a DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO slu zboljševt nja človekovih dobrin. Z našim prizadevanjem naj mladina spozna najpomembnejše pridobitve narodnoosvobodilnega boja, ves naš družbeni napredek; naj se uči vse te pridobitve nadalje razvijati in se usposobi sodelovati pri vodenju naše socialistične skupnosti. Za tako usposabljanje mladega rodu moramo pripraviti vse pogoje takrat, ko se umsko in fizično razvija, ka išče opore in pomoči pri osebnostih, v katere ima največ zaupanja. V tednu otroka bomo zopet analizirali naša priza- Za mladi rod ob letošnjem tednu otroka •i i* I o ob dvajset.etnici oborožene vstaje delovnih ljudi - Jugoslavije probavljamo tudi teden otro. ^a, še posebno živo obuja-"•o spomine na težke in herojske dni nate borbe za *vobodno in lepše življenje. v spominih, ki so zapisani * krvjo, naj mladi rod spo-*** m doživi, kako drago 'e bil« izbojevana svoboda, 0 kateri pripravljamo posebno bodočim pokolenjem *rečno in mirno življenje. Pozne rodove bodo na te neTo}ske dni spominjali z9odovinsk*i spomeniki, ki "*JboIj jasno prikazujejo ^^zprosnost zavednega človeka v borbi za življenjski °bstoj in mimo življenje. Prihodnjič: * Zlati vrelci v v Dol. Toplicah * Čriček jt utrujen... * Kdo bo pa lonce delal? * Koš novic iz vseh občin * Pogumna mladost VREME 6. do 15. oktobra 1961 Okrog 12. oktobra pada-• *• * ohladitvijo, v ostalem *»■> vreme. Dr. V. M. Kljub jasnim dokazom strašnih grozodejstev v zadnji vojni, nekatere sile še vedno ogrožajo svetovni mir z neprestanim oboroževanjem in nepremišljenim preizkušanjem atomskega orožja. Nasprotno pa se organizirajo v enotni fronti močne miroljubne sile vsega sveta, ki odločno zahtevajo mirno reševanje vseh nastajajočih mednarodnih problemov. Trdno verujemo v zmago teh, ker zahtevajo mir zase in za vse narode. V tem upanju bomo tudi v bodoče vse sile posvečali nadaljnjemu urejevanju lepega življenja sebi, posebno pa mtodini, ki bo le v urejenem življenju mogla tehnično in znanstveno napredovati v smi- devanja v minulem letu, hkrati pa bomo sprejeli programe za delo z otroki v času do tedna otroka v letu 1962. V okrajnem merilu je organiziran pripravljalni odbor iz zastopnikov SZDL, Zveze DPM, RK, LMS, Sindikalnega sveta, prosvetnih delavcev, zdravnikov, socialnih delavcev. Zveze Svobod in prosvetnih druitev, TVD Partizan itd. V lanskoletnih programih dela v tednu otroka je bilo veliko skrbi posvečene ustanavljanju raznih družbenih občinskih in krajevnih organov, ki bi skupno z oblastnimi in upravnimi organi čimveč storili za zdravo umsko in telesno rast ter za prijetno razvedrilo predšolskega in tudi pošol-skega otroka. Ustanovljene so bile občinske zveze DPM, ki pa zaradi slabe iz. bire članov odborov niso bile povsod aktivne. Te bo treba v tekočem letu utrditi in jih seznaniti z najvažnejšimi nalogami. Društva prijateljev mladine so posebno dobro ustanavljali v občini Videm-Krško, saj jih imajo kar petnajst, in to povsod tam, kjer se zbirajo otroci v šolskem ali izven-šolskem času. Ta DPM dobro poznajo svoje naloge in uspešno pomagajo otrokom pri njihovem interesnem udejstvovanju izven pouka. Za predšolske in tudi za šolske otroke so pripravili več igrišč s povsem preprostimi ' in cenenimi sredstvi. V Krškem so iz bivšega vrtca ustanovili kombinirano varstveno ustanovo, kjer imajo svoje zavetje tudi šolski otroci, kadar so njihovi roditelji na delovnih mestih. Dve taki varstveni ustanovi imajo tudi v Novem mestu. Potrebovali pa bi jih še mnogo — v vseh mestih in industrijskih centrih. Ne kažejo pa posebnega zanimanja za njihovo ustanavljanje in vzdrževanje niti starši niti gospodarske organizacije. Ponekod imajo v tem več uspehov stanovanjske skupnosti. Po minulem programu tedna otroka so bile v vseh šolah v okraju ustanovljene mlečne kuhinje, v perspektivnem planu pa bodo morali marsikatero mlečno kuhinjo spremeniti v šolsko kuhinjo s toplim obrokom hrane, posebno za otroke, ki imajo do šole štiri, pet in več kilometrov. Starše, razne varstvene organe in stanovanjske skupnosti danes najbolj tarejo skrbi, kam z otroki, kadar sta oba roditelja zaposlena. Ta skrb bi morala prevevati tudi gospodarske organizacije, ker je delovna storilnost staršev, ki imajo v času zaposlitve svoje otroke prepuščene same sebi, dosti manjša. Družba, starši in razna podjetja so vse premalo storili za varstvo otrok v času zaposlitve staršev. Mnogo je v zad-jnjem času zrastlo novih stanovanjskih hiš, blokov in celih naselij, nikjer pa ni biloničesar pripravljenega za mladino, kjer bi se zadrževala ob skupnih sestankih, ob interesnem udejstvovanju, ob kulturnem izživljanju, ob pripravljanju za šolo, kjer naj bi dobila vsak dan nekaj zdravega razvedrila. Sebe moramo vprašati, zakaj mladina nima v prostem času prave zaposlitve! V novem programu tedna otroka naj bo med prvimi nalogami pripravljavce in ustanavljanje varstveno-v-gojnih ustanov za predšolske in šolske otroke, za odpiranje pionirskih domov, klubskih sob. sob za učenje, še posebno pa pripravljanje sob za vozače. Odpirajo naj se nova in nova ifrrišča, pripravlja naj se vzgojni in varstveni kader ter vse ostalo. Delovne programe izdelajo v tednu otroka pripravljalni odbori ali za varstvo otrok drugi pristojni organi ob sodelovanju staršev, zastopnikov stanovanjskih skupnosti, gospodarskih orpaniza-cij itd. iv/LN GRAŠ1C Da bi bili obvarovani otroci in prihodnji rodovi vseh strt* hot vojne in pomanjkanja to je naša največja željsf Skrb vse jugoslovanske skup* nosti in naša dolgoletna m*> roljubna politika so name-njeni prav tem visokim ciljem: za mir, za svobodo, z* socializem! Maršal Tito v Žužemberku! Prva oktobrska nedelja je prinesla Žužemberčanom veselo in nepričakovano presenečenje: nekaj pred 12. uro je prispela iz Ljubljane v Žužemberk kolona avtomobilov. Med njimi so domačini kmalu spoznali tudi vozilo predsednika republike tov. Tita. Ko je kolona pri šoli krenila na levo proti Cviblju, se je razširila novica: »Maršal Tito se pelje k spomeniku!« Gospodinje so pozabile na kosilo in odhitele na Cvibelj; za preoblačenje nI bilo časa! Pred njimi so bili tam že otroci. Tudi slučajni izletniki, ki so obiskali ta dan spomenik, so se vrnili Gradac: spomini in sedanjost Množica domačinov in gostov iz vseh krajev Slovenije je bila v nedeljo dopoldne na slavju ob otvoritvi nove železniške postaje v Gradacu pri Metliki in pri odkritju spominske plošče šole VDV na gradu Letošnje proslave v počastitev ZO-letnice ljudske revolucije imajo v mnogih Po 20. oktobru seja 0L0 v Vidmu-Krškem Seja OLO v Vidmu-Kr-škem t— o tem smo že poročali — bo konec oktobra, najbrž kmalu po dvajsetem. Na tej seji bodo odborniki okrajnega ljudskega odbora razpravljali o 6-letnem perspektivnem planu za obdobje 1961 do 1965 In pa-potrdil I. krajih v Sloveniji, pa tudi v novomeškem okraju, posebno obeležje. Ob prazničnih dneh se ljudje nc spominjajo samo važnih dogodkov iz NOB, pač pa so raznovrstne svečanosti zelo pogosto združene s proslavljanjem novih delovnih zmag. — Tudi Gradac pri Metliki je tako prvi oktobrski dan preteklo nedeljo v zastavah in cvetju proslavil 20-letnlco, Upravi železniške postaje Gradac- Podzemelj so izročili nove službene prostore, ob vhodu v gradaški grad, kjer je 1944 delovala šola VDV, pa so odkrili spominsko ploščo. Gradac se je za nedeljsko slavje pripravljal že nekaj mesecev. Po krajevnem prazniku so ljudje z naglico začeli urejevati naselje. Popravili -so poti in ceste, prebelili hiše, še posebej pa so preuredili bi očistili grad. Prebelili so vse zunanje stene gradu in postavili nov lesen most pred glavnim vhodom v grajsko poslopje. 2e od 8. ure dalje je v nedeljo, 1. oktobra, v Gradcu igrala godba na pihala LM. S hišnih pročelij so phipolale zastave, na oknih pa sc bile vaze s cvetjem; (Nadaljevanje na 3. strani t na hribček in skupno z Zt» žemberčani pozdravili predp sednika Tita, njegovo ■» progo in spremstvo. Ljudje so bili presrečni, da s« jim je ponudila priložnost p# zdraviti priljubljenega pred* sednika republike. Predsednik Tito si je naj-prej ogledal spomenik in ga od raznih strani fotograf* tiral, nato pa Je fotografi* ral še domačine in izletnike, ki so povabili v svojo sredo tudi tovarišico Jovan-ko Broz. Tudi tovariš Tito se Je nato dal fotografirati z množico; domačinom pa je povedal, da bodo dobili fotografije, čim bodo gotove. Nato se je razvil prisrčen razgovor; tovariš maršal s soprogo se je pogovarjal z Zužemberčani in z otroci. Po približno 15 minutah so predsednik Tito, soproga Jovanka in spremstvo zapustili spomenik; dobro razpoloženi so nadaljevali pot preko Dvora Lašč In Smuke proti Kočevju. Ob cesti se je medtem nabralo precej Zužemberča-nov, ki so drage goste navdušeno pozdravljali, saj je bil nepričakovani obisk predsednika Tita za Žužemberk in okolico velik dogodek MILAN SENIKA Nova železniška postaja Gradac Rdeče, modro ali zeleno? - odgovor na šesti strani! VnMITMA lokalm nUI*lUNn parlameut Komuna — to je naša osnovna samoupravna organizacija družbene in politične ureditve. Komuna — to ni zgolj naziv občine, ki se razprostira na določenem področju in šteje od 20 tisoč do največ 100 tisoč prebivalcev. Komuna v histvu predstavlja družbeno in ekonomsko enoto, v kateri so spojeni osebni in kolektivni interesi. Naloga komune je, da osebne interese vskla/ji z občnimi, kolektivnimi, vendar tako, da ne trpi splošna blaginja in napredek lokalne skupnosti Svoje cilje uresničuje komuna zlasti z lokalnim samoupravljanjem, ki ga že imamo razvitega na vseh področjih take lokalne enote. Značilno za komuno je tudi to, da predstavlja ekonomsko celoto. V lokalnem samoupravljanju imamo v tovarnah in podjetjih delavske svete, v šolah šolske odbore, nadalje hišne svete, stanovanj-ske skupnosti, upravne odbore kmetijskih zadrug. 5\idi razna društva in po-idtične organizacije imajo za svoj osnovni namen pospeševanje samoupravljanja. Ce temu dodamo še osnovni sestav komune: dvodomni občinski ljudski Odbor (občinski svet in zbor proizvajalcev), dobimo splošno sliko činiteljev komune, ta jugoslovanski lokalni parlament. Važno je poudariti, da ljudje v komuni (delavci in nameščenci) sami odločajo in samostojno razpolagajo z 80 odst. •vojih dohodkov. Le 20 odstotkov finančnih sredstev Odvaja komuna za potrebe jepublike in zveze. Ekonomski razvoj celotne komune usmerja družbeni načrt, o katerem razpravljata in ga na ločenih sejah samostojno sprejemata občinski svet in zbor proizvajalcev. Oba zbora zlasti skrbita za razdelitev dohodka gospodarskih organi-«aaij, saj komuna sama odloča, kaj bo ukrenila s štirimi petinami svojih dohodkov in kako jih oo po-ialiila. Družbeni načrt komune je v bistvu izraz želja ir potreb vseh ob-Snov ki ustvarjajo sredstva da se ta načrt uresniči. Na oblikovanje družbenega načrta komune vplivajo občani po Socialističn.; zvezi delovnega ljudstva in z zbori volivcev. Zbori volivcev odobrijo družbeni načrt, njim odborniki občinskega ljudskega odbora tudi dajejo račun o svojem delu: SKUPNA BLAGAJNA KOMUNE Ena od oblik sodelovanja komune in podjetja za dvig življenjske ravni občanov je ustvarjanje tako zvanih družbenih fondov, ki so shranjeni v skupni blagajni komune. Po sklepih delavskih svetov dajejo podjetja na razpolago svobodna sredstva za graditev objektov, ki so potrebni in koristni za delavska naselja, na primer za vodovod, modernizacijo trgovin, objekte družbene prehrane, servise in podobno. Razen skupnih fondov razpolaga vsaka komuna tudi z družbenimi investicijskimi fondi za zgraditev manjših tovarn oziroma za modernizacijo starih, s fondi za stanovanjsko graditev, s fond; socialnega zavarovanja itd. Seveda ima tudi občinski ljudski odbor svoj proračun. Ne smemo pozabiti na razne komisije in svete pri občinskih ljudskih odborih, ki so za »parlament- komune izredno važni in pomenijo dragoceno pomoč odbornikom in organom občinskega ljudskega odbora. (Po -Pres-servisu«) Seja ObLO Novo mesto Oba zbora ljudskega odbora bosta 10. oktobra za edala na ločenih sejah in na .skupni seji. Na ločenih sejah bodo odborn k; razpravljali o stanovanjski problematiki in stanovanjskem skladu, sprejeli odlok o varstvenem pasu In zavarovanju vrelcev v Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah, razpravljali in sklepali bodo o ustanovitvi dveh zavodov ter rešili vrsto upravnih, pravnih ter premoženjskih zadev. Na skupni sej; pa bodo določili število članov šolskih odborov ter razrešili In imenovali vodstva šol In vzgojnih ustanov. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Prejšnji teuen je prišlo v Sirski pokrajini Združene arabske republike do nepričakovanega in tragičnega dogodka, ki je pretresel ne samo ZAR, ampak spet vznemiril že nekoliko pomirjeno območje Srednjega vzhoda. V Damasku se je uprla skupina oficirjev, ki je ustanovila »sirsko revolucionarno ilado«, razglasila odcepitev Sirije od ZAri »v interesu arabske enotnosti« in se predstavila svetu kot »pobornica interesov sirskega ljudstva«. Prav v začetku je še nekoliko sramežljivo prikrivala svoje pravo lice. Prvi dan upora radio Damask ni napadal ne predsednika Naserja ne ZAR. I'o nekaj urah državnega udara je radio Damask celo sporočil, da je upor praktično končan, ker je podpredsednik ZAR in osebni sodelavec predsednika Naserja Hakim Amer sprejel zahteve uporniških oficirjev in obljubil, da jih bo »odločno uresničil«. Sirile so se tudi govorice iz uporniških virov, da je bivši podpredsednik polkovnik Se-radz in nekdanji voditelj sirske obveščevalne službe, na strani upornikov in podobno. Toda to prikrivanje ni trajalo dolgo, ker tudi ni moglo trajati. Uporniki »so morali spet prijeti za orožje« in upor se je nadaljeval. Zdaj je vojaška junta načela ubirati drugačne strune; predsednik Naser da je izdajalec, ki je izkoriščal Sirijo, čeprav je bila Sirija tista, ki je prosila Naserja in Egipt za združitev in čeprav je v času združitve ■>. Egiptom Sirija doživela več velikih in pomembnih reform, da omenimo «ano agrarno reformo kot najvažnejšo. Prvih nekaj dni je svetovno javnost predvsem zanimalo vprašanje, kdo tiči za uporom v Siriji. Tudi na to ni bilo treba dolgo čakati. Kakor piše indijski časopis »Statesman«, je »buržoazni ton« novega sirskega režima opazen v ekonomskem delu njegovega programa, v katerem preklicuje dosedanje ukrepe predsednika Naserja, posebno agrarno reformo. Po mnenju »Times of India« uporniki ne upoštevajo močnega prona-serjevskega razpoloženja sirskih množic in podpirajo interese nepriljubljenih trgovcev in bogate elite. Zato ni nič čudnega, če je prišlo v I'.giptom v Združeni arabski republiki omogočila boljše življenje in ustvarila »eč socialnih pravic. Zanimivo je pogledati, kdo je doslej priznal novi režim. Prva je bila Jordanija, katere kralj je že prvi dan upora dal radijsko postajo v svoji prestolnici Amanu popolnoma na voljo »revolucionarni vladi« v Damasku. Jordaniji je sledila Turčija, potem pa še Iran. Sicer pa si novi režim v Damasku na vse knplje prizadeva dobiti priznanje še od drugih držav. V arabskem svetu je namreč upor sirskih oficirjev doživel skoraj splošno obsodbo. Obsodile Državni udar v Siriji številnih sirskih mestih, posebno v glavnem mestu Damasku in Aleppu, do velikih demonstracij prebivalstva proti upornikom. Po nezanesljivih poročilih, zakaj vsa poročila o podrobnostih so bila več ali manj nezanesljiva — je bilo ubitih samo ob neki priložnosti med demonstracijami v Damasku deset ljudi, ko je vojska streljala na ljudi. V Aleppu se je prebivalstvo celo s orožjem spravilo na enote uporniške vojske, tako da je moral poveljnik teh enot nujno zaprositi Damask za vojaške okrepitve. Jasno je, da so vse te demonstracije vojaške sile zatrle v krvi. Pričajo pa o pravem razpoloženju prebivalstva, posebno tistega, ld jim je združitev z p« so ga tudi številne druge države svetu, med njimi Jugoslavija. Proces, ki se je pred nekaj dnevi začel v Siriji, nikakor še ni končan. Morda šc prvo dejanje ni končano. Predsednik Naser je priznal, da je upor v Siriji hud udarec za arabski nacionalizem in enotnost, da pa je ta udarec tudi velika spodbuda za še vztrajnejši boj za dosego te enotnosti. Toda ta proces bo imel tudi svoje mednarodne posledice. Ponovno bo raa-burkal vode Srednjega vzhoda in zamikal potencialne agresorje in koloniaU-stične elemente, ki še zmeraj računajo, da je mogoče marsikaj doseči s izvajanjem starega reka »Deli in vladaj!