če je imel pr i Javorci še t ako 
znatno višino. Po mojem m n e n j u moramo iskati vzroka v s k o r a j 
še enkra tn i razširitvi doline v tem delu. Prav gotovo j e ta nenadna 
razširi tev doline odločno pripomogla k hi t remu znižanju in zak l ju -
čen ju ledenika. Poleg tega pa j e ta del doline n a j b o l j svetal in ga 
sonce n a j d l j e osvet l ju je . 
Nad Javorco, proti koncu doline Tolminke, j e dno wiirmskega 
ledenika zelo dobro ohranjeno, ka r ugotavl ja že Melik (3, 13). 
Vzhodno od Javorce nekako v višini 400 m j e brusi l ledenik do žive 
skale. P rav tako j e mogoče slediti živi skali, vse do morenskih na-
sipov pod Pologom v Srednici. V tem delu se j e ohranilo malo 
gradiva, ki bi ga odložil ledenik; več se ga j e navalilo iz Javorce. 
Za d a l j časa se j e zaustavil ledenik zopet pod Pologom v Sred-
nici. Na desni strani Tolminke se j e ohranilo več nasipov. Seka j i h 
10 m globoka zarezana suha dolina, ki jo izrabi cesta, vodeč po 
dolini Tolminke. 
Dobro sta se ohranila dva velika nasipa, na desni strani ome-
n j e n e suhe doline. Na levi strani j ih j e Tolminka, pr i p res t av l j an ju 
na levo, odstranila. Zelo ver je tno j e k t e j prestavitvi veliko pripo-
mogel ogromen v r ša j Prpinc, na katerem stoji planina v Pologu. 
Ta v r ša j j e z m a n j debelim gradivom nasul planino, ka r ima za 
posledico, da j e Polog kot oaza med morensko grobi jo, k i jo j e veliko 
v vsem tem delu doline. S pres tav l jan jem struge na levo pa j e 
Tolminka odplaknila drobno gradivo tako, da so se ohranili na po-
vršini samo veliki balvani, ki j ih voda ni mogla prenesti. Eden izmed 
n j i h doseže preko 7 m višine. Velikost teh skal in tudi onih v nasipih 
dokazuje , da imamo opravit i z velikim čelnimi nasipi. Po umiku ledu 
se j e za temi napravilo jezero. Velika množina lepo sortiranega 
zrnatega gradiva dokazuje , da je bilo zasipanje tega jezera tako 
močno, da se glinene plasti niso tvorile. Zelo ver je tno j e to jezero 
obstojalo zelo k ra tek čas. Profil i so zelo lepo vidni. P rav na široko 
j e razkri lo mesto, k j e r se stika morena z ogromnimi balvani, s hori-
zontalno naloženimi plastmi sipkega gradiva. 
Morensko gradivo j e prišlo na planini Polog popolnoma pod 
mater ial v rša ja Prpinc. Šele nad tem vršajem po dolini navzgor se 
spet pojavi ledeniški drobir . Posebno veliko morenskega gradiva 
j e nad Rovtom v Podjami . Čeprav se j e ohranilo tako veliko gra-
diva, ni nasipov. Samo eden j e toliko ohranjen , da sem ga nanesel 
na karto. Mogoče bi temu čelnemu nasipu ustrezal oni, kak ih 25 
do 30 m v pobočju nad planino Na Prodih. Za razločitev tako velike 
množine morenskega gradiva na tem mestu sem našel zadovoljivo 
razlago šele z ugotovitvijo, da se je na tem mestu stikal ledenik v 
Tolminki z onim izpod Rdečega Roba. 
Zadnj i ledenik j e imel dva jezika, ki j u j e ločila vzpetina 
1600 m nad Lašco. Prvi se j e pomikal proti SV, drugi pa na vzhod 
proti Podjami in Lašci. P rav zadnjemu pr ipisujem, da je odložil 
na jveč morene Pod jamo. Da j e tu resnično obstojal ledenik v to 
smer, dokazuje morena nad Lašco n e k a j pod 1300 m. Pri odlaganju 
tega nasipa se j e glavni ledenik še vedno pomikal proti Tolminki. 
•Na to kaže globlje zarezan žleb glavnega toka. Prot i Lašci j e segal 
samo oni del jezika, ki j e lezel preko žleba glavnega jezika. Sta-
dialno moreno tega ledenika v višini 1600 m omenja že Winkler (4). 
V dolini Tolminke sem naletel ponovno na velike nasipe nad 
mestom, k j e r se Tolminka zaokrene iz prvotne smeri SZ—J V na 
JZ, nad planino Na Prodih. 
Zunanj i nasipi so že močno deformirani. Dobro sta se ohranila 
le no t ran ja dva, posebno najviš j i , na jg lob l je v Tolminki, ki doseže 
na desni strani potoka višino 720 m, na levi pa ga označuje kota 
712 m. Pot, k i pe l je po dolini Tolminke, se ob n j i h močno dvigne 
in j ih prečka s številnimi serpentinami. Veliko morenskega gradiva 
j e tudi na levi strani Tolminke od omenjenih nasipov, pa do hudo-
urniške grape izpod Velikega Kuka (2086 m). Gradivo, ki sestavlja 
te nasipe, j e tipično morensko. Obrušenost je ma jhna . Vse nasipe 
nad planino Na Prodih proti planini Pod Osojnico uvrščam v bo-
h in j sk i stadij . 
Za utrdi tev zelo nizke lege s tadi ja je t reba vzeti v obzir zatišno 
lego zgornjega dela doline Tolminke. Ni slučaj, da so nasipi prav 
rahlo izza mesta, ki j e zavarovano proti sončnemu obsevanju. Tudi 
snežni plazovi so veliko pripomogli k tako nizki legi ledenika v 
dolini Tolminke v bohinjskem stadiju. Še bo l j razumlj iva pa postane 
nizka lega, če vemo, da so bile v ledu planote od Rdečega Roba 
(1916 m), Lanževice (2003 m) pa do Bogatina (2008 m). Navzgor po 
dolini Tolminke proti recentnemu vrša ju nisem več našel moren-
skega gradiva. 
Posebno slabo se j e ohranil vršaj , k i j e nastaja l pod ogromnimi 
nasipi bohinjskega s tadi ja v dolini Tolminke. To se da razložiti s 
p res tav l j an jem in vrezavanjem Tolminke. Tolminka j e morenske 
nasipe prerezala, vrezavala v ogromen čelni v rša j svojo strugo in se 
pomikala na desno. Za takšno pomikanje govorita prav lepo ohra-
n jen i suhi strugi pod planino Na Prodih. Pr i tem vreza van ju in 
pomikan ju na desno pa j e znatno znižala v r ša j velikih morenskih 
nasipov ter je tako uničila genetično vez med vršajem in velikimi 
nasipi. To p res tav l j an je se j e vršilo tako dolgo časa, dokler se ni 
18* 275 
Tolminka zaokrenila popolnoma na desno in teče danes čisto na 
zunanj i strani velikih nasipov bohinjskega stadija. 
Zanima nas še tisti del doline Tolminke in Zalašce, k i v ledeni 
dobi ni prišel pod led. Briickner j e na svoji kar t i na str. 1073 narisal 
med soškim ledenikom in onim v dolini Tolminke fluvioglacialni 
prod. Nasprotno piše Melik (3, 14): »Posebej j e t reba vzeti v poštev 
še verjetnost , da se je ob spodnji Tolminki izoblikovalo znatno za-
jezitveno jezero. Zaka j Tolminka, izvirajoča izpod čela ledenika v 
Pologu, je zadela v wiirmu pod sotesko v Koritih na obsežni bok 
velikega tolminskega soškega ledenika ter se j e nedvomno severno 
od tod razlila v jezero, khra t i pa si iskala v ustrezajoči višini ob 
levem ledeniškem boku odtok proti spodnji Bači in Idri jci . Doku-
mentaci jo o vseh razvojnih s topnjah nam j e iskati v debri Tol-
minke.« 
Podroben ogled j e potrdil obstoj jezera. Posebno številni so 
sledovi v višini 400—410 m. V te j višini j e pod Za Steno mlada aku-
mulaci jska terasa, ki j o sestavlja fluvioglacialni prod. Iz istega 
gradiva je slabo ohran jena na JV delu Javorce nekako v višini 
420m. Pod Vodelom j e mogoče prav lepo ugotoviti breg jezera iz 
te dobe. Na nekater ih mestih j e valovilo jezero ob konglomeratih 
riško-wiirmskega intergiaciala. Na teh mestih j e mestoma pokri t 
konglomerat z glino. Poleg pa so se spuščala v to jezero velika 
melišča. Dokaz za to nam j e velika množina gline, k i j e pri meliščih, 
ki so nas ta ja la v zvezi s konglomeratom v zadnj i medledeni dobi, 
ne najdemo. Da ta primes gline ni primes, ki j e značilna za peri-
glacialna melišča, nava jam, da ses tavl ja jo melišča prece j enako 
5—10 cm debele gruščne skale in da vsi ostali manjš i delci vse do 
glinenih m a n j k a j o . Podroben ogled gradiva mi je omogočila 10m 
globoka jama, izkopana ob cesti, ki vodi po dolini Tolminke. Do-
mnevam, da je v t e j višini obstojalo jezero v dobi, ko so se odlagali 
morenski nasipi pod Pologom. Tore j tudi prod, k i j e med nasipi in 
glino, moram uvrstit i v mlajš i wiirm. Možno je, da j e segalo jezero 
v dobi na jvečjega ledostaja tvurmske poledenitve še više, vendar 
sledov ni. 
S temi ugotovitvami j e potr jeno Melikovo mnenje , da j e nastalo 
v Tolminki, za bokom soškega ledenika, jezero (3, 14). 
Do ojezeri tve pa je prišlo tudi v Zalašci. V globoko zarezanem 
kor i tu Zalašce sem kakih 15 m pod zaselkom Na Lazu zasledil 
peščeno ilovico, ki sem j i mogel slediti do kak ih 10 m nad strugo. 
Peščena ilovica je plastovita. Na vrhu p rev ladu je r j ava , na jveč je 
debeline pa zavzemajo modre pod njo . Ilovici so primešani tudi do 
1 cm debeli prodniki. Opisane plasti so tesno pr i t i snjene ob inter-
glacialni konglomerat. Spočetka nisem mogel dognati ali j e nastajala 
z interglacialnim konglomeratom ali z glacialnim prodom. Inter-
glacialni konglomerat ne kaže v tem delu doline p rav nobenih 
deltasto nagnjenih plasti. Zato sem zaključil , da j e ilovica glacial-
nega nastanka. Ponovno pa sem se prepričal o pravilnosti moje 
odločitve, ko sem našel kakih 200 m navzgor ob Zalašci proti Perbli 
sko ra j v celoti nespri je t prod, ki se deltasto veže z ilovico. Zelo 
veliko j e tega proda na pobočjih v kan jonsk i dolini Zalašce. Prod, 
kot sem že dejal , j e skora j v celoti nespri jet , na nekater ih mestih 
pa kaže že znake rahlega spr i j emanja in to v zelo debelih plasteh. 
