[leži priznajo, da se Tobruk maje in italijanske čete so prodrle zunanjo ; °brambeno linijo v Tobruku. — Anglija je po-; «ala dodatno vojaštvo v Iraq v varstvo oljnih l^elcev v Mezopotamiji, katere želi Hitler d<>seči. tagljaška tekma ta ženske zveze ll«cagu, 111. ; * Popoldne se bo priče. v? 6u YMCA v So. Chi-^ & kegljaška tekma Sd Zens^e zveze za osred-^ ,' Priglasilo se je okrog jj 11 raznih podružnic, ^ častno število za to i 8ko organizacijo. V so-kegljale "doubles" in nedeljo dopoldne ob Ob pa kegljanje v sku- ^namenja kažejo, da bo hitler kmalu udaril na anglijo -— a3 v Bližnjem vzhodu postaja z vsako uro bolj napet in ^ je pričakovati tukaj odločilnega spopada med angleško Hip sHo. Anglija poroča, da je poslala dodatno armado v ™ raq, kjer so bogati oljni vrelci pod obratovanjem angle resov. Obenem pa Anglija prizna, da so nemške in ita-^hanizirane čete včeraj prodrle zunanjo utrjeno črto lstanišča Tobruka, katerega brani angleška posadka že ^°bkoljena od vseh, razen od morske strani od sovražnika. Na pomoč so prišle angleške bojne ladje, ki bombardirajo nemške postojanke okrog Tobruka. Angleško poročilo tudi zatrjuje, da nemški bombniki neprestano napadajo angleške kolone vzhodno od Saluma, ki leži že na egiptovskem ozemlju. Poročila zatrjujejo, da je vlada v Iraqu protestirala radi do-šlih angleških čet in da je poslala sVojo armado k reki Eufrat, da prepreči nadaljni pohod angleške armade. Anglija ima ogromne investicije v teh oljnih poljih in je odločena, da jih brani za vsako ceno. Ta oljna polja so pa tudi cilj Hitlerja, ker če jih-dobi v roke, bo dobil dovolj olja za vso svojo mehanizirano armado in letala ter se' bo lahko v pest smejal angleški blokadi. Zato je pa pričakovati tukaj velikih dogodkov. Država Iraq, ki se je prej imenovala Mezopotamija, meji na Perzijo, Turčijo, Transjorda-nijo in francosko Sirijo. Hitler bo skušal pripeljati svojo armado z letali v francosko Sirijo, od tam pa napraviti izpad v Iraq na oljna polja in na desno proti Suezu. Zato pa Anglija zdaj ja-či svojo bojno silo v Mezopotamiji, da bo ustavila Hitlerjevo armado, če res pride tje. Vojaški strokovnjaki vidijo znamenja, da bo Hitler najbrže zdaj poskusil udariti na angleško otočje. Ta znamenja so: sedanje ugodno vreme; vedno sil-nejši napadi nemških bombnikov; neprestano obstreljavanje angleškega obrežja s topovi preko Rokavskega preliva; vedno večja aktivnost nemških brzih čolnov v Rokavskem prelivu in napad z, istimi na obrežje pri Dovru zadnji torek; vedno večje opazovalne patrulje nemških letal nad Anglijo pri belem dnevu in pa strah pred dnevno večjim dovozom potrebščin Angliji iz Amerike. ^y eni popoldne bo slav-zvečer bodo razde-•^'•ade zmagovalkam. ' i Velanda odpotuje na Mb°nria direktorica SŽZ, Novak/ a seve^a' Pa Sa dobrota 6sle vse prve nagrade. V Conn. Harry % 22 let> WPA delavec ti(AZeila sta bila za par ^ jezljivosti bogato po-^ reselila sta se pred j^1 k nekemu Williamu strežeta v bolezni, k •'e živel samo še par Jta° S° °dPrli oporoko, k zapisano, da zapu-^•le premoženje, ki se >000 mladima zakon- Program 1%) Ve^er ko Priredila D, ^žnica št. 14 SŽZ lep ®l°venskem društvena Recher Ave. Pro-"JC /Vršil °d 7 do 8 na \ , Se Pa prične ples, >za t' 0 igral priljubljeni \ J°n°v orkester. Pro-^ lep in ^ na*nenjen ^ lr*i slovenskim mate- ^zpolago -bodo fina Ud , ru^nica prijazno eležbo od blizu in da- ' tiskava voznikov jjbo a policija nazna-strogo preiskali Ki^tiih voznikov, ki V 1 Pocestni nezgodi. Jti^ašlo, da so nezmo-\ •>„ v&rno, jim bo vze- Vedno. ,, ttsko proslavo ^ii št. 32 SŽZ bo ime-^' 'ftaja prireditev v članice se že da pridejo v ve i C in naj pripeljejo Vj. Sv°je prijateljice. ^ J6tna zabava z godbo, obhajilo 0 pri sv. maši ob sedli ^e članice Ženske U.Žbe Prejele skup- Anglija pričakuje nemškega napada na Suez kmalu London. — V Angliji vlada splošno mnenje, da bo Hitler udaril z ogromno močjo v severni Afriki proti Suezu, a v Siriji proti Mezopotamiji. Sunka se pričakuje v šestih do desetih dneh, kot vsa znamenja kažejo. Hitler se je nedavno pobahal, da bo zavojeval vse Sredozemlje do 1. avgusta. Sodi se tudi, da Hitler ne bo napadel Turčije, ampak bo prepeljal z letali armado v Sirijo. Nemci ne pričakujejo v Siriji, ki je pod francosko vlado, nobenega odpora. Iz Sirije se bodo valile nemške čete proti Palestini, ki je pod angleškim pokroviteljstvom in potem proti Suezu. V istem času bo pa prodirala nemško-itali-janska oklopna armada v sever, ni Afriki proti Sueškemu prekopu. Dalje se računa, da bo Hitler skušal zavzeti Gibraltar, da bo potem od tam zavojeval vso Afriko. To bi bilo pripravno in manj nevarno, kot pa če bi pošiljal armado iz Sicilije preko Sredozemskega morja. Bombardiranje Plymouth, Anglija. — Ljudje trumoma zapuščajo to mesto, ki so ga namške bombe skoro popolnoma uničile. Ijoda nekateri grozijo s pestmi proti nemški strani in pravijo, da se ne bodo umaknili pred Hitlerjem. Tako je stal pred svojo hišo,, napol podrto, nek moški in rekel, da bo ostal, dokler ga ne odneso mrtvega. Pred sosedno hišo je pa stala ženska, na eni roki otroka, na drugi košaro z jedili in mu je rekla: "Seveda, ti si že star, pa prismojen!" Hrvatje, so zasedli Bo*no Hercegovino Kairo.