Nauk, kako se nareja solnčna ura na zid. Spisal Andrej Likar. Kdor je hodil kaj po deželi, prepričal se je lahko, kako različno da kažejo cerkvene ure sem ter tje. Ko je v eni fari poldne, je v sosedni komaj poli dvanajstih in v drogi že poli ene, ali pa še čez. In v eni in tisti fari je danes poldne, drugi dan pa ob enakem času manj ali več. Od kod izvira ta na mnoge strani napačna in sitna različnost? Od tod, ker je ni pri cerkvi dobre stanovitne ure, po kteri bi se ravnale vse druge. S cerkveno uro ima po navadi opraviti cerkvenec (mežnar). On jo ustavlja in naprej deva, kakor se ravno njemu prav zdi. Veliko je že, ako ima cerkvenec ktero, če tudi ne kaj zanesljivo solnčno znamenje, kdaj da je poldne. Večidel pa ravna cerkveno uro po svoji hišni, ktera je večkrat se slabeja, kakor cerkvena. Po tej jo vreduje in po tej se morajo ravnati farmani za VHe, posebno pa zastran službe Božje. Da je taka negotovost in zmeda kaj sitna in nadležna za vse, ve vsak. Enkrat pridejo farmani, posebno daljni, ki ne slišijo ure biti, k službi Božji prezgodaj in morajo postajati okoli cerkve, enkrat pa prepozno, ko je duhoven že skoraj v sredi svojih opravil. Takim zopernostim in nepovoljnostim se pride pa le v okom z dobro uro, ker resnične so besede slavnega gospoda, ki je pisal: ,5kar je dobra gospodinja pri hiši, to je dobra ura v farni cerkvi". Dobra pa je ura in kaže najbolje, ako se ravna po edino pravi, ktera se nikdar ne zmoti, in ta je solnčna ura. Več naukov imamo, kako se delajo mnogotere solnčne ure: al večidel so ti pisani učeno in bi bilo treba, narediti jih, tako drazega orodja, da bi jo mogel le malokdo imeti na hiši ali na cerkvi. Zato sem se namenil popisati v naslednji razlagi, kolikor mogoče, prav po domače in umevno, kako naj se delajo navadne solnčne ure. Res je, vsak ima dovelj opraviti z dolžnostmi svojega poklica, bodi si duhovni ali šolski učenik ali kdor koli. Vendar pa pridejo časi, ko se človeku ne poljubi ne to ne uno. Take dolgočasne ure si boš, dragi prijatel, lahko skrajšal, ako delaš o pripravnem vremenu solnčno uro, ki lepo zaljša cerkev, farovž, šolo, grajšino, pa tudi kmetiško hišo. Beri torej pazno ta nauk, delaj po tem vse prav in natanko, kolikor moreš, in porok sem ti, da si naredil dobro solnčno uro, in če je tudi nisi pogodil prav do pičice, pogrešek vendar ne bo znašal minute. Solnčno poldne — poldnevna čerta. Solnčno uro narediti, je treba najpopred, da veš, kdaj je solnčno poldne, ali da imaš poldnevno čerto (Mittags-linie, Meridian). Kako pa se dobi solnčno poldne, ali kako se zve, kdaj stoji solnce na poldne? Solnce vzhaja zjutraj izzad gora, gre zmiraj višej in višej, tako, da doseže svoj najvišji verhunec, po tem se zopet niža in niža tako dolgo, da utone za večernimi go- rami. Ko je bilo solnce najvišje, ravno nad nami, takrat je bilo solnčno poldne. Kako pa se zve, kdaj je solnce najvišje nad nami? Vtakni palico v zemljo, ki stoji prav po koncu, in glej njeno senco. Ta senca je zjutraj najdalja in pada proti večeru, potem se krajša, padaje proti polnoči ali severju, kolikor je solnce višje na nebu, tako da je ob nekem času senca najkrajša, naravnost proti severju; potem se pa senca