To j e značilen način spr i jemanja , ki ga j e mogoče razložiti s 
talno vodo. Ko govorim o sprijetosti , moram poudariti , da j e ta le 
neznatna in j e mogoče vsak prodnik z roko odluščiti. To p o t r j u j e 
tudi peščena jama, iz katere so kopali pesek za zidavo nad sotočjem 
Jelovščka z Zalašco (kota it. orig. 415 m). Tudi na levi strani Zalašce 
sem našel tak prod, ki leži na temnih apnencih hudourniškega 
potoka Jevorščka. Od l iku j e se po izredno svetli barvi, ki mu jo 
d a j e j o beli t r iadni prodniki . S tem prodom j e tore j Zalašca v zadnj i 
ledeni dobi zasipala jezero. 
V dobo obstoja tega jezera bi lahko uvrstili tudi meliščno gra-
divo vzhodno od vasice Na Lazu. Da j e uvrsti tev pravilna, doka-
zu j e jo vložki gline, vložene med meliščno gradivo. 
Zanimiva je še ugotovitev: Nasip nad Javorco je na prvi pogled 
popolnoma svež. Winkler (1, 16, 17) ga j e imel kratkomalo za 
wiirmskega. Toda podroben ogled je pokazal posebnosti. Kažejo 
se znaki prav rahle sprijetosti , po kater ih se loči od popolnoma 
nespri jetega morenskega gradiva pod Pologom v Srednici. Na po-
vršini, k j e r j e voda odplahnila f inejše glinene delce, ki j ih je v 
morenskem gradivu v dolini Tolminke m a n j kot na primer pri 
nasipih dal jš ih ledenikov soškega ali bohinjskega, so se posamezne 
skale povezale s p rav tanko plast jo sige. Ce odlomimo tako v rhn jo 
»prijeto plast, se pokaže spodaj čisto sveža morena. Ker v t e j zgornj i 
plasti zaradi sp i ranja vode ni finih delcev, so videti odlomljeni kosi 
spr i je tega gradiva kot meliščna breča. 
Morenski nasipi v Pologu so popolnoma sveži. Toda pod n j imi 
sem našel kakih 20 cm debelo spr i je to plast, pod to pa ponovno 
svežo moreno. Videti je , da se j e wiirmski ledenik n a j m a n j v dveh 
fazah umaknil , nato pa ponovno napredoval in odložil med oba 
p r e j š n j a nasipa moreno. Ker so nasipi v Pologu popolnoma sveži 
in ne kaže jo prav nobene sprijetosti , domnevam, da j e moral biti 
med odložitvijo enih in drugih precejšen presledek. Še več: spri-
jetost da slutiti toplejše podnebje. Nedvomno moramo upoštevati 
odprtost doline Tolminke proti jugu, proti mediteranskim vplivom, 
ki so v eni izmed interstadialnih dob wiirmske poledenitve z iz-
redno toplim podnebjem omogočili s t r j evan j e gradiva. 
Ta ugotovitev bi bila tudi v skladu z modernimi pogledi, da se 
deli wiirmska doba na stari in mlajš i wiirm (12, 24, 25). Seveda bi 
bila za dokončno utrdi tev tega, nedvomno glaciološko zelo zanimi-
vega problema, potrebna še širša proučevanja . 
Po vsem tem se stavi vprašanje , ali ne bi bilo pravilno mo-
renskih nasipov na Pok l juk i in Jelovici, ki so prekr i t i z debelo 
plast jo prepereline, mestoma že močno deformirani in nekoliko 
oddal jeni od lepili nasipov, ki j ih še vedno smatram za akumulaci jo 
ob na jveč jem obstoju wiirmske poledenitve, uvrsti t i v s tarejš i in 
mlajš i wiirm. Da ne kaže morensko gradivo teh nasipov prav nobene 
sprijetosti , marveč j ih pokriva samo debelejša plast prepereline, se 
mi zdi glaven vzrok prav v dejstvu, da je morensko gradivo na 
P o k l j u k i in Jelovici na splošno zelo mastno, podobno kot tudi pri 
pobočnih ledenikih s Pokl juškega grebena. 
Zelo zanimivo bi bilo te ugotovitve v dolini Tolminke preveri t i 
pri ostalih ledenikih v Triglavskih Alpah. 
Mogoče bi se v k ra tkem dotaknil še grušča, k i so mu primešani 
ogromni bloki in zavzema obsežno področje med Počivalom (551 m) 
in Mostom na Soči. 
Briickner citira: »Po poročilu gospoda Kossmata j e terasa jugo-
zahodno od Polubina, tesno na Tolminki, zgra jena iz dachsteinskega 
apnenca nekega podora iz vrha 772 m, ki se j e zaustavil na Tol-
minkini delti« (2, 102). 
Winkler j e b o l j natančno ogledal to gradivo. Sledil mu j e čisto 
do Mostu na Soči. Opominja (4), da ni čisto navaden podor, marveč 
že po Tolminki in Soči preneseno podorno gradivo iz t r iadnih 
blokov. Zelo malo j e vmes morenskega gradiva. Postavl ja domnevo, 
da se j e sprožil ta plaz iz t r iadnih sten Počivala, severno od cerkve 
sv. Petra. V n jem ugotavl ja več kubičnih metrov debele bloke, ki 
so še posebno številni ob izlivu Tolminke, koder so se ver je tno 
zaradi zman j šan ja brzine zaustavili. Posamezni veliki apniški bloki 
se pokažejo tudi na robovih terase pri Modre j ci in Modreji . Pri-
pominja , da j e prodrlo to gradivo tudi kak kilometer navzdol po 
Soči in jo zajezilo tako, da se j e napravilo za n j im kratkomalo jezero. 
To gradivo j e napolnilo koriti , k i sta j ih izdelali Soča s Tolminko. 
Z navadnim podorom nisem mogel razložiti ogromne množine 
gradiva, ki je zajezilo Sočo pri Tolminu, ker so vzpetine, iz kater ih 
bi prišlo do podora, razmeroma nizke (Počivalo 251 m, SZ porobek 
Triglava 772 m). 
Izkopi za temelje hiš so na mnogih mestih omogočili ogled gra-
diva. N a j b o l j na široko, sveže, j e bilo razkri to mesto pr i izkopanih 
temel j ih za klavnico v Tolminu, koder sem si gradivo tudi n a j b o l j 
ogledal (glej sliko 4). 
Gradivo v t e j golici ses tavl ja jo različno debeli bloki; tudi 
manjš ih skal in sipkega gradiva j e v n jem mnogo. Morena? Za 
kra tek lokalni ledenik tu ni pogojev. Popolna robatost skal, še več, 
skale z izredno ostrimi robovi i zk l juču je jo možnost, da bi ledenik, 
ki se j e pomikal po dolini Tolminke, odložil to gradivo, odnosno, da 
bi soški ledenik odlagal moreno. Prot i zadnj i možnosti govori tudi 
popolna prevlada tr iadnih skal. Če dopustimo še možnost, da se j e 
iz Krna pomikal s soškim ledenikom vzporeden jezik s pretežno 
tr iadnimi bloki, bi zopet ne mogel razložiti izredne robatosti skal. 
Celo na tistih izjemnih blokih, ki kaže jo rahlo zaobljenost, se dobro 
vidijo sledovi mehaničnega razpadanja . 
Prav ta robatosi gradiva odločno dokazuje , da Tolminka tega 
gradiva ni prenašala. Vsaj veliki bloki b i se morali tekoči vodi 
zaustavl ja t i ter biti delno izobljeni, kot imamo primer pri velikem 
vr ša ju v dolini Tolminke pod Osojnico. 
K l jub dejstvu, da voda tu ni sodelovala, se pokaže neke vrste 
sortiranost. Podolgovate skale niso razmetane, marveč položene z 
osjo v smeri p remikanja . Tudi številni manjši , podolgovati kamni 
SI. 4. Periglacialno gradivo pri Tolminu. 
Slika je bila posneta pri k o p a n j u temel jev za klavnico v Tolminu 
kažejo to nagnjenost . Ako ujamemo v oči tako vrsto kamnov in 
odstranimo plasti nad njimi, vidimo, kako leže na površini, nagnjen i 
v smeri drsenja . Seveda to zakonitost moti jo večji bloki. 
Tudi za poSore opisana poteza ni značilna. Zanje pa ni ka rak te -
ristično tudi dejstvo, da v vsem gradivu nisem našel nezapolnjenih 
prostorov, k i so tako tipični za podore. 
Če izkl jučimo vodo in ledenike, k i b i odložili to gradivo, in če 
s t ruk tura ne ustreza navadnemu podoru, nam ostane še edino 
sredstvo: prenašanje gradiva s soliflukcijo. Opisana s t ruktura močno 
kaže na hladne kl imatske razmere, ko pr ide ob zmrzovanju in od-
t a j a n j u tal do zelo živahnega pre laganja zgornj ih plasti in ploskov-
nega odnašanja, ka r se lahko vrši na zelo položnih tleh. Soliflukcija 
navadno ni navezana na t r a jno zmrznjena tla, temveč na k ra tko 
periodično zmrznjenosi tekom dneva (Tageszeiten — Solifluktion; 
5). Od današnjega grušča se loči po izredni robatosti (6, 347, 249) in 
primešanosti glinenih delcev. Pomembnost usmerjenosti grušča j e 
z Richter jem (7) že davno poznana. H. Poser in S. Hoverman (8) sta 
te ugotovitve s številnimi meritvami podkrepila. 
Po podrobni proučitvi (4, 59, 66) tega področja je ugotovljeno, 
da j e zapolnilo to gradivo korito Tolminke in Soče po wiirmski 
poledenitvi. Domnevam, da so bile klimatske razmere v dobi Tundre, 
Mlajšega Dryasa (8800—8000 p. n. š.) za takšne pojave še na jugod-
nejše. H. Gams istoveti to dobo s časom Saupauselke s tadi ja na 
Finskem, Mankoto stadi ja v Severni Ameriki in mlajš ih s tadi jev v 
Alpah (gschniški in daunski s tadij A. Penka), Ampfe re r j eva »Schluss-
vereisung« in R. v Klebelsbergov Schlernski s tadi j (9, 18). Zopet 
d rug je , predvsem v Finski, so ugotovili iz te dobe pojave, ki so 
nastali ob zmrzovanju (10, 31; 11, 17), iz Harza (8, 3). Posebno pre-
pričevalni so izvidi iz Mankoto s tadi ja iz Severne Amerike z radio-
karbonsko metodo. Po ameriških raziskavah je bila posebna hladna 
samo kakih 110 let t r a j a joča doba; tudi za Nemčijo so določili nastop 
hladne dobe z rezultati pelodne analize (13, 4). 
Po pelodnih na jdbah j e bila v t e j dobi s redn ja ju l i j ska tempe-
ra tura okroglo 7° C (13, 288). Tudi Poser in J. Hovermann (8) sta 
prišla na osnovi periglacialno morfoloških razmotr ivanj za Harz na 
s rednjo ju l i j sko temperaturo 6,5—7,5° C. 
Poleg tega j e za to dobo dokazana še ena poteza, izredno suho 
podnebje, ki j e nedvomno izredno vplivalo na opisane pojave. To j e 
utrdil H. Gams (14) na osnovi cvetnega prahu. 