—Radio iz Budimpešte je poročal, da so hrvatske čete okupirale vso B,osno in Hercegovino. Poročilo dalje pravi, da so se hrvatski vojaki pri tem pohodu na več krajih spopadli s srbskimi četaši, ki jih je še vse polno po hribih in gozdovih. Po Grinlandiji iščejo Nemce, ki so jih tje pripeljala letala Washington. — Oblasti otoka Grinlandija (Greenland) iščejo v notranjosti dežele neznano število Nemcev, ki so prišli tje z letali, a so ostali dozdaj skriti. Domačini pripovedujejo, da so videli, kako s0 nemška letala pripeljala tujce, ki so dobro govorili dansko. Oblasti sumijo, da namerava Nemčija pripeljati večje število svojih ljudi na otok, nakar bi se ga s silo polastili. Otok je bil danska last; toda zadnji mesec je šel pod pokroviteljstvo Zed. držav. Nemčija, ki je zasedla Dansko, bi rada dobila tud| ta otok, te^f-br dobila "s tem d m d] Ha W H % •vo >1 k h; o« i H V Bordeauxu ' ----- v flslC1'. J odsekali glavo ^ ^ y obsojena na s^1 ^ i/' tve svojega * ,1 * P t Ameriška di^t^l daj razpolagah ^jj je omrežjem v R1111^ uionalizirana S k / Si XXIIIIIIXIIIIIHIIXIIIIXIIIIXIZIIIIXIIIIIXXXX SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maya ''^axxxxxxxxrxxxxxxxxxxrxxxxixxxiixxxiiiixiixxxxxi Stiskal je pesti in škrtal z da ga je bilo slišati na . mjst korakov daleč. Zbu- , Se je iz omotice, zavedel pa fes* 8e ni, bledlo se mu je o nje-^ ljubici. grabil sem ga za pesti, jih pa trdno držal in ga pri-Jo miril. Poslušal je. $ j. ,°magalo je. Divji izraz mu Wellerja pa —." ». \ ^olknii je. Wellerjevo ime d^ zbudilo sveže spomine ^ k WeHerja — ■J tn'1- je jeknil, da evalo po ravnini. "Kje ? Kje sta —? Kje sta :eria —? Stari me je držal, Ni H |j Pa me je pobil na tla —. 8ta, kje — ? Da ju zadali" 1 ^ah se mu je vrnila za- gledal "»o je Wellerja, spo- je mene, pogledal mene po ravnini, gledal ^ < itj..'^Preračunljivo naglo je ^ V,dogodek dogodku. .. Je zdivjal, besen je if WiZ voza" Zadržeyal sem o5} V, innetou ga je zadrževal, >j sSva precej močna, pa otre- «i Je' ko da sva slam" jt«f "j "ke, in tulil: Iji^e je, tamle leži —! Ti- ^jp>ii °rilec' ki me -i6 zbudiJ in ( I). Ha tin t __1" llij"1 &*"ozi je kriknil in se za- l-J Stran- Vh?a tla —! Zadavim ga! I^Pu je bil pri Wellerju. V V se je vrgel na njega Za&rebel prste v vrat. > 'i yC sva za njim in ga vle-\ Stran' tudi Mimbrenji so in peoni. Zaman smo Deset konj bi ga ne 7tr8alo. Pozno popoldne je bilo, ko smo prispeli na mejo puščave, ki je obdajala Almaden. Vso pot nismo doživeli niče^ sar, kar bi bilo vredno omeniti. Računal sem, da nam bodo prišli Yume naproti in nas napadli kje iz varne zasede. Pa ni jih bilo. Pričakovali so nas v Almadenu, zanesli so se, da ne poznamo razmer in kraja in da nas bodo tam še najlaže dobili v pest. Player nam je služil pošteno. Ko se je začela puščava, je poklical Winnetoua in mene k sebi in nama dejal: "Svetujem vam, da ne potujete dalje na konjih! V Almadenu ne bodete našli krme, samo vodo. Pustiti morate konje v varnem zavetju in peš potovati dalje." "Poznate kraj, kamor bi dja-li konje?" (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Naše posebnosti Očiščeni piščanci....................31c Govedina za peč......................21c Sladkor, 10 lb.........................55c Riž, 3 lb...................................20c Sveža jajca ............................27c Kirkman chips, 2 za ..............33c Pork chops..............................15c Teletina za filat .................13c Se priporočam Louis Oswald 17205 Grovewood Ave. ? v tif / jin" lijjf KO* i«! Kdor želi Lepe grahaste piščance po 4 funte težke po 30c funt, grahaste kokoši od 4 do 5 funtov težke po 28c funt, izvrstne domače suhe klobase po 32c funt. domače kislo zelje 6c funt, govedina za pečenje (pot roast) 24c funt, teletina za pohat 30c funt, čista domača mast 2 funta za 25c. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. i ^ i železnimi kleščami je tj0,vfat svoji žrtvi ter tulil t % J / £ 0t'H v / >> A it! Ji1 / fc in ti / J t \ f! / If P M. ij|jVe'> da takih glasov še pri ^sem slišal, kaj šele pri Veij1, Ni se zmenil za nas. !^,erjev obraz je posinel. ! Je z rokami in z nogami, ru ■it] Je zmanjkovalo. „j uSi so prihiteli, vse sile \ _ potegnili smo Her- n°ge, pa z njim vred eIverja. Zaman smo mu i Li1 lztrgati žrtev. Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, 10 sob, na 173. St. pri Grovewood, cena $6,200. t Hiša za 1 družino, 6 sob, blizu Euclid Beach; se proda hitremu kupcu za $3,300. Za pojasnila se obrnite na Collinwood Realty Co. Stakich, Rožanc, Prišel 15318 Waterloo Rd. KEnmore 1934 Sprejme Se prodajalca zemljišč, ki je poznan po severovzhodnem delu mesta in v euelidski okolici. Oglasite se pri H. Corbett, 544 E. 185. St., telefon IVanhoe 2604. (104 '.j J sele mi je šinilo v gla-ga omamil z udarcem ■n ni glavi. Rahlo sem ga Po tilniku. ij,,.^6 izpustil Wellerja in ■■■ Se ^ 1 je od bolečin, tu S z obema rokama za Tulil . Prešlo v ječanje, kle- Počasi zlezel na kup, se Jji Po tleh, obležal in zaprl žilnemu naporu je sle--t)a°?olna onemoglost. 'J J^11 sem, da je močno fij " Njegova, prej krepka, i P. Postava je bila mršava, \ V °bra: Stanovanje v najem Odda se v najem stanovanje 3 sob, zadej; vse prenovljeno. Vpraša se na 1133 Norwood Road. (104) Peč naprodaj Proda se kuhinjska peč na plin; dobro ohranjena; cena samo $15. Vprašajte zvečer po 5. uri na 1037 E. 70. St. (105) iz je bil skoraj ko- že 6Sa — ? Od udarca goto-- .i f enem samem dnevu ni *jV /CIiko shujšati -. i '' . aH smo zadavljenca. JU bil. In zadavil ga je V katerem je mislil, da je ^koUbit - Htp naglo, strašno naglo so ločile moje besede: "Ni S V^vljenje v nevarnosti, V,>i vaše življenje na Delo dobi Takoj dobi delo dekle, da bi delala v pekariji; mora znati tudi slovensko. Pokličite HEn-derson 2396. H VI pripoveduje 'Ml STno nesrečneža Jože Grdina: 0 tragediji Jugoslavije (Konec) Spominjam se na leto 1919, ko sem se vrnil iz Rusije v Jugoslavijo. Mislil sem, da bom dobil v Jugoslaviji vse razdra-pano, lačno in razcapano. Tako sem sodil po državah, preko katerih sem potoval en mesec in pol, da sem končno prišel v Jugoslavijo. Pa kaj sem videl? V svoje veliko začudenje in veselje sem videl ljudi rdečih lic, lepo rejeni, nič tistih bledičev kot na Dunaju; raztrgan ni bil nihče, četudi je vsega bolj manjkalo drugod še bolj kot pa v Jugoslaviji. In nad čemur sem bil jaz še bolj začuden: polne gostilne, ki so jasno pričale, da imajo ljudje denar. In res so ga imeli, toda pri tem zabavljanju čez Jugoslavijo, pa hvalili Rusijo. Bogme, da me je popadla jeza, kajti poznal sem Rusijo in videl Jugoslavijo, pa zabavljanje čez to, kar so imeli, ko so imeli več kot v Avstriji, kajti takrat jaz nisem videl tako polnih gostilen in pa toliko mla-deži v teh gostilnah, kjer se je plesalo kot nikoli prej. Pa sem se oglasil: ljudje božji, kaj pa govoričite, ko nič ne veste, kaj je res hudo. Pa sem povedal o Rusiji in o grozotah tamkaj. Pa mislite, da so verjeli? Kaj še! Pilo se je in plesalo, kmetje so pa jamrali, da so veliki davki, da jih ne bodo plačali in nekateri jih kar niso, dasi bi jih bili lahko, saj so imeli denar po hranilnicah. Seveda bi radi, da bi plačevali davke po meri prejšnjih davkov, a prodajali pa neprimerno višje, kar pa ni mogoče. Pa ni bila taka velika razlika. Pa če bi bila. V tistem času so moj oče prodali kravo za sedem tisoč , kron; za tako kravo bi prej dobili okrog 200 kron. Zdaj pa pomislite razliko. In pri tem so kmetje le jamrali pa pili. Služil sem vojake v Avstriji in Jugoslaviji. Pa je bila velika razlika. V Avstriji prezir, zaničevanje; v Jugoslaviji domačnost in res demokracija. V Avstriji te je nahrulil kak nemški korporal z "slovenische hund," v Jugoslaviji te je pozdravil general po bratsko. Nič ne rečem, da je bilo vsepovsod tako, bile so tudi izjeme; toda na splošno je bil Slovenec pri vojakih drugače spoštovan. Res, da ni bil vojak tako lepo opravljen, pa kdo naj v tistih in še poznejših časih pričakuje naglega preobrata in izboljšanja? Pa so zabavljali čez to Jugoslavijo, kateri so često delali krivico, ko so rajši poslušali proti jugoslovanske agente, ki so hujskali proti Srbom. Krivico so tudi delali nekateri naši izletniki, ki so šli v Jugoslavijo, pa jih je tam sprejela po bratovsko in skupinam Vala iznižano vožnjo po vseh železnicah, jih povabila, da si ogledajo to svojo staro domovino. Ali so bili ameriški Slovenci kdaj tega delžni v Avstriji? Nikoli. Pa ko so se ti izletniki vrnili, pa so zabavljali čez to Jugoslavijo. Tega in tega v Jugoslaviji ni, revščina je, Slovenija je tako zapostavljena, pa ceste so tako prašne, skratka nič prida ni itd. Pa si je ta ali oni privoščil Jugoslavijo, zastavil pero, pa jo okr-val, često po krivici. Seveda, ta ali oni je prišel iz velikih velemest, New Yorka, Chicage, Clevelanda, v malo Ljubljano pa pod revno domačo streho. Velik kontrast seveda. Pa so šli ti naši izletniki le v domačo vas, potem Ljubljano, Ribnico, še na Brezje in morda Bled in še nekatere bliž- in NA OKUSNO VEČERJO! Pri nas serviramo ob petkih okusno ribjo pečenko, ob sobotah pa kurjo pečenko in jabolčni štru-del. Postregli vam bomo tudS z dobro