« Skrb za jesensko setev Jesenska setev pšenice bo letos zajela 1565 ha površin Na 73 ha bodo kmetijske organizacije same posejale ži- Letošnji tržni presežki Zaradi letošnje izredno dobre letine bodo kmetijske organizacije lahko uspešno trgovale s pridelki na domačem trgu. Za prodajo je pripravljenih 536.000 kg raznih žit (po 41 dinarjev kilogram). 8.082 ton krompirja (13 din kilogram), 5400 ton raznovrstnega sadja (prodajna cena 23 dinarjev kilogram) In 694 hI vina, ki ga bodo gostinskim podjetjem prodajali po 133 dinarjev liter. Videti je, da bodo domača tržišča dobro preskrbljena, kar velja predvsem za trg široke potrošnje. ta, 1052 ha zemlje pa bo posejanih v pogodbenem sodelovanju. Med znanimi sortami pšenice bo letos na okrog 1000 ha italijanska vrsta san pastore, na nekaj hektarih pa bodo preizkusili tudi druge vrste pšenice. — V ta namen so kmetijske organizacije že naročile 59.324 ton semen, 14.324 ton imajo na zalogi, prodale pa so že 2.423 ton semen raznih vrst pšenice. Tudi za umetna gnojila so poskrbele. Na zalogi imajo 1326 ton raznih gnojil, 1355 ton so ga še naročile, prodale pa so le 73 ton raznovrstnih umetnih gnojil. — Pri teh podatkih niso upoštevana nekatera družbena posestva, ki se nedvomno tudi že uspešno pripravljajo na jesensko setev. Goveda in prašiči na sejmu V ponedeljek, 2. oktobra, je bilo na sejem v Novem mestu pripeljanih 895 prašičev, k( so Jih prodajali po 3.000 do 17.500 din. Kupčija je bila sklenjena v 623 primerih. Govedi je bilo naprodaj 251 glav, prodali pa so 112 glav. Za vole so zahtevali od 120.000 do 135.000 din, za krave od 60.000 do 85.000 din, za teličke od 25.000 do 100.000 dinarjev. Zaradj jesenske suše mnogi kmetovalci prodajajo prašiče, ker ni svinjske krme. Zaradi tega je cena nekoliko padla. Od 112 glav goveje živine, kolikor je je bilo na tem sejmu prodane, je za zakol odkupila Mesarija lz Novega mesta le 6 glav, ostala goved je bila odkupljena v plemenske svrhe. Ce piješ, ne vozi — It vozil, ne pij alkohola! TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Nedolgo tega je zasedala Ljudska skupščina LRS. Na 21. skupnem zasedanju obeh zborov je poslušala najprej poročilo o gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju s posebnim poudarkom na delovanju novega gospodarskega sistema. Skupščina je nato sprejela Resolucijo o nalogah komune in stanovanjskih skupnostih pri otroškem varstvu, potrdila Odlok o ustanovitvi komisije za pripravo osnutka nove ustave in podaljšala mandatno dobo občinskim in okrajnim ljudskim odborom. V Republiškem zboru so sprejeli Sklep o soglasju k finačnemu načrtu Sklada LRS za šolstvo za 1. 1961, Zakon o socialnih zavodih, Zakon o knjižnicah, Zakon o varstvu kulturnih spomenikov v LRS in še nekaj predpisov. V Zboru proizvajalcev so sprejeli Sklep o soglasju k finančnemu načrtu Sklada LRS za za šolstvo za leto 1961. • O gibanju gospodarstva v letošnjem prvem polletju je poročal član Izvršnega sveta tovariš Tone Bole, ki je med drugim poudaril, da je razprava v skupščini junija ugotovila, da proces prilagajanja ni dovolj uspešen, niti dovolj intenziven v posameznih gospodarskih panogah. Te ugotovitve danes ne velja samo ponoviti, pač pa ji moramo dati prvo mesto, ko razporejamo gospodarske probleme po njihovi pomembnosti. — Zatem je poročevalec dejal, da so novi Instrumenti delitve dohodka med družbo in kolektivi ugodnejši od lanskih, predvsem pa zagotavljajo pogoje, da se pri povečanju poslovanja in boljšem gospodarjenju krepi materialna osnova organov samoupravljanja. V primerjavi z istim obdobjem lani se je celotni dohodek povečal za 17 odstotkov, narodni dohodek za 13 odstotkov, del narodnega dohodka za gospodarske organizacije pa za 24 odstotkov. — Tovariš Bole je govoril (udi o pravilnikih o delitvi dohodka, ki bodo osrednji mehanizem gospodarskega sistema. Pri tem pa je opozoril, da so priprave za pravilnike prepočasne. Po podatkih občinskih ljudskih odborov v več kot 60 odstotkov gospodarskih organizacij še niso začeli delati ali pa so šele v začetku priprav za izdelavo pravilnikov. Opozoril je tudi, da je v nekaterih gospodarskih panogah družbeni proizvod nižji od lanskega, medtem ko se je osebni dohodek oblikoval na ravni, ki je tudi do 33 odstotkov višja od lanske. — Potem, ko je govoril o novih REPUBLIŠKA SKUPŠČINA SPREJELA VAŽNE ZAKONE IN SKLEPE ukrepih, ki bodo v kratkem uveljavljeni in bodo vplivali na povečanje izvoza, je tovariš Bole glede gibanja cen ugotovil, da instrumenti izpopolnjenega gospodarskega sistema dopuščajo vsaj v nekaterih panogah odločno usmeritev podjetij k znižanju prodajnih cen, zlasti pri tistih izdelkih, pri katerih je prišlo do zastoja v prodaji. # Ker smo že pretekli teden pisali o Resoluciji o nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri varstvu otrok, je tokrat ne bomo ponovno dokumentirali. Opozorili bi samo na to, da predlog priporočila o družbeni pomoči v občini ni bil na dnevnem redu tega zasedanja Ljudske skupščine LRS; le-ta bo o njem razpravljala na enem prihodnjih zasedanj. • Skupščina je na zasedanju obeh zborov potrdila Odlok o ustanovitvi komisije za pripravo osnutka nove ustave Ljudske republike Slovenije in izvolila 31-člansko komisijo. Predsednik komisije je Miha Marinko, tajnik dr. Joža Vilfan, člani pa so: Milan Apih, Viktor Avbelj, Majda Boje, Tone Bole, Rudi Cačino-vič, dr. Jože Clobevnik, dr. Jože Goričar, Jože Ingolič, Riko Jerman, Stane Kavčič, Boris Kraigher, Vlado Krivic, dr. Sonja Kukovec, dr. Gorazd Kušej, Franc Lcskovšek, Stane Markič, dr. Heli Modic, dr. Jože Pernuš, Franc Popit, dr. Miha Potočnik, Mitja Ribičič, Francka Strmolc, dr. Maks Snuderl. Plinlo I o-masini. Vida Tomšič, Aleksander Toriik, Josip Vidmar, Janez Vipotnik in Boris Ziherl. • Ljudska skupščina LRS je podaljšala mandatno dobo občinskim in okrajnim ljudskim odborom, ker bodo po sprejetju nove ustave v začetku prihodnjega leta nove volitve in bi za tako kratko dobo ne imelo pomena voliti novih organov oblasti. • Sklep o soglasju k finančnemu'načrtu Sklada LRS za šolstvo za leto 1961 je obrazložil član IS Riko Jerman, ki je navedel med drugim podatek, da je bilo lani, ko se je finan-slralo republiško šolstvo iz različnih republiških virov, na razpolago 2417 milijonov dinarjev. V letu 1961 znašajo sredstva 4307 milijonov dinarjev, kar je torej znatno več. • Predstavnik Izvršnega sveta Beno Zupančič je imel ekspoze k predlogu Zakona o knjižnicah. Dejal je, da zdaj ne govorimo več o rinansiranju knjižnic, temveč o flnansiranju njihove dejavnosti. Zakon določa pogodbo med ustanoviteljem in knjižnico. To pomeni enakopraven odnos med obema partnerjema. Zdaj prepuščamo knjižnice predvsem skrbi neposrednih interesentov, kakor so komuna, zavodi, gospodarske in družbene organizacije. Knjižnice je treba postaviti v okvir gmotne in kulturne zmogljivosti okolja in si v tem okviru prizadevati za njihov vsestranski napredek. • Tovariš Beno Zupančič je obrazložil tudi predlog Zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LRS. Med drugim je dejal: »Z novim zakonom prenašamo skrb za varstvo kulturnih spomenikov s seznama dolžnosti predvsem nekaterih organov ali zavodov na neposredne predstavnike neposrednih interesentov, da tako rečem, na komune in zavode, ki jih ustanavljajo občinski ljudski odbori posamič ali skupaj.« Po njegovih besedah zdaj uveljavljamo načelo, da naj se tej dejavnosti kar se da široko pridružijo delovni ljudje ne glede na to, ali so sami imetniki takih spomenikov ali ne. ■ V Washingtonu se je zaleta droga faza razgovorov med zunanjim ministrom ZDA De*-nom Ruskom ln zunanjim ministrom zssr Gromikom. Tem razgovorom pripisujejo zelo velik pomen. Omogočili naj bi začetek resnih pogajanj o Berlinu in Nemčiji. ■ V Blackpoolu v Veliki Britaniji se Je začela SO. letna konferenca Laburistične stranko. Po vseh znamenjih sodeč, se Je laburistom že posrečilo omiliti razkol v lastnih vrstah, ki je Ml na lanski letni konferenci stranke se zelo občuten. Zdaj celo govorijo o laburistični ofenzivi, ki naj M laburistični stranki spet omogočila zmago na volitvah. ■ ZSSR Je predlagala, da bi začasno resili spor zaradi položaja generalnega sekretarja OZN takole: začasno naj bi lz-voUU do aprila leta 1SS3 generalnega sekretarja OZN s tremi pomočniki, ki pa ne bi imen pravice veta. Američani tudi tega predloga niso sprejeli, Čeprav so Rusi popustili glede veta. Stevenson pravi, da Je ta predlog se vedno preveč podoben sovjetskemu predloga • -trojki-. ■ Po zadnjih naknadnih volitvah v okraju Cocbem v pokrajini Rhcinland-Pfalz v Zahodni Nemčiji je položaj V Bundestagu naslednji: krščanski demokrati imajo 112 mesa, socialni demokrati iN in liberalci 67 mest. Ker so pristaši Adenauerjeve stranke izgubili absolutno večino v parlamenta, bo Adenauer najbolj verjetno osnoval novo vlado v koaliciji z liberalci. ■ Položaj v Južnem Vietnamu se čedalje bolj slabša. PO priznanju predsednika Južno-vietnamskega režima, ki g* podpirajo Američani, se gverilska vojna v le t Konga spreminja v pravo vojno. Kljub optimističnim napovedim, da bo Južnovlctnamska vojska počistila državo v osemnajstih mesecih, je položaj za vladno stranko zelo mračen. ■ Predsednik de Gaulle J« imel nov govor, v katerem ni povedal nič novega, pač pa je potrdil svojo odločnost, da bo vztrajal pri svoji dosedanji politiku Precej zaulčljlvo Je omenjal poslance parlamenta Pet* republike in dejal, da bo spet uveljavil izredno stanje, če bo to potrebno. ■ Južni Kamerun, do nedav- v nega se skrbniško ozemlji! pod britansko upravo, se Je priklju- i u k republiki Kam. run. Nesreča zaradi zmede V nedeljo, 1. oktobra, je V bližini priključku pri Trebnjem obležalo dvoje potnikov. Motorist Borlvoj MUoJevic Je s sopotnikom prehiteval dva osebna avtomobila. Ko Je z nasprotne strani pridrvel z osebnim vozilom LJ 114-45 Franc Ccrln, se Je motorist zmedei W treščil v Čerlnovo vozilo. Mllo-Jeviča in sopotnika Obradovlč* iz Stobai-.ovca so zaradi težkih telesnih poškob prepeljan v novomeško bokil&nico. Na vozlU*1 Je za 60.000 din škode. Spomini in sedanjost (Nadaljevanje s 1. strani) ▼sj so že nestrpno pričakovali pričetek slavja. Nekaj minut pred deveto se je Pred gradom zbrala množica in z godbo na čelu odkorakala proti novi železniški postaji. Ko je ob četrt na deset pripeljal posebni vlak ljubljanske udeležence slovesnosti, je direktor Železniškega transportnega podjetja iz Novega mesta Janez Rolih predal uslužbenskemu kolektivu gradaške postaje in vsem prebivalcem tega pie-dsla ob Kolpi novo železniško postajo. Poslopje je gradilo Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja, investiralo pa Železniško transportno podjetje iz Novega mesta. Ob tej priložnost; je bilo poudarjeno, da med vojno ni bila porušena gradaška postaja, pač Pa večina železniških objektov v Sloveniji in po drugih krajih naše države. Gradaška železniška postaja je bila za okupatorja še poseben trn v peti. v njej so s* namreč vadili tečajniki VDV šole, kj je bila med okupacijo v gradaškem gta-Ju J1«*« slavnostjo pred grada-Skim građom, na katerem so •dkrili spominsko ploščo šole VDV Več tisoč ljudi se je okix>g desete ure zbralo Pred vhodom v grad, kjer *o ' pozdravili sekretarja 8'avnega odbora SZDL Slovenije Staneta Markiča, ge-neraimajorja Ivana Lokov-■•ku-Jana, predstavnike domačin političnih organiza-ci in druge. Ravnatelj Mednje TNZ šole polkovnik Janko Medle se je za **ni najprej zahvalil organizacijam in prebivalstvu n><-tUške občine, ki so prijavili to proslavo, kasneje P* je spregovoril o dejavnosti državnovarnostnih organov med NOB in o VDV ftoji - Takrat, ko je bila nevarnost pred okupatorjem, 1(1 jt s pomočjo domačih D'ač&ncev poskušal zatreti narodnoosvobodilno gibanje nas, največja — je uvodoma naglasil tovariš Me-d|5 - je bilo nujno potreb-n'» ustanoviti varnostno *lužbo. Potrebno je bilo *Uruti vse podatke o so-vražniku, zvedeti o njego-namerah, številu voja-, 0v in iskati vohune v za-•^dju. Potrebovali smo ljudi, *i bi bili sposobni prevzeti 5 odgovorne naloge. Ker Jl£ nismo mogli poslati na J'kdje, ne da bi jih prej šepnil: z nevarnostjo, ki je Rr°z;la na vsakem koraku, "n« ustanovil; šolo VDV. J^k« uspešno so njeni "Ce»ci končali vse naloge, r* govore številne akcije VnvZanskih en<)t' ki 'irn je u ' sproti pripravljala g°dne položaje. - Varnostno službo so ustanovili že 1941. Najprej je začela delovati pri glavnih poveljstvih NOV in POJ, kasneje pa se Je razširila po pokrajinah, okrožjih in vseh večjih partizanskih središčih. Središče te službe za Slovenijo je bilo do 1942 v Ljubljani, ko pa so mesto obdali z žico, se je njena dejavnost prenesla na novomeško področje. Ko se je kmalu zatem zaradi povečane nevarnosti sovražnikovega podkupovanja, razširjanja vohunstva v zaledju partizanstva in zaradi drugih dejavnost; izdajalcev pokazala potreba po čvrstejši borbi VDV organov, so 1944 v Gradacu ustanovili šolo VDV. Do konca vojne je iz nje prišlo nad 450 prekaljenih borcev, ki so bili strah in trepet okupatorja in njegovih pristašev. V šoli so se borci na posebnih tečajih pripravljali za neposredne akcije in so poveljstvom partizanskih enot točno in pravočasno poročali o sovražniku. Omenimo naj, da je bila po zaslugi teh organov