Hladno podnebje in sušnost so nedvomno zelo dobri pogoji za 
soliflukcijo, ker so ob takem podnebju zelo ugodne možnosti za 
zmrzovanje. Pr isojna lega v našem primeru j e prav gotovo važna, 
s a j j e omogočila pogosto od ta jan je , predvsem površine. Tudi ka-
meninske osnove so bile dobre; močno pretr t in k ruš l j iv apnenec se 
je ob procesih zmrzovanja pospešeno lomil. V manjš i meri se vrši 
na jb rže ta proces še danes, k a j t i pobočje Počivala in vzpetine SZ od 
Triglava so zasute v grušč. 
Melišča v dolinah Tolminke in Zalašce 
* » 
»Svežega in spri jetega d rob i r ja j e v južnih pobočjih spodnj ih 
Bohinjskih gora, v nj ihovih južnih straneh, pa v grapah, debrih in 
dolinah, ki se spuščajo ob mnogih potokih in potočkih v Baško 
dolino, izredno mnogo (3, 9). Izredna obilica kvar ta rnega d rob i r j a 
je tudi v gorskih debrih in dolinah zada j za Tolminom« (3, 10). Vsa 
ta obilica različno spri jetega grušča j e silila k podrobni obdelavi. 
Velika erozi ja pred riško poledenitvijo je odstranila večji del 
s tarejših sledov. Meliščno gradivo, ki se je prožilo po strmih po-
bočjih, sta močno vodnata potoka Tolminka in Zalašca sproti od-
našala. V te j dobi ni bilo ugodnih pogojev za nastanek in ohrani tev 
melišč.Kako so nastali z akumulaci jo, ki je sledila riški poledenitvi, 
ugodni pogoji, sem že opisal. Bile so dane možnosti za odložitev de-
belih plasti grušča. Ob Tolminki se je ohranilo na jveč spri jetega 
riškowiirmskega grušča na desni strani med Počivalom in Javorco. 
Prav tako sem tudi že opozoril, da j e prišlo do močnega kru-
šenja in loml jenja grušča v wiirmski dobi. Prep le tan je tega z je-
zerskimi sedimenti mlajšega jezera j e dovolj zgovoren dokaz, k d a j 
je nastajalo. 
SI. 5. Vrša j v zgornjem delu Tolminke 
Posebno pozornost vzbu ja jo debele plasti že spri jetega grušča, ki 
se je ustavl ja l nekako za vasjo Cadrg. Nedvomno je, da je polzel ta 
grušč v vseh dobah po pobočjih. Prav gotovo pa j e tudi, da so bile 
take dobe, ko se j e vršil ta proces hi t reje . Ogledal sem to gradivo, 
toda reči moram, da nisem našel nobenih posebnih razlik v plasteh, 
k i so bile razkrite, da bi se na osnovi n j i h dala napravi t i kaka po-
drobnejša opredelitev tega gradiva. 
V ožjem spodnjem delu doline Tolminke se je ohranilo malo 
aluvialnega grušča, ker ga večji del zdrči po žlebovih v dolino. 
Znatno več se ga j e ohranilo v s rednjem in zgornjem delu. Posebno 
imeniten je v r ša j na sk ra jnem koncu doline Tolminke, nad Osojnico 
(glej sliko 5). Velike množine grušča se prožijo izpod Maselnika in 
grebena Nad peski; m a n j izpod Bogatina. V na jv iš j ih delih tega 
vrša ja j e gradivo še neobrušeno. Veliki bloki, ki so se zaustavili in 
leče preko n j ih voda, so že obrušeni in lepo zaobljeni. Cisto spodaj 
pod Osojnico, v razš i r jenem delu vršaja , je gradivo že v celoti 
zaobljeno. 
Tudi na obeh s t raneh Zalašce se ni ohranilo veliko predriškega 
mela. Na jveč ga j e iz riškowiirmske dobe, kot seru že opisal. Tudi 
wurmska poledenitev j e z močnim mehaničnim razpadanjem in 
procesi sol if lukcije pustila veliko sledov. 
Posebno zanimiva so spr i je ta melišča, ki zavzemajo vse področje 
med Bogatinom in Migovcem in precejšen del med Migovcem in 
Voglom, nekako v zatišju pred bočno erozijo Tolminke in Zalašce 
ter večjih ledeniških tokov. 
Najlepši prerez, ki sem ga našel, j e v zatišju ledenika, ki se j e 
pomikal med Migovcem in Škrbino. Potoček izpod planine Na Kalcu, 
pred Zabiškimi Ravnami, sko ra j v ostrem kotu zavije na levo in 
prereže melišča k a r povprek. 
Čisto spodaj j e razgal jena kakih 5—8 m debela plast fosilnih 
melišč, ki j ih ses tavl ja jo prece j velike robate skale, sortirane in 
nagnjene v smeri pobočja. Vmes j e tudi p rece j prsti, ki kaže na 
močno organsko ž iv l jenje v dobi, ko se je odlagal grušč. Seveda prst 
ne zapira vseh odprtin. Te skale veže med seboj debela plast sige, 
ki oblaga tudi prst, vloženo med grušč. Tudi tu se pokažejo plasti, ki 
niso popolnoma zasigane. Kot sem že omenil, j e med tem gruščem 
ostalo še mnogo odprtin; zasiganje se j e vršilo samo toliko časa, 
dokler se niso zapolnila ožja grla med posameznimi skalami in je bil 
tako onemogočen nada l j n j i proces. Tu se ponovno pokaže dejstvo, da 
nam sama zasiganost, jakost zasiganosti, ne more biti k r i t e r i j za do-
ločevanje starosti določenega gradiva, marveč nam lahko samo raz-
loži kl imatske razmere v dobi, ko se j e ta kamenina s t r jevala . 
odnosno način nalaganja . 
P reko teh plasti pa j e odloženo bo l j fino gradivo, k i j e prav 
tako robato, še več: videti je , da so ogli še znatno bo l j številni. Vmes 
so primešani tudi fini peščeni in celo glineni delci. Redke so velike 
skale. Najš tevi lnejš i so 2—4 cm veliki kosi. Majhn i prostorčki so 
nezapolnjeni . Sprijetost ni velika in j e nekoliko drugačna kot pri 
p r e j e opisanem gradivu. Tu ni tistih močnih plasti sige, ampak je 
spr i je to samo vmesno glineno gradivo. Men ja jo se spri jete in ne-
spri j e te plasti. 
Za rešitev vprašanja , kam uvrstit i opisano gradivo, nam največ 
pove že močno spr i je ta morena nad planino Na Kalcu. V n j e j sem 
našel tudi kose breče, ki kažejo, da j e bila v dobi, ko se j e ta mo-
renski nasip tvoril, že kompaktno spri jeta. Seveda j e pod moreno 
le grobo meliščno gradivo s primesjo prsti. Zaradi močne sprijetosti 
morene jo moramo imeti za starejšo, n a j b o l j ver je tno riško, me-
liščno gradivo pod n jo pa za predriško. Za določitev starosti mla j -
šega meliščnega gradiva pa nisem našel nobenih zadovoljivih dokazov-
Dobr i prerezi so tudi med Migovcem in Bogatinom. Ob kolo-
vozu, ki vozi iz planine Na Kalcu proti Bogatinu, se j e na robu 
nekdan j ih ledenikov, ki so se spuščali med Migovcem in Bogatinom 
proti Tolminki, ohranilo veliko breč, k i so močno grobe in krepko 
zasigane. Če spremljamo z očmi nagnjenost fosilnih melišč proti 
vrhovom, vidimo, da so se končavala čisto ob grebenih. Tako j e 
videti, da so bila z melom zasuta vsa pobočja od Tolminke, do vrha 
hribov. Le na ta način moremo razložiti tako debele plasti, danes 
že fosilnega meliščnega gradiva. 
Kakih 150—200 m pod pot jo opisana melišča naenkra t prene-
ha jo . V živo skalo j e vrezana stopnja, ki j e prav tako že zasuta 
z melom, toda mlajšim, bol j finim, podobnim onemu pod Migovcem 
SI. 6. Prerez nad planino Dobrenjščico: 
1 živa skala, 2 fosilna melišča, 3 s ta re jša morena 
proti Zalašci. Na jb rže j e izdelal to s topnjo ledenik; odstranil j e na j -
p r e j e že spr i je to meliščno gradivo in nato zarezal 5—8 m visoko 
s topnjo v živo skalo. Zaradi zelo nepristopnega terena podrobneje 
nisem mogel ogledati. 
Pravi lna določitev starosti bo l j grobim meliščem z močno za-
siganostjo in pr imesjo prsti se j e pokazala še nad Dobrenščico. 
Kakih 50 m nad planino j e ob žlebu, koder se nabira voda, k i jo 
upo rab l j a jo na planini, zelo lep prerez. Cisto spodaj j e močno 
nagnjeno živoskalno pobočje (glej sliko 6). Vzporedno z živoskalno 
osnovo so naložene debele plasti meliščnega gradiva, močno spri je-
tega in zasiganega. Preko j e odložena morena. S t ruktura se dobro 
vidi. Kompaktno j e spr i je ta le kak meter in pol do dva metra 
debela plast. 
Za določitev starosti f inejšim plastem meliščnega gradiva s pri-
mesjo glinenih delcev pa še nisem dobil zadovoljivega kr i te r i ja . 
Proučitev j e pokazala, da večine melišč na Tolminskem ne mo-
remo razlagati s tektoniko. Na n e k a j pr imer ih sem pokazal, kako 
se j e v nekater ih dobah pleistocena pospešilo krušen j e žive skale. 
Opozoril sem tudi, da j e s t ruk tura teh melišč različna. Še več, po-
kazalo se je , da j e s t ruk tura na istih pobočjih različna. Prav to 
zadn je dejstvo se mi zdi posebno prepričevalen dokaz, da moramo 
dati klimi pri na s t a j an ju melišč poseben poudarek. Pokazalo se je, 
da sta bili silna strmina pobočij in močna tektonska pretr tost v obeh 
dolinah samo izredno dobra pogoja za učinkovito uve l j av l j an j e raz-
ličnih vremenskih elementov v različnih dobah. 
Iz nagnjenost i plasti na j s ta re j š ih ugotovljenih melišč med Bo-
gatinom, Migovcem in Voglom se razvidi, da so bile vzpetine vse do 
vrha zasute z gruščem. Enormne nasipine grušča so spremljale tudi 
veliko akumulaci jo v riškowiirmski dobi. Razmeroma malo pa je 
dosle j ugotovljenega grušča, ki se j e lomil v hladnejš ih dobah, 
čeprav nam pr imer pr i Tolminu dovolj zgovorno pove, da j e bilo 
k rušen je še posebno močno. 
Ugotovitev pomena kl ime za t v o r j e n j e melišč ter dokazi o 
silnem zasipanju dolin Tolminke, Zalašce ter sosednjih predelov z 
gruščem nas prepriča, da so bile v tem predelu kl imatske razmere 
za k rušen j e posebno ugodne. 
Za nesorazmernost med interglacialnimi in glacialnimi melišči 
pa da j em poseben pomen različni sprijetosti . Omen ja l sem, kako se 
j e meliščno gradivo, ki se veže z interglacialnim konglomeratom, 
sproti sprijemalo, dočim v glacialnih dobah v velikem ni prišlo do 
s t r j evan ja . Za bo l j podrobno utemelj i tev pomena sprijetosti v t e j 
zvezi bo potrebno še podrobnih proučevanj . Sam pomen sprijetosti 
za ohrani tev gradiva pa je dovolj prepričevalen, da ga ni treba 
dokazovati. 