pijačo. Za kratek čas bo igrala doma-ča godba. Se toplo priporo- camo za obilen obisk. Pm Pa ti izletniki še v druge ZUZEK'S CAFE države Evrope, dasi Azije in 7K1A Q4- n ' 4 Afrike še ne omenim, pa vi vi- /DIU M. Uair Ave. deli drugače; na primer na Gr- škem, kjer je res bilo dosti revščine, borna, skoro puščavska zemlja, je dajala tako skopo, da se je Krk komaj pretolkel skozi. Na primer njej je bila Jugoslavija pravcata bogatija. Pa niso videli grške revščine, le jugoslovansko so poznali, pa zabavljali, ker ničesar niso videli. pa Grk ni kritiziral, pač pa je to svojo revno zemljo branil prav po Špartansko, Jugoslovan je pa le zabavljal in izdajal domovino, ki je bila naravno bogata, treba pa je bilo malce strpnosti in spoštovanja. Nič se ne izgovarjajmo, da tako ni res. Saj sem često čul, ko smo delali za Kulturni vrt, pa so rekli taki, ki se danes trkajo na prsa, da so Jugoslovani, se jokajo nad njeno usodo, tedaj so pa rekli: če bi bil ta vrt slovenski, bi že dal in delal, tako pa ne, zato ker je Jugoslovanski. In če je bilo kje kaj jugoslovanskega, so vihali nosove. Zdaj pa hitimo zatrjevati: Jugoslavija, uboga Jugoslavija, kako nam je žal po tebi, pa denar bomo zbirali. Sedaj, ko je ni več. Kaj smo pa prej storili za to Jugoslavijo, ko je še bila? O da, zdaj nam krvavi srce, prej smo pa zabavljali in nismo imeli zanjo dobre besede. Živel g. Adamič, dobro si pisal, so vzklikali in pisali, ko je prav po pobalinsko napadel kralja Aleksandra, pred katerim se je obnašal kot kak izprijen pastir, pa namazal Jugoslavijo. Takrat je bilo treba vzeti v roke palico, pa Adamiča našeškati. Ja, ja, dragi moji, le kar na prsa se potrkajmo, pa priznajmo, da smo delali krivico domovini in nje predstavnikom, ki bi bil danes rešitelj te Jugoslavije. Saj je na tem vedno delal in delal, mi pa smo ga sramotili, njega in državo. Lahko je podirati, težko pa zidati. Pregovor pravi, da en norec lahko podare, kar devet modrijanov napravi. Ne rojaki, dokler se ne bomo naučili svoje spoštovati, bomo vedno le hlapci; še več: sužnji! Sicer je pa mogoče, kar prav tako, da smo Jugoslavijo izgubili in to izgubo zdaj živo občutimo prav vsi in če Bog da, kar upajmo, da bo, da bo Jugoslavija zopet upostavljena, bo ona drugače spoštovana in cenjena. Takrat jo bodo iz srca pozdravili vsi trije bratje, predvsem Hrvatje in Slovenci, ki bodo zdaj na svoji koži občutili, kaj je tujčev korobač. Tudi Hrvatom se bo zasvita-lo, da bodo videli, kako so bili ociganjeni, kajti Italijani so že povedali, da hočejo Dalmacijo in Pavelič, predsednik "slobod-ne Hrvatske" je tudi menda že povzel korake, da mu ne bodo "odrešeni" Hrvatje mešali štreno, pa je razpustil stranke in prepovedal shode. Imenitna svoboda! Se bodo že prepričali, da je bil Belgrad boljši od Berlina: prej ali slej, ampak gotovo je, da se bodo tega spomnili. Nemcem verjeti pa Italijanom! Ironija! Grenko zdravilo za vse Jugoslovane, ampak mogoče najbolj uspešno za tako bolezen, kot so bolehali Jugoslovani. Velika preizkušnja je, toda naj vztrajajo in delujejo za zopetno upostavitev Jugoslavije: vsi, brez razlike vere in stranke, naj se zeflinijo ter pomagajo mlademu kralju Petru, ki je zdaj z svojimi ministri, kakor čujemo, v prestolici kralja Davida, v Jeruzalemu. Pomagajmo mu moralno in finančno. Nismo prej cenili njegovega blagopo-kojnega očeta, se nismo brigali za Jugoslavijo, pa bodimo zdaj drugačni in pomagajmo jugoslovanski vladi v inozemstvu, z kraljem Petrom na čelu, ki je priznana vrhovna avtoriteta, da nam on izposluje Jugoslavijo, ki naj bi obsegala tudi Primorsko, Goriško, Koroško, Štajersko in druge slovenske kraje Ne bodimo tako malenkostni, če nosi kraljevski naslov in bi kateri raje videl, da se imenuje predsednik. Avtoriteta je avtoriteta, pa naj se potem ta avtoriteta imenuje kralj, cesar, šejk, emir, sultan, knez ali pa predsednik. Glavno je, da je zmožen braniti državo, kar zdaj lahko vidimo, kaj taka glava šteje. Predvsem pa podpirajmo našega predsednika Roosevelta, pri obrambnem programu te mogočne Unije, ki gre za tem, da se zastavi vse sile, da se pomaga demokracijam, da se pomaga Angliji. Če zmaga Anglija, kar upajmo da bo z pomočjo Zedinjenih držav, bo potem vstala k novemu življenju tudi naša Jugoslavija ter postala zopet svobodna. H koncu naj pripomnim še glede pomoči Jugoslaviji. Zdaj se organizirajo Jugoslovani, da se zbira prispevke; za to so se zavzele podporne organizacije, kar je popolnoma na mestu in vse hvalevredno, pa naj započ-ne ta ali oni: vsak je hvalevreden in ga podpirajmo. Ampak naj se naše organizacije tudi temu primerno odrežejo, da ne bo prazno besedičenje, pa goli apeli. Tudi dejansko naj se pokažejo. Naše organizacije razpolagajo z milijoni, pa naj malo odrežejo od tega in dajo, potem bodo dali tudi ljudje, ki