zopet daljša proti jutru, ko se nagne solnce na drugo stran in zahaja proti večeru. Ko je bila palična senca najkrajša, takrat je bilo solnčno poldne, in ako bi bil potegnil po sredi sence takrat čerto, bi bil imel poldnevno čerto ali meridian za tisti kraj, kjer si. Da pa zveš prav natanko poldnevno čerto, delaj tako-le: Izvoli si kak kraj, najbolje je kako okno pri cerkvi ali hiši, ki ga obseva solnce od devetih zjutraj na priliko do kakih treh popoldne; pomeri, kako široko je okno, ter pojdi k mizarju (tišlarju), naj ti naredi desko čez čevelj široko in dovelj dolgo, da jo boš uterdil pozneje na okno. Ta deska mora biti iz suhega lesa, saj dva ali tri palce debela, da se ne zveži na solncu. Še bolje je, če jo zlepi (zlima) ali zbije mizar iz dveh skupaj, da se ne skrivi celo nič. Potem naj poskoblja (poobla) zgornjo stran prav gladko, da nima nobene globine, nobene visočine, ampak da je gladka, ravna in plana, kakor voda v škafu, kadar stoji prav mirno. Kadar imaš desko tako uglajeno, prilepi (pripopaj) na-njo bel gladek papir, pomaži namreč desko z jajčnim beljakom in pritisni papir na-njo, tako, da ne bo delal celo nobene gerbe. Kadar se je posušil papir, naredi s šestilom (cirkeljnom) več krogov iz ene in tiste srednje pike, tri do šest, tako da je pervi od srednje pike kaka dva palca in zadnji kakih pet palcov delječ. Zdaj zvertaj v srednjo piko s šilom za pol palca globoko luknjico, vzemi raven drat, dolg od treh do 4!/2 palcov (krajši mora biti pomlad in jesen, dalje poleti), poostri tisti konec, ki ga boš zabil v luknjico, poostri ali pookrogli pa tudi unega, ki bo stal zunaj po koncu. Zabij ga zdaj v sredo krogov, da stoji prav terdno; če se ti je kaj omulil pri tem zabijanji zgornji konec, poostri ga zopet lahno s pilo. Zdaj pa glej in skušaj, ali stoji drat v sredi krogov naravnost po koncu, navpik (senkrecht). Tega se prepričaš s kotnikom (Winkelmass), ki naj ti ga mizar posodi, če ga nimaš sam. Pojdi s kotnikom okoli in okoli dratii, na-slanjaje ga na drat od vseh strani, in kjer vidiš, da se nagiblje na eno ali drugo stran, zravnaj ga navpik po koncu. Še bolj pa se prepričaš, ali stoji drat naravnost po konca ali ne, s šestilom. Raztegni šestilo, kolikor je treba, da nasloniš konec enega rogla na krog, druzega pa na verh dratii. Pojdi potem s pervi m roglom počasi po enem in tistem krogu okoli, z drugim pa se dotikaj prav z lahkoma dratovega verha, ravnaj ga, kakor se ti kaže potreba, da bo dotikal drugi šestilov rogel vselej verh dratii, če že meriš iz tega ali druzega kraja enega in tistega kroga, to je: da bo konec dratii ravno v sredi krogov. Kadar si dosegel to, da je namreč dratov verh ravno v sredi krogov, prenesi desko iz izbe, kjer si delal do- zdaj, na tisto mesto — najbolje na okno, kjer boš iskal poldnevne čerte, položi jo na okno in priterdi jo na-nj s primerno zagojzdo, ki jo zabiješ konec deske med njo in med zid. Zdaj glej, da bo ležala deska na oknu popolnoma horizontalno, to je, tako ravno, kakor stoji mirna voda v škafa. Ali pa stoji tako ali ne, se prepričaš z vodno vago LWasserwage), če je pa nimaš, in je tudi ne dobiš lahko, vzemi pa na posodo pri kakem zidarji levelj, in ga postavljaj