Spr i je ta wurmska morena na Javorci in tudi v območju vasi 
Vršno ter že prece j spr i je t konglomerat pri Tolminu, k i ga uvršča 
Winkler v aluvi j , d a j o slutiti, da so bili tudi za sp r i j eman je v ob-
močju Tolmina dobri pogoji. 
Rezultat vseh teh ugodnih pogojev za t v o r j e n j e in oh ran j en j e 
melišč so ogromne množine spri jetega in nespri je tega grušča v 
proučevanem področju. 
Južno pobočje Krna v pleistocenu 
(2245 m) 
Posebno veliko sledov, k i nam omogočajo bo l j širok pogled v 
pleistocen, se j e ohranilo Z od črte, ki jo tvor i jo vzpetine Krog 
(933 m), Špička (1003 m) in n a p r e j proti pečem velika s rednja mo-
rena. Zahodno mejo pa preds tavl ja Strenčeha in Pleča (1304 m). 
V območju Mrzlega potoka se ni ohranilo ničesar, kar bi nam 
omogočilo rekonstruirat i pleistocen nekoliko d l j e nazaj , kot samo 
konec z wiirmskimi morenami. 
Od Kožljaka (1602 m) pa t j a do Rdečega roba (1916 m) o b d a j a j o 
to ogromno krnico nad 2000 m visoke gore s Krnom (2245 m). Vse te 
vzpetine se spuščajo proti krnici z mogočnimi stenami, razen Krna, 
z le strmim J pobočjem, ki preide nato v višinah okrog 1000 m v 
položnejše. Potočki pa obdrže še napre j svoj strmec in se v to po-
ložnejše pobočje globoko zarežejo. Prav na teh mestih so na jbo l j še 
golice, k i so mi omogočile delo. 
Melišča pokr iva jo pobočja nad 1000 m. Grušč se je naletel s 
sten amfi teatralnega oboda. Aluvialen grušč sem našel tudi v takih 
položajih, koder j e prav gotovo, da ni mogel pri t i t j a brez pomoči 
vode. To p renašan je j e lahko razumlj ivo, če vemo, da so tla nepro-
pustna in da ob velikih nalivih vode, ki dere jo po strmih pobočjih, 
z lahkoto prenaša jo tudi prav debele skale. Na ta način j e tudi 
razumlj iva sorazmerno tanka plast grušča na pobočjih, k i so 
vbočena. 
To ploskovno odplakovanje se vrši le ob dežju. Drugače pa je 
voda usmer jena v posamezne žlebove, ki so se sko ra j vsi vrezali, 
v sa j na nekater ih mestih do žive skale. Večina od teh prereže tanko 
v rhn jo plast grušča in se zareže v fliš ali v kako drugo kamenino. 
Pod Kožljakom, že nekoliko na robu glavnih ledeniških tokov 
v obeh poledenitvah, se j e ohranila pod gruščem, odnosno wiirmsko 
moreno, debela plast sortiranih, močno spr i je t ih fosilnih melišč. 
Proti potočku Humu j e vrezan izpod planine Zaslap žlep. V n jem 
sem prav lepo videl, kako p reha ja to trdno spri jeto meliščno gradivo 
v sortirane plasti, ka te r ih prodniki so že delno zaobljeni. Ta prehod 
j e viden tudi v žlebu pod planino Kuhinjo. Ker sem že omenil 
sortiranost, n a j pripomnim, da ta ni tako popolna. Če bi gledali plast 
od blizu, bi videli, da jo ses tavl ja jo različno debeli kamni in skale. 
Sortiranost se opazi šele pri celotnem pogledu profila. 
Med plastmi s p rece j spranim gradivom sem našel vloženo tudi 
preperelino. Na splošno kaže jo plasti s primešano prs t jo manjšo 
sprijetost. Vendar j e v celoti sprijetost zelo velika. Na n e k a j mestih 
se celo vidi, da se ta meliščna breča lomi teksturno. 
To gradivo leži na živoskalni osnovi in pokriva ves svet med 
potočkom Humom, vzpetinami Kroga (930 m), Špičke (1003 m) ter 
veliko s rednjo moreno na vzhodu. To so pokazale golice ob potočku 
Humu in Zahumu. 
Ko sem pregledal vse lastnosti tega gradiva, sem si utrdil 
mnenje , da gre tu za ogromen vršaj , po katerem j e eden ali več 
potočkov prestavl jalo strugo z ene strani na drugo. To prav nazorno 
kaže jo med različno obrušene plasti vložene proge prsti. 
Potoček Hum si j e vrezal svojo strugo med rdečimi močno lapo-
rastimi apnenci Plečice ter že omenjenim vrša jsk im gradivom. 
Vršajsko gradivo sestavlja ves levi breg potočka Huma, če odvza-
memo tanko plast wiirmske morene. Ob vsem potočku nisem našel 
sledov riškega ledenika. 
Drugačna pa j e slika ob potočku Zahumu. Ob tem se pokaže 
konglomeratno gradivo, k i j e ob Humu, čisto do vrha vzpetine Huma, 
znatno niže v s trugi in še to samo na levi strani. Ta ugotovitev kaže, 
da j e postal krnski v r ša j fosilen že pred nastopom riiške poledenitve, 
ko j e potok Zahum zarezal v a n j globoko strugo in je bil s tem pre-
k in j en njegov normalen razvoj . 
Pod tem gradivom j e na levi strani Zahuma morena. Toda ni se 
mi posrečilo določiti, ali j e material fosilnega vrša ja res naložen na 
n j e j ali j e le ta pod n j im samo vr in jena . To pa zato, ker sem t ako j 
poleg našel wiirmsko moreno krnskega ledenika, ki se je v tem 
področju dolgo časa zadrževal. Nekoliko severneje od te golice sem 
našel nad vrša jskim gradivom rumeno glino. Na n j e j priteče na dan 
več studencev. Preko j e odložena, na jve r j e tne j e , riška morena, k i 
sega vse do vrha na levi strani potočka Zahuma. Vrhn ja plast mo-
rene kaže prece jšn jo sprijetost, preperelost in izpranost morenske 
kaše. Šele ogled spodnjih plasti mi j e omogočil zatrdno reči, da gre 
za moreno. 
Bol j zanimivi so profi l i na desni strani potočka Zahuma. Čisto 
spodaj j e morensko gradivo soškega ledenika. Temu gradivu sem 
mogel slediti kak ih 55 m nad strugo. V te j višini se prično modre 
ilovice s primešanim gradivom, ki ga j e mogoče razložiti le z bližino 
soškega ledenika. Nad modro ilovico j e dva in pol metra debela 
plast ru jave . Preko peščenih ilovic sem našel okrog 4 m debelo plast 
močno spri jetega morenskega gradiva, ki je p rece j blatno. Na to 
morensko gradivo j e položena 1 m debela plast bele ilovice. Vmes j e 
na j t i čisto bele skale, na nekater ih mestih pa pravo morensko gra-
divo z izkl jučno belimi ledeniškimi skalami. Te so položene po 
dolgem v smeri toka ledenika. Ta lega kaže, da j e to gradivo nosil 
ledenik, ki j e imel svoj izvor v krnici pod Krnom. V istem gradivu 
sem našel zelo lepe oražence. 
Preko so več metrov na debelo naložene ogromne množine gra-
diva z velikimi apniškimi bloki, manjš imi skalami in prav sipkim 
gradivom. Vendar ga čisto od blizu nisem mogel ogledati. Domnevam, 
da j e .g rad ivo morensko, odloženo na čelu ledenika. To dokazu je jo 
ledeniške skale, razmetane v vse smeri. Tudi to gradivo je v znatni 
meri sprijeto. P reko je odlagal wiirmski ledenik nasipe. 
Spodnje plasti ilovice, naložene na moreni, dokazuje jo , da j e 
nastalo za bokom soškega ledenika jezero. Da j e bilo to mogoče, 
moramo računati s p rece j šibko močjo ledenikov iz območja Krna, 
tako da j e med ledeniki krnice pod Krnom in soškim ledenikom 
nastala kotanja , ki jo je zalila voda, tekoča ob ledeniku. Trdit i mo-
ramo, da ledeniki iz območja Krna v t e j dobi niso okrepl jeval i 
soškega ledenika. 
Preko je odložil moreno ledenik izpod Krna. Ob ponovnem 
umiku ledenikov iz območja Krna j e nastalo za nasipi jezero. V t e j 
dobi se j e moral znatno umaknit i tudi soški ledenik, k a j t i ilovice so 
bele, ka r je jasen dokaz, da ni p rav nič pripomogel k ojezeritvi. 
Debele plasti gradiva, ki j e zasulo to jezero, nisem ogledal od blizu, 
ker j e nisem mogel doseči. Možno je, da j o j e odložil krnski ledenik, 
kot sem že rekel, ali pa j e produkt močne denudacije . Proti zadnjemu 
bi govorila močna raznosmernost velikih blokov, vendar puščam 
vprašanje še odprto. 
Šele po dobi velikega odkladanja , na jb rže v riški ledeni dobi, 
j e sledila faza vrezavanja , ki j e ponovno prerezala vse plasti. To 
erozijo pred wiirmsko poledenitvijo dokazu je wiirmska morena, 
položena v žleb za Humom. 
Mnenja sem, da j e veliki morenski nasip nad Špičko že v riški 
dobi ločil obe porečj i in ga j e mlajša morena le prekri la . To do-
mnevo bi podkrepilo dejstvo, da je nasip izredno velik in da so 
sledovi zelo velikega ledeniškega vrezovanja. To brušen je j e po-
sebno lepo vidno na zahodni strani tega nasipa, k j e r leži na živi 
skali, kak ih 10—15 m nad pokra j ino . 
Iz n a v e d e n e g a v id imo , d a j e b i l a p o k r a j i n a p o d K r n o m p r e d 
z a d n j o p o l e d e n i t v i j o m o č n o s l i ena d a n a š n j i in d a w i i r m s k a p o l e -
d e n i t e v n i n a p r a v i l a b i s t v e n i h s p r e m e m b . 
Sledovi vviinnske poledenitve na južni strani Krna 
Glavna zbirališča ledu v dobi zadnje poledenitve so predstav-
l ja le krnice in pobočja med Rdečim robom (1905 m) in Kožljakom 
(1602 m). Cela vrsta vrhov dosega in presega 2000 m. Krn j e še za 
250 m višji. Prav iz tega polkrožnega oboda so se spuščale proti 
soškemu ledeniku velike ledene mase. 
Imenitna krnica, nekako v več s topnjah, j e ohranjena JZ od 
Rdečega roba v višini 1600—1750 m. Preval 1880 m jo loči od Luž-
nice, k i leži nekako v višini 1800 m, koder so tudi zelo ugodni po-
ložaji za zb i ran je ledu. Obe s k u p a j sta predstavl ja l i v ledeni dobi 
veliko ledeno polje. Naslednje pomembno zbirališče ledu j e bilo na 
južnem pobočju Krna (2245 m). 