pa seveda kot posamezniki toliko ne zmorejo. V srbskem listu "Srbobran" sem čital, da je dal Srbski narodni savez v Pitsburghu 10 tisoč dolarjev iz svoje blagajne, srbska društva po sto dolarjev, nekatera tudi več, posamezniki pa po četrt stotaka. To je pomoč! Zato je priporočljivo, da slovenske organizacije malo pomislijo in dajo, malo več, da se ne osmešijo. Torej vidite, Srbi ne zaostajajo in dotični Savez je manjši po številu članstva kot pa katera koli naših jednot. Zdaj se povprašujejo, kam bo šel denar, kdo ga bo hranil in komu dal, zdaj, ko denarja še nikjer ni, oziroma prav malo. Srbi v svojem listu nič ne iz-prašujejo, dali naj gre Srbom, Slovencem, ali v kateri kraj, pa kako itd. Oni so kratkoma-lo posegli v blagajno, posegli v žepe in dali za Jugoslavijo. Oni se zdaj pripravljajo za pri-, reditve v ta namen. Mi se pa sprašujemo, kaj in kako. Nekateri so morda v skrbeh, če morda ne bodo od tega več dobili Srbi. Nič se ne bojte, Srbi bodo že toliko dali, da ta odstotek za Srbe ne bo slab. So že pokazali, kako se da. Če bo srbski izdatek za pomoč večji kot slovenski, se potem nikar no pritožujte, da imajo v marsičem prednost Srbi. Sicer pa jaz nočem prav nobenemu narekovati, koliko naj da kaka naša organizacija; le omenim srbsko pomoč, da bodo vedeli se potem ravnati. Če hočejo, dobro, če ne, tudi dobro. Ampak, če ne bo nekaj tisočakov, bo hudo beraško, ako bo le nekaj stotakov. Zato naj voditelji slovenskih organizacij to stvar dobro pretehtajo in premislijo, da se ne bomo vsi skupaj osmešili. Le več možatosti, pa zaupnosti! Časi so silno resni in izgledajo še bolj resni, pa bodimo tudi mi. Hudo se obeta; naše v domovini je že zadelo, da bi le še nas ne. Bog nas varuj! Zato pa skušajmo lajšati gorje našim Jugoslovanom brez izjeme. Če bi bilo po mojem, bi v prvi vrsti dal tistim junakom, ki v Jugoslaviji še niso odložili pušk ter se še bojujejo v ne-pristopnih hribih srednje Jugoslavije; tem bi jaz dal v dvojno, pa bili to Srbi, Hrvatje ali pa Slovenci; ne oziraje se, katerih je več, ali pa če so sami Srbi. Veseli me, da se naše časopisje tako dobro drži za staro domovino in lepo poroča o Jugoslaviji, prav tako dopisni- kom, ki pišejo v tem smislu; zlasti ga. T. Rozman. Dobro je povedala. Naj skončam, ker se je itak zavleklo. Povedal sem svoje mnenje, kot sem ga povedal že večkrat prej, zdaj pa naj bo o tem dovolj. MALI OGLASI SPECIALS Friday — Saturday Fresh Roll Butter, lb. 35c Fresh Selected Eggs, Doz...............25c Pure Semolina Spaghetti or Macaroni, 4 lbs. .............125c Pure Tomato Catsup, 3 Big 14. oz. Bottles 25c C. W.Coffee, lb.....W2c Golden Ripe Bananas, lb. 5c Jell-o, 3 Boxes......14c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. HE-0674 Hiše naprodaj Proda se hiša za dve družini, 12 sob, 2 furneza, garaža; hiša se nahaja na Aberdeen in 74. cesti. Cena je $5,800. Hiša na Lockyear Ave., za eno družino, 6 sob, furnez, garaža. Cena je $4,600. Za pojasnila se oglasite pri George Kasunič 7510 Lockyear Ave. (Apr. 26, May 1, 2) Hiša naprodaj Proda se hiša na 109. cesti; ima 6 sob, kopališče, prodajalna, 2 garaži. Proda se poceni radi odhoda iz mesta. Pokličite Michigan 3434. (Apr. 28, 30, May 2) Oblak Furniture Co. TRGOVINA 8 POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. ItEnderson 2978 TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo | tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. Hiše naprodaj Hiša za 2 družini, 8 sob, 3 garaže, blizu E. 55. in St. Clair. Cena $2,600. Hiša na Addison Rd. za 2 družini, 7 sob spodaj, 5 zgoraj, cena $5,500; urediti se mora zapuščino. Zidana hiša za 4 družine, 6 garaž, se proda za $7,200. J Tisovec 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. (105) Moderne hiše naprodaj! Nova zidana hiša za 6 družin, $13,500. Rent $230; takoj $3,500. Dve hiši na enem lotu; v dobrem stanju, za 3 družine; cena $6,500; rent $78. Moderna hiša 6 sob, $3,500; se proda z ugodnimi pogoji. Hiša 6 sob, cena $3,600; takoj $800, drugo kot rent. Hiša za dve družini, 8 sob, v dobrem stanju, cena $4,900. Vse te hiše so v zelo dobrem stanju. Za vašo korist pokličite HE 6054. Te hiše so vredne med brati navedene cene. (103) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometrističiie potrebščine 7102 St. Clair Ave. Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AVE. HEnderson 1128 SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog in drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE. Trava naprodaj Proda se lepa trava (Creeping Band) na jarde; cena jako nizka. Vprašajte pri Frank Novinc, 23250 Ivan Ave., Euclid, O., tel.: IVanhoe 4991-W. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Ino. <>016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 THER V tej lcdenici ni treba sekati trdega sirovega masla. Pridite in poglejte, kako se obdrži sirovo maslo, da je takoj za na mizo. GENERAL i ELECTRIC OBLAK FURNITURE CO. 6612 St. Clair Ave. HEnderson 2978 VSi STE VABLJENI NA VELIKO PLESNO VESELICO ki jo priredi društvo KATOLIŠKIH B0RŠTNARJEV, št. 1640 V SOBOTO VEČER, 3. MAJA, 1941 V SLOVENSKEM DOMU NA HOLMES AVE. Igral bo Tony Malovašičev orkester. NAJBOLJ A POSTREŽBA ZA VSE! Vstopnina samo 25 centov. HSKHKHKHK^KHKH^ Sigrid Undset: KRISTINA — LAVRANSOVA HČI ni—križ To se bo nju, toda zdaj je vedela, da so najbrž moralo izvršiti v dekanijski cerkvi na Ullinsynu v Vaagi —. Tam ima skoraj na slehernem večjem dvoru sorodnike po materi. In če njena prisega nič ne zaleže — in če bo morala stati pred njimi, ne da bi se mogla oprati te gnusne obtožbe —? Očetu nakopati tako sramoto — ! On v teh dolinah ni bil domačin, vendar si je pridobil velik ugled, vsi so ga spoštovali. Tiste redke kra-te, ko je Lavrans Bjorgulfsson zastopal na tingu ali taboru kako pravno zadevo, je vselej imel za sabo strnjeno krdelo pristašev. Toda vedela je, da bo njena sramota padla nazaj na njega. Kar na mah je sprevidela, kako osamljen je bil v življenju njen oče — kljub vsemu;, osamljen in tuj med tukajšnjim ljudstvom, kadarkoli mui je bila naprtila kakšno breme skrbi, sramote in prezira. Včasih je mislila, da ne bi mogla več tako čutiti — kolikokrat je že mislila, da se ji mora srce razleteti v krvave črepinje — spet ji j bilo, kot bi ji hot-lo počiti — Gaute je stopil na mostovž in pogledal proti severu vse spet zaceljene — brazgotine so bile občutljive kot živo meso — to pa je vedela, da iz-krvaveti ne more — nikdar ni tako močno živela kot zdaj —. Cvetje in listje je bilo potrgano na njej, veje pa je obdržala in posekana ni bila. Prvič, odkar je imela otroke Erlenda Nikulaussona, je docela pozabila njihovega očeta in videla samo še njegove sinove. Toda sinovi niso videli matere,ki je bleda, s srepimi, široko razprtimi očmi sedela pred njimi. Munan ji je še vedno ležal v naročju — ves čas je ni izpustil. Vseh pet fantov je odšlo iz gornjice. Kristina je vstala in stopila Ko je malček umrl — se je spraševala, za kaj naj moli. Čutila je, kako vsa trda, mrzla in težka kot kamen drvi v zevajoče žrelo pekla. Zdaj pa so ji same od sebe vrele molitve čez ustnice — ne da bi prav za prav hotela, je kipela njena duša devici in materi Mariji, kraljici nebes in zemlje nasproti, klici strahu, zahvale in poveličevanja—Marija, Marija, tako sem še bogata, še vedno imam neizmerne zaklade, ki bi mi jih kdo lahko ugrabil — usmiljena Mati, vzemi jih v svoje varstvo! Na romundgaardskem dvorišču je stalo mnogo ljudi. Ko so prišli tjakaj Erlendovi sinovi, jih je več kmetov vprašalo, kaj bi radi. "Od vas ničesar — še ne," je odgovoril Naakkve in se zbadljivo nasmehnil. "Danes imamo neki opravek pri |kofu Magnu-su. Morda se nam bo kesneje zazdelo potrebno, da se tudi z vami malo pomenimo. Danes pa se nas nikar ne bojte." Nastal je lahen nemir, začu-li so se klici. Iz hiše je stopil Sira Solmund, hoteč fantom prepovedati, da bi stali tukaj, tedaj pa je poseglo vmes nekaj "Ali si ti najstarejši?" je škof ogovoril Naakkve j a. "Torej bom s teboj govoril. Drugi naj medtem počakajo, tu na dvorišču." Naakkve je odšel po stopnicah v gornje nadstropje in stopil za škofom v sobo. Gospod Halvard je sedel na častno mesto in uprl oči v mladeniča, ki je stal pred njim s svojim dolgim kopjem. "Kako ti je ime?" "Nikulaus Erlendsson, gospod." "Ali se ti zdi potrebno, da si tako dobro oborožen, Nikulaus Erlendsson," je omenil z lahnim nasmehom, "kadar se hočeš razgovarjati s svojim škofom?" Nikulaus je zardel kot kuhan rak. Stopil je v kot, odložil orožje in plašč ter se vrnil. stal pred škofom, držeč se lahno in neprisiljeno, dostojno in spoštljivo, z eno roko oklepaje zapestje druge. Gospod Halvard si je mislil, da se je ta mladenič gotovo učil dvorijivosti in vljudnega vedenja. Tudi ni mogel biti več majhno dete, ko je njegov oče "Taka je ta stvar, Nikulaus: ^ šal, kot bi se nenadoma težko verjamem, da je res, kar spomnil te stvari. spet si ljudje pripovedujejo o Kristini Lavransovi. In pravice, da bi jo obtožil prešuštva, nima nihče razen njenega moža. Poleg pa sta si tvoj oče in ta Ulf v sorodu, tudi je Ulf tvoj boter. In Jartrud je tako obrazložila svojo pritožbo, da se mora marsikaj tolmačiti tvoji materi v sramoto. — Ali ti je znano, da jo je, kot sama trdi, pogosto te-pel in da bo kmalu že leto dni, odkar ni več spal pri njej?" "Ulf in Jartrud se nista razumela — naš rednik ni bil več mlad, ko se je oženil, malo trmast in nagle jeze je pa tudi. Nasproti nam bratom in nasproti očetu in materi je bil vselej najzvestejši prijatelj in sorodnik. Prvo, za kar sem Vas, ljubi gospod, mislil pro- Povešene glave in odkrit je ob-tsiti> J'e tole: da j> rot i poroštvu na mostovž. Zdaj so se prika- kmetov> češ, da vendar smejo izgubil bogastvo in časti - go- zali izza skednja in šli drug za drugim po poti na Romund-gaard, ki se je vila med bledi-njivami. Jeklene oglavnice in ž el e z n i klobuki so se medlo svetili, toda na Naak-kvejevem kopju in na suličnih osteh dvojčkov se je lesketalo sonce. Kristina je obstala in gledala za temi mladimi možmi^ Vsem je bila mati —. V izbi se je zgrudila pred skrinjo, na kateri je stala Ma- "Zdai jezdijo ljudje od cer ... , , . .. . , kve proti domu," je rekel. "Ali n.lina podoba.