na desko tu in tam; če ni horizontalna, podkladaj pod njo, kjer je treba, primerne zagojzde tako dolgo, da dosežeš svoj namen, da stoji namreč pri vodni vagi mehur na sredi, in da zadeva pri levelji nit sredo, naj ga postaviš na desko, kamor koli hočeš, to je: da leži deska popolnoma horizontalno in da je tudi tako priterjeua v oknu, da se ne premakne prec, ako bi se je dotaknil kaj. Vendar pa vari se je dotikati in premakniti, da si ne nakoplješ novega dela. Zdaj skušaj še enkrat s kotnikom ali pa s šestilom, kakor sem te učil popred, če se ni premaknil kaj drat pri tem ravnanji. Ako se je, popravi ga, da stoji prav v sredi njegov zgornji konec. Kadar pa nimaš pri deski kaj opraviti, zakrij jo vselej s kakim plohom ali s kako drugo rečjo, da je ne zvežijo solnčni žarki, pa tudi da je ne bo močil dež. Opravši vse to čakaj lepega, jasnega in mirnega dneva, kadar te ne bodo motile druge opravila, da dobiš solnčno poldne ali poldnevno čerto. Stoj tedaj pripravni dan pri deski in glej, kako gre konec dratove sence po papirji. Kadar vidiš, da je zadel konec dratove sence kak krog, zaznamnjaj s piko tisti kraj, kjer ga je zadel. Pa glej senco dobro, — dvojna je, manj in bolj tamna. Zaznamnjaj vselej le konec tamne sence. Enako delaj tudi, kadar zadene senca kak drug krog dopoldne in vselej tudi popoldne. Če pride pred solnce kak oblak in ga zakrije ravno takrat, kadar bi bil imel krog zaznamnjati, se ve, da ga ne moreš takrat. Ravno zato pa je dobro in potrebno, narediti več krogov. Zdaj glej, kteri krog je zaznamnjan s piko dopoldne in popoldne. Skleni te dve piki enega in tistega kroga z ravno čerto, razdeli to čerto med pikama v dve enako dolgi polovici, potegni skozi to polovico naskriž proti srednji piki vseh krogov drugo ravno čerto, in glej, to je pol dnevna čer t a ali meridian. Delaj enako tudi z drugimi krogi, ki si jih zaznamnjal. Ako si delal vse natanko, morajo srednje čerte vseh zaznamnjauih krogov na pervi ležati. Kadar pokriva tedaj dratova senca tako dobljeno poldnevno čerto, takrat je solnce najvišje na nebu, senca najkrajša, torej solnčno poldne, ki se potrebuje za vsako solnčno uro. To solnčno poldne pa zdaj tudi lahko preneseš z desko, kamor te je volja. Za solnčno poldne ti služi vsaka po koucu stoječa, navpična, ravna in nič kriva reč, postavim zvonik, steber, okno, ogel hiše itd. Kadar je namreč na deski poldne, zaznamnjaj kraj sence, ki jo dela navpik stoječa reč in imaš ondi solnčno poldne. Vsak kraj na zemlji pa ima svoj meridian ali svoje solnčno poldne, in ker se verti zemlja proti jutru okoli solnca, ni povsod ob enem času solnčno poldne, ampak v krajih ležečih bolj proti jutru popred, kakor pa v večernih. Ko je postavim v Ljubljani poldne, je v Carigradu pol 1, v Jeruzalemu 1 in v Kini že 6 popoldne, v Parizu je pa tisti čas 11 in v Londonu še le 3/4 (tričetert) na 11 dopoldne. Tako je tudi v Ljubljani nekoliko pred solnčno poldne, kakor v Postojni, vTerstu ali Gorici. Urna različnost Preden začneš delati solnčno uro na zid, moram še nekaj pred povedati, to namreč, da ne kažejo naše žepne (aržetne"), hišne in druge ure zmeraj enako s solnčno uro, in zakaj ne? Čas, ki ga merimo po navadnih