XV-64-1994
ACROCEPHALUS
Prvo opazovanje črne njorke Cepphus grylle v
Sloveniji
First observation of Black Guillemot Cepphus
grylle in Slovenia
Luka BOŽIČ
Borut ŠTUMBERGER
OPIS OPAZOVANJA:
Prvo opazovanje:
Dne 2. januarja 1994 je bilo ob 10. uri v Ormožu jasno in za ta letni čas razmeroma toplo (7 °C). V zraku se je čutila praznična utrujenost in lenobnost, pa tudi na jezeru je bilo vse mirno. Že ob prvem pogledu na s soncem obsijano gladino sem ugotovil, da so nekaj dni počitka preživeli tudi italijanski lovci, ki so še pred prazniki neusmiljeno pustošili po jezeru. To je obetalo lep opazovalni dan.
Napotil sem se po levem nasipu, kjer je od metrskega decembrskega snega ostalo le še borih deset centimetrov. Po nekaj minutah hoje je mojo pozornost pritegnila "raca", ki je z veliko hitrostjo letela po toku reke navzgor. Ko sem jo ujel v daljnogled, je naredila zavoj m pristala na vodi. Po pristanku se je za kratek čas potopila. Pogled skozi teleskop je povedal, da mi je Ormoško jezero, kot že tolikokrat, ponovno namenilo veliko presenečenje. Pri ugodni svetlobi, ob ne preveliki oddaljenosti, sem ugotovil, da sem se srečal z izrednim gostom iz družine njork Alcidae. Ker fotoaparata nisem imel, sem njorko kljub slabim risarskim sposobnostim skiciral. Pri natančnem opazovanju skozi teleskop sem si njorko dobro ogledal in s terenskim priročnikom v roki ugotovil, da gre za črno njorko Cepphus grylle.
Na vodi je dajala vtis zelo majhnega slapnika, glede velikosti pa je ustrezala malemu Žagarju Mergus albellus, ki je bil v bližini. Od daleč je bila videti precej svetle (bele) barve, še posebej pa je zbujala
pozornost velika bela lisa v peruti. Peruti so bile črne barve, prav takšen je bil tudi nekoliko navzgor zavihan rep. Hrbet je bil siv s posameznimi temnimi črticami; dajal
je vtis rahle grahavosti. Zadnji del trupa pod repom je bil snežno bel. Ob sicer sivem temenu je imela na čelu nekaj temnih črtic, izrazitejša temna črta se je vlekla med korenom kljuna in očesom. Popolnoma bela lica in grlo so prehajali v sivkasto navdahnjene, vendar še vedno bele prsi. Boki so bili enake barve. Na skici je morda videti, kot da bi bil kljun privihan - to ne drži, je le plod omenjenih risarskih sposobnosti Bil je torej ozek, koničast in temne barve.
Slika 1 : Faksimile iz ornitološke beležnice (L Božič) Fig. 1 : A facsimile from the ornithological notebook (L. Božič)
ot)lo5;<c> 'ježevo -1A. ?\
*)RA l 4o-^>__________________
___,__uffa jjlk -j/Uxr
--------------'------------------------ry^\fi?.*y'----------------------------
3    '
__________-4\fdr-"~          ______„___________
r
-------^---------------1-------------------
-  femfcüM___güjds: *k  ___
----------L—----------------. ., .      .                                                                                                                  «¦------------------------------------1------«
A3&W&   XA>     A*c\/lc<\ -ft'^t/M
69
ACROCEPI lALUS
XV -64 1994
Črna njorka je potem ves čas opazovanja plavala po toku navzdol in si nekaj časa urejala perje. Po 15 minutah opazovanja je odletela na hrvaško stran jezera. Letela je
zelo hitro, tik nad vodno gladino. Zgornja
stran je bila v celoti temna, razen dveh pozornost zbujajočih belih lis na perutih. Čez približno eno uro sem jo ponovno opazoval nedaleč od zapornic jezu. Skupaj s številnimi mlakaricami Anas piatyrhynchos je počivala na vodni gladini, za okolico pa se sploh ni zmenila. Kmalu zatem so se vse race iz neznanega vzroka splašile in z njimi je po vsej verjetnosti odletela tudi njorka, saj je nisern več zasledil. Popoldne sva s kolegom B. Štumbergerjem dvakrat pregledala celotno ormoško akumulacijo, vendar njorke nisva več opazila.
Doma sem črno njorko determiniral kot odrasel primerek v zimskem perju. Sicer zelo podobni mladostni primerki imajo značilno belo liso v peruti temno progasto.
Drugo opazovanje:
Naneslo je tako, da sva se s kolegom L. Božičem 2. januarja 1994 srečala v Ormoških lagunah v trenutku, ko je veliki srakoper Lamus excubitor zgrabil neznan plen, v lagune pa so prileteli labodi grbci Cygnus olor. Prav čudno se mi je zdelo, da mi Luka ni prišel naproti, marveč se je sede samozadostno in obenem skrivnostno smehljal na stopnicah razdelilne postaje s sendvičem v roki. Ko sem prišel do njega, je zmagoslavno potegnil beležnico izžepa, mi pokazal najnovejšo vrisano skico in mirno dejal: "Na jezeru je njorka!"