^Ihten^ j^je^tr počakamo, da se nekoliko odda- ljilo?" "Ne," je odgovoril Naakkve. "Naj le vidijo, da gredo Erlendovi sinovi. Pripravimo se zdaj, bratje. Najbolje bo, če nataknete šleme." Samo Naakkve je imel popolno opremo. Oklep je pustil doma, pač pa si je nataknil šlem, vzel ščit, meč in dolgo kopje. Bjorgulf in Gaute sta vzela stare železne klobuke, ki so jih nosili fantje, kadar so se urili v borjenju, Ivar in Skule pa sta se morala zadovoljiti z majhnimi jeklenimi oglavnicami, kakršne so še vedno nosili kmetje v vojski. Mati je vse to gledala. Tako čudno ji je razga-njalp prsi. "Meni se ne zdi prav, sinovi moji, da se tako oborožujete, ko se odpravljate v župnišče," je rekla zaskrbljeno. "Nikar ne pozabljajte na nedeljski mir, tudi ne na škofovo prisotnost." Naakkve je odvrnil: "Na Jorundgaardu je zdaj čast postala redka stvar, mati, kupiti jo moramo tako drago, kot jo pač dobimo." "Ti pa ne, Bjorgulf," je v strahu zaprosila mati, zakaj kratkovidni mladenič je bil pograbil veliko bojno sekiro. "Pomisli, da slabo vidiš, sin!" "No, tako daleč pa že še vidim, kot tale seže," je odgovoril Bjorgulf in potežkal sekiro v roki. Gaute je stopil k postelji malega Lavransa in snel dedov veliki bojni meč, ki je dečku vedno moral viseti na steni iznad ležišča. Potegnil ga je iz nožnice in ga začel ogledovati: "Svoj meč mi moraš posoditi, bratec — naš ded bi bil gotovo vesel, ako bi videl, da je zraven pri tej stvari." Kristina je sedela in vila roke. Bilo ji je, kot da mora vpiti — v muki in neznanskem strahu, pa tudi iz neke moči, ki je bila silnejša kot vsaka bridkost in groza — kot je vpila nekoč ob porodu teh fantov. Brez števila ran je dobila v življe- galo telo. Tudi Munan je pričel jokati in se splazil k materi, Lavrans je skočil iz postelje in se na drugi strani vrgel ob njej na kolena. Objela je ta-dva svoja najmlajša sinova —. poizvedeti, kaj je z obtožbo njihove matere. Prišli so ven škofovi služabniki in Erlendovim sinovom veleli, naj odidejo, ker zdaj tukaj obedujejo in jih nihče ne utegne poslušati. Toda kmetje s tem niso bili zadovoljni. "Kaj pa je, ljudje božji?" je vprašal močan glas nad njimi. Nihče ni opazil, da je medtem gospod Halvard sam stopil na mostovž. Stal je tamkaj v svojem vijoličastem oblačilu, z rdečo svileno čepico na belih laseh, velik in mogočen kakor kakšen knez. "Kdo so ti fantje?" Povedali so mu, da so Kristi-nini sinovi z Jorundgaarda. tovo se še spominja tistih časov, ko je bil dedič na Husaby-ju. Lep fant je tudi bil — škofu ga je bilo močno žal. "Ali so to tvoji bratje, ki so prišli s teboj? Koliko vas je Erlendovih sinov?" "Sedem gospod, nas je živih." — Toliko mladih življenj je ta stvar potegnila za seboj! Škof je nehote zavzdihnil. "Sedi, Nikulaus — gotovo bi se rad pomenil z mano o govoricah, ki so se raznesle o tvoji izpustite Ulfa iz zapora, ako je to le kako mogoče." ,"Ti še nisi polnoleten?" je vprašal škof. "Ne, gospod, toda mati je pripravljena, da Vam da vsako poroštvo, ki bi ga zahtevali." Škof je zmajal z glavo. "Toda moj oče je istega mnenja, to za gotovo vem. Zato nameravam odtod odjezditi naravnost k njemu, da mu povem, kaj se je tukaj zgodilo. Če bi ga potem jutri sprejeli na razgovor —" Škof si je z roko podprl brado, sedel tamkaj in se s palcem drgnil po bradi, da je rahlo prasketalo. "Sedi, Nikulaus," je rekel. "Tako se bova bolje pogovorila." Naakkve se je zahvalno priklonil in sedel. — "Torej je vendarle res, da Ulf ni maral "Da, gospod. Kolikor je meni znano —." Škof se je moral nasmehniti in nato se je tudi mladenič malce nasmehnil. "Od božiča je Ulf z menoj in brati spal na podstrešju." IŠkof se je spet nekoliko zamislil : "In hrano — kje je dobival hrano?" "Kadar je moral v gozd ali sicer kam z dvora, mu je dala žena nekaj brašna s seboj." Na-akkvejev obraz je postal malce bilo* negotov. "Glede tega je koliko nesoglasja — n13'1 menila, da bi bilo najbolj^ bi dobival hrano spet P1'1 kakor jo je imel pred P°r, Ulf pa tega ni maral, de:a j da bi ljudje začeli govorit1' bi spet spreminjali dog°vi sta ga sklenila z očetom, je ustanovil svoje lastno šče; — ker je dobival z vse potrebno za svoje . . dinjstvo, se mu ni zdelo ^ da mu