urah od enega poldneva do druzega, in ga delimo v 24 ur, je vedno enako 352 dolg, čas pa, ki je med enim in drugim solnčnim pol-dnevom, ni zmiraj enako dolg. Toraj se ne ujema zmeraj navadna ura s solnčno. Ta razloček med obema imenujemo urno ali časovo različnost. Nemec ji pravi ,7Zeit-gleichung". Zemlja namreč ne stoji mirno, kakor se nam zdi, ampak gre podolgasto okroglo pot okoli solnca, pa tudi ne zmeraj enako hitro, ampak najhitreje v januarji in najbolj počasno v juliji. Bližej solnca ko je, hitreje gre, in dalje ko je od solnca, bolj gre počasi. Zato je pa tudi solnčno poldne včasi popred, včasi pozneje. Ko bi hodi ravnati navadne ure tako, kakor je solnčna ura, morali bi zmiraj premikati kompas ali zvezdo, in s tem bi jo le pohabili. Da pa ni treba tega, kažejo naše navadne ure celo leto srednji čas, in se ujemajo s solnčno samo štirikrat v letu: 15. aprila, 15. junija, 31. avgusta in 25. decembra. Od 25. decembra do 15. aprila in od 15. junija do 31. avgusta je pozneje solnčno poldne, kakor na navadni uri, od 15. aprila pa do 15. junija in od 31. avgusta do 25. decembra pa poprej. Največji razloček med obema urama je v pervem delu 11. februarja za 14 minut in 33 sekund, v drugem 14. maja za 3 minute in 56 sek.. v tretjem 26. julija za 6 minut in 10 sekund in v četertem 2 novembra za celih 16 minut in 17 sekund. Različnost med navadnimi urami in solnčno je preraj-tana za vsak dan v letu in jaz sem jo pridjal na konca temu spisu v posebnem ^razgledu". Ondi vidiš, koliko mora kazati vsak dan navadna ura, kadar kaže solnčna poldne. Razloček za štiri dni razdeli v štiri enake dele. Pervemu sledečemu dnevu prištej ali odštej en del, drugemu dva itd. V prestopnem letu jemlji pa od 24. februarja vselej za en dan naprej. Ta različnost se preminja, res da, vsako leto za nekoliko sekund, vendar nikoli ne znaša pol minute, kar je za vsakdanje navadne ure pač malo ali celo nič. Zdaj, ko imamo že solnčno poldne, in veš iz priloženega razgleda urno različnost, uravnaj potem svojo žepno, hišno ali cerkveno uro. Ako prehiteva ali prekasneva, premakni kompas ali zvezdo, da pojde prav, zakaj dobro vrav-nane ure boš potreboval pozneje, ko boš risal na solnčni uri dopoldanje in popoldanje ure ali čerte. Ako pa ura praviloma vsak dan nekoliko prehiteva ali prikasneva, in je ne moreš naviti, da bi šla popolnoma po solnčni, se ve, da vštevaje zmeraj njuni različnosti, si pa dobro zapomni, koliko da prehiti ali prikasui vsako uro, da tudi tega ne spustiš pri omenjeni poznejši rabi v nemar. Kdor nima žepne ure, ki bi kazala tudi sekunde, naj pa skerbi, da bo saj šesti ali deseti del minute hitro zrajtal, da se mu ne vtepejo pri risanji solnčnih ur znatni pogreški. (Konec sledi.) ?360 Nauk, kako se nareja solnčna ura na zid. Spisal Andrej Likar. (Konec.) Šolnina ura na zidu. Zdaj imamo že, česar nam je treba za solnčno uro, namreč polduevno čerto in solnčno poldne. Izvoli si tedaj zid pri cerkvi, šoli ali hiši, ki je obernjen proti poldnevu in ga obseva solnce celi dan ali saj velik del dopoldne in popoldne. Pogladi ga s kako rečjo in potem pobeli. Nato zabij žebelj na tisti kraj, kamor misliš pozneje kazalo (cagar) vzidati, obesi na-nj