uspešno končana diverzantska akcija, v kateri so partizani domala poru-šli vso progo od Novega mesta do Bele krajine. Hkrati z akcijami, ki so jih pripravljali tečajniki te »ole, so se množile tudi vrste VDV enot. Kmalu je bila ustanovljena VDV brigada in celo divizija, ki je prerasla v korpus osvoboditve Jugoslavije. Enote VDV pa se niso borile le med vojno. Tudi 1948, po objavi resolucije Informbi-roja, ko so prišli k nam vohunit z vseh strani, ie bila po zaslugi VDV odstranjena marsikatera nevarnost, na drugi strani pa je bilo pr nas še vse polno skriva-iev, ostankov raznih enot, ki so sodelovale z okupatorjem, s katerimi je bilo treba obračunati. Državna varnost je še vedno ena glavnih skrbi vseh naših organov. Kot je dejal predsednik Tito, je treba danes ukrepat; tako, kol bi bil že večni mir in biti pripravljen, kot bi bila že jutri nova vojna. Ko je odkril spominsko ploščo, se je tovariš Medle Ob vsaki spremembi naslova nam sporočite svoj stari in novi naslov! v imenu republiškega sekretariata TNZ zahvalil vsem navzočim, ki so kakorkoli sodelovali z VDV šcio. Se enkrat se je spomnil napornega življenja vseh njenih učencev, padlih in preživelih borcev, ki so se pod vodstvom KPS, kakor piše na spominski plošči, v letih 1944 in 1945 borili za obrambo pridobitev NOB in varnost nove Jugoslavije Po proslavi je bila v parku za gradom spominska veselica, kjer so se srečali in poveselili borci, udeleženci tečajev te šole, in drugi ki so prišli v nedeljo v Gradac. I. Z. TAKO PRIJAZNO, kot ste ga sprejeli včeraj, ko vas je obiskal z ljubeznivim pozdravom, se ga razveselite tudi danes ali jutri, ko se bo oglasil pri vas zaradi polletne naročnine za DOLENJSKI LIST! Prosimo, pripravite drobiž, da bo pismonoša porabil kar najmanj časa za izterjavo. Če vas ni doma, poskrbite, da bo pismonoša vseeno dobil denar za naročnino domačega lista! Pomagajmo pismo-nošem pri njihovem odgovornem delu! Povečana delavnost v društvih DPM Občinska zveza Društva prijateljev mladine je 29. septembra sklicala v Novem mestu posvetovamje predsednikov vseh društev in predsednikov komisij, na kateri so se navzoči pomenili o tednu otroka, ki ga kot običajno praznujemo vsako leto od 1. do 7. oktobra. Pri poročilih republiške zveze DPM je bil sprejet občinski delovni program, ki ga bodo posamezna društva prilagodila potrebam in možnostim na svojem terenu. Plan je predviden za daljše obdobje, v tednu otroka pa naj bi se začel realizirati. OBŠIREN DELOVNI NACRT Prva in najvažnejša naloga DPM bo poživitev dela v vseh društvih na terenu in ustanovitev novih društev, kjer so za to pogoji. V večjih krajih bodo drušva organizirala šolo za starše, pridobila naročnike za glasilo DPM in revijo Otrok in družina, skušala bodo dobita prostore za mladinske klube ter ob zaključku pionirskih iger organizirala svečane zaključke po obredih. Poskrbeti bo treba, da bodo otroci lepo praznovali vse otroške in državne praznike in da jim bo pojasnjen njihov pomen. Občinske zveze DPM bodo s sodelovanjem okrajne zveze organizirale v zimskih počitnicah seminar za predsednike in sekretarje DPM ter preko posameznih društev še dalje skrbe- le za utrjevanje in razvoj šolskih mlečnih kuhinj. Delegati posameznih društev so poročala o svojem delu; videti je, da tudi podeželska društva pridno delajo, nekatera bolj, druga manj. V glavnem je njihovo delo odvisno od članov odbora. Ce so sposobni in delavni ter znajo zainteresirati članstvo, je delo uspešno. V Šentjerneju namerava DPM v tednu otroka organizirati več filmskih predstav za mladince in pionirje. Ker je v kraju blizu 600 otrok brez zobozdravnika, bo društvo pri odločujočih činiteljih posredovalo, da se ta pomanjkljivost čimprej odpravi. Ostala zunanja društva še niso dogovorjena za delo v tej sezoni. TEDEN OTROKA V NOVEM MESTU Novomeško društvo bo organiziralo v tem tednu za otroke več prireditev: filmske predstave, lutkovno igrico Rdeča kapica in ponovitev mladinske igre -Povodni mož«, ki jo bodo uprizorili tudi za zunanje šole. Razen tega bo društvo ustanovilo do konca leta pionirsko knjižnico, nudiilo bo pomoč revnim otrokom ter poskrbelo za ureditev otroškega igrišča, ko bo nova pošta dograjena. Ker je stanje na novomeški osnovni šoli, ki Ima razrede rud« s po 48 in 50 učenci, zelo kritično zaradi poman jI; arija prostora, je bilo na tem posvetovanju sklenjeno, da bo poslalo društvo na Or*LO resolucijo. (Starši so z roditeljskih sestarkov poslali že več resolucij!) Prosili bodo, naj ObLO upošteva nemogoče zdravstvene in pedagoške razmere v prevelikih razredih in naj prosvetnim delavcem, ki po sili razmer stanujejo v šolcki stavbi, dodelijo stanovanja drugje, da bo šola dobila nove učilnice. Ostro so obsodili primere, ko se ljudje iz pri- mernih stanovanj selijo V še boljše, stanovanj za stranke, ki bivajo v šoli, pa ni moč dobiti. Predlagali bodo tudi zdravstvenim oblastem, naj obroke in učne moča pošljejo na pregled pljuč. V daljšem pogovoru so delegati iznašala svoje težave, ki so v večini druš» tev iste. Sprejeli so sklepj da bodo .eden otroka povsod slovesno proslavili in nadaljevali z aktivnim delom skozi vse leto. Ra Novo otroško in športno igrišče v Krškem Z gradnjo športnega in otroškega igrišča so pričeli pred meseci. Stalo bo najmanj 3,500.000 dinarjev. Društvo prijateljev mlad.ne je prispevalo 100 tisoč dinarjev, iz sklada državne loterije za športno stavo pa so dobil: 299.895 dinarjev. Tudi občina je obljubila denarno pomoč. Igrišče- je bilo v Krškem pre-potrebno. zato prebivale; sodelujejo s prostovoljnim; deli. Do sedaj je bilo opravlje- Za boljše poti na Trško goro Drugo leto nameravajo graditi pot iz Ločne proti Bučni vasi. V ta namen je že odobrenih 100.000 dinarjev. Popravila pa čakajo tud. poti proti Trški gori. Predlagali so, da bi za ureditev; tega vprašanja zbrali sredstva vsi, ki voz jo iz Ločne na Trško goro. nlh okoli 1300 prostovoljnih" ur. Zlasti so se izkazali uslužbenci ObLO, vajenska šola in mladina. Če bo šlo vse po sreči, bo otvoritev igrišča prihodnje leto na dan mladosti. Poleg otroškega igrišča bo tu še igrišče za rokomet, odbojko, kotalkanje, letno telovadišče, pozimi pa drsal' šče. D. K. Zakaj razlike? Vrh pri Ljubnu leži med območjema kmetijskih zadrug Novo mesto in Dolenjske Toplice, zato prebivalci tega kraja kupujejo in prodajajo prodajalnam obeh zadrug. Nemalo razburjenja je ob vprašanju, zakaj so pri teh kmetijskih organizacijah tako različne cene. »Kaj se res ne da ničesar ukreniti?« se sprašujejo ljudje okrog Ljubna. VRNJENO ŽIVLJENJE V Novem mestu so pred dvema letoma na pobudo občinske posredovalnice za delo ustanovil: Zavod za poklicno usposabljanje invalidov ter ostalih za delo manj sposobnih oseb. Naloga zavoda je, da v svojih obrtnih delavnicah usposablja invalide za nadaljnjo zaposlitev. Kot v vseh podobnih zavodih so imelj težave tudi v novomeškem. Tako v začetku niso imeli svojih prostorov niti dovolj osnovnih sredstev, primanjkovalo pa jim je tudi vodilnega kadra. Navzlic vsem težavam pa jim je v razmeroma kratkem času le uspelo razširiti svojo dejavnost. Kot rečeno, začeli so skromno. Sprva so imelj le šiviljski in mizarski obrat in še tu so bile težave. Obrata sta bila drug od drugega oddaljena več kilometrov. upravB zavoda pa je bila spet drugje Zaradi tega ni bilo prave povezave. Potem so obrate centralizirali v BršUnu. kar Je omogočilo boljšo povezavo med zaposlenimi in upravo. Hkrati so ustanovili ge kro- jaški obrat. Tako se je število zaručenih od 8 ljudi v enem letu povečalo na 26 ljudi. Ustvarili so okoli 8 milijonov dinarjev prometa. Letos pa gre že bolje. Z adaptacijo starih skladiščnih prostorov 2ITOFONDA je Zavod dobil nove prostore. Ti so v neposredni bližini Centra za medicinsko rehabilitacijo, kar je idealen prostor za poklicno usposabljanje invalidov. Trenutno imajo tu le šiviljski in krojaški obrat, vendar imajo na voljo Se prostore za n>vt obrate, ki Jih nameravajo ustanoviti letos. V Novem mestu In bližnji okolic! je namreč čedalje več povpraševanja po raznih obrtnih uslugah. Zavoljo tega zavod hkrati z usposabljanjem invalidov pospešuje tudi obrtno dejavnost v novomeški komuna. Večinoma opravljajo usluge potrošnikom. Sklenili pa so tudi pogodbe z nekaterimi gospodarskimi organizacijami. Tako ima mizarski obrat vezano prodajo uslug in naročil s Tapetnikom, Ta- petniško-dekoraterskim podjetjem ter Splošnim gradbenim podjetjem »Pionir« iz Novega mesta. V kratkem pa bo Zavod ustanovil še radio- in elek-troservisne delavnice. S podjetjem Telekomunikacije iz Ljubljane se dogovarjajo tudi o ureditvi servisa za popravili, televizijskih sprejemnikov. Za usluge kleparskega obrata pa so navezal' stike s podjetji PIONIR, IMV, NOVOLES in KOVINAR. Za IMV bodo izdelovali avtomobilske rezervoarje. Pionirju bodo pomagali pri stavbnih kleparskih delih, za Kovinarja ps bodo izdelovali razno e"'anterijs.kii biago. Dalje nameravajo ustanoviti še vulkanizerski obrat. Tako bi imel zavod že letos 7 obratov, ki bodo ustvarili nad 12 milijonov dinarjev prometa. Za Doklic pa bodo usposabljali 36 delovnih invalidov. Za poklicno usposabljanje prvenstveno skrbi mojster ali inštruktor, ki uvaja invalide v delo ter skrbi, da bodo v predvidenem roku res sposobni opravljati poklic. Ce invalid v določenem roku ni pridobil potrebnega znanja za stroko v kateri se usposablja, pa lahko zavod pogodbo podaljša. Doslej so v svojih delavnicah usposobili ter začasno zaposlili že 12 invalidov. Vrh lega so v lastni režiji usposobil j za pol-kvalificdrane delavce še štiri težke invalide. Tj so se zaposlili v obrtnih podjetjih, kjer uspešno opravljajo poklic. Zaradi slabih delovnih priprav je za zdaj sistem dela še bolj obrtniški, vendar si zavod močno prizadeva preiti na oolin-dustrijski sistem proizvodnje, tako da bi se prekvalificirani delavci lahko u-spešno uveljavili tudi v industrijskih in ne le » obrtnih podjetjih. Za uresničitev t^ea načrta pa so seve ootretna investicijske sredstva Zato so izdelali perspektivni program. k: predvideva okoli 7 in Dol milijonov di narjev naložb oredvsem za strojno opremo. V novomeškem okraj i je Po .Kdatkih Okrajnega zavod* za socialr, zavarivanje nad 200 invalidov, od tega še 66 nezaposlenih. Ce bi bili ti sposobni za razna dela, bi iih gospodarske organizacije lahko zaposlile, tuko pa je teže. In prav za- radi tega ima Zavod za poklicno usposabljanje invalidov izredno pomembno vlogo. S predstavniki Centra za medicinsko rehabilitacijo so se že dogovorili, da bodo prihajali invalidi tudi v ta zavod, kjer bodo delali pod strokovnim vodstvom zdravnika in mojstra delavnice. Tako bodo združili zdravstveno in praktično rehabilitacijo. Na Dolenjskem je še precej invalidnih oseb, ki žive v odročnih in oddaljenih krajih. Te invalide je teže usposobit: za kakšen poklic, ker so vezani na večje osebne izdatke za prevoz ali stanovanje in podobno. Na drugi strani pa ugotavljajo, da so prav ti invalida najbolj potrebni prekvalifikacije. Zavod za poklicno usposabljanje invalidov je zavoljo tega sklenil preurediti del stavbe še v stanovanjske prostore. Tako bi invalidi stanovali v samem zavodu, kjer bi se prlučeval-; novemu poklicu, prehrano pa jim bi nudil Center za medicinsko rehabilitacijo. Tako bo novomeški Zavodi za poklicno usposabljanje invalidov in za delo manj sposobnih ljudi postal središče za področje vsega novomeškega okraja. R. S. PRAVILNIH in Delovno predsedstvo občnega zbora okrajnega sindikalnega sveta v Novem mestu V ospredju sta predvsem dve nalogi: ob najširšem sodelovanju kolektivov izdelati pravilnike, težišče sindikalnega dela pa prenesti na sindikalne podružnice — Z osnovnimi principi novega gospodarskega sistema Se nismo prodrli do osnovnih proizvajalcev, ker o njem razpravljajo še vse preveč in samo v vodstvih podjetij in sindikalnih podružnic — Ekonomski instrumenti ne bodo sami po sebi ustvarjali načel notranje delitve dohodka — Sindikalne podružnice morajo bolj kot doslej prisluhniti razpoloženju v kolektivu, vsebina njihovega dela pa mora temeljiti prav na tem — V bodoče jim moramo nuditi več pomoči. Občni zbor okrajnega sindikalnega sveta Novo mesto Je pretekli teden izzvenel v manifestacijo, ki je potrdila to, kar smo že ugotovili; nali delovni kolektivi so brez pomišljanj sprejeli nov gospodarski sistem kot najboljšo pot za gospodarski razvoj in razvoj družbenih odnosov — hkrati pa je občni zbor izzvenel v ostro In odločno obsodbo vseh birokratskih pojavov, ki so v dosedanjem obdobju, ko ae šestem šele uveljavlja, ponekod dokaj močni. — Premalo pa je prostora, da bi bralcem posredovali zajetno gradivo iz poročila, ki so ga delegati prejeli vnaprej in tehtne besede ter ugotovitve, ki jih je v svojem referata podal predsednik OSS tovariš Ludvik KEBE. Brez dvoma živimo v obdobju, ki je za razvoj naše družbe in družbenih odnosov, ki v njej vladajo posebej pomembno. Letos so se naši delovni kolektivi osvobodili spon administrativnega sistema, ki je že postajal močna ovira nadaljnjega razvoja. Nov gospodarski sistem, ki sc že uveljavlja, pomeni široko sprostitev svobodne človekove ustvarjalnosti. Vsak delavec čuti danes živo potrebo po tem, da bi podjetje, v katerem dela, kar najbolj uspevalo. Na svojem delovnem mestu se tru'li nroiz- Tehten prispevek je v razpravi dal tudi tovariš Jože Borštnar, podpredsednik republiškega sveta ZSS vajati čimveč, ker ve, da bo le tako izboljšal svoj materialni položaj. Delovni kolektivi upravljavci pa z razumom dobrega gospodarja pretehtavajo in usmerjajo proizvodnjo ter skušajo kar najbolje obračati sredstva, ki jim jib je zaupala družba v gospodarjenje. V vsem tem so skrite težnje po var- čevanju, po povečevanju proizvodnosti; po višji kvaliteti in cenejši proizvodnji, ki bodo iz dneva v dan bolj postajale osnovna gonilna sila hitrega gospodarskega razvoja. Vse to pa hkrati pomeni, da so v pogojih novega gospodarskega sistema interesi vsakega posameznega proizvajalca vskla-jeni s splošno družbenimi interesi. V tem je njegova velika vsebina in revolucionarna ter demokratična sila. Skupni interesi: gonilna sila Obdobje dirigiranja od zgoraj navzdol je za nami. Prav zdaj, v prvem letu uveljavljanja novega sistema je še posebno važno, da vsebini novega sistema prilagodimo oblike upravljanja in gospodarjenja v naših kolektivih. Strokovne službe in vodstva podjetij ne smejo in ne morejo več biti priganjač, ki sili k delu in tudi ne nadzorni organ, ki nadzoruje. V kolektivih moramo v novem sistemu zagotoviti takšne družbene odnose, ki bodo sami po sebi zagotovili sproščanje pobud in ustvarjalnosti v slehernem proizvajalcu. Delavčev interes je vsklajen s splošno družbenim interesom, torej z interesom podjetja, zato je vsako priga-njanje odveč. To je obsežna naloga, ki je ni mogoče uresničiti kar preko noči. Brez dvoma bomo naleteli na