Že t ako j v začetku n a j poudarim, da se j e v vsem območju po-
točkov izpod Krna ohranilo zelo malo morenskega gradiva zadnje 
• poledenitve. To me j e v začetku presenetilo, posebno še, ko sem 
videl, da tu ne gre za neko manjšo poledenitev, marveč za dva 
velika ledeniška tokova, ka r prav dobro kaže velika s rednja mo-
rena. Ta nasip se vleče od Špičke (1003 m) v breg, mimo Kašine 
planine proti vzpetini 2063 m, ki je bila izven ledu. 
Natančno sem ogledal ves svet velikega- cirka, toda nad Humom 
nisem našel prav nobenih sledov, ki bi kazali, da sta se tu nek j e 
približevala ledenika izpod Krna soškemu. V vsem področju j e samo 
malo obrušeno morensko gradivo, k i ga ses tavl ja jo svetlosivi in beli 
apnenci z majhno primesjo flišnih drobcev. 
V p o d r o b n e m j e os ta lo še v e d n o o d p r t o v p r a š a n j e , k j e se j e 
p r a v z a p r a v s t i k a l sošk i l e d e n i k z o n i m i zpod K r n a . 
Pris i l jen sem bil, pregledati ves svet proti vasi Vršno, koder se 
j e ohranilo zelo veliko ledeniškega gradiva. 
Briickner (2, 1141) že omenja to gradivo in piše: »Severno od 
vasi Vršno sem ugotovil na pobočju Pleče (1304m) robne morene 
soškega ledenika v višini 830 m.« 
Zanimive golice sem našel med vasjo Vršno in vzpetino Stren-
čehe ob hudourniškem potočku Malenščku. Z vasi Vršno vodijo 
preko Strenčehe proti vasi Krn številne var iante poti, k i so omo-
gočile podroben ogled gradiva. 
Soški ledenik v tem delu ni brusil do žive skale, marveč se je 
pod n j im ohranilo veliko gradiva, k i ga spočetka nisem mogel raz-
ložiti. Apniške skale, drobnejše gradivo in celo čisto glineni delci 
v n jem, so napravil i na prvi pogled vtis, da imamo opraviti z moreno 
krnskega ledenika, ki j e prodr l preko Strenčehe v dolino Malenščka 
pre j , preden j e dospel sem soški ledenik in odložil preko nasipe. 
Gradivo na desni strani Malenščka j e bo l j podobno moreni, na levi 
pa j e bo l j mešano z zemljo in se razločneje vidi, da j e le preostanek 
močno razpadajočega apnenca. To j e še posebno prepričevalno ob 
dejstvu, da sestavlja ta grušč izkl jučno tr iadni apnenec. Videti je , 
da j e prišlo pre j , preden je dosegel soški ledenik Strenčeho, do 
močnega zmrzovanja, kar je imelo za posledico, da se j e žleb Ma-
lenščka k ra tko malo zasul s tem gradivom, ki ga j e tako težko 
ločiti od morene. 
Malo j e ver je tno, da bi krnski ledenik toliko narasel, da bi 
segal preko Strenčehe in odlagal morene, preden je dospel sem soški 
ledenik, s a j j e imel v tem pr imeru v dolino Soče mnogo bo l j pri-
rodno pot. 
Nesprijetost tega gradiva mi j e glaven dokaz, da j e nastajalo 
tik pred wiirmsko poledenitvijo. Gradivo, ki se je krušilo pred 
vviirmsko poledenitvijo, j e že sprijeto. Tak spr i je t material iz iste 
kamenine sem zasledil pod debelimi plastmi svežega gradiva, ki po 
s t ruktur i in nesprijetosti dokazuje , da j e produkt denudacije , močno 
podkrepl jene z zmrzovanjem v začetku wiirmske poledenitve. Opo-
zorim n a j še, da je tega gradiva izredno veliko, čeprav vemo, da ga 
j e ledenik veliko odnesel. 
Rekel sem že, da so se preko tega denudaci jskega gradiva od-
ložili nasipi soškega ledenika. Posebno lepa sta dva; prvi v višini 
728 m, drugi pa 750—760 m. Manjše množine morenskega gradiva j e 
mogoče videti še više, kot pravilno omenja Briickner (2, 1141). Pod led 
soškega ledenika j e prišla tudi Strenčeha. Lepo sta ohran jena dva 
ali t r i j e nasipi soškega ledenika na vzhodni strani Strenčehe proti 
Humu. Tudi tu j e nastalo za n j imi jezero, ki ga dokazu je jo debele 
plasti modre ilovice. V t e j dobi j e segal soški ledenik čisto do vasi 
Krna in še tu odlagal moreno. 
Že Briickner je ugotovil na južnem pobočju Krna (2245 m) bo-
h in j sk i s tadi j (2, 1141). Piše: »Robnih moren soškega ledenika v 
višini 830 m ni zamenjat i z biihlskimi morenami lokalnega ledenika 
iz Krna v višini 900—1000 m.« 
Ko sem ogledal svet v višinah, ki j ih omenja Briickner, sem 
videl, da se je ohranilo zelo malo morenskega. N e k a j več sem ga 
našel le pod Humrovimi poslopji proti kot i 906 m, koder so se ohra-
nili nekako t r i je morenski nasipi, k i p rečka jo pomol Huma od 
severovzhoda proti jugozahodu in odločno kažejo, da se j e ledenik 
končeval nekako v območju potočka Huma. Manjš i ledeniški jezik 
je segal tudi v žleb potočka Zahuma. O tem nas n a j b o l j prepriča 
morena, ki leži kakih 10—15 m nad strugo Zahuma ob kolovozni 
poti, k i pe l j e v vas Krn. Ob isti poti j e tudi golica, koder je mogoče 
potrditi morensko s trukturo. Pokažejo se različno debele skale s 
potolčenimi robovi. Veliko j e tudi morenske kaše. Morensko gra-
divo zadnje poledenitve sem dobil tudi globlje v žlebu. Vsi ti mo-
menti povedo, da j e bila dolina Zahuma zarezana že pred odložitvijo 
teh nasipov. Na jb rž spada tudi ta nasip v višini 725—750 m še k na-
sipom bohinjskega stadija, k i j ih ugotavl ja Briickner v višini 900 
do 1000 m. 
Više sem zopet zasledil morenske nasipe, nekako v.višini 1300 m. 
V čelni ko tan j i leži planina Leskovica (1231 m). Tudi pod planino 
Zaslap je morenski nasip nekako v višini 1350 m. Na pobočju Krna 
pa se ti nasipi niso dobro ohranili. 
Nove ugotovitve 
Proučitev je pokazala zelo velik pomen pleistocena za današnjo 
sliko reliefa dolin Tolminke in Zalašce. 
Velika predr iška melišča, k i so se ohranila med Bogatinom in 
Voglom, nam dokazuje jo , da so bili v dobi, ko so ta melišča na-
stajala , zgornj i deli dolin Tolminke in Zalašce od struge pa do vrhov 
zasuti z meloni. 
Če j e bilo to s tan je vse do velike erozi je pred riško polede-
nitvijo, po do seda j ugotovljenem še ni mogoče reči. Mogoče bodo 
ta problem razčistila šele proučevanja v drugih delih naših Alp. 
Zatrdno pa moremo reči, da je bila prav silna erozi ja pred riško 
poledenitvijo glavni vzrok, da se v obeh dolinah ni ohranilo več 
gradiva starejšega pleistocena. Z globinsko erozijo se j e uvel javi la 
tudi močna denudaci ja in zarezovanje stranskih hudournikov, ki so 
imeli po mojem mnen ju velik pomen pr i ods t ran jevan ju starejšega 
gradiva. P r i tem so se pa odstranili tudi ožji, slabše ohranjeni deli 
teras, ki bi nam olajšali določiti n j ih zvezo. 
Riška poledenitev, katere ledeniki so se spustili v obe dolini, j e 
pustila v globoko zarezanih strugah razmeroma prece j sledov. Sle-
dovi te poledenitve pa se niso ohranili samo na dnu dolin, marveč 
tudi na bokih, posebno na tistih mestih, koder je stranski pri tok 
posebno močan in je povzročil razširitev doline. Na takih mestih so 
19 Geografsk i zbornik 289 
navadno za bokom ledenika nastala manjša jezerca, ki j i h j e hi tro 
zasipal potoček ob ledeniku in pa hudournik, k i j e navadno k a r 
grmadil ne samo manjše , marveč tudi večje skale. Do takega zasi-
p a n j a ob ledeniku je prišlo pri Ščaku in še posebno razvidno pr i 
Marščpotoku v dolini Tolminke, k j e r se z jezerskimi sediimenti pre-
pleta morena in gradivo Marščpotoka. 
Ugotoviti se je tudi dalo, da j e kmalu po umakni tvi riških lede-
nikov iz dolin Tolminke in Zalašce sledila akumulaci ja , ki je pre-
kr i la ledeniške sledove in zapolnila dolini 20—40 m pod drugo te-
raso. Vzporedno z akumulaci jo so se prožila velika melišča, ki so 
obdala obe dolini. Posebno pod Ozid jem na desni strani Tolminke 
j e mogoče ugotavl jat i p rep le tan je teh melišč s konglomeratom. Prav 
tako so lepi prerezi, ka r j e razvidno že iz študije, pod Kalcem, na 
desni strani Jelovščka. Proučitev j e pokazala, da so melišča nasta-
ja la razmeroma počasi, da so bile v dobi n a s t a j a n j a dobe mirovanja , 
v ka ter ih je nastala plast prepereline, k i j o j e ponovna oživitev 
melišč prekri la . Ugotoviti j e bilo mogoče, da se je gradivo sproti 
s t r jevalo in j e postalo po zamašitvi odprtin v zgornjem delu plasti 
nepropustno za vodo, ki se j e začela pretakat i po površini. Spodnj i 
del plasti pa j e ostal še nespri jet . S tem je bilo rešeno vprašanje , 
z a k a j nekatere plasti tudi v s tarejših meliščih niso spr i je te in da 
nam sprijetost ne more bit i k r i t e r i j za določevanje nj ihovih starosti. 
Erozija, ki j e sledila akumulaci j i , se j e začela z m e n j a n j e m 
globinske z bočno; ustvari la je dve stopnji prve terase, visoko nad 
strugo, in j e šele nato prešla samo v globinsko. Istočasno z vreza-
van jem Tolminke in Zalašce so zarezali žlebove tudi hudourniški 
potoki. Na mnogih mestih so prerezali melišča in konglomerat do 
žive skale ter mi tako omogočili videti močno strmino obeh dolin 
pred akumulaci jo riško-wiirmskega zasipa. Po erozij i j e še pred 
wiirmom v dolini Soče sledila akumulaci ja (1, 18—28), ki j e v do-
linah Tolminke in Zalašce nisem mogel določiti. Ver je tno j e segala 
le v globoki koriti . Z ugotovitvijo, da j e prišlo do erozije, ki j e 
izdelala prvo teraso, med obema akumulac i jama v riško-wiirmski 
dobi, j e določena terasi starost. 
Proučitev je potrdila Melikove (3, 11—14) ugotovitve o obsegu 
wiirmske poledenitve v dolinah Tolminke in Zalašce. 