zidarski motoz s svinčeno kroglo (plajbo — Senkblei), in kadar stoji prav mirno, potegni kakor ti kaže motoz, navpično čerto od žeblja proti tlam. Ta čerta ti bo služila pozneje za poldnevno čerto. Kazalo naj ti naredi kovač, okroglo, ravno, za mezinec debelo, dolgo pa tri ali štiri čevlje, kakor bo ura menj ali bolj od tal. To kazalo mora imeti na tistem koncu, ki ga boš vzidal, korenino, da bo stalo terdno v zidu. Najbolje je, če ga razkroji kovač na koncu za v zid v dva čepa in ju nekoliko zakrivi. Pa to že ve najbolj kovač sam, kako mu je delati. Kjer je bil žebelj zabit v zid, ondi izkoplji za kazalovo korenino dovelj globoko in prostorno luknjo, da boš kazalo lahko obernil na desno ali levo, kakor bo treba. Kako pa mora kazalo stati v zidu? To narediti prav, je najtežeje. Učenim velja pravilo: Kazalo mora biti paralelno z zemeljno osj o (Erdachse). Pa to je za marsikoga preučeno. Moramo si tedaj pomagati kako drugač. Ako je tvoja miza na štiri ogle, meri vsak ogel 90 stopinj (gradov). Ce ima miza vse štiri strani enako dolge in potegneš čerto od enega ogla po sredi do nasprotnega, ti da tako prerezan ogel dva nova, kterih vsak meri 45, toraj oba 90 stopinj. Tudi širokost zemlje je razdeljena v stopnje, in vsaka stopnja v 60 minut. Zemlja meri od ravnika (Aequator) do severnega tečaja 90 stopinj, in od ravnika do južnega spet 90. Ogel, ki je m ed kazalom in zidom, mora biti tak, da znaša s stopnjo zemljine širjave tvojega kraja 90 stopinj. Slovenska zemlje leži med 45 in 47° (stopnjo) severne širjave. Na 45 je mesto Pola in otok Kerk; na 45 72 je Karlovec, Černomelj in Koper; na 46 Ljubljana in Videm; na 46Y2 Maribor, Celovec, Belak in Ponteba iu na 47° Gradec. Ogel med zidom in kazalom mora tedaj tak biti, da znaša s sirjavo tvojega kraja 90°. Ko bi bil, postavimo, ti na 45° severne širjave, mora meriti tudi ogel 45°. Kako pa se zmeri ogel ali kot med kazalom in zidom? Ako imaš risarsko orodje in umeš ž njim v caker hoditi, je to lahko. Ako ga pa nimaš, vzemi celo polo papirja, naredi s šestilom iz poline srede krog, kolikor se da velik, pregani polo potem čez sredo in potegni po gubi s kako rečjo, da se pritisne zgornja stran popolnoma na spodnjo. Zdaj pregani to pregnjeno polo še enkrat čez sredo, tako da leži gornja polovica prejšnje gube popolnoma na spodnji. Ogel proti sredi pole meri zdaj 90°. Z ostrim nožem odreži zgornjo plat od pole, pregani še enkrat tisti ogel, ki je bil proti sredi pole, tako da prideta oba kraja popolnoma drug verh druzega, in ta ostri ogel meri zdaj 45°. Ker pa leže skoraj vsi kraji po Slovenskem na 46°, ali pa nekoliko pod in nad 46° (na nekaj minut ni ravno toliko ležeče pri uri za vsakdanjo rabo), zato razdeli kos kroga, ki je nasproti ostremu oglu v 45 delov, odreži en del podolgoma proti ostremu oglu, in glej, zdaj imaš ogel s 44°. Pojdi ž njim k mizarju, ki naj ti naredi po tem obrazcu (formularji) lesen triogelnik iz deske, pave debele, kogar ostri ogel meri enako unemu na papirji 44°. Ta ostri ogel boš porinil poznej med poldnevno čerto in kazalo, zato da bo meril kot ravno 44°. Na tem triogel-niku naj ti izskoblja še mizar na tistem herbtu, ki bo pod kazalom, majhen povsod