vrsto težav, ki so posledica materialne in kulturne nezrelosti ter nerazvite zavesti ljudi. Predvsem in v prvi vrsti pa bomo morali v vseh kolektivih na široko razpravljati o vsem, kar se v podjetju dogaja, saj se to neposredno tiče vsakega delavca, vsakega proizvajalca. Organi delavskega samoupravljanja morajo zagotoviti, da bodo člani kolektivov vedno in sproti obveščeni ne le o delitvi osebnih dohodkov, temveč o vsem kar zadeva dohodke in razdelitev dohodka v podjetju. To več ni in ne sme biti samo zadeva ozkega kroga ljudi v vodstvu podjetja, strokovnih služb in morda še posameznikov iz centralnega delavskega sveta. Podjetje, ki dela po zakonu dohodka, zahteva višjo stopnjo svobode ter sodelovanje in pobude najširšega kroga ljudi, ki v njem delajo. Sindikalne organizacije in organi delavskega samoupravljanja bodo morali opraviti prav na tem področju vrsto obsežnih nalog in streti še mar-sikak trd oreh. Za »komandnntsrvo« ni prostem S starimi načini upravljanja teh nalog ne bomo uresničili. V pogojih novega gospodarskega sistema ramo v kolektivu sprostiti vse zdrave težnje proizvajalcev. Ne bo odveč, če omenimo nekaj primerov v nedavni preteklosti, ki kažejo, kako zmotni so računi nekaterih vodstev, ki mislijo, da bodo na stari admi-nistrativno-birokratski način lahko podjetja vodili še naprej. V Tovarni šivalnih strojev na Mirni in v rudniku Kanižarica ne bi prišlo do prekinitve dela, če bi vodstva podjetja pa tudi sindikalne podružnice znala prisluhniti prizadevanjem kolektiva in če bi vodstvo podjetja pokazalo vsaj malo volje za upoštevanje za- htev kolektiva ter se poglobilo v celotno problematiko. Delovnemu kolektivu gotovo ni v čast, da mora na tak način uveljavljati svoje pravice in zahteve. Na Mirni se je tehnično vodstvo izgovarjalo na »tehnološki proces« in skušalo razpravo o prenosu pristojnosti na kolektiv spraviti v okvir tehničnih, organizacijskih in ekonomskih kombinacij. Delavci mizarskega obrata Tovarne šivalnih strojev so že dlje časa zahtevali nekatere naprave, ki bi izboljšale proizvodnjo, vendar so naleteli na gluha' ušesa Predlogi za uvedbo ekonomskih enot pa so se izgubili nekje po predalih. Zelo zanimiva je izjava direktorja, ki je dejal: »Ce bi bil jaz doma, ne bi prišlo do prekinitve dela...- Brez dvoma, prepričani smo v to, zelo dobro pa vemo tudi to, da bi se odnosi poslabševali še bolj, nerazpolože-nje v kolektivu pa bi trajalo še naprej! Ozek krog Hudi ne sme odločati Pri uveljavljanju neposrednega upravljanja so sindikalne podružnice doslej govorile vse pre^e* na- čelno in premalo konkretno ter nudile pri tem kolektivu tudi premalo konkretne pomoči. To je posebej občutno v manjših kolektivih. Delavce že dolgo odvisni od uspeha celotnega kolektiva. Ekonomske enote so tudi pri nas že postale stvarnost in predmet resnih razprav v mnogih kolektivih. Marsikje govore V našem okraju je 141 gospodarskih organizacij, ki morajo izdelati pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. Od skupaj 229 gospodarskih organizacij je bilo konec avgusta 22 takih, ki so šele ustanovile ustrezne komisije, 9 takih, kjer so delovni kolektivi šele sprejeli načela delitve, 26 gospodarskih organizacij ali 11 odst. kjer imajo izdelane osnutke pravilnikov, 10 gospodarskih organizacij, kjer izdelane pravilnike že praktično uporabljajo in kar 162 gospodarskih organizacij ali 71 odst. vseh, kjer so s pripravami šele pričeli. Te številke so dovolj zgovorne in ne potrebujejo nobenega komentarja. Razločno in nedvoumno govore o tem, da je treba s pravilniki močno pohiteti! O finansiranju državnih organov je poročala Anka Tomin-šek, delegatka iz Novega mesta prepričujemo, da so osvobojeni mezdnih odnosov in mezdnega dela, da imajo pravico in dolžnost s sredstvi, ki jih ustvarjajo, sami gospodariti in jih deliti. Praksa pa kljub temu kaže, da je marsikje ostala »komanda- še vedno v rokah ozkega kroga ljudi iz vodstva, ki zaradi »vodilnega položaja- odločajo o vsem. Takšnim pojavom smo bili priča v Opekarni Zalog in v Konfekciji papirja v Vid-mu-Krškem, vendar se je v obeh kolektivih stanje izboljšalo, čim sta bila zamenjana direktorja. Še vedno pa je tako v Komunalnem podjetju v Sevnici in v Trgovskem podjetju »Izbira-v Novem mestu. Ne trdimo, da je povsod tako, saj so v mnogih kolektivih dosegli na tem področju prav lepe uspehe. Niso več redki primeri, ko so upravno tehnična vodstva samo še servis kolektiva, njihovi prejemki pa so in razmišljajo • tem kako prenesti pristojnosti navzdol, kako neposrednoga proizvajalca čimbolj vkl lučiti v proces gospodarjenja in upravljanja. V tem procesa ni nobenih šablon in receptov, vsak kolektiv si mora poiskati pot, ki je zanj najprikladnejša in najboljša rešitev. • Dular Zoran iz Vidma- Krškega je govoril o izkušnjah kolektiva tovarno papirja in celuloze »Djuro Salaj-: »Ko smo razpravljali o rovem sistemu delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov v našem kolektivu, smo se odločili za dvoje: glavni, vsebinski del pravilnika mora zajeti dobila, ki bodo vplivala na razvoj družbenih odnosov v kolektivu, tehnični del pa naj vsebuje merila in načine za izračune. Tako nam je uspelo izboljšati drui.De-no ekonomske odnose v n •ojetju in dos<^či, da delavec ni več le proizvaj?-lec v proizvodnom procesu, ampak se vedno bolj izpre-ir.inja v neposrednega upravljavoa. Družbeno ekonomsko sa-r-'Kstojnost ekonomskih enot smo zagotovili, ko smo jim brez pn-dsodkov p:epustili v upravljanje proizvodna sredstva, določanje proizvodnje, medsebojne poslovne odnose in poslovne odnose v proizvodnji. Te samostojnosti so začasne, ker pravilnik zagotavlja tudi nadaljnji razvoj in predvideva oopol-no decentralizacijo upiav-l.anja. Ekonomski enoti zagotavlja popoln« samostojnost pri razpolaganju z osnovnimi .sredstvi, s sred- stvi za redno in investicijsko vzdrževanje, s surovinami, z izdelki in pomožnim materialom. Ekonomska enota bo samos^ijno razpolagala s sredstv; poslovnega sklada, ki jih bo dobila, če bo znižala poslovne stroške. To pomeni, da bodo ekonomske enote samostojno gospodarile s sredstvi in z delom sredstev za razširjeno reprodukcijo. Proizvodni plan podjetja bo nastajal jz planov, ki jih lx>do ekonomske enote sestavljale samostojno, centralni organi upravljanja bočo izdelali 3e okvirni osnutek tega plana. Prav plani osnovnih enot bodo le-te čvrsto povezovali v cele to in določali obvez-n'jSti ekonomskih pnot do podjetja in nj:hove medse-bojr.e obveznosti. Neizpolnjevanje teh obveznosti bo vplivalo na medsebojne odnose ekonomskih enot, vendar bodo tudi takšne (Nadaljevanje na 4. strani) Lojze Pajnič je razpravljal o problemih iz kmetijstva # Največ sindikalnih podružnic je v občinah Novo mesto (99 podružnic z 9.950 člani) in Videm-Krško (36 podružnic s 5 tisoč 350 člani). # Upoštevaje stroke, je največ sindikalnih podružnic - kar 55 Jih je -v obrtno komunalnih p&djetjih. sindikalne ptdruznice (Nadaljevanje s ?. strani) spore reševale enote samostojno, centralni organi pa lahko nastopajo samo kot arbiter. V takšnem sistemu delitve se je v celoti izpremeni-la vloga centralnih organov samoupravljanja. Njihove dolžnosti in pravice «o skoraj v celoti prevzeli organi samoupravljanja v ekonomskih enotah, to pa bkratj pomeni, da so eko- nomske enote skoraj popolnoma samostojne. Prevzele so velik dei pravic in dolžnosti. Spremembe, ki sem jih naštel — vsebuje jih novi pravilnik — pomenijo velik vsebinski napredek na področju družbenih odnosov v našem kolektivu. Prav zato smo temu delu pravilnika posvetili največjo skrb. Drugi del pravilnika, to je tehnični del, vsebuje določila in merila za izračunavanje. Ta del je ostal skoraj neizpremenjen, saj snio ga izdelali že prej, ko smo pričeli nagrajevati po delu V tehničnem delu pravilnika srno zagotovili predvsem to, da so dohodki v vzročni zvezi z doseženo produktivnostjo. To pomeni, da zahtevamo od ekonomskih enot, da gospodarijo si skrbnostjo dobrega gospodarja.« Kaj pa javne službe ? Hitri razvoj družbenih odnosov, ki je posledica uveljavljanja novega gospodarskega sistema, je razen v proizvodnih kolektivih, kjer je gotovo storjenega največ, naletel na precejšen odmev tudi na področju javnih služb. O tem sta na občnem zboru razpravljala GUSTAV ROSTAHAR, delegat iz Vidma-Krške-ga, in ANKA TOMIN-SEK, delegatka iz Novega mesta. Prvi je poudaril potrebo po aktivnejšem uveljavljanju sindikalnih podružnic pri razvijanju novih, kvalitetnejših družbenih odnosov v javnih službah, tovarišica Tominškova pa je spregovorila o novem zakonu o finansiranju državnih organov, ki bo razvoj teh odnosov pospešil. Prisluhnimo tov. Rostaliarju, ki je med drugim dejal: . »Govorim v imenu 28 sindikalnih podružnic javnih Uslužbencev iz našega okraja V poročilih in v razpravi Mno slišali vrsto lepih ugotovitev, ki osvetljujejo položaj proizvajalcev v gospodarskih organizacijah v pobojih novega gospodarskega s'stema. Mi, javni uslužben-^ žal še nismo tako daleč, sBj smo v pogledu drtižbe-nega in delavskega upravlja-nJa na mnogo nižji stopnji točk za posamezno delovno zanimanje za svoje proble-mesto. Kolektivi narodnih me; pred nedavnim je bil bank so vendar pokazali živo IV. kongres državnih usluž- ^Ustav Rostohar, delegat iz /'idma-Krškega, je opozoril ^ številne probleme javnih uslužbencev Jd njih. Komajda smo izbra-*' svete delovnih kolektivov. Malo dlje so pri DOZ, kjer 80 kolektivi že izvolili tudi "Pravne odbore in pripravili *azne pravilnike in pravila, ^ndar morajo zdaj, ko razrahljajo o delitvi sredstev, 'akati nekakšno »Oibrltev«. Cet>tralnega zavoda lz Beograda! Kje se tu novi družini odnosi? Približno enako j* z bankami, vendar bolje prl narodnih kot pri komu-*>alnih bankah. Čeprav so •"orali skozi goščavo števll-birokratskih predpisov, ° Pripravili nekatere pra-ilnilce, ki pomenijo osvobajale kolektivov in demokra-, Zac'Jo odnosov. Pri tem pa zelo Čudno, da centrala tg.r°dne banke še vedno od-,a količino in vrednost JOŽE BORŠTNAR, PODPREDSEDNIK REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE: »Sindikalna podružnica je osnova!« »V sindikalnem delu sta v tem obdobju osnovna gospodarski sistem in delitev dohodka. Oboje pomeni priče tek gospodarjenja v podjetjih. Časi, ko smo z družbenimi sredstvi pokrivali primanjkljaje, so minili, začeli smo z ekonomiziranjem proizvodnje. Iz današnje razprave je videti, da smo uspeli, vendar je še vrsta nasprotnih tendenc. Našli jih bomo povsod, v vseh organih od zveze navzdol, pa tudi v podjetju. Tovariš Avbar je diskutira! o tem, da so pri nas ponekod povečali osebne dohodke v škodo skladov, omenil je primere, ko so prejemki »vodilnih« tudi po 10-krat višji od delavčevih. Vrašati se je treba, kje so meje, v takšnih primerih pa je pomembno tudi to: kje smo mi z našimi intervencijami? Administrativni aparat v novem sistemu ne bo več odrejal plač. Zdaj se pa vprašajmo še, kje smo bili, ko smo pripravljali pravilnik in določali instrumente za delitev čistega in osebnih dohodkov v podjetju. Prav ti instrumenti so v mnogih primerih tendenčni. Al] smo jih vskladili z močjo podjetja, smo upoštevali produktivnost? Niso redki primeri, ko instrumente namenoma »zavijejo« — plače pa, pa koeficienti, pa procenti, pa faktorji — tako da se delavec res ne spozna. Toda pri izplačilu zna številke vsakdo primerjati! In še problem direktorskih plač: razpasli so se primeri, da ima direktor majhnega podjetja, pa tudi vodilni uslužbenci, enako plačo kot tisti v velikem podjetju, ki ima 10-krat večjo proizvodnjo. V takšnih primerih se moramo vprašati samo to: kje so socialistični principi proizvodnje in kdo jih ruši?! 71 odstotkov podjetij v novomeškem okraju, ki še nimajo pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o sebnih dohodkih, je dokaz, da je odpor proti decentralizaciji. Mi pa vemo, da je treba delavsko samoupravljanje poglabljati in pritegovati k upravljanju čimveč ljudi. Doseči moramo, da bodo ljudje začeli govoriti. Boriti se moramo proti dvojni morali, ki je v tem, da ljudje Po ulicah in drugod govore o tem, kar jih bode, na sestankih pa molče. Tu nastaja vprašanje odnosov, ki nam večkrat povzroča škodo. Če pomagamo tu in če se dovolj trudimo, da tega ne bo in da bodo ljudje brez strahu govorili, potem bo dobro. V razpravi ni bilo slišati stališč sindikalnih podružnic. So mar prešibke za to? Morda so analize »prekunštne«? Morda sindikalne podružnice še nimajo poguma spregovoriti o problemih z vodstvi podjetij? D<> zdaj je tako še šlo, ker ni bilo večjih težav. Proizvodnja teče, ker je konjunktura Toda kaj bo, če se stanje poslabša, če bodo samo 80-odstotne plače in bodo razlike še očitnejše? Tu ne gre za ofenzivo, sindikalne podružnice pa morajo biti pobudniki tega, da bodo v vsakem delovnem kolektivu pregledali instrumente delitve dohodka. O tem naj razpravljajo tudi delavski sveti, kolektivi pa morajo osvojiti načela, ki so za razvoj podjetja najboljša. Glavna naloga vseh vodstev je, da pomagajo sindikalnim podružnicam. Boj za novi gospodarski sistem, za nova načela delitve dohodka, za nove družbene odnose in za ekonomske enote se bije v podjetjih, zato je novo obdobje, lahko bi rekli, last sindikalnih podružnic! Te bodo vedno pogosteje stale pred konkretnimi nalogami. Morale jih bodo reševati in zavzemati do njih stališče. Zato moramo nehati govoriti o načetih novega sistema, pomagati moramo reševati položaj v podjetjih in nuditi konkretno pomoč!« Illlilllllllllllllilillllliil bencev v Beogradu, ki je o tem jasno spregovoril, čemu torej birokratizem in centralizem v tem primeru? Mar res nismo sposobni sami oceniti delovno mesto? Lotimo se še zdravstva: zdravstvena služba je pred potrjevanjem pravilnikov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Čutiti je težnje, da morajo zdravstveni delavc; imeti ogromno visoke plače. Nekatere zdravstvene ustanove so zato in pa ker je dotok sredstev nereden, že zašle v težave, zavod za socialno zavarovanje pa še vedno drži sredstva preveč v svojih rokah. Sindikalne podružnice iz zdravstva na tem področju še niso storile dovolj. V službi sdtialnega zavarovanja je novo obdobje še v povojih. Imajo že nekatere organe upravljanja, posamezna področja nagrajujejo po delu, vendar niso veliko dlje kot upravne službe. Malo več demokratičnosti je v skupščini socialnega zavarovanja in v sekretariatu za občo upravo. Na koncu bi rad še enkrat poudaril to: 28 sindikalnih podružnic javnih služb je Vse se bodo morale resneje spoprijeti s problemi, ki nas tarejo, da bomo odigrali t'-sto vlogo, ki jo je občni zbor sindikatu začrtal. Mi nismo pasivni člani sindikata, k! zgolj plačujejo članar no' Postati moramo aktivni sodelavci in borci za nove odnose v javnih službah in za nov družbeni položaj javnega uslužbenca v ustanovi, kjer dela!