Dogodki naslednjih ur in nekaj dni so si sledili z bliskovito naglico. Zapeljala sva na hrvaško stran jezera, da bi v idealnih opazovalnih okoliščinah njorko videla kar se da dobro. Kot da bi se bila vdrla v vodo! Ni je bilo videti in tako sva v mrzličnem iskanju njorke ob vetru, ki ježe delal valove na drugi strani jezera, dobrih dvajset minut opazovala plavajočo pločevinko, na kateri sva videla skoraj vse značilnosti njorke. Le potopiti ali vzleteti ni hotela. Celo roke sva si podala ob imenitnem odkritju. No, kakorkoli že, po manjšem razočaranju sva iskala naprej, se odpeljala na varaždinsko dravsko akumulacijo, ponovno na ormoško in kasneje na ptujsko akumulacijo. Iskanje sva sklenila z ugotovitvijo, da je njorka že odletela z
ormoške akumulacije. Tega dne zvečer sem poklical vse razpoložljive opazovalce, ki bi naslednji dan (delovni ponedeljek 3, januarja) njorko bili pripravljeni iskati. Obenem
sem poklical po društveni vroči liniji nacionalnega organizatorja zimskega atlasa, da mi je posredoval dragocene informacije za nadaljnje iskanje, glede na opazovalne izkušnje, ki jih je pridobil na Helgolandu. Tako je na Ptujskem jezeru akcijo iskanja vodil kolega M. Vogrin, sam pa sem bolj za šalo in brez velikega pričakovanja ponovno prevzel Ormoško jezero. Po dveurnem iskanju v talečem se snegu (8 °C ob okoli 13h) sem čisto na koncu jezera ob zapornicah še zadnjič postavil teleskop, pri čemer me je zaradi vztrajnega opazovanja skozi leče pričela boleti glava. Njorke ni! Odmaknil sem pogled od teleskopa z namenom. da bi ga sestavil, ko jo zagledam. Največ petnajst metrov stran me je mirno opazovala. Kakšna kardinalna začetniška napaka! Medtem ko sem jo s teleskopom iskal po jezeru, je bila mogoče že ves čas le nekaj metrov stran od mene, morebiti je celo sedela oddaljena le kake tri ali štiri metre na nasipu. Naslednjih nekaj trenutkov je bilo nepozabnih. V značilni beli lisi na perutih sem videl dve blagi, sivi, rahlo poševni črti, tretja pa je bila manj izrazita. Ko je njorka odprla kljun, se je pokazala rdeča obarvanost, oglasila pa se je s tankim, tresočim se piskom. Ko se je potopila, je izvirno brcnila "v prazno" z nogami v zrak. Zvalil sem se z nasipa po fotoaparat, ki sem ga bil pustil v avtu. Ko sem se vrnil, je bila njorka že kakih 50 m oddaljena. Ob tej prigodi pa sem naredil kakih 8 posnetkov, ki so me, ko je bil film razvit, resnici na ljubo zaradi neznatne pike na filmu kar nekam razočarali. Njorka se je potem štirikrat potopila in odletela kakih 150 m dlje, kjer se je šestkrat ponovno potopila in tik nad vodno gladino preletela razdaljo 200 m, tam pa se je ves proces ponovil. Kasneje se je čistila in počivala ter se še enkrat značilno oglasila. Zanimivo je, da se prej omenjenih sivih črt na beli perutni lisi že z razdalje 50 m s teleskopom ni več videlo. Po polurnem opazovanju sem oddrvel domov v upanju, da bova z gospodom V. Lašičem to izredno opazovanje dokumentirala tudi z Videokamera
Naslednji dan (4. januarja) pa sva z g. Lašičem njorko zaman iskala. Lovski bobni so klicali k smrti. Italijanski klavci so skupaj
70
XV-64-1994
s hrvaškimi lovskimi brati za ta dan ob 1 lh končali svoj krvavi posel na jezeru. Od mnogih tisočev vodnih ptic jih je na jezeru ostalo le par sto. So pa po kratkem zatišju, ko so s čolni jezero zapustili, pobijali z veliko ihto po najbližji okolici. Grmenje pušk ni prenehalo niti za trenutek. Vsak pri sebi preklinjajoč sva zato z g. Lašičem jezero po eni uri zapustila. Je mar padla tudi njorka? Na mestu, kjer sem jo dan prej opazoval, je plavala le še plastična maketa race sivke.