enako globok žlebiček ali gra-benček, da boš privezal kazalo na-nj, da bo stalo terdno v njem in se ne bo nič premikalo. Na stran, ktera bo na poldnevni čerti, pa vbij prav v sredo 2 majhni kljukici, druga od druge nekoliko narazen, v zid pa ravno toliko saksebi 2 rinčici ali 2 pantka, da boš nataknil triogelnik na nji, da bo tekel sem ter tje na poldnevni čerti kakor nasajeno okno in nasajene vrata. Ko imaš narejen triogelnik, privezi na zgornji herbet v žlebiček kazalo tako, da sega korenina njegova toliko čez ostri ogel, kolikor jo misliš vzidati, kakih 5 do 6 pavcov; uni konec pa da bo molil čez drugo stran triogelnika. Obesi ga potem na kljukici v poldnevno čerto in glej, ali je luknja v zidu dovolj prostorna, da se lahko suče triogelnik s kazalom sem ter tje, če ni, izdolbi zid še toliko, kolikor je treba. Kadar si pripravil vse to, čakaj kak jasni dan soin-čnega poldneva na deski, ki jo imaš na oknu. Kadar pokriva dratova senca poldnevno čerto , oberni triogelnik s kazalom tako, da bo pokrila senca kazalovega spodnjega konca popolnoma navpično čerto na zidu, priterdi zdaj hitro z zagojzdami, ki jih porineš med triogelnikov herbet in zid, ali kako drugač, tako da se ti ogelnik s kazalom ne bo premaknil ne na levo ne na desno. Pazi pa dobro, da to ravnaje ne premakneš prav nič kazala, ki si ga bil vravnal takrat, ko je bilo poldne na deski. Zdaj naj ti zazida zidar, ako nočeš sam, kazalovo korenino prav zlah-koma v zid, da se celo nič ne premakne pri tem zidanji kazalo. Triogelnik pusti pod kazalom tako dolgo, da se zidanje popolnoma posuši. Prepričaj se še enkrat, če kaže kazalo poldne takrat, ko je tudi na deski, potem ga še le vzemi počasi preč pazno, da, preč jemaje ga, ne premakneš kaj kazala. Ce je kazalo težko, mu naredi železno podporo, ki jo nasloniš v sredo pod kazalo in vzidaš v zid. Ko si opravil zdaj vse to, in imaš žepno ali hišno uro vravnano, kakor sem že pred učil, zarisaj tudi druge ure dopoldne in popoldne, potegni namreč s svinčnikom (Blei-stift) po sredi kazalo ve sence ravno čerto, kadar je ura ena, dve itd. zmiraj oziraje se na urno ali časovo različnost in na posebnost svoje ure. 361 Razgled urne ali časove različnosti. Kadar je solnčna ura poldne, mora kazati navadna ura: Ko imaš s svinčnikom zaznamnjane vse ure dopoldanje in popoldanje, kupi si oljnate barve, naredi lep krog: za številke in pobarvaj tudi s svinčnikom narejene rise, kolikor moreš snažno. Taka malarija bo terpela več let, ker oljnate barve ne spere dež z lepo. Ako pa hočeš še bolj stanovitno pomalati, zabij konec vsacega urnega risa žebelj, da boš vedel pozneje, kje je bil ris, pokliči potem zidarja, ki naj ti osterga ves stari omet z zida in ti omeče vnovič ter lepo pogladi, ti pa barvaj potem rise, kakor ti kažejo žeblji. Ta „fresko" malarija bo se stanovitna, ko že davno ne bo* več njenega malarja med živimi. Lepo se poda tudi, ako je na uri kak pomenljiv napis. Najlepše pa so menda une besede sv. pisma (Mat. 25, 13: „Čujte, ker ne veste ne dneva ne ure!" Navpična solnčna ura obernjena prav proti poldnevu. Nobena ura se ne naredi tako lahko in tako hitro, kakor ura na zid, ki je obernjen naravnost proti solnčnemu poldnevu, in