Zanimiva j e ugotovitev, da j e morena na Javorci, ki jo ima 
Winkler (1, 16) kra tkomalo za wiirmsko, že rahlo spri jeta. Tudi v 
Pologu j e pod čisto svežo wiirmsko že rahlo spr i je ta morena. Menim, 
da se j e gradivo sprijelo v interstadialu med starejšim in mlajšim 
wiirmom ter da ob ponovnem napredovanju wiirmski ledeniki niso 
več dosegli pr imarnega viška. 
Z ugotovitvijo jezerskih sedimentov v dolinah Tolminke in Za-
lašce, ki so mogli nastati samo za 'bokom soškega ledenika, je po-
t r j e n a Melikova (3, 14) postavka, da j e za bokom soškega ledenika 
prišlo do ojezeritev. Ti jezeri sta se zasipali z velikimi melišči, ki 
so v ledeni dobi potencirano oživeli, in s fluvioglacialnim prodom, 
ki sem ga mogel ugotoviti na več mestih v obeh dolinah in ga pre-
težno ses tavl ja jo beli t r iadni apnenci. Izredno hitro nasipanje flu-
vioglacialnega proda p o t r j u j e j o kompaktno spr i je ta melišča pod 
nj im, ki niso erodirana. Naj lepš i prerez j e na vogalu pri koti 415 m, 
med Zalašco in Jelovščkom. 
Zelo zanimive rezultate j e dala proučitev gradiva med Poči-
valom in Mostom na Soči, k i ga pretežno sestavlja beli t r iadni 
apnenec, in so ga imeli vsi proučevalci kvar ta rnega razvoja Posočja 
(2, 102; 4) za gradivo podora. Proučitev j e pokazala, da imamo 
opravit i s šolskim primerom soliflukcije, polzenja odkrušenega gra-
diva po obdobno zamrznjenih tleh. 
V tem delu sein tudi dokazal odločilen vpliv klimatskih fak-
to r jev pr i n a s t a j a n j u melišč. Kot posebno prepričevalen dokaz za 
to j e ugotovitev melišč na istih pobočjih, ki imajo različno s t ruk-
turo, različno primes glinenih delcev in način sprijetosti. Tudi pr i 
ohranitvi melišč se j e pokazal klimatski moment pomemben, s a j j e 
odločilno vplival na s t r j evan j e gradiva. 
Tudi proučevanje na južnem pobočju Krna j e potrdilo pred 
riško poledenitvijo fazo močne erozije, zaradi ka te re je postal fo-
silen ogromen vrša j , zahodno od s rednje morene in vzpetin Kroga 
ter Špičke. Kompleks plasti, ki so bile n a j v e r j e t n e j e v riški ledeni 
dobi položene v ta žleb, so omogočile zakl juček, da je za bokom 
soškega ledenika nastalo zaradi nezadostnega dotoka ledu . iz Krna 
jezero. V višjih plasteh se j e pokazalo u v e l j a v l j a n j e krnskega lede-
nika brez prisotnosti soškega. 
Zelo zanimive so tudi ugotovitve pri potoku Malenščku, k j e r so 
znamenja silnega k rušen j a tr iadnega apnenca tik pred wiirmsko 
poledenitvijo. Gradivo ima značilno periglacialno s t rukturo in j e v 
naspro t ju z ostalim interglacialnim gradivom nesprijeto. 
Poleg tega je podrobna proučitev nasipov bohinjskega s tadi ja 
na južnem pobočju Krna pokazala, da so še znatno nižje, kot j e 
določil Briickner (2, 1141), vse do višine 725—750 m. 
Zaključek 
Dolino Tolminke in Zalašce sp reml ja jo nekako tri terase (glej ka r to 
teras). Široko ohran jen im delom t re t j e terase, na kater i stoji vas Čadrg in 
Zabniške Ravne, nisem določil starosti in prav tako tudi ne slabše ohra-
njenim, položnejšim površinam druge terase. Samo prvi terasi visoko nad 
strugo sem določil r iško-wurmsko starost. Aluvialne in wiirmske terase so 
se ohranile samo pod Ozidjem na desni s trani Tolminke. 
Konglomerat mindelsko-riške starosti, kamor uvršča "VVmkler (i, lt—18) 
ves konglomerat v dolini Tolminke, leži samo v stari, v živo skalo vrezani 
dolini Marščpotoka, ki pr i koti 462 m zavije na desno. Pokriva ga riška 
bočna morena, s s k o r a j 3 m debelo spr i je to v r h n j o plast jo . Proti pobočju 
se meša ta morena z jezerskimi sedimenti, v katero p r e h a j a j o tudi debele 
plasti gradiva hudourniškega Marščpotoka. Zasipanje jezera z lcdeniškim 
gradivom in hudourniškim nanosom Marščpotoka dokazuje istočasen na-
s tanek različnega gradiva ter nas prepriča, da je morena bočna. Ves 
19* 291 
kompleks uvrščam v riško dobo. V isto dobo uvrščam tudi v podobnih 
višinah po s t ruktur i podoben konglomerat nad javorco. 
Ves konglomerat niže v dolini, s ka ter im zgora j opisani nima gene-
tične zveze, je mlajši . Pod n j im sem našel pod Ozid jem na desni strani 
Tolminke v strugi moreno in n a j m a n j deset metrov debele plasti pasovite 
jezerske gline. Tudi v Pologu se po jav i jo pod tem konglomeratom jezerski 
sedimenti in moreni podobno gradivo. Tudi v dolini Zalašce je pod istim 
konglomeratom že precej spr i je ta morena, ki jo omenja že Melik (3, 13). 
Ker so pod tem konglomeratom tako splošno sledovi s tare jše poledenitve, 
na n j e m pa le vviirmski nasipi, sem mu določil riško-vviirmsko starost. 
Riško-wiirmski zasip bočne morene riške poledenitve nad Pologar jem 
pri Marščpotoku ni več dosegel. Navzgor ob Tolminki ga zasledimo samo 
pod morenskimi nasipi wiirmskega ledenika. Višino je mogoče ugotavl jat i 
tudi v ožjem delu pod Ozid jem na desni strani Tolminke, k j e r p r e h a j a j o 
melišča in vršaj i , ki se z n j i m prepleta jo , v višini t akra tne dan j e ravnice 
s k o r a j čisto v horizontalno lego. 
Tudi v Zalašci se je predr iški konglomerat k o m a j ohranil . Zelo veliko 
pa se je ohranilo riško-wiirmskega konglomerata, ki sem mu še posebno 
lahko ugotavl jal višino. Tudi v Zalašci se prepleta konglomerat z velikimi 
melišči. Proučitev je pokazala, da so nas ta ja la melišča razmeroma počasi, 
da so bile v dobi n a s t a j a n j a dobe mirovanja , v ka ter ih je nastala plast 
preperel ine, ki jo je ponovna oživitev melišč prekr i la . Ugotoviti je bilo 
mogoče, da se je gradivo sproti s t r jevalo in je postalo po zamašitvi odprtin 
v zgorn jem delu plasti nepropustno za vodo, ki se je začela pre takat i po 
površini. Spodnji del plasti pa je ostal še nespri je t . S tem je bilo rešeno 
vprašan je , z a k a j nekatere plasti v s tarejš ih meliščih niso spr i je te in da 
nam spri jetost ne more biti k r i t e r i j za določevanje n j ihove starosti. 
Morensko gradivo in jezerski sedimenti na dnu globoko zarezanih 
dolin dokazuje jo , da je pred riško poledenitvi jo računat i z močno erozijo. 
P rep le tan je morenskega gradiva s konglomeratom pa, da v dobi, ko se je 
začela akumulaci ja , morena še ni bila spri jeta. Navzgor se zabr i su je zveza 
z moreno, s tem pa tudi prevlada svetlih prodnikov. Vmes se vple ta jo plasti 
temnejš ih apnencev neposredno s pobočij. 
Po odložitvi tega konglomerata j e spet sledila erozija, ki se je spo-
četka menjava la z bočno, pr i čemer sta nastali dve stopnji prve terase, 
visoko nad strugo. Šele na to je sledila močna globinska erozija. Zalašca ni 
več našla prave struge. Na desni s trani je vrezala dve s topnj i prve terase 
v živo skalo, na levi pa v konglomerat . Melišča, ki so nas ta ja la genetično 
s konglomeratom, so zato na levi s trani obvisela, na desni pa se prep le ta jo 
z n j im. 
T e j fazi je sledila, v dolini Soče, t ik pred wiirmom ponovna akumu-
laci ja (1, 18—28), ki pa ni pustila v dolinah Tolminke in Zalašce nobenih 
sledov. Ver je tno je segala le v globoka korita. Z ugotovitvijo, da je na-
stopila erozija, ki je ustvari la prvo teraso med akumulac i j ama na začetku 
in koncu riško-wilrmske dobe, je dokazala tudi starost terase. 
Melikove ugotovitve (3, 11—14) o obsegu vviirmske poledenitve v do-
linah Tolminke in Zalašce so se izkazale za popolnoma točne. V dolini Tol-
minke se je ledenik končeval že v ožjem delu doline pod Za Steno. V dolini 
Zalašce pa je segal v dolino pod Zabiškimi Ravnami. 
Posebno pomembna so bila zbirališča ledu v območju Lanževice in 
na planotah okrog Velikega Kuka ter v mogočni krnici na planini Razor 
in v manjš ih više. 
Čelni nasipi na jveč jega ledos ta ja se v dolini Tolminke niso ohranili . 
Samo morena na Javorci (1, 16) priča o debelini ledu v dolini Tolminke. 
Zaradi še enkra tne razširitve doline pri Zas tenar ju in t r a jnega obsevanja 
v tem delu se je tu ledenik hitro zaključil . Lepše so se ohranili morenski 
nasipi pod Pologom, ki j ih prav tako uvrščam k višku wiirmske polede-
nitve. Zelo lepo so se ohranili morenski nasipi bohinjskega stadija2 nad 
planino Na Prodih v višini 650—700 m. Tako nizko lego lahko razumemo, 
če vemo, da so bile še vedno v ledu planote proti Lanževici in da je dolina 
Tolminke pod Osojnico senčna. Manjši ledenik je ugotovl jen izpod Rdečega 
roba proti Lašci. 
Tudi v dolini Zalašce se je ledenik končeval v globoko zarezanem delu 
doline pod Zabiškimi Ravnami in se čelni nasipi, kot v dolini Tolminke, 
niso dobro ohranili . Bolje so se ohranil i morenski nasipi na terasi Zabiških 
Raven (3, 11, 12). Proučitev j e pokazala, da je ledenik iz senčnih leg med 
Kukom, Migovceni in Škrbino segal proti Zabiškim Ravnam še potlej , ko 
se je izpod Razor ja iz doline že umaknil . Nada l j n j i umikalni s tadi j i se 
proti Kuku zaradi močnih podorov niso ohranili . Lepše so se ohranili nasipi 
(3, 12) na planini Razor. 
Moreno na Javorci ima Winkler (1, 16) kra tkomalo za wiirmsko. Po-
droben ogled je pokazal rahla znamenja sprijetosti . Tudi v Pologu je pod 
čisto svežo wiirmsko že rahlo spr i je ta morena. Menim, da se je spri je lo 
to gradivo na jb rž v interstadialu med mla jš im in s tarejš im wiirmom. Ob 
ponovnem napredovan ju v mla j šem wiirmu pa ledenik v dolini Tolminke 
ni več dosegel pr imarnega viška. 