KOMENTAR
Ta cirkumpolarna izrazito severno morska ptica prezimuje nam najbližje na obalah severnoevropskih morij. Po gnezditvi se ne seli v tolikšni meri in tako daleč na odprto morje kot druge vrste njork, saj se prehranjuje v obalnem pasu. Tako domnevno obstaja večja verjetnost, da se izjemoma pojavi tudi v notranjosti (povzetek po več citiranih in necitiranih avtorjih). Prvo doslej znano opazovanje te vrste v Sloveniji, povrhu še v notranjosti, je izjemna redkost tudi v srednji Evropi. V notranjosti srednje Evrope je bila opazovana zelo redko. Sloveniji najbližje opazovanje črne njorke podvrste C, g. grylle je pri otoku Krku na Hrvaškem iz leta 1903 (Matvejev & Vasic 1973), drugo najbližje opazovanje subspecifično nedoločljive njorke pa je z reke Labe na Češkem 17. februarja 1979 (Glutz von Blotzheim & Bauer 1982 po Urbanek 1979). Po avtorjema dostopnih podatkih v drugih sosednjih državah oz. bližini Slovenije črna njorka doslej ni bila opažena.
Z geografsko nekoliko bolj širokega kota je črna njorka opažena nedaleč od zadnjega jugovzhodnega okrajka Alp - Pohorja v subpanonskem biogeografskem področju na zajezit veni akumulaciji reke Drave. To območje z izrednim geografskim položajem in naravnimi danostmi sta v preteklosti že obiskala dva za slovenske in širše razmere izredno redka severna morska gosta: mormon Fratercula arctica in ledni vihamik Fulmarus glacialis. Spektakularna jata okoli 20 mormonov (eden je bil ustreljen) je bila opažena 1. novembra 1983 v gramoznici
nedaleč da Vrat j e vasi pri Gornji Radgoni ob Muri (Grošelj 1990), danes že legendarni ledni vihai'nikpa je bil ujet 5. decembra 1922 na zajezitveni akumulacuji Fala na Dravi
ACROCEPHALUS
(Reiser 1925).
Ker realno verjetno ni pričakovati, da je njorka priletela na Ormoško jezero iz mediteranskega bazena, ampak iz severne smeri, torej severnoevropskih morij, je hipotetično preletela po najkrajši možni zračni razdalji med Baltikom pri izlivu Odre in Ormožem najmanj 784 km (najbližnja zračna črta do Jadrana med Koprom in Ormožem meri 211 km).
Avtorja sta mnenja, daje opazovana črna njorka odrasel osebek v zimskem perju, podvrsta pa glede na okoliščine opazovanja seveda ni določena.
Kdaj je črna njorka priletela na Ormoško jezero, je težko reči. Več kot mesec dni izjemno slabega vremena z meglo, močnim sneženjem, visokim snegom, dežjem in nizkimi temperaturami je bolj ali manj onemogočil redno opazovanje na vseh vodnih površinah v širši okolici, kot tudi na ormoški akumulaciji. Ob zadnjem "dobrem" rednem opazovanju na Ormoškem jezeru dne 18. 12. 1993, ko so po jezeru pustošili lovci, še ni bila opažena. Verjetni neposredni razlog za odhod je oživitev lovskih dejavnosti na jezeru. Večkratno kasnejše preverjanj e žal ni obrodilo sadov
LITERATURA:
GLUTZ VON BLOTZHEIM, U. N., K. M. BAUER (8, 1982): Handbuch der Vögel Mitteleuropas. Akademische Verlagsgesell-schft, Wiesbaden.
MATVEJEV S. D., V E VASIC (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. Aves, SAZU. Ljubljana, str. 55.
GROŠELJ, P (1990): Mormon Fratercula arctica - prvi zapis za Slovenijo. Acroce-phalus 11, št. 46:85-86.
REISER, O. (1925): Die Vögel von Marburg an der Drau. Graz.
POVZETEK
Od 2. do 3. januarja 1994 je bila na Ormoškem jezeru opazovana črna njorka Cepphus grylle. Njorko sta ločeno opazovala dva opazovalca, eden s teleskopom (2. januarja), drugi z razdalje IS metrov (3. januarja). Odkritje je dokumentirano z risbo in fotografijo. Črna njorka se v srednji Evropi pojavlja redko, iz sosednjih držav je znan
71
ACROCEPHALÜS
XV-64-1994
podatek za otok Krk (Hrvaška) iz leta 1903. Črna njorka je bila tokrat v Sloveniji opazovana prvič.
SUMMARY
A Black Guillemot Cepphus grylle was observed at Lake Ormož on January 2nd and 3rd 1994 by two observers. The bird was watched separately i. e. through a telescope
on January 2nd, and at a distance of no more than 15 yards on January 3rd. The event was documented with a drawing and a photograph.
This bird occurs in Central Europe very rarely; the only record from the neighbouring countries is the one from the island of Krk (Croatia) in 1903. In Slovenia, however, the Black Guillemot was observed for the very first time.
Luka Božič, Pintarjeva 16, 62000 Maribor
Borut Štumberger, Cirkulane 41, 62282 Cirkulane
Pt'L,\4jM2.


«  A

ti   •      *  fi»
«
a t/tu. e iqkpTu yy.
c<
72