hoče mati spet hrano. materi in njenem oskrbniku?"tživeti s svojo ženo?" je^vpra-"Hvala, častiti gospod, bom v blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NADVSE LJUBLJENEGA irf NIKDAR POZABLJENEGA OČETA JOSEPH GLAVICH J ki jih je Bok poklical k sebi dne 2. maja, 1938. Tri leta v hladnem grobu Večni Bor Vam daj plačil", oče ljubljeni že počivajo storili vse najboljše ste za 1,3 ' in ne prošnje mile, ne solze, naš spomin nal bo daril"; jih iz tega spanja ne zbude. spavajte v grobu zdaj slad*0. Vaši dragi, ki vas vedno bolj pogrešajo. Žalujoče HČERE in ZETJE. Cleveland. O., 2. maja, 1941. rajši stal pred Vami." Zamišljeno je škof nekaj časa gledal fanta. Nato je počasi rekel: = Ok NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je umrla naša ljubljena soproga in mati MARY CIMPERMAN (rojena KOT AR) (Zatisnila je svoje blage oči v sredo 2. aprila. Pogreb se je vršil v soboto 5. aprila iz Joseph Želetovih prostorov v cerkev sv. Kristine ter od tam na sv. Pavla pokopališče, kjer smo položili njeno truplo v naročje matere zemlje. Pokojnica je bila rojena v Clevelandu. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim prijateljem, ki so položili tako krasne vence k njeni krsti. Dalje hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duše pokojne. Hvala vsem, ki so se prišli poslovit od pokojne, ko je ležala na mrtvaškem odru ter onim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Srčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri pogrebu. i Zahvalo izrekamo Joseph Žele pogrebnemu zavodu za vzorno urejen pogreb in vsestransko najboljšo poslugo. Hvala č. g. Rev. Bombachu za opravljene cerkvene obrede in lep ganljiv govor. . 1 Ti, ljubljena soproga in draga, skrbna dobra mati, počivaj v miru in rahla naj Ti bo rodna zemlja. Spominjali se Te bomo vedno z ljubeznijo v naših srcih, dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami. Žalujoči ostali: FRANK, soprog. FRANK, VINCENT, sinova. SESTRA BENEDICT, ELEANOR, hčeri. FRANK KOTAR, oče. Pokojna zapušča tudi dva brata in dve sestri. Cleveland, O., 2. maja, 1941. , The May Company' Majska bela razprodaja 'SURETY" COIL SPRING COVERS Regularno 3.79 Varno proti prahu, pokrivalo iz "striped ticking" za polno ali "twin" mere žimnice. Udobni pritrjevale! skozi sredo. Dobro narejeno. 2 .98 vsaka VSE BLAZINE IZ GOSJEGA PUHA Regularno 4.98 Lahke, mehke blazine, dobro napol j ene s finim gosjim puhom, 21x27 inč v meri v pla-vem in belom "striped down-proof ticking." 3 .98 vsaka STEVENS LiNEN BRISAČE ZA POSODE Regularno 29c "Eye Appeal," 17x31 brisače iz pravega "linen." Zelo vpivne in "lint-less." Rob iz zelene, plave in rdeče barve. 5 za f.00 NA ROKO NAREJENI "FILET CLOTHS" Regularno 2.98 Velike 72x90 inč mere, na roko narejene brisače v lepih modelih.. Narejeno iz težke pavole za dolgo rabo. V "Ecru" barve. 1 .98 vsaka "CARTER BROS. ^ ENSEMBLES" Regularno 4.98 Velike 20x36 inč preproge z "lid covers." Barve v zelenem, rumenem, "peach, wine, orchid, dusty rose" ali plavem. Regularno 1.49 I .0« NA ROKO NAREJ^L PREVLEKE za Bi Velika izbera lepih vzorcev za prevleke za blazine, lepo narejeno na roko. Mere 22x36 inč. Se dobro pere. 3 "Cannon" turške brisače 22* 20x40 Inč v meri regularno 29c vrednosti vsaka Močne, vpivne brisače, modeli v privlačnih "block plaid" vzorcih. Izbera v zelenem, plavem ali rdečem z belim. Imenitno za rabo za dom ali "cottage." Kupite sedaj. Male brisače, 6 za 39c. "Cannon" turške brisače 22x44 Inč v meri , vsaka regularno ^ 29c vrednosti Mehke, vpivne, turške brisače s težkim "terry loops." Vse bele z robom v drugih barvah kakor zeleni, rumeni, plavi ali rdeči. Moš-ke-mere brisače, ki vam zagotovijo dolgo rabo. Male brisače, 6 za 39c. "Cannon" brisače ensembles 6ZA59č "Pastel" barve v plavem, "dusty rose, peach or turquoise" z belim all globo-kejšim-tonu nasprotujočim robom. Mehke, dobro vpivne in praktične. 22x44 inč mere THE MAY COMPANY 12x12 male brisače................. LINENS AND DOMESTICS Fourth Floor Chenille Sprea^ 3m P<5 Polno ali "twin" mere regularno 4.98 Privlačno, praktično . narejeno iz "closely tuft*J .gjr chenille" v lepih vzorcih- ** ^ no v dobrim kvaliteti v zelenem, Iv orchid, rust, tan" aH vse blaga. Izbera v zeieuo— ^ nem, plavem, "dusty rOse'Ji0. nrrhtri rad ton" olt VSe ^ Patchwork Quilts Velike 80x84 inč mere 98 •".vi i vsa' h i, regularno 3.98 Pripravno za gorkoto na P ,,pr ali za hladne poletne afLt» " versible" modeli. Vaša privlačnih "patchwork" v ^ Barve vključijo zeleno- j s "rose ali cedar." Kupite sg{r prihranjenjem za vašo ose bo ali za darilo. THE MAY COMPANY MATERINSKO PROSLAVO priredi PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave ^ od 7. do 8. bo lep program na odru, potem bo pa ples, za ^ ga bo igral JOHNNY PECONOV ORKESTER - \ it