Ta š tudi ja je tudi potrdila Melikovo domnevo (3, 14), da je v spod-
n j e m delu doline Tolminke nastalo za bokom soškega ledenika jezero. 
Jezero pa je nastalo tudi ob Zalašci, k j e r se je ohranilo zelo veliko sledov. 
Obe jezeri sta se hi t ro zasipali s fluvioglacialnim prodom. 
Ogromne množine gradiva iz triadnega apnenca, ki zavzemajo široko 
področje med Počivaloni pr i Tolminu in Mostom na Soči, so imeli vsi 
dosedanj i proučevalci kvar ta rnega razvoja Posočja (2, 102; 4, 73) za po-
dorno gradivo. Winkler (4, 72) še dodaja, da je podorno gradivo preneseno 
po Tolminki in Soči ter da je celo zajezilo Sočo. Podrobna proučitev j e 
pokazala, da tu nimamo opravka s podornim gradivom, marveč z mogočno 
soliflukcijo na obdobno zamrznjenih tleh. Značilna položenost skal (7), 
ostra robatost tudi velikih blokov in premešanost glinenih delcev (6) v 
gradivu ter še ugotovitev, da v gradivu ni nezapolnjenih prostorov, ki bi 
bili logični pri navadnem podoru, so me pr ipel ja l i do tega zakl jučka. Ker 
zasiplje to gradivo korito, izdelano v postglacialnem gradivu (4, 72, 73), 
sem moral uvrstit i ta po jav v dobo mlajšega dryasa. 
V obeh dolinah se je ohranilo zelo veliko spr i je tega in nespr i je tega 
meliščnega gradiva. Melišča, ki seni j im zatrdno mogel določiti predr iško 
starost, so se ohranila samo v zatišju velikih ledeniških tokov in nekoliko 
v stran od u v e l j a v l j a n j a erozije, med Bogatinom in Voglom. Predr iško 
starost dokazuje ta že spr i je t i moreni, ki ležita na nj ih , prva nad planino 
Na Kalcu, druga pa nad Dobrenjščico. Preko teh melišč so odložena mlajša , 
ki se ločijo od s tare jš ih po s t ruktur i . Starejša melišča ses tavl ja jo robate 
skale, s primešanimi plastmi prsti. Vse s k u p a j pa povezuje siga. Posebno 
so spr i je te plasti tik pod plastmi s prst jo, k a r dokazuje , da so se sproti 
s t r jevale . Mlajša melišča preko so iz f inejšega gradiva. Vmes je več gli-
nenih delcev in je videti, da so robovi skal še posebno številni. Starosti 
tem meliščem nisem mogel določiti. 
2 Zadnja Melikova proučevanja »biihlskega« s tadi ja (3, 24—36) v Bo-
h in ju so pokazala popolno skladnost s karakter i s t ikami ammerskega sta-
dija, ki se je uvedel kot termin in operira z n j i m Klebelsberg kot z 
dokončno dognano s tva r jo (15, 704). Kl jub t e j podobnosti Melik pr ipominja 
(3, 33), da bo šele ogled moren ustreznega s tadi ja drugod v podobnih topo-
grafskih s i tuaci jah omogočil dognati, koliko je bogati razvoj biihlskega 
s tadi ja v Bohinju vendar le lokalno pogojen, koliko pa ima v sebi izraza 
in izoblikovanosti širšega značaja ter tipa. Melik predlaga za podobne 
stadialne morene uporabo naziva »bohinjski stadij«. 
Veliko več se je ohranilo meliščnega gradiva, ki se preple ta z riško-
wiirmskim konglomeratom. V dolini Zalašce ga je posebno veliko v osred-
n j e m in spodnjem delu doline, v dolini Tolminke pa na n jen i desni strani 
nasproti Ozidja. Ohrani la so se tudi melišča, ki so zasipala jezeri v dolinah 
Tolminke in Zalašce, nastali za bokom soškega ledenika v zadnji ledeni dobi. 
Proučitev melišč je pokazala, da so bili kl imatski momenti za n j ih 
nas tanek na jpomembnejš i , p rav tako pa tudi za n j ihovo ohranitev. 
Tudi p roučevanje južnega pobočja Krna je potrdi lo pred riško pole-
deni tvi jo fazo močne erozije, zaradi ka te re je postal fosilen ogromen v r š a j 
zahodno od s redn je morene in vzpetin Kroga ter Spičke. V korito, ki ga 
j e izdelal v t e j dobi potok Zahum, je položena ser i ja plasti, n a j v e r j e t n e j e 
r iške ledene dobe, ki je bila pred nastopom wiirmske poledenitve že pre-
rezana. Te plasti kažejo n ihan ja ledenika v krnici Krna in odnos teh 
n i h a n j do glavnega ledenika v dolini Soče. Spodnje jezerske plasti, ki leže 
na morenskem gradivu soškega ledenika, so mogle nastat i samo za bokom 
soškega ledenika ob nezadostni množini ledu izpod Krna, ki bi zapolnil za 
soškim ledenikom nastalo kotanjo . V višjih plasteh se kaže uve l j av l j an j e 
krnskega ledenika brez prisotnosti soškega. 
V wurmski ledeni dobi sta bila na južnem pobočju Krna dva velika 
ledeniška tokova. Ločili sta ju vzpetini Krog in Špička, ka r dokazuje 
n a p r e j proti pečem velika s redn ja morena. 
Zelo zanimive so tudi ugotovitve pri potočku Malenščku, k j e r so 
znamen ja silnega k rušen ja t r iadnega apnenca tik pred wiirmsko polede-
nitvijo. Gradivo ima značilno periglacialno s t ruk turo in je v naspro t ju 
z ostalim interglacialnim gradivom nespri jeto. 
Poleg tega je podrobna proučitev nasipov bohinjskega stadija na južnem 
pobočju Krna pokazala, da so še znatno niže kot j e določil Briickner 
(2, 1141), vse do višine 725 do 750m. 
LITERATURA 
1. A r t u r W i n k l e r , Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotals. Sonder-
abdruck aus »Zeitschrift f u r Gletscherkunde«, Band XV, 1926. 
2. P e n c k - B r i i c k n e r , Die Alpen im Eiszeitalter III, Leipzig 1901 
bis 1909. 
3. A n t o n M e l i k , Nova glaciološka dognanja v Jul i jskih Alpah. 
Geografski zbornik II, L j u b l j a n a 1954. 
4. A. W i n k l e r , Zur spat- und postglazialen Geschichte des Isonzo-
tales (Sudalpen). Zeitschrift f. Gletscherkunde, XIX. B„ 1931. 
5. C. T r o 11, Strukturboden, Solifluktion und Frostkl imate der Erde. 
Geol. Rundschau, 34, 1944, Klimaheft 1. 
6. L. W e i n b e r g e r , Uber glazifluviatile Schotter bei Mauerkirchen 
und deren Losse. Geologica Bavarica, 19, 1953. 
7. K. R i c h t e r , Die s t rat igraphische Bewertung periglazialer Um-
lagerungen. Eiszeitalter u. Gegenwart , 1, 1951. 
8. H. P o s e r in J. H o v e r m a n n , Untersuchungen zur pleistozanen 
Harzvergletscherung. Abchandlung Braunschw. Wiss. Gess., 3. 1951. 
9. H. G a m s , Die Bedeutung der Palaobotanik und Mikrostratigraphie 
f u r die Gliederung des mittel-, nord- und osteuropaischen Diluviums. Z. f. 
Gletscherkunde, 18, 1930. 
10. F. F 1 o r s c h u t z , Spatglaziale Torf- und Flugsanbildungen in 
den Niederlanden als Folge eines dauernden Frostbodens. Abh. Nat Ver 
Bremen 1939. 
11. H a m m e n , v a n d e r , Late-glacial Flora and periglacial pheno-
mena in the Netherlands. Leidsche Geol. Med., 17, 1951. 
12. C a r l R a t h j e n s , Das Problem der Gliederung des Eiszeitalters 
in phvsisch-geographischer Sicht. Miinchner geographische Hefte. Regens-
burg 1954. 
13. J. F i r b a s , (Jber die spateiszeitliehe Verschiebungen der Wald-
grenze. Waldgeschichte Europas. Jena 1949, 1952. 
14. H. G a m s , Das Ibmer Moor. Jb. O. O. Musealver. Linz 1947. 
15. R. v. K 1 e b e 1 s b e r g, Handbuch der Gletscherkunde und Glazial-
geologie. Zweiter Band: Historisch-Regionaler Teil. Wien 1949. Str. 404 
do 1028. 
THE VALLEYS OF TOLMINKA AND ZALAŠCA 
DURING THE PLEISTOCENE 
Summary 
In the valleys of Tolminka and Zalašca three terraces a r e discernible 
(see the map of terraces). I did not determine the age of the broadly pre-
served parts of the third terrace, on which the villages of Čadrg and Žališke 
Ravne a r e situated, nei ther that of the less well preserved, more gently 
rising surface of the second terrace. OnIy for the first terrace, high above 
the river, I established its age as going back to Riss-Wiirm. The alluvial 
and Wiirm terraces a r e preserved only below Ozidje, on the right side 
of Tolminka. 
The conglomerate of the Mindel-Riss age — Winkler (1, 11—18) places 
ali the conglomerate in the Tolminka valley into this period — can be found 
only in the old, into the compact ročk cut valley of Marščpotok which bends 
to the right a t the geographic point 462 m. It is covered by the Riss lateral 
moraine with a conglomerated upper s tratum which is almost 3 m thick. 
Towards the slope this moraine is mixed with lake sediments, and also the 
thick strata of material brought by the torrential Marščpotok pass over 
into it. The fact that the lake was by and by filled up by the mater ia l 
carr ied by the glacier and by the torrential Marščpotok is proved bv the 
simultaneouisness of origin of various kinds of material , showing also that 
this he re is a la teral moraine. I plače the whole complex into the Riss 
period. Into the same period I plače also the s t ructura l ly similar conglo-
mera te above Javorca, situated in similar heights. 
Ali the conglomerate fa r ther down in the valley, which has no genetic 
connection with the one mentioned above, is younger. Under it I have found 
below Ozidje, on the right side of Tolminka, in its r iver bed an a t least 
ten metres thick s t ra tum of zoned lake clay. Also at Polog lake sediments 
and mater ia l similar to that of a moraine appea r under this conglomerate. 
A ra ther conglomerated moraine, mentioned a l ready by Melik (3, 13), can 
be found also in the val ley of Zalašca under the same conglomerate. There 
being so widely spread traces of an older glaciation under this conglo-
merate, and since over it only "VVurmian mater ia l can be found, I have 
determined its age as dating f rom the Riss-Wiirm. 
The Riss-Wiirmian material did not any more reach the la teral mo-
raine built by the Riss glaciation a t Podlogar near Marščpotok. It can be 
found fa r the r upwards in the valley of Tolminka only under the moraine 
mater ia l of the Wiirm glacier. It is possible to establish its thickness also 
in the nar rower par t — below Obzid on the right side of Tolminka, where 
the screes and alluvial fans that intermix with it in the height of the then 
existing small plain, go over into an almost wholly horizontal state. 