« Za novega predsednika OSS je bil ponovno izvoljen tovariš Ludvik Kebe J02E PACEK, SEVNICA: »PRAVILNIK JE MNOGO VEČ KOT SAMO TEHNIČNA NALOGA1.« »Pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema smo v kolektivih sevniške komune opazili predvsem dve slabosti. Ko smo o no- Delegat Gustav Avbar iz Novega mesta MARIJAN ERNEST, VIDEM-KRSKO: »POGREŠAMO POMOČ ZBORNIC!« »Novi gospodarski sistem povzroča zaradi pomanjkanja strokovnih služb in, kadrov v manjših podjetjih vrsto težav. V manjših podjetjih je tudi najmanj storjenega za pripravo pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Brez dvoma se bodo morale sindikalne podružnice in kolektivi teh nalog odločneje lotiti. Še vedno močno pogrešamo konkretno pomoč zbornic, ki bi lahko manj- šim kolektivom veliko pomagale prj izdelavi pravilnikov, pa tudi sicer pri premagovanju kadrovskih težav, pri rekonstrukcijah in pri razvijanju koooperacije med manjšimi podjetji. V novem gospodairskem sistemu smo že pričeli drugače ocenjevati dinar, zato se mnogi kolektivi že zelo resno vprašujejo: čemu le plačujemo zbornicam talko visoke članarine?« vem sistemu šele pričali govoriti, so marsikje hiteli povečevati tarifne postavke v želji, da bi dosegli »ugodnejši« odnos med osebnimi dohodki in skladi! Drugo slabost smo zagrešili, ko smo dopustili, da je postala izdelava pravilnikov tehnično administrativno opravilo ljudi iz uprave podjetij. Sindikalne podružnice se niso dovolj poglobile v analizo razmerij in odnosov v pravilnikahij Ko ga je tehnično administrativni aparat izdelal, so nanj molče pristali v strahu, da bi izpadli kot ne-vedneži, če bi kaj preveč izpraševali. Ker so premalo posegli v problematiko, niso v podružnicah svojih stališč znali zagovarjat^ navzlic temu pa čutijo, da v pravilnikih ni vse v redu! Izkušnje nas uče, da so ■znala vodstva podjetij najti ezelo konkretna merila za določanje delavskega uspeha, vodstva pa so v največ primerih soudeležena v cfoAiki pavšalnega zneska« ki je zelo blizu kapitalističnim dividendam! Vse to nas uči, da so pri sestavljanju pravilnikov premalo sodelovali delavci iz proizvodnje.« % Letos je na našem področju 258 sindikalnih podružnic s 26 tisoč člani sindikata (93,4 odsL vseh zaposlenih). u Kmei£isiuu: cen^ša proizuoanlo l # Lojze Pajnič, član predsedstva Okrajnega sindikalnega sveta: »V perspektivnem razvoju moramo do leta 1965 povečati kmetijsko proizvodnjo za 65 odst. Naloga ni majhna, saj ni zgolj strokovno tehnična. Ves razvoj kmetijstva je tesno povezan s procesom podružabljanja proizvodnje, ki je uresničljiv z razvijanjem pogodbenega sodelovanja in s povečevanjem družbene proizvodnje v kmetijstvu. Do 1965. se mora družbena po- sest od 3050 ha povečati na 10.200 ha. družbeni sektor pa bo povečal proizvodnjo za 407 odstotkov! Si reko zasnovane akcijske programe bodo morali natančno poznati vsi kmetijski delavci. Kolektivi bodo morali zelo resno razpravljati o tem, s pomočjo kakšnih oblik in na kakšen način bodo obsežne naloge izpolnili. Mladi delavski sveti, ki smo jih izvolili letos, bodo morali streti mamsikak trd oreh! S povečevanjem obsega Pogled na skupino delegatov med poročilom družbenih zemljišč bo vedno bolj rasel problem družbenega standarda v kmetijstvu. Potrebovali bomo vedno več stanovanj^ cest in ostalega, da bi temu zadostili. Ekonomske enote in vsi proizvajalci v kmetijstvu pa se morajo že zdaj resno lotiti pocenitve proizvodnje. Zelo čudno je, pa vendarle drži, da imamo navidezno hiperprodukcijo mesa, čeprav vsi vemo. da je mesa še vse premalo. To pomeni, da je meso predrago! Poceniti moramo proizvodnjo, neprestano izboljševati tehnološke postopke in biti vedno boljši liri vedno skrbnejši gospodarji!« Q V občinskih sindikalnih organih je v letih 1959 do 1961 v plenumih sodelovalo 393 ljudi, med njimi 58 žena in 221 delavcev, v predsedstvih občinskh sindikalnih svetov pa 85 ljudi. # V vodstvih sindikalnih podružnic sodelujejo 2104 ljudje, med njimi 1292 delavcev in 575 žena. 129. »Pa vendar ni Jim pri vas?« je presenečeno vprašal doktor. Trenutek pozneje je stopil h koči. Srdito mi je pokimal in se lotil svojega posla. Pregledoval je bolnike in se z njimi pogovarjal, kot da bi bil na obisku v mirni in pošteni družini. »Tako,« je pristavil, ko jim je razdelil še zdravila, ki so jih ubogljivo sprejemali. »Za danes smo opravili. Zdaj bi se pa rad pomenil še s temle fantom.« In malomarno je pokazal z glavo proti meni. — Silver je privolil, toda dati sem mu moral .častno besedo, da ne bom pobegnil. Vsi (rije smo odšli k ograji, mornarji pa so se temu upirali. 130. Z doktorjem sva se lahko pogovarjala le skozi ograjo. Zato je doktor splezal čez. Silver, ki me je spremljal, pa mu je rekel: »Prosim vas, doktor, dobro si zapomnite — in fant vam bo že povedal — kako sem mu rešil življenje! Celo odstavili so me zato. Dajte mi vsaj trohico upanja za bodočnost. Vi ste doktor in pošten človek; vi gotovo ne boste pozabili, kar sem storil dobrega. Zdajle se umaknem in vaju pustim z Jimom sama. In to mi tudi štejte v dobro, zakaj prekleto mnogo tvegam!« Tako je dejal in od tacal proti koči. 131. Ko sva ostala sama, me je doktor ošl( »Zdaj si tu. Kakor si si postlal, tako boš t*jj ležal, dragi moj. Strahopetno si nam pobegpj Jim.« Začel sem jokati in ga prositi, naj mi očita tega. »Skoči čez ograjo in pobegni z mcr»LO dolžni za objavljene oglase ter objave približno ^4 milijone dinarjev. Čeprav Me uprava lista še in še pro-jsila dolžnike, naj poravnajo «rvoje obveznosti, so se ra-ptuni naših dolžnikov le po-Kasi zniževali, naš dolg v •iskaimi pa je naraščal ve-MSko hitreje! Poletni meseci tao za nas vsakoletno »sušno obdobje«, ko ni oglasov, etoirv in tudi z naročnino za drugo polletje počakamo vselej do prvih jesenskih mesecev. Ze pred šestimi tedni smo tudi povedali: kar bomo prihranili papirja zdaj, ko ljudje na podeželju manj bero, ga bomo porabili v jesenskih in zimskih mesecih! S tem danes začenjamo. Od 12 no 16 strani? »Droban je, droban, tale naš list...« Takih opazk smo slišali v zadnjih šestih tednih največ. »Kaj nas pa goljufate, to sploh ni več časopis!« nas je ves razburjen okregal naročnik, doma ob Savi in list z dopisnico odpovedal, čez tri tedne pa spet naročil ... »Odlično! Prijetna oblika, primerna za žep, avtobus, vlak in zvečer za v posteljo!« nam je povedal eden prvih novomeških naročnikov, ko smo ga pobarali, kaj meni o novi obliki domačega tednika. »Kako sploh spravite toliko v list, ko Ima samo ubogih 8 strani?« je mimogrede omenid tovariš Uhan, topliški sodar in zvesti bra- lec .Dolenjca", medtem ko je njegova žena takoj pristavila: »Roman in slikanico najprej pogledam, potem pa vse drugo!!* »Zanič! Cisto zanič! To so heci, to ni več časopis!« nam je jezno zabrusil v obraz učitelj iz Krškega, ko smo se menili o obliki in vsebini lista. No, takihle ocen, mnenj, pretečih napovedi o odpovedi lista, pa tudi pohval in nasvetov, kaj bi kazalo poslej v listu Še urediti, smo dobili za dobrega pol koša. Naj takoj povemo: zdaj bo imel Dolenjski list spet 12 strani, potrebovali pa bi jih vsaj 16, če bi hoteli ustreči vsem, ki od lista pričakujejo še več, kot smo dajali doslej. Resno razmišljamo o tem, da bi imela vsaka komuna našega okraja v listu vsak teden svojo stran ali vsaj pod strani, da bi tako domači glasnik Socialistične zveze postal hkrati tudi vestnik vsega dogajanja v komunah. Za povečani obseg bo potrebnih seveda nekaj dodatnih milijonov; upamo, da bodo predstavniki občinskih političnih vodstev ObLO in. kolektivov sprejeli načrt o novem načinu urejanja Dolenjskega lista, ki bo s tem lahko znatno povečal informiranost bralcev o vseh pomembnejših dogodkih in novicah v okraju. Še -iikrot: zakaj novi format? Opazili smo, da mnogj bralci Dolenjskega lista niso natančno prebrali obvestila v naši 595. številki, kjer ' smo pojasnili, čemu smo se odločili za polovičen format dnevnika DELO. Na novem rotacijskem stroju lahko tiskarno namreč samo časopise v velikosti sedanjega DELA ali pa za polovico manjše. Odločili smo se za polovični format, ker smo bili prepričani, da bo taka oblika tednika bralcem bolj ugajala kot pa novem stroju v mali (polovični) obliki tudi Mladino in Pionirski tednik. Prepričani smo, da bo velika večina naročnikov poslej zadovoljna z novo obliko domačega tednika, posebno še. ker bomo šele zdaj lahko uresničili nekatere izmed napovedi o zboljšani vsebini in razporeditvi gradiva, kar nam doslej pri samo osmih straneh res ni bilo mogoče! Preberite še, kaj so povedali nekateri naši bralci in naročniki našemu dopisniku v občini Videm-Krško. Takih in drugačnih ocen smo dobili v zadnjih tednih dovolj tudi drugod po okraju. Marsikaj, kar so povedali naši bralci, bomo lahko upoštevali in spremenili, vsega pa za zdaj še ne. Tudi 12 stalnih strani bo malo za tako pestro življenje in hiter razvoj področja, na katerem živimo. Resno bo treba razmisliti, kako bi bilo mogoče povečati obseg Dolenjskega lista, da bomo lahko zadovoljili vse želje in težnje, ki jih je razumljivo čedalje več, vedno večja pa je tudi potreba po nadaljnji razširitvi sredstev informacij v okraju. Tone Gošnik Hemingway zapustil dva romana Ernest Hemingway je večkrat namignil, da piše roman, ki ga ne bo pustil natisniti, dokler je živ. Njegova vdova je te dni novinarjem povedala, da je njen mož zapustil neobjavljene rokopise, med katerimi so pesmi in dva romana. Se en khib OZN Na ustanovnem sestanku Kluba OZN, ki so ga 12. septembra ustanovili v prostorih novomeškega mladinskega kluba, so si mladinci začrtali obširno dejavnost. Med drugim bodo prirejali predavanja in razgovorne večere o beograjski konferenci. V klub se je vključilo precej novo« meških srednješolcev, pričakujejo pa, da se bo vključila tudi delavska mladina. * i* rekel: - Eva, jaz sem za mali format! Kaj pravijo bralci farna-Krškega Mali format — velika gneča... oblika dnevnih listov. Danes smo si sposodili tudi nekaj karikatur iz zagrebškega »Večernega lista«, ki je pravtako presedlal na enak format kot ga ima naš tednik; da bi prepričal svoje bralce o ugodnostih manjšega formata, je zagrebški časnik poklical na pomoč znane evropske hu-moriste-kariluituiriste. Naj mimogrede povemo, da tiskajo zdaj pri »Delu« na ■ Karel Sterban, podpredsednik ObLO: nova oblika Dolenjskega lista mi ugaja. Tudi z vsebino lem zadovoljen, vendar menim, da se premalo pi-Se o razvoju gospodarstva V okraju, o sejah delavskih svetov, skratka o problemih v go-gospod-araklh organizacijah. Več bi bilo potrebno pisati o novih pravilnikih o delitvi dohodka, o družbenem upravljanju, o zdravstvu. Šolstvu ln socialnem zavarovanju. Cez poletje list zadostuje na osmih straneh, pozimi pa naj bi Izhajal na več straneh. Razširiti je potrebno doplsnlško mrežo. Prav tako Je treba razširiti zunanjepolitični ln notranjepolitični tedenski pregled. ■Slavko Smerdel, upravnik Delavske univerze: list prinaša vedno toliko različnih novic, da ga z zanimanjem prebiram. Obseg lista na osmih straneh v letnem času zadovoljuje, čez zimo pa mora Izhajati vsaj na dvanajstih straneh. Mislim, da Je na našem področju premalo občasnih dopisnikov. Uredništvo bi lahko s sodelovanjem nase delavske univerze organiziralo eno ali večdnevni seminar za dopisnike. Pogrešam poročil ln razprav s področja Izobraževanja odraslih ln opise zanimivih dogodkov. ■ Janez Drnoviek, bolniški kontrolor pri podružnici Zavoda za socialno zavarovanje: * Ustom se srečujem tudi v najbolj zakotnih krajih. Pred dnevi sem videl v Mrčnlh selin 85-letno ženico, ki Je prebiral« Dolenjski list, ker je nanj naročena. To dokazuje, da je 11»' postal nepogrešljiv. Ugaja ml nova oblika, le obseg ne zadostuje. Članki o novomeški atletiki so predolgi ln nezanimivi. Športni dogodki in vesti 1* Vldma-Krškega so dobro opisani, zato sem z listom zadovoljen. Zunanji in notranjepolitični tedenski pregled naj &' bila obsežnejša. n^!li» snovne ta zanlmi-k, |U'itikn?/to valeč Cttm^o■ i?„ mirnih. * 41an- ' "» b^lh kra-I b" tudi v Odločili boste s#! Prednost malega lista: naglica, pa vendarle zajamčena varnost... »Saj nisem naročena na Kmečki glas! Dolenjca ml dajte!!« je zahtevala na pošti v Trebnjem tovariiica, kj že 12 let zvesto bere naš domači tednik. »Zelena glava« novega formata okrajnega glasila Socialistične zveze je bila preveč podobna zelenemu naslovu Kmečkega glasu. Takih »pritožb« pa je bilo sadnje tedne skoraj na vseh poštah kar veliko. »Mar bi ga tiskali v kakšni drugi barvi, ne v leleni! Tudi Ljubljanski dnevnik Ima zeleno glavo!« so padale pripombe. Tuhtal) smo in «e posvetovali, potem pa sklenili: danes bo glava našega lista rdeča; prihodnji teden modra fn potem le rjava, nato pa boste sami odločili, v kateri barvi naj tiskamo Dolenjski lutl Cez 3 tedne bomo razpisal' nagradno anketo v kateri boste odgovorili: listova glava naj bo stala0 v zeleni — rdeči — modri —' ali rjavi barvi. Odločili ■* bomo za glavo, ki bo dobil* največ glasov, mi pa va>u J V,l| , Dolenjskem listu v vsaki številki objavljen radijski program za naslednji teden. Manjka pa člankov o zgodovini naših krajev, ■ Neža Bon, gostllničarka na Raki: odkrito priznam, da se nikakor ne morem privaditi na mali format. Tudi športa Je preveč, premalo pa člankov zgodovinske vsebine. Gospodinjski kotiček bi lahko bil bolj pester. Zadovoljna sem z objavo novic lz našega kraja. ■ Kristina Lekše, gospodinja U Velike vasi 11: naročnica sem eno leto ln ml nI žal. List prebiramo ob večerih in ob nedeljah. Po mojem so vsi dogodki dobro opisani, pogrešam pa kmetijskih nasvetov. ■ Alojz Bogolln, kmetovalec Iz Drnovega 48: oblika ln vsebina lista ml ugaja, želim le* da bi Izhajal vsaj na 12 straneh. Zlasti ml v listu ugaja roman »Nevidni gospodar« ln poročila lz naših krajev. Premalo pišete o notranji in zunanji politiki. Ugajajo ml kratki ln zanimivi članki. ■ Janez Uršlč, uslužbenec ObLO: sedanja oblika lista Je boljša. Privlačijo me novice lz raznih krajev, politični pregled, podlistek ln slikanica. Mislim, da je vremenska napoved v vašem listu največkrat netočna, razen zadnji mesec. Na list čakamo sedem dni ln je zato osem strani zares premalo. 2elim si člankov o pomanjkljivostih ln napakah v trgovinah, gostinstvu in drugod. MUZIKALNA BAČKA Znanstveniki Iz Mlamlja na Florid: so hoteli vedeti, kako inteligentna utegne biti raca. Napravil) so poskus z bobnom. Ugotovili so, da lahko raca s kljuvanjem po bobnu izvede nekaj različnih melodij, PARTIZANI V ANEKDOTAH Pozimi leta 1942 je VI. vzhodnobosenska brigada obkolila na Majevici združene sile četnikov Majevice in Posavine in jih popolnoma potolkla. Pri tem je brigada zajela okrog tisoč četnikov. Proti koncu borbe, videč, da je katastrofa neizbežna, se je četniški komandant Jovo Pr-njatovič. trgovec iz Brčkega, skušal rešiti z begom. Komaj pa je stekel po strmini nizdol, je naletel na partizane. »O, gazda Jovo!