se nič ne nagiblja ne proti jutru ne proti večeru. Tako uro delaš lahko tudi brez solnca, oblačni dan. V ta namen glej, da stoji zid popolnoma navpik. Tega se prepričaš z zidarskim motozom ali plajbo (navpičnico?). Potem potegni po zidu horizontalno čerto AB, (glej obrazec!) iz njene srede C naredi s šestilom pol kroga ADB, razdeli ga v dve enaki polovici AD in DB in vsako teh polovic v 6 enacih delov, ki jih zaznamnjaš s čerkami c, d, e, f itd. Vzemi zdaj šestilo, postavi en rogel v piko A, kjer pre-rezuje krog horizontalno čerto, enega pa v krogovo razpo-lovično piko D, ter vleči ž njim do F. Enako postavi potem en rogel v B, enega spet v D in vleči ž njim do E. Zdaj vzemi dolgo čertalo (lineal), položi ga na kot a in na krogovo prerezo c, ter zaznamnjaj čerto D P, kjer jo čertalo prereže. Enako pokladaj vseJej čertalo v kot a in na prereze d, e itd., da prideš do h, zaznamuj pa tudi vselej čerto DF ondi, kjer jo prerezuje. Potem pa položi čertalo na kot v b in na prerezo i, ter zaznamnjaj čerto DE ondi, kjer jo prereže in delaj tako pri vseh naslednjih prerezah. Kadar si zdelal to, postavljaj pa čertalo vselej v polkro-govo srednjo piko C in na prereze čerte ED in DF, vleči ravne čerte iz C po prerezah čerte ED in DF čez polkrogov kolobar ADB in te čerte ti bodo kazale dopoldanje in popoldanje ure od 6. zjutraj do 6. zvečer. Vzidaj potem kazalo v sredo C, ki ima z zidom toliki kot, kakor sem te pred učil, in se celo nič ne nagiblje ne proti jutru in ne prot večeru. Zmalaj jo še, kakor veš in znaš in ura je gotova. Zdaj popisano uro si tudi lahko narediš za kratek čas na majhno in terdno ter nezvežljivo desko in jo postaviš na okno ali kamor koli. mesca dan ura minuta sekunda mesca dan ura minuta cs Cd m ---------------- nca 1 12 3 41 CS a mM 3 12 3 42 5 12 5 33 69 cx 1 7 12 4 24 trn 9 12 7 17 ! Z m 11 12 5 1 *mm 13 12 8 53 1 15 12 5 30 "(5 17 12 10 18 s 19 12 5 52 CS •J? 21 12 11 32 "ČŠ* 23 12 6 6 cs 25 12 12 34 1 CS 27 12 6 10 CS 29 12 13 24 31 12 6 5 CS CS 2 12 14 1 i 4 12 5 50 »o 6 12 14 23 —-C 8 12 5 26 OD tO 12 14 33 Hm > CS 12 12 4 52 •i—« *cš 14 12 14 31 — C Is * 16 12 4 9 C8 18 12 14 16 o* «3 L 20 12 3 18 fl čš 22 12 13 50 "so <» 24 12 2 19 febru 26 12 13 15 > CS 28 12 1 14 4M 1 12 12 42 CS > 1 ' 12 0 2 1 5 12 11 52 o B 5 11 i 58 45 1 9 12 10 54 13 9 11 57 25 I S 13 12 9 50 a 13 11 56 2 1 "cs 17 12 8 41 CS 17 11 54 38 CS 21 12 7 29 •2 21 11 53 14 ha CS 25 12 6 16 a> 25 11 51 51 B 29 12 5 2 29 11 50 30 CS a 2 12 3 49 CS M OD im 3 11 49 14 CS 6 12 2 37 7 11 48 2 liti 10 12 1 29 © 11 11 46 56 cs 14 12 0 24 O 15 11 45 58 IM 18 11 59 25 • M« 19 11 45 10 13 22 11 58 32 CS Mi 23 11 44 31 .52 26 11 57 46 CS %m 27 11 44 37 apri 30 11 57 9 O -t—> O 31 11 43 47 /*¦> CS mmm CS a 4 11 56 39 CS 4 11 43 43 cs 8 11 56 18 O 8 11 43 52 kit 12 11 56 7 OD 12 : 11 44 15 eli 16 11 56 4 at 16 11 44 52 > 20 11 56 11 *3 CS 20 11 45 42 "čs 24 11 56 26 trn 24 11 46 45 maja 28 11 56 50 S > o a 28 11 48 1 CS 1 11 57 22 CS 2 11 49 27 ! -m 5 11 58 0 "O s 6 11 51 4 9 11 58 43 ti 10 11 52 49 •_ *m\ 13 11 59 30 AS 14 11 54 41 13 17 12 0 21 CS 18 11 56 38 es 21 12 1 12 %m -O 22 11 58 38 "S 25 12 2 4 a CD 26 12 0 38 s 29 12 2 55 30 12 2 36