Also in Zalašca the Pre-Riss conglomerate has hard'ly been preserved. 
But there is a lot of Riss - Wiirmian conglomerate, the thickness of which 
ean easily be established. Also in Zalašca the conglomerate intermixes with 
large screes. The investigations have shown that the screes developed rather 
slowly, that dur ing the tirne of their development there were periods of 
stagnation during which a s t ra tum ol motil dere d material was formed that 
was later covered over when the screes revived. It has also been possible 
to establish that this mater ia l conglomerated every time soon a f te r its 
deposition and grew impermeable in the upper p a r t of the strata when the 
intermediate space grew fil led up. The water then began to flow over the 
surface. Yet the lower part of the soil remained stili unconglomeratad. This 
solved the question, why there a re some strata in older screes unconglo-
merated, and showed that the conglomeration can not eerve as a cri terium 
for the establishment of their age. 
The moraine material and the lake sediments on the bottom of the 
deeply cut in valleys prove that a strong erosion has to be taken in con-
sideration before the Riss glaciation. The in termixture of the moraine 
mater ia l and conglomerate indicates that the moraine was not yet conglo-
merated a t the time when the accumulation f i rs t began. Going upwards 
the connection with the moraine, and herewith the predominance of the 
light coloured gravel, become indistinct. Here a re intermixed strata of dark 
coloured limestones coming directly f rom the slopes. 
Af ter the deposition of this conglomerate a phase of erosion followed 
which at the beginning a l ternated with the lateral erosion, and in this way 
two steps of the f irst terrace were formed, high above the second terrace. 
Only then followed a s t rong ground erosion. Zalašca did not f ind again its 
original r iver bed. On the r ight side it cut two steps of the f irst terrace 
into the compact ročk, and on the left side into the conglomerate. The 
screes that developed genetic-allv simultaneously with the conglomerate 
remained therefore hanging on the lef t side, and on the right side they 
in termixed with it. 
In the valley of Soča this phase was followed just before the beginning 
of Wiirm by a new accumulation (1, 18—28), which did not, however, leave 
any traces in the valleys of Tolminka and Zalašca. It probably reached 
only into the deep r iver beds. With the establishment of tne fact that there 
\vas a phase of erosion which formed the first terrace, between the two 
accumulations a t the beginning and towards the end of the Riss-Wiirm 
period, the age of the te r race is proved. 
The extension of the W u r m glaciation, as f ixed by Melik (3, it—14), 
has been found to be true. In the valley of Tolminka the glacier ended 
a l ready in the nar row par t of the val ley below Za Steno. In the valley of 
Zalašca it reached into the valley beyond Zabiške Ravne. 
Especially important were the accumulations of ice round Lanževica 
and on the plateaus round Veliki Kuk, as well as in the mighty coomb 
of the Alpine pasturage Razor, and in some smaller ones higher up. 
The push moraines formed by the glacier when it reached its largest 
extent have not been preserved in the Tolminka valley. Only the moraine 
on Javorca shows (1, 16) how thick was the ice in the Tolminka valley. 
Because of the extension of the valley at Zastenar to do.uble width and be-
cause this pa r t was open to sunshine, the glacier came soon to its end here. 
Better preserved a r e the morainal ridges at Polog, that I also consider to 
belong to the highest point of the Wurm glaciation. Very well are preserved 
the morainal ridges of the Bohin j stage2 above the Alpine pasturage Na 
2 Recent investigations of the Biihl stage (3,24—36), conducted by Melik, 
have shown perfect correspondence with the characterist ics of the Ammer 
Prodih, in an a l t i tude of 650—700 m. We may unders tand how it was possible 
that the glacier went so fa r down, if we t ake in consideration that the pla-
teaus towards Lanževica were stili covered with ice and that the Tolminka 
valley at Pod Osojnico lay under shadow. A smaller glacier has been 
established under Rdeči Rob in the direction towards Lašca. 
In the Zalašca valley the glacier also ended in the sharply cut par t 
of the valley below Žabiške Ravne; and the push moraines, similarly to 
those in the Tolminka valley, have also here not been preserved. Better a r e 
preserved the morainal ridges on the terrace of Žabiške Ravne (3, 11, 13). 
The investigations have shown that the glacier f rom its situation in the 
shadow, surrounded by Kuk, Mihovec, and Skrbina, reached towards Žabiške 
Ravne even af ter the time when it was a l ready melted away under Razor 
and in the valley. No f u r t h e r stages of recession in the direction of Kuk 
have been preserved because of large mountain slides. Better a re preserved 
the ridges (3, 12) on the Alpine pasturage Razor. 
Winkler (1, 16) thinks the moraine on Javorca to belong simply to 
Wiirm. Yet a close investigation has shown slight signs of conglomeration. 
Also a t Polog the mora ine under the one completely fresh, is a l ready 
slightly conglomerated. I think this material to have become conglomerated 
most probably during the interstadial, between the vounger and the older 
WUrm. But during its new growth during the younger Wiirm period the 
glacier could not any more reach its highest point in the Tolminka valley. 
This study also confirmed the conjeeture expressed by Melik (3, 14) 
that a lake wa,s formed in the lower par t of the Tolminka valley, in the 
f lank of the Soča glacier. A lake was also formed along Zalašca, and here 
many traces of it have been preserved. Both lakes were soon filled up by 
the fluvioglacial gravel. 
Huge masses of material consisting of Triassic limestone, covering the 
wide a rea between Počivalnik near Tolmin and Most na Soči have been 
considered by ali scholars who investigated the development of the Soča 
r iver basin (2, 102; 4, 73) during the Quar te rnary , as result ing f rom moun-
tain slides. Winkler adds (4, 72) that this material , which came into the 
valley by mountain slides, was carr ied by Soča and Tolminka, and even, 
i ha t it dammed up Soča. A close investigation, hovvever, has shown that this 
material is not a resul t of mountain slides but of a very extensive soli-
fluction over a floor that was f rom time to time frozen in. The characterist ic 
inclination of the terrain, sharp edges of even large boulders, the par t s of 
clay that a re intermixed in this material , and, moreover, the fact that there 
a re in the material no hollows that would not be fi l led up and that would 
na tura l ly appear in a mountain slide, ali these have led me to this con-
clusion. Owing to the fact that this material fills up and covers the river 
bed cut into the poistglacial material (4, 72, 72), J had to assume that its 
solifluction has taken plače dur ing the younger Dryas . 
In both valleys very large quantit ies of conglomerated and not-con-
glomerated scree mater ia l have been preserved. The screes, whose age 
I could with cer tainty determine to be older than Riss, have been preserved 
where the great glacial movements could not reach them, and where they 
were somewhat out of the way of the activity of the erosion, between 
Bogatin and Vogel. The Pre-Riss age is proved by the two conglomerated 
stage, which has been introduced as a scientific term and is used by Kle-
belsberg as if it were a perfect ly settled question. In spite of this similarity 
Melik observes (3, 33) that only the investigation of other moraines be-
longing to the corresponding stage, and being under similar topographic 
conditions may show in how much the rich development of the Biihl stage 
at Bohin j depends on local conditions, and in how much it expresses and 
contains a more universal character and type. Melik proposes the denomi-
nation "Bohinj stage" for similar stadial moraines. 
moraines that lie over it, one above the Alpine pas turage Na Kalcu, and 
the seeond above Dobrenjščica. Over these serees younger ones were de-
posited, differing f rom the f irst in their s tructure. The older serees contain 
sharp ly eut roeks with intermixed strata of earth. Ali this is conglomerated 
by sinter. Par t icular ly conglomerated a r e those s t ra ta that lie directly 
under the s t ra ta consisting of earth, which proves that they were con-
glomerated simultaneously with their formation. The younger serees that 
lie over the older ones a re built of f iner material . Here there a re more 
numerous parts of clay and it seems that the roeks have par t icular ly nu-
merous edges. I could not determine the age of these serees. 
Much more seree has been preserved that intermixes with the Riss-
Wiirm conglomerate. In the Zalašca valley it is especially richly forth-
coming in the central and lower pa r t s of the valley, and in the Tolminka 
valley on its r ight side, opposite to Ozidje . Preserved a r e also the serees 
that slowly filled up the two lakes in the valleys of Tolminka and Zalašca, 
that were formed in the f lank of the Soča valley dur ing the last gla-
cial epoeh. 
The investigation of serees has shown that for their origin as well as 
for their preservation, most decisive were climatic factors. 
The investigation of the southern slope of Krn has also confirmed that 
before the Riss glaciation there was possibly a phase of erosion, during 
which the enormous fan became fossilized in the west of the medial mo-
raine and of the two elevations, Krog and Špička. In the bed that was cut 
dur ing this period by the brook Zahum we find a series of strata belonging 
most probably to Riss, bu t they were a l ready cut through before the be-
ginning of the WUrm glaciation. These s t ra ta show a fluctuation in the size 
of the glacier in the coomb of Krn, and the interrelat ion of these fluctua-
tions with those of the main glacier in the Soča valley. The lower lake 
s t ra ta lying in the moralne material of the Soča glacier could come into 
existence only in the f lank of the Soča glacier, and because of simultaneous 
insufficient quanti t ies of ice coming f rom Krn that could fill up the small 
basin which appeared behind the Soča glacier. In their upper s trata we 
can t race activities of the Krn glacier without a n y indication of the pre-
sence of the Soča glacier. 
Dur ing Wiirm there were two large glaciers on the southern slope of 
Krn. They were separated f rom each other by the two elevations Krog and 
Spička, a fact proved later down in the terrain by a large medial morraine. 
Yery interest ing a r e the results of the investigations conducted at the 
brook Malenšček: here a r e traces of a powerful erumbling of the Triassic 
limestone jus t before the Wtirm glaciation. The material has a typical 
periglacial s t ructure , and is not conglomerated, in contrast to other inter-
glacial material and is covered by Wiirmian lateral moraine. 
Moreover, a close investigation of the ridges of Bohinj stage on the 
southern slope of Krn has shown that they a re much lower as f ixed by 
Brtickner (2, 1141) and go down to an alt i tude f rom 725 to 750 m. 
D o l i n a T o l m i n k e in Za l a šce v p l e i s t o c e n u 
Pleistocenski sledovi v dolinah Tolminke in Zalašce 
ter na južnem pobočju Krna. 
1. morenski nasipi iz zadn je poledenitve; 2. z morenskim gradivom pokri ta 
t la; 3. fluvioglacialno gradivo; 4. s tarejš i morenski nasipi (ris); 5. s ta re jše 
morensko gradivo (ris); 6. jezerski sedimenti iz zadn je ledene dobe; 7. je-
zerski sedimenti (ris); 8. konglomerat iz r iško-wiirmskega interglaciala; 
9. konglomerat in v r ša j i iz r iške ledene dobe; 10. konglomerat in v r ša j i 
p redr i ške starosti; 11. fosilna melišča predr iške starosti ; 12. fosilna melišča 
iz r iško-wurmske dobe; 13. aluvialna melišča; 14. denudaci jsko gradivo pri 
Tolminu; 15. krnice; 16. suhe doline 
Pri loga i