- ga je poklical Marko Lukić, ki je Pr-njatoviča poznal. Jovo je pogledal, kdo ga kliče. Ko je zagledal Marka, si je uperil v čelo revolver in sprožil -Zakaj se je pa počil?-" so borci vprašali Marka. -Najbrž od prevelike sreče in veselja, ker me je zagledal- je odgovoril Marko. Baćeva past II. vojvodinska brigada je med borbo v Bosni imela v svojih vrstah borca Bačo, ki je bil znan po tem, da strašansko rad spi. Nekoč so postavili Bačo na stražo pred kolibo, v kateri so prenočevali borci njegove čete. Komisar je ponoči pregledoval straže. Prišek je tudi do Bace, ta pa je sladko smrčal. Komisar ga je potresel: -Bogme, Bačo, spet si na straži zaspal!« Baca se je zdramil in krik-nil: »■Stoj!- Ko pa je opazil pred sabo komisarja, je stopil mirno in raportiral: "Tovariš komisar, nisem spal! Le oči sem zaprl, da bi sovražnik, če bi prišel, mislil, da spim. Jaz bi ga presenetil in užgal po njem!« Prilagojen pregovor Četa je imela redno konferenco. Komandir je govoril o disciplini, komisar o potrebi političnega dela med ljudmi, četni bolničar pa o čistoči. Ta je svojo razlago poudaril z raznimi -dejstvi- in nerazumljivimi strokovnimi izrazi. Na koncu je navedel ljudski pregovor: -Čistoča je pol zdravja!« Za bolničarjem je govoril desetar Jovica, ki mu je ta pregovor silno ugajal. Takoj ga je skušal ,povojačiti' in je svoje zaključke takole podkrepil: -Tovariši, moramo čistiti svoje orožje, saj vsi vemo — da je čistoča pol puške.« V planini Mdnjači pri Mrfco-njiću se je Djuri Strpcu, ki je leta. 1941 bil vodnik, javil kuhar Laza. -Jaz hočem z vami v borbo!« je odločno rekel Laza. -Nimamo puške zate!« -Jo bom pa zaplenil!« Hitro za tem se je začel spopad v vasi Liskovica. Par- tizani so se tolkli z ustaši med hišami. Neki ustaš je vrgel bombo čez hišo na partizane. Laza jo je v zraku ujel, prisluhnil in jo vtaknil v žep: -Norec, vrzi jo, nas bo raznesla!« je zavpil neki borec -Brez skrbi, ni vnetljiva,«' je odgovoril Laza. Vstaš, ki je vrgel bombo? steče še z enim na drugo stran hiše, misleč, da je bombo eksplodirala. Oba priletita Lazaru naravnost v roke. Laza zgrabi eno in drugo puškino cev. Ustaša sta streljala, toda v zrak. Ta spopad je končal borec, ki je prej opozoril Lazo — oba sovražnika je ubil. S svojim vojnim plenom je Laza stopil pred vodnika in raportiral: -Evo, puška, primaruha, Laza. zbogom tvoja kuha!« Črni dan za Novo mesto V torek, dne 3. oktobra, je minilo 18 let, odkar je bilo Novo mesto barbarsko bombardirano. Takrat je bila nedelja in veliko meščanov je odšlo iz ogroženega mesta. Bili so ostrašeni še od bombardiranja 14. septembra. Vreme je bilo lepo in sončno. Malo po 17. uri pa so nad mestom zahru-mele nemške štuke. Parkratso preletele, nato pa začele sipati bombe težkega kalibra. Padale so brez cilja in straho-valni napad je trajal polne tri četrt ure. Delno ali pa sploh porušene so bile hiše na Glavnem trgu, Florjanovem trgu, sedanjem Kidričevem trgu, Kapucinskem, sedaj Novem trgu v Gerdešičevi, sedaj Jerebovi ulici, na Ljubljanski cesti, Mej vrti, v Kosovi ulici. Muzejski, tedaj Križatijski ulici, Proštijski in Cerkveni ulici, Strmi stezi, Dilančevi ulici, Detelovi in Frančiškanski ulici ter Vrhovčevi inSko-lovi ulici. Močno so bile prizadete tudi ulice ln hiše, ki so bile bombardirane že 14. septembra. Ponovno je bila zadeta takratna ženska bolnišnica. Bomba je razbila celotni levi trakt, pod razvalinami pa je našlo smrt 17 ljudi: nekaj bolnic, ena zdravnica in nekaj civilistov. Skupnih žrtev tega razbojniškega napada, je bilo preko 30. Veliko ljudi je bilo pod ruševinami ln jih zaradi vednih preletov avionov ni bilo mogoče odkopati, zato so umrli. Najdalj je vzdržal v porušeni Mohorjevi hiši, kjer je bilo za časa italijanske okupacije poveljstvo črnih srajc, čevljar Jože Ilovar, čeprav je bil že okrog 80 let star. Ko so ga našli, so mu skozi lino dajal: hrano in žganje. Ko pa bo ga končno le odkopali, je bil tako izčrpan, da je za posledicam; kmalu umrl. Mrliče pod razvalinami ženske bolnišnice so odkopali šele 9. oktobra, pokopali pa so jih na mestnem pokopališču 11. oktobra ob petih popoldne. Po tem bombardiranju j« veliko meščanov zbežalo iz mesta, bolnike iz bolnišnic pa so prepeljali deloma v Srebrni če, deloma pa poslali domov. Mesto je bilo kot izumrlo. Ruševine so bile tako ogromne« da je bilo treba marsikod pošteno pomisliti, kako priti do določenega kraja. Partizanske d&trulje so stalno oatruljirale do mestu, štab pa se je preselil na Grm, kjer je ostal dO vdora Nemcev v mesto. -r- Rbšenberg je naglo vstal. -Vi ste Angel?!« »Da. Sedaj boste razumeli, zakaj sem raje prišel skoz okno kakor skozi glavna vrata.« »Zakaj ste prišli?« -Da vam vrnem denar. In da vidim, če mi hočete pomagati.« -Kako naj vam pomagam? Hočete denar?« ►Ne. Za denar trenutno res nisem v zadregi. Rad bi, da mi poveste nekatere stvari...« Rosenberg je odkimal: -Ničesar ne vem.« -Premislite,« je mehko rekel Angel, toda Rosenberg je začutil, kakšna močna volja žari iz tega čudnega obiskovalca. -Ne vem, kaj bi povedal, česar še ne veste,* je rekel. »Ugrabili so Anitto zato, ker nisem hote] plačati tisto, kar imenujejo .zaščitni davek'«. -Čudna zaščita,« je pomrknj] Angel. -Ta stvar mj je res znana. Toda komu bi morali plačati?« -Ne poznam jih.« Angel ga je pogledal v oči in za-mrmral: »Morda res ne. Toda gotovo koga sumite. Gangsterji so nekako le poiskali stik z vamd. Menda nimate namena, kar naprej metati denar v jarke ob cesti... Zato mj raje povejte vse, kar veste.* Rosenberg je drhtel in začel vročično hoditi po sobi. Ustrašil se je poguma, kd ga je bil nenadoma prevzel... Stopil je k vratom ln pozvonil. -Pojdite!« je rekel zamolklo. -Zvo-. nec bo poklical mojega slugo. Ne pustim, da bi se vam pri meni kaj slabega pripetilo, preveč sem vam hvaležen, vendar pojdite... da ne bom v skrbeh zase in Anitto.« Angelu se je zasmilil. »Prav!« 1e rekel mirno in prekoračil okno. »Morda boste povedali drugič.. .« Odjeknili so koraki na hodniku. Nekdo je potrkal na vrata. Angel je potiho zdrsnil z okna in zginil v temnem vrtu. DEVETNAJSTO POGLAVJE Obisk pri Rosenbergu nI bil posebno uspešen, vendar je bil Angel prepričan, da mu bo stari Rosenberg postregel z dragocenimi podatki, ko se bosta drugič srečala. V te misli zatopljen je pa Angel pozabil, da se nemara še kdo drug za- nima za Rosenberga in njegovo hišo. V trenutku, ko je prišel k vrtni ograji in se hotel prekobaliti na ulico, mu je padla na ramo težka roka, na hrbtu je pa začutil cev revolverja. Glas, drhteč od veselega razburjenja, mu je pošepe-tal v uho: -No, prijateljček, si se vendar ujel.. .* ★ V spremstvu dveh gangsterjev, ki sta tiščala revolverja vanj, je Angel stopil v zadnjo sobo bara .Papagaj'. Vrata za njim so zaklenili. Angel — Al Brook je bil razorožen. Pobrali so mu vse, celo iglo iz kravate. Smrt Berrvja Ullmana jih je naučila previdnosti. Navzlic hudo kočljivemu položaju ni izgubil svoje hladnokrvnosti »Dober večer!« jih je pozdravil, ko je stopil v sobo. Vidim, da je vojni posvet Bratov bledoličnikov že zbran. Manjka samo še pipe, da jih pokadimo v znak sprave.* »Saj sem rekel, da je prismojen,* se je oglasil Forty. Peter Myme je gubal čelo in pozorno opazoval Angela, ki pa se za novega šefa gangstrske bande sploh ni zmenil. Upira] je pogled v dekle, ki je sedelo zraven Mvmeja. Slišal je bil njen glas na telefonu pri sodniku Dolldvju, videl jo je pri Ullmanu, to pa je bilo vse. In vendar je bil prepričan, da je prav ona Sony Rake, o kateri mu je govoril inšpektor Bravan. Angel je bil srečen, da jo 6pet vidi... Na kaj ona misli? Kaj namerava? Njen obraz ni ničesar izdal, le temne oči so ji včasih čudno zasijale... Peter Myme se je obrnil k nji: -Ali je to Angel?* -Ne vem. Vem pa, da je on ubil Berrvja Ullmana.« Da, to je glas, k; ga je slišal na telefonu. Angel je bil o tem prepričan. Spregovoril je mehko in prisrčno: »Dober večer, Sony!« Nekaj trenutkov je vzdržala njegov pogled, potem p« je sklonila glavo in začela brskati po torbici. Peter Myme je dal znak in eden od gangsterjev je odprl vrata. Vstopila sta dva moška. Prvi je bil močan človek z osivelimi lasmi in rumenkastim obrazom, drugi pa majhen, zavaljen in plešast Oba sta se po obleki in vedenju ločila od gangsterjev in Angel je hitro uganil, kdo sta. Prvi je bil Joe Vilet, -pošteni Joe«, politični gospodar Ta-many Halla, drugi pa Charles Wilcroft, vrhovni sodnik New Yorka. 17 t$ Vilet je stopil k Angelu: -Vi ste tip, ki ga tako iščemo, ne?« »Morda, Joe...« Vilet je nagubal čelo: -Kdo vam je povedal moje ime?« »Spoznal sem vas po karikaturi V .Timesu'. Moram reči. da vas je 6likar polepšal.« -Ne bodite nesramni!« mu je zabrusil Vilet -Prišel sem, da se pogovorim z vami. In če ima kdo briti norca, to vsekakor niste vi. Ali veste, da pridete lahko na električni stol zaradi Ullmana?« »Morda, hotel sem reči — verjetno...« -Tip, ki pride in trdi, da bo očistil mesto, nosi glavo v torbi. Mislim, da razumete.« »Ne, res ne razumem,« se je naivno nasmehnil Angel. -Rad bi vam pomagal. Premladi ste še, da bi sedlj na električni sto] ali šli na .sprehod" s temi mojim: prijatelji. Hočem biti velikodušen. Dve sto tisoč dolarjev je lepa vsota, ne? Razen tega boste rešeni nevarnosti, v katero ste tukaj zašli. Zapustili boste Združene države in se vrnili v Anglijo. To je resna ponudba, zato sem .prišel osebno* da govorim z vami.« »Saj sem kar ganjen, Joe! Kaj bi pa moral narediti, da si zaslužim to vašo velikodušnost?« Vilet se je hrupno zasmejal: »Pravzaprav ničesar. 2elimo le, da s svojim delom prenehate. Da pa se ne bi nadaljevalo še po vašem odhodut nam povejte imena svojih prijate]jev.. j No, no — ne bojte se: tudi njim bomo dah odškodnino, kakor vam. Torej, sva sklenila kupčijo?« »Ne.« je odgovori] Angel. »Na te li-manice me ne boste ujeli.« »Kako? Kaj pa ni v redu?« »Nič ni v redu,« ga je osorno zavrnil Angel. »Pošteno ste se urezalJL Prvič: pomočnikov nimam. Kako naj torej izdam njihova imena?« Vilet je pomrknil: »Menda se niste lotili te križarske vojne sebi v zabavo? Nekdo vam gotovo plača!« »Na žalost moram znova potrditi, 0'f9 nove kolekcije knjig. I U uaya ni najboljše poteka-| «8> Je večkrat prišlo do te-g V>itiaa bralci niso mogli do-1 n°vih knjig. Izobraže- valna sekcija je priredila gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovalo 32 tečajnic, in živilski tečaj. Oba sta zelo uspela. Organizirali so predstave potujočega kina, ki so bile dobro obiskane. Vendar si žele lasten projektor in redne tedenske predstave. Tudi prvi poskusi klubskih večerov in razvedrila v klubu so se dobro obnesli. Društvo je z raznimi zabavami skrbelo za razvedrilo prebivalcev. Z dohodki prireditev in samoprispevki so nabavili televizor, ki je posebna privlačnost kluba. V akciji za zbiranje sredstev za nabavo televizorja so sodelovali člani društva in ostali prebivalci. Prav tako so delno z lastnimi sredstvi, delno s podporo občinskega sveta SPD Sevnica uredili dvorano ln oder, 1962 pa bodo preuredili klubske prostore. In o samem občnem zboru ... Živahna razprava je osvetlila vrsto problemov in bistveno pripomogla, da je sprejeti program dela za no- šami ustvarili sredstva, ki jim bo najčvrstejša osnova proračuna. Društvo je v minuli sezoni razpolagalo z več sredstvi kot večina občinskih svetov v okraju. Lahko trdimo, da je prosvetno društvo v Loki imelo Izreden smisel za potrebe in želje prebivalcev svojega kraja. Program je bil tako pester, da je pritegnil res veliko Ljudi. Prav zaradi tega je društvo za svoje akcije imelo najširšo podporo. S svojim delom si je ustvarilo pomembno mesto v družbenem življenju Loke. Vodstvo društva je poleg klasičnih oblik kulturno-pro-svetnega dela uvedlo tudi sodobnejše oblike in je med prvimi v okraju začelo ustanavljati klub. Če kje, potem so prav v Loki pravilno razumeli zaključke okrajne skupščine Svobod ln PD in jih tudi realizirali. Bogdan Borčič: PLANŠARSKA BAJTA 0 šolski in dopolnilni izobrazbi Vlado Lamut: ZAPISEK vo sezono širok in stvaren. Zaradi obširnih nalog, ki so si jih zadali na občnem zboru, so tudi spremenili sistem upravnega odbora. Namesto dosedanj ih referentov za posamezne dejavnosti, ki niso bili več kos vsemu delu, so izvolili pododbore, ki bodo laže vodil; delo kot posameznik. Lastnim slabostim niso prizanašali, zato so dober del razgovora namenili vprašanju vključevanja mladine v pevsko sekcijo. Mladina je trditev, da nima smisla In veselja do petja, tudi na občnem zboru v Loki odklonila. V bodoče bodo predvsem skrbeli za razvoj pevske dejavnost; med mladino v njihovi šoli, ker je to osnova za nadaljnje delo v društvenem pevskem zboru. Izredno preseneča tudi način obravnave materialnega stanja društva. Potrebo po dotaciji — čeprav so glede na delo do nje brez dvoma upravičeni ln bo dolžnost pristojnih, da jim tudi v bodoče pomagajo — so le omenili. Pač pa so razmišljali predvsem o tem, kako bodo Na zadnja seji obeh zborov OLO sta bila ukinjena Gospodinjska šola in zavod za napredek gospodinjstva ter dano soglasje za ustanovitev zavoda za napredek gostinstva in gospodinjstva. Ta ukrep so narekovale dejanske potrebe. Obrati družbene prehrane so postali člani gostinske zbornice, zato je enotno izobraževanje gostinskih in gospodinjskih kadrov vsekakor potrebno. Novoustanovljeni zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva bo združil oboje in usmerjal svoje delo v izobraževanje kadrov za gostinstvo in gospodinjstvo, nudil bo strokovno pomoč gostinskim in gospodinjskim obratom in hkrati izdeloval analize. Prvo nalogo bo zavod uresničeval preko rednega dvoletnega izobraževanja, ki bo nudilo absolventom štiri osnovne poklice: kuharja, sobarja, strežnika in prehrambeni-ka ali gospodinjo. Dvoletno Dobra želja na pot V novem šolskem letu se je v nižjo glasbeno šolo v Brežicah vpisalo 145 učencev. Na šoli bo poučevalo 6 stalnih učdteljev in 2 honorarna. Kakor vse giasbe-ne šole, se tudi brežišk-i bori s težavami. V zgradbi prebivajo stranke, nameščena je občinska tehtnica, pouk mota hrup avtomobilov s ceste itd. Razen tega primanjkuje tudi uč'1 predvsem klavirjev. Učenci , prihajajo iz vse občine. Šola jim nudi predvsem splošno glasbeno vzgojo, več njenih gojencev pa študira na srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Za sodelovanje na raznih prireditvah v Brežicah, pa tudi na revijah in na vsakoletnem zaključnem koncertu, ki ga prireja šola, so gojenci poželi že nemalo priznanj. Majhni, toda pomembni glasbeni ustanovi želimo, da hi uspešno pre-bredla težave, nabavila dovolj učil in vzgojila v ljubezni do glasbe kar največ dijakov, ki hi nato uspešno nadaljevala študij na sred. nji glasbeni šoli. šolanje bo trajalo po 3 do 4 mesece na leto, v skrajšanem času pa bodo lahko absolventi pridobili nižjo kvalifikacijo kot na primer naziv kuharskega pomočnika, kavarniškega kuharja, pral ca, natakarskega pomočnika itd. Rednega Izobraževanja bodo deležni vsi učenci, ki imajo sklenjeno učno pogodbo. Dopolnilno izobraževanje bo zavod organiziral za vse vrste dejavnosti v gostinski in gospodinjski stroki: za strežno osebje, za turistične vodiče, za Likarje, za snažil-ce itd. pod pogojem, da se bodo udeleženci strokovno usposobili za določeno področja svojega dela. Za posamezne stroke bo možna tudi specializacija (dietni kuhar, oskrbnik planinske koče itd.). Bazen naštetega bo zavod kot naslednik Zavoda za napredek gospodinjstva nudil strokovno pomoč družini in gospodinjstvom v okviru stanovanjskih skupno- sti. Po naročilu bo pomagal reševati ekonomsko-or-ganizacijske in tehnične probleme gostinskih in gospodinjskih obratov. Na koncu lahko ugotovimo, da bo z izobraževanjem, s stro-kovnim usposabljanjem kadrov in s tem, da bo nudil strokovno pomoč vsekakor veliko prispeval, da se bo turizem pri nas še bolj razvil in postal pomembna panoga v našem gospodarstvu. S. T. Z ZBOROVANJA PROSVETNIH DELAVCEV V VIDMU-KRŠKEM 2a delavne šolske odbore Imajo Sode premalo učnih sredstev, kar otežkoča učinkovito posredovanje sodobne g« znanja. Tudi samostojno financ Blranje na šolah se nI popolnoma v redu. Prosvetni delavci tudi želijo, da bi se njihovi mesečni prejemki končno Izenačili s prejemki enakega strokovnega kadra v gospodarstvu. Glede Izvolitve novih šolskih odborov so vsi soglašali, da se mora ponekod število članov zmanjšati, v odbore pa je treba Izvoliti ljudi, ki bo voljni delaU. Konferenca Je sprejela predlog o ustanovitvi aktiva pedagoškega društva. V vodstvo so bili izvoljeni tal. Deo Leo-r.ardis, tehnični direktor TSS, Rezi Pire, referent za Šolstvo pri ObLO, Ciril Plut, predsednik sindikalne podružnice prosvetnih delavcev, Jote Zupančič, predsednik aktiva prosvetnih delavcev — članov ZK, Oton MlkuUč, direktor zavoda z« prosvetno pedagoško službo, ln Šolski upravitelji osnovnih sol v Krškem, Leskovcu ir. na Senovem: Franc Agrež, Leopold Bledi ln Kristina Ra-dejeva. Kot smo že poročali v našem listu, je predsednik republike tov. Tito nagradil za letošnji 1. maj za prizadevno ln dolgoletno javno in strokovno delo več zaslužnih prosvetnih delavcev Iz občine VJdem-Krško. Predsednik ObLO Stane Nun-čič jim je na konferenci Izročil odlikovanja. Z Redom dela s srebrnim vencem so bili odlikovani: Framc Agrež, Kristina Lazorko, Matko Matjan, Oton Mlkulič, Frančiška Pres-nlk, Frančiška Stupar, Jože Zupančič. Z Medaljo deJa: Angela Ce-mič, Otiltjs Domnrk, Leopold Koman, Julljana Ler.art, Branko Medved, Ciril Plut ln Vladimir SuBKC. BU Je večer, ko je Irena prvič občutila ljubezen. Sedela sta ob potoku pod sklonjeno vrbo, poslušala šumenje valov in gledala oblake, ki so se s srebrno mesečino obli ti vozili po nebu. Marijan je pogladil Irenlno roko in toplo zasepetal: -Irena..Irena Je vzdrhtela ln nekaj sladkega Jo Je obšlo. Sama ni vedela kaj. »Draga moja, U edina ...« — Je govoril Marijan to božal, božal... Sladke besede so padale v Irenlna ušesa ir. njeno srce se je začelo tajati. Dasi Je podzavestno čutila neko nevarnost, ji je kljub temu bilo lepo pri srcu. Vedno lepše ji Je bilo, bolj ko Je na sebi čutila Marijanove roke. »Ljubim te,« — Je spet dejal ln položil roko na Irentoo koleno. Dekle je vzdrhtelo kot topolov list v vetru. »Poročim se s teboj, samo s teboj. Nikdar mi ni bilo tako lepo pri srcu, Irena, kot s teboj. Ali boš moja žena?« Marijanove besede so delovale kot balzam... In kar niso storile besede, kar r.i storila okolica, to so povzročile kretnje... Ne da bi vedela kdaj. Je Irena dahnila »da« ... To Je bilo meseca maja. Minil Je mesec, minila sta dva. Irena Je hodila po svetu kot v 6anjah. Vsakokrat, ko se Je združila z Marijanom, JI Je bilo tako lepo. Saj Je znal tako nežno govoriti... In poročil jo bo. Na tihem Je kovala načrte, kakšno poročno obleko bo imela. Smehljala se Je, ko Je šla mimo trgovine ln si ogledovala novo pohištvo. »Kmalu ga bom potrebovala,« si je blaženo dejala to se skoraj naglas zasmejala ... Irena Je zaslutila, da z njo nekaj ni v redu. Nekam slabo Ji je postajalo in Jedi Ji niso več tako dišale kot prej. Postala je bolj bleda. Čakala je nekaj časa, vendar se stanje ni zboljšalo. Prestrašila se je: •Noseča sem!« S prele telo Jo je, kot da bi jo polil z mrzlo vodo, nato pa Ji je takoj postalo vroče. Noseča... Kaj bodo rekli doma? Vsaj to )e debro, da me bo Marijan poročil. S težavo Je čakala sestanek z Marijanom. Ko je bila v njegovem objemu ln ko Je popustila prva omama sladkosU, ;e Uho dejala: »Marijan, ali ti lahko nekaj povem?« Zaspano je vprašal: »Kaj pa je takega?« »Dobila bom otroka___« Kot bi ga pičil gad, Je planil pokonci ln zavpil: »Kaj?« Irena je ponovila besede. »Kako pa to?« Je dejal. »AU se ne motiš?« Odkimala Je: »Oče boš . ..« Prisedel Je ln Ji tiho dejal: »Poslušaj! Ali nisva oba še premlada? Ali se sploh poznava? Ali me U pozna.?, kakšen sem? Kaj bo? z otrokom ... Dal ti bom denarja pa pojdi k zdravniku ... Ta bo ze uredil.« Gledala ga je ln stisnilo Jo Je pri srcu. Pričakovala Je, da bo vesel, da bo povedal kaj nežnega, pričakovala Je besede o r-juni poroki... A zaman. Njena novica Je povzročila molk in srd v Marijanovih očeh. K zdravniku naj gre ... In zdravnik naj odpravi plod njune ljubezni, otroka, ki se ga Je bala ln tako sllr.o želela hkrati? To pot sta se kmalu razšla. Slovo Je bilo Uho, brez poljuba. Ko Je vprašala, kdaj se spet dobita, nI dobila odgovora. Marijan Je le nekaj zamrmral ln odšel. Minil je mesec, minila sta dva ln še več. Irena Je bila sama. Nič več Je nI čakal pred službo, nič več je ni spremljal. Žalostna je bila ir: razočarana'. Kje so sladke obljube ln kje svatovsko oblačilo? Namesto obojega sta prišli v hišo Jeza ln sramota. Večkrat Je pomislila na samomor, pa vedno jo Je od tega odvrnila misel na bitje, ki je ras tlo pod njenim srcem. Otrok se je rodil pravočasno to Irena je Imela deklico. Prvič po dolgem času se je zasmejala takrat, ko Je zagledala rožnati obrazsk. »Moja punčka,« je vzdihnila, pri tem pa se je spomnila na Marijana. In postala je žalostna. Irena in Marijan »Kdo je oče?« so spraševali domači ln dolgo Je trajalo, da je naposled le priznala: »Marijan.« Kmalu zatem Je srečala^Ireni-na mati Marijar.a na cesti. Dotlej sta se vedno pozdravljala ta Marijan je govoril z njo kot z domačimi. To pot pa Je pogledal v tla to nI pozdravil. »Glej ga no, Marijana!« Je dejala Irenina matL »Kje pa hodiš, da te ni nič blizu? Otrok Je že kar velik. Ga ne boš prišel nič pogledat?« Skoraj sovražno Je dejal: »Čigav otrok? Moj že nI!« Irenina mati je onemela ln brez besed odšla. Ko ;e za Marijanove besede zvedela Irena, se je zjokala. Torej tak je bil... Ko so Marijana klicali na skrbstveni organ v zvezi z očetovstvom. Je izjavil, da očetovstva ne prizna m da za otroka ne bo plačeval ničesar. Irena je Iskala pomoči na sodišču. V otrokovem imenu je vložila zoper Marijana tožbo za ugotovitev očetovstva ln plačevanje preživnine... On pa si Je najel odvetnika. V odgovoru na tožbo Je ta navedel, da nikakor ni mogoče, da bi bil on oče otroka, saj je imel z Ireno odnose najmanj dva meseca pred časom, ko Je zanosila. Spočetka Je imel namen, da z njo tesno hodi, ko pa je zvedel, da hodijo k njej drugi moški, da jo lahko dobi. kdor hoče, Je obiske pri njej opustil, mimo tega pa je dobil tudi drugo dekle ln nje sploh m več potreboval v tistem času, ko naj bi zanosila. Prišlo Je do obravnave. Irena Je bila sama. Marijan pa Je bil s 6vojlm odvetnikom. Sodnik Je zasliševal priče. »Ali poznate otrokovo mater? Kakšna pa Je7« »Ja, veste, rada ima mo ',ke. Bolj fantovska Je ...« »Nič prida nI. Bolj na slabem glasu je .. .* Tako so govorile Marijanove priče. Sami mladi fantje njegovih let. BUl so to njegovi prijatelji lz vasi to iz službe, njegovi pivski kolegi. Na drugi strani pa je nešteto prič povedalo, da so videle Marijana hoditi z Ireno v maju. da Jo Je vedno spremljal na poti domov, da sta hodila po veselicah in plesih. Včasih so ga videli tudi pri njeij pod oknom. v »Njene prlft« so podkupljene,« Je dej.il »Ui-ljn, pozabil pa Je povt.letl, d* jt sam pred dobrim ttilborzi 'vse svoje pri- jatelje povabil v Brcarjevo gostilno to Jih ure ln ure napajal z vinom in jun podrobno razlagal, »kako je bilo«. »Ne verjemite jI, tovarili sodniki Ta ženska laže!« je dejal Marijan, ko je sodnik spraševal Irer.o ln Je ta v solzah pripovedovala o svoji ljubezni. -Vse bom povedal po pravici; saj nimam namena lagati,« je začel Marijan svojo pripoved pred sodiščem. Povedal je, da Je z Ireno res Imel razmerje, vendar daleč prej, preden je zanosila. »Verjetno Je zanosila z nekim Crnogorcem, ki Je bil tu pri vojakih ... Večkrat so ga videli z njo po gostilnah irj v gozdu.« Kljub temu da so priče do, volj jasno povedale Ireni v prid, kljub temu da ga krvna preizkušnja nI Izključila od očetovstva, Je Marijan vztrajno trdil, da Je Istočasno imel opravka z Ireno tudi neki Črnogorec. Ce pa bi Marijan videl otroka, tega verjetno r.e bi trdil, saj Je Imel otrok povsem svetle lase kot on, Irena pa Je Imela temne. Sodnik Je razglasi! sodbo in Marijan Je bil spoznan za očeta. Vendar to ni bilo dovolj. Marijan se je pritožil ta v pritožbi navajal, da je Irena lah-kožlvka, ki se vsakemu vda; da Je imela pred r.Jlm ta po njem še nešteto fantov, da so moški pri njenih vratih skoraj v vrsti stali.. . Bila so to sama namigovanja brez dokaza. Vrhovno sodišče Je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo prvega sodišča. Tako Je dekletce končno, po enem letu pravdanja, le dobilo očeta... Dasl Je videti, kot da Je ta zgodba izmišljena, je vendarle resnična in na naših sodiščih več kot običajna. Ko listamo Zdenka Golob-Borčič: VINJETA sodne arhive, ugotavljamo, kako daleč segata človeška podlost in zloba. Dekleta, ki so bila dotlej najslajša ln najlepša, postanejo v trenutku ničvredniee ln lahkožlvke. Brez Izjeme vsi toženci v očetovskih pravdah mečejo ogenj ln pepel na nezakonske matere ta vlačijo po blatu svoja nekdanja dekleta. Zakaj? Zato, ker so se drznila roditi otroke, ki nJim r.lso po volji... Kje je zavest človeka? Ce ni drugih, boljših dokazov, opusti nepotrebno blatenje, ki ti ne bo nič pomagalo, Marijan! In koliko Je Marijanov pri nas... h oh*?0 Prosvetnih delavcev S s«~e Vldem-Krtko Je ^»a^tnenvbra prisostvovalo hLvobo**on*ere«vcl v dvorani Vidmu. Konfe- Sl'lž^"1«1 OLO Novo me-«S? n'i«, lma Plrkovič, zastop-^8v^^°m«keea zavoda za St^tav^P^osko službo ter h^občinskega ta po- fe^'*^« le*vodil podpred-0, v^j^MjO Karel Sterban. fil«*!« dr- Ml-tg0)! SS2har 1« govorU o ' W.«^Ski „oml ta Psihologiji, fflg? p5 »vetovalec Oton Ml-ikifJU V «5, prvenstvu poSE mezaiikov, v košarki j>a turnir, na katerem bi igS4r ekipe Paruzana, JLA in siu* dentov. Posebnega atletske!!* prvenstva posameznikov n< "* ker so atletske prireditve v o* tobru prepogosine, poleg t^lr pa Je atletska sezona skoraj ključena. V ostalih panoSa' tekmovanj ne bo, ker ni V^^Z. jev zanje. 11 Novo mesto in škerlj okrajna brzopotezna prvaka Krško : Krim 12:21 (7:8) V nedeljo so se rokometa*! J* Krškega srečali na vročili uui Danskih Ueh z vodečlm na *T stvlci slovenske rokometne l'»*J Približno 300 gledalcev je priča borbeni Ln lepi igri »V stov v prvem polčasu. Krc* so sprva zaigrali dokaj n^Kj tovo, kmalu pa so se zbrali ' povzročili Ljubljančanom l" glavice. Napadalca Iskra ' Zgomba sta bila nezadrz"' Krško je povečalo prednost . tremi zadetki. Nekaj nl1^" pred polčasom pa je zal *L stom zmanjkalo sape. LjublJ" čarj »o vodili z 8:7. V drugem delu igre so 'B'^. Krima pokazali svojo moC, *f čanom pa je zmanjkalo Puliv> iii-i. igra je postala rtezanii'" „, ln so jo Ljubljančani z lah*" odločUl v svojo korist. Nihče ni od Partizana pri'fj koval zmage nad odlitn". Igralci lz LJubljane, pa tolikšnega poraza. O. V nedeljo Je bilo v Sevnici okrajno most veno ln posamično brzopotezno prvenstvo. Na moštvenem turnirju J« nastopilo pet ekip. Zmagala Je prva ekipa Novega mesta, ki Je igrala v postavi Skerlj, Rado-vanovlč. dr. Golež. Sitar ln Pi-cek. Presenetila Je ekipa Senovega, ki Je popolnoma nepričakovano delila drugo ln tretje mesto z moštvom Vld-ma-Krškega. Za Senovo je nastopilo nekaj mlajših zelo obetajočih Igralcev. Vrstni red ekip: Novo mesto I 14.3 točk, Senovo ln Videm-Krško po 11 točk. Novo mesto II 8 točk ln Sevnica 3.5 točk. Posamično brzopotezno prvenstvo je bilo nadvse razburljivo. V predtekmovanjih so Izpadli nekateri močni brzopotezni igralci, n. pr. Gajski, Pi-cek. ln celo kasnejši zmagovalec Skerlj se Je le s težavo uvrstil v finale. Predtekmova-nje Je bilo odigrano v štirih skupinah. V prvi so se uvrstili v finale ClzelJ, dr. Golež in Adamič, v drugi Sitar. Ceglar ln Rupar v tretji Kmetec, Kranjc ln Skerlj, v četrti Hro-vatlč. Radovanovič ln Ristič V finalu je zanesljivo zmagal Tone Skerlj z 9,5 točkami, drugo In tretje mesto si delita Kmetec ln Clzelj (Senovo oziroma Videm-Krško) z 8.5 točkami, slede Sitar (7.3). Ceglar (6), Rupar in Adamič (3). dr. Golež (4.5) Itd. V tolažilnl skupini sta zmagala Levičar (Videm - Krško) ln Gajski (Novo mesto) z ».3, sledi Plcek (S) Itd. Brzopotezno okrajno prvenstvo sta organizirali Komisija za šah pri OZTK Novo mesto in Občinska zveza za telesno kulturo v Sevnici. Slavko Sitar Razveselite svojce ** znance v tujini : z Dolenjskim Ustom1 Novomeške pionirke: nov državni rekord! V nedeljo, 1. oktobra. Je bilo V Celju prvo i •p"1'1 prvenstvo v lahki atletiki za pionirje in pionirke. Tek"1" nja se je udeležilo 1? enot iz raznih krajev Slovenije. „u>" Iz Novega mesu se Je udeležilo tega tekmovanja 1* Jfp mrjev ln II pionirk. lx>s cli so lepe uspehe, saj so •sl borili v hudi konkurenci eno prvo, štirikrat dniKO in l"c ' tretje mesto. Posebno so se izkazale novomeške pion'1 ,\*' štafeti 4x6» m, ko so z lepimi predajami uspele doseči ' f mesto pred ekipo Kladlvarja, ki je veljala za favorita. p ženi čas 33.9 sekunde je obenem Jugoslovanski reko*"' p-pionirke. Rezultat je zelo dober, saj je povprečen o as *c iic 8,5 sekunde. .^i." Opazovalec tega tekmovanja Je lahko ugotovil v< pii" borbenost mladih atletov ln atletinj. Njihove lepo razvite ^ stave pa so najboljši dokaz, kako koristi telesno gibanje raščajočl mladini. ,,,|t ' V nekaj letih bodo ti mladi športniki uspešno P"?',,)^ boj za prva mesta med mladinci in mladinkami in K tudi med članstvom, lahko upamo, da se bo slovenski' lika razvijala v bodočih letih. **• Nehaj novih iz Semiča Pripravljalna dela za asfaltiranje ceste skozi Semič so se začela pred nekaj dnevi- Odobrenih je od republike in okrajnih organov 14 bilijonov dinarjev. Razen tega zneska je odobrenih tu-dl 8 milijonov za ureditev Vfeh ostalih cest, ki vodijo v Semič, in sicer od Jugorja. Tajčblrta, postaje, Krvavčje-8a vrha in Stranske vasi. Pravijo, da bodo vse te stvari urejene do proslave krasnega praznika in odkritja •Pomenika, ki bo 29. oktobra. Letošnja trgatev v semiškl gori je v glavnem končana, toda vinogradniki so zelo nezadovoljni, saj je nekaterim toča popolnoma uničila pridelek. Najbolj so bili prizadeti vinogradniki od Semiča proti Kotu, ker je bil pridelek 90 odst. pod povprečjem^ Vinogradniki so zelo zaskrbljeni, saj ni bilo že nekaj let zapored dobrega pridelka. Nujno bi bilo obnoviti vsaj 50 ha vinogradov, toda kakor kaže o tem nihče resno ne premišlja. Zobna ambulanta v Semiču še sedaj ni urejena. Na občin: pravijo, da naj to vprašanje rešimo sami Se-mičani ter dobimo ustrezno stanovanje za stranko, ki stanuje v prostoru, namenjenem za ambulanto. Semi-čanl pa nimajo kompetenc nit! prostorov, da bi rešili ta problem. Menimo, da bi bilo nujno, ko bi dali pravico, razpolagati s stanovanji Semiču. Zdaj pa s stanovanji Razpolaga občinski ljudski odbor, a take probleme naj rešujemo sami!? Stranka, ki stanuje v stanovanju, namenjenem za zobno ambulanto. Nevarna cesta pri Sevnici V soboto, 23. septembra, je b-la v Sevnici prostovoljna oddaja krvi. V Loko je prišel zjutraj avtobus po krvodajalce in jih odpeljal v Sev-^co. Vozil je po levem bre-*- Save po občinski cesti, Id *° jo ored dvema letoma za-*!lno popravili, ko se je za-r«*- jesenskega dežja vdrla °8 ostrem ovinku. ' Inneškem ln na Razteza so za napredek Odkar so prevzeli vodstvo ? krajevnem odboru ln krajan; organizacij: SZDL mla-'Judje, se je življenje In a*Jo v tem kraju znatno raz-**alo. Vaščani so za napre-in so mu pripravljeni j **eti pot do njihove vasi. /•septembra so se zbrali na *b°ru volivcev ln se odkrito P°Rovorili o tem ln onem. ^»livci- »o predlagali zgradl-.*v napajalisča bi perišča v Ljrmeškem ter vodovoda na £**tezu. Vsa težaška dela pri i*1 gradnji io pripravljeni j|r<*tovoljno opraviti, občina *J bi prispevala le za ce- Po dveh letih ceste še niso temeljito popravili, saj so deske in leseni obrambni ste. bri na zasilnem mostu zelo slabi Cn se premikajo. Šofer avtobusa, ki sicer zelo dobro in previdno vozi, se je temu močno čudil. 2e s praznim vozilom je težko obvozil ta nevarni del ceste, ko pa je nazaj grede vozil krvodajalce, se je z nami vred močno bal. Vsi potniki smo bili v življenjski nevarnosti ter smo se čudili, da občinska cestna uprava ne popravi mostu. Nekateri so tudi povedali, da je že marsikateri motorist na Brusniški gasilci vabijo PGD Brusnice vabi na gasilsko prireditev, ki Jo to druitvo pripravlja za nedeljo, 8. oktobra. Začetek bo ob 13. uri. Pod vodstvom direktorja IMV is Novega mesta tovarila Jurija Levičnika bodo preizkusili novo motor-ko, nato pa bodo sektorske vaje s sosednjimi gasilskimi društvi. — Po končani proslavi bo prosta zabava. Igral bo kvintet Rangus. Vabljeni! tem mostu za las ušel smrti zaradi premikanja in odska-kovanja desk. Ali se bo morala res zgoditi nesreča, da bodo potem popravili most? Prav bi bilo tudi, da bi v Sevnici in pri mostu v Radečah postavili primerno prometno opozorilo, da je cesta za večja in težja vozila neprimerna. je zaposlena v Črnomlju, zato bi bilo prav, da se ji dodeli v Črnomlju stanovanje Pripravljalni odbor za proslave krajevnega praznika v Semiču je Imel že drugo sejo. V njem so zastopani predstavniki vseh množičnih organizacij s področja bivše občine Semič 100 prostovoljcev se je prijavilo za prihodnji teden s področja bivše občine Semič za udarniška dela pri spomeniku. Kakor kaže bo do 10. okt pot do spomenika že pripravljena za asfaltiranje. Take množične udeležbe na udarniških delih kakor letos v Semiču ne pomnimo. Več poslovilnih večerov je bilo v Semiču prejšnji teden. Naši semiški rojaki Bukovcev Anž iz Trate, Sever Anž in Ludvik Iz Nestop-lje vasi, Pečaver iz Nestoplje vasi In Jože Lukežič Iz Vavpče vasi so po več desetletjih zopet obiskali svoj rodni kraj in domovino. Želimo jim srečen povratek In skoraj-nje svidenje v Semiču. F. D. Tudi tangcmjiški premier Njerere je obiska! spomenik NOB v Žužemberka V četrtek, 28 septembra, je premier Tanganjike JuKus Njerere v spremstvu dr. Jožeta Vilfana m drugih obiskal spomenik padlim borcem NOB v 2užemberku. Visok; gost [z Tanganjike se je zelo zanimal za zgodovino osvobodilnega boja v Suhi krajini. Zgodovino NOB tega okol iša mu je razložil pred-sedn k krajevne organizacije Zveze borcev iz Žužemberka tovariš Franc Lavrič. Premier Njerere je bral imena padlih na spomeniku; očitno je bil presunjen nad velikim številom žrtev, ki so padle v tem predelu za nacionalno ln socialno osvoboditev. Za novo metliško pehamo Volivci zahtevajo kmetijska predavanja Te dni se je na ostrešju stavbe za novo pekarno pojavila okrašena smrečica, ki je naznanila, da je pekarna v surovem stanju gotova. Sodobno opremljeno pekarno, ki bo imela zmogljivost 1000 kg kruha na dan, bodo izročili svojemu namenu že prihodnje leto. Začetna dela so stala 38 milijonov dinarjev. Investitor je ObLO Metlika, a gradbena dela je dobro izvršilo gradbeno podjetje Pionir jz Novega mesta. fevomefe kronika jj* Čeprav Je promet po Gub-£J» "Hcl zaradi obnovitvenih q?' "« cesti od hotela Kandlja tovarne IMV zaprt za vse ul°rne avtomobile ln kamione, >«ii mnogi šoferji ne upošte-Vsak dan se po ozki ulici *"|ulco prebijajo na Zagrebško težko naloženi tovornjaki "pj^l prenekatert avtobus. Na »»Sjovi cesti Je dovolj vidno vrenje, ki prepoveduje tem «u5"0m prihod skozi Gubčevo V-?- vendar se mnogi šoferji Wn>enljo za to. Cesta bo za->>!viite«* *e bolj uničena, pre-** "lice pa se duSlJo v bof*"? prahu. Zdaj. ko Je ta lo kw*o zelo obremenjena, m W,£*>aio večkrat na dan »kro- «ff N« Partizanski cesti v Kan-»nid^iuje frizer Ferllč nov, VyJS*en frizerski lokal. Mimo Jfi* se ustavljajo ob oknln, lo, ^lejo delavce m ugotavlja-^f&k? 00 to najsodobnejši fri-lokal v Novem mestu. CUri0 mizo, nabavili no-* le bilo težko čistiti Ji, i-Prekriii s podolit plofrča-, so notranjo podobo lo-tf^n* ° Polepšale ln hkrati S*H6]°, Poenostavile čiščenje. ir*Ui ^e odrinil v ta namen {"ho i milijon dinarjev. Ze-JJSi,.0* °l zgledu kavarne kaj !2Nlri "'edin tudi drugI go-^W.<>ko11- BostJe pa naj J* vihajo skrb kolektiva, ki 2iJ si^\v modernizacijo pre-*,b»ltX*v m nal Inventar kar ^ J čuvajo. S« <&kularko za drva Je te iT* Rteul* kandljska sUuiovanj-A'a S n.Mt- N°v« *a«a j« ve->ij °"i w. 00 dinarjev. Potrošil to'vS, 80 zaradi pomanjka-2,fclt1a *n uslug morali na S.n^inerfKlko dolgo čakati, »^"rka ustreženo. Nova cir-^ drvf61*«« v eni uri 9 me- «0 ^bu^Jkov živilski trg je •soštMS64''1 Jeseni. Prodajali ^"O Po 60 din, kislo repo m zelje po 60 din, paradižnike po 100 din, solato po 100-iM dinarjev kg, slive po 54 din, kumare za vlaganje po 120 din, velike kumare po 50 din, zelje po M din, ohrovt po 40 din, papriko po 70 din, breskve po 70 din, grozdje po 140 din. Jabolka po 25- 30 din, hruške po 40 din. V šopkih Je bilo dobiti razno jušno zelenjavo, rože, če bulo v vencih. Tem artiklom so oene določali kar na oko. Najcenejša ln najboljša Jabolka Je prodajala KZ Skocjan (po 29 din). Jajc Je bilo zelo malo, ln še ta po 13 din. Za drva so zahtevali kmetje 3500 din, vendar Jih niso po tej ceni prodali. Promet s pleteninami Je bil la-redno velik. ■ Gibanje prebivalstva: rodili sta: Jožica Jerlček lz Kosove S — dečka, Marija Gutman ix CveJbarJeve I — deklico. — Poročila sta se: Bortslav NVco-lov, uslužbenec iz Beograda, tn Jožefa Zagore, študentka lz Kolodvorske 10. Na nedavnem zboru volivcev v Koprivnici so ljudje predlagali, naj bi tudi v njihovem kraju uvedli kmetijska predavanja. Upravn lka delavske univerze Slavka Smrdela smo vprašali o možnosti uresničitve želja volivcev v Koprivnici. Pojasnil nam je, da so v Koprivnci pri krajevni organizaciji SZDL že ustanovili sekc.jo za izobraževanje. Predsednik sekretariata sekcije je Ivan Robek. V drugi polovici oktobra pa bodo pričeli s predavanji s področja kmetijstva, o dobri vzreji živine za pleme ln trg, zakaj propadajo naši sadovnjaki In Hvala za pomoč bolniku Pred kratkim sem se s svojim bolnim možem peljala «2 Novega mesta proti Dolenjskim Toplicam. Avtobus podjetja »Gorjanci« je bil natrpan. Eden mladih ljudi pa ni imel toliko čuta, da bi vstal in možu " bolniku ponudil svoj prostor. Tov. Sajetova, za-ititna sestra v zdravstvenem domu v Dolenjskih Toplicah, je takoj, ko je bolnika videla, vstala in odstopila sedež. Zaradi gneče pa do prostora ni bilo mogoče. Pomožni iofer tov. Kavbar iz Dolenjskih Toplic (zaposlen pri podjetju »Gorjanci") je bolnika dvignil in ga posadil na izpraznjeno mesto. Obema se prav toplo zahvaljujem in želim, da bi oba imela ie veliko posnemovalcev! Justina Lavrenčič, Smihel pri Novem mestu vinogradi in kje je rešitev kmečkega vprašanja v novi gospodarski politiki. Delavska univerza bo s sodelovanjem sekretariata sekcije za izobraževanje organizirala še vzgojna, zdravstvena in tehnična predavanja. Program pa bodo po potrebi In želji prebivalcev še dopolnili. D. K. Dom TVD »Partizane je bil zgrajen že pred vojno. Ker je bil precej poškodovan In neprimeren za kulturne prireditve, sta prosvetno društvo ln TVD Partizan sklenila, da ga popravita. Pri tem so priskočile na pomoč gospodarske organ'zacije. Te dni so začeli urejati garderobe za igralce in popravljati oder. Dvorano bodo zatem-nill, da bodo lahko kulturne Otroško varstvo na Vidmu O uspehih stanovanjske skupnosti smo že poročali. Na zadnjem zasedanju »veta stanovanjske skupnosti so bili zopet sprejeti pomembni sklepi. Svet je sklenil ustanoviti otroško varstveno ustanovo na Vidmu. Predlagano Je bilo, da se odkupi gospodarsko poslopje Antona Nunčiča iz Rese. Posebna komisija Je ocenila vrednost tega poslopja na 1,301.630 dinarjev. Komisija je ugotovila, da je prostor za ustanovo zelo primeren. Svet Je razpravljal o pripravah na organizacijo tombole, ki naj bi bila v juliju 1962. Ze večkrat so na svetu razpravljali o ustanovitvi mehaničnega servisa in servisa za vzdrževanje hu>. Ker ni bilo primernih prostorov, sklep ni bil uresničljiv. Nedavno Je TSS izpraznila delavnice r.a Cesti krških žrtev 4«. Z dodelitvijo tega prostora stanovanjski skupnosti bi se končno problem ustanovitve mehaničnega servisa in servisa za vzdrževanje hiš rešil. Svet Je sprejel tudi predlog splošne krojaške ki čevljarske delavnice, da ae priključita k servisnim delavnicam stanovanjske skupnosti. Sprejeta Je bila tudi odpoved delovnega razmerja upravnika obrata družbene prehrane Slavka Pleterekega. Svet je predlagal, da se v Vidmu-Krškem ustanovi mlečna restavracija in nabavi za pralnico še en pralni stroj. D. K. prireditve tudi podnevi. Ko bo vse to urejeno, bodo vse prostore na novo prebelUi in prepleskali. JAD Hvala za poštenost! Pred nedavnim se je pri meni -oglasil uslužbenec Kmetijske zadruge v Novem mestu Uroš Kaslelic. Ko sva službene stvari opravila, je hotel kupiti še nekaj jajc, ki jih je tudi dobil. Plačal je s tisočakom in, ker ni bilo drobiža, sem stekla v hišo ter iz kovčka vzela denar, ki sem ga zaslužila pri obiranju hmelja. Na hitro sem zgrabila denar in ga odnesla ven, misleč, da sem dala bankovec za 500 din. Tudi tovariš Kastelic ni nič pogledal, temveč vtaknil denar v žep. Kmalu nato sem opazila, da sem mu pomotoma vrnila 5000 din. Takoj sem mu pisala in ga prosila, naj mi denar vrne. Res sem ga z obratno pošto dobila. Na tem mestu se tovarišu Kastelcu prav lepo zahvaljujem in ga vabim, naj se zglasi. da se mu oddolžim za njegovo poštenost! Alojzija Medle, Dol. Suhadol 17, p Brusnice Nadzidava šole v Koprivnici Naslednje leto bodo pričeli z nadzidavo šole v Koprivnici. Stroški bodo znašali okrog 15 milijonov dinarjev. Solo obiskuje 205 otrok, od tega nad 25 odst. Iz občine Šmarje pri Jelšah, zato bo tudi ta občina prispevala del sredstev. Iz statističnih podatkov je razviden znaten porast števila otrok, saj vsako leto vpišejo v šolo od 25 do 35 otrok. Sedanji prostori so pretesni in je zato sedmi razred v zasebni stavbi. Učencj osmega razreda hodijo v šolo na 7 km oddaljeno Senovo aH v Krotke z Zdol ■ Odkup sadja. Kmetijska zadruga iz Krškega je do sedaj na Zdolah odkupila več tisoč kilogramov sadja, od tega največ jabolk. ■ Vas brez gostilne. Čeravno so bile pred vojno na Zdolah kar tri gostilne, ni danes nobene. Ljudje želijo, da bi bila vsaj ena. 12 km oddaljeno Kozje. Ze prihodnje leto bo tudi v Koprivnici odprt osmi razred. Nadzidava šole je torej utemeljena, saj bi pridobili štiri učilnice, prostor za tehnični pouk, za mlečno kuhinjo ter telovadnico, ki bi, hkrati služila za kulturne prireditve. Vaščani se zavedajo koristi, k; jih bo s tem kraj pridobil. Na belokranjski trgatvi V času trgatve med trgati ne manjka zabavnega kramljanja, posebno če gospodar s »starino* poskrbi za veselo razpoloženje. Marsikatera hudomušna pade tedaj. Prisluhnimo eni izmed mnogih: Stane: »Si slišal, da se po svetu že resno pripravljajo za prvi polet na luno? Kaj praviš, so ljudje tudi na luni?. Jože: 'Tega ne morem trditi, za gotovo pa vem, da jih je za luno precej!* iiiiiiiiiiniinniinniH Tečaj za perice Slika kaže dela pri popravilu jezu na Krki v Novem mestu. Zaradi odprtin v Jezu je Krka toliko upadla, da so bili iztočni kanali nad v>dno gladino. Obnovitvena dela izvaja novomeška Komunala pod strokovnim nadzorstvom Vodne skupnosti. Ce ne bo večjih padavin, bodo Jez popravili do srede novembra. V ta namen bodo porabili 6 milijonov 200 tisoč din, gladina Krke pa bo »a 60 cm višja. Večina iztočnih kanalov bo nato pod vodo. Ker bodo nekateri še nad vodno gladino. Je treba že zdaj resno razmišljati o betonskem Jezu s sistemom zapornic, ki bi dokončno rešil vprašanje vodnega stanja na Krki in kanalizacijskih izplak Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva organizira 14-dnevni tečaj za strokovno izpopolnjevanje peric na delovnem mestu. Tečaj se bo pričel 9. oktobra 1961. Na tečaju bomo v teoretičnem delu obravnavali: — tkanine in surovine, blago, vzdrževanje, čiščenje, — pralnico — ureditev in strojno opremo, — ekonomiko pralnic. Na praktičnih vajah pa se bodo perice seznanile z — ročnim In strojnim pranjem, *- s čiščenjem madežev. Tečaja se lahko udeležijo vse tovarišice, ki so zaposlene v pralnicah. Stroški tečaja bodo predvidoma 2.000 din na osebo; to je odvisno od števila tečajnic. Tovarišice, ki se bodo tega tečaja udeležile, prosimo, da pridejo 9. oktobra ob 19. uri na Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva (Smdikalnl dom — Društveni trg št. 2). Vse potrebne informacije pa dobite na Zavodu za napredek gostinstva ln gospodinjstva, Ragovska cesta 21. Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva Novo mesto. V TEM TEDNU VAS ZANIMA lTedenst,\ UMi ar Jutri seja okrajnega odbora SZDL Predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič je sklical sejo okr. odbora Socialistična zveze, ki bo jutri dopoldne v sejni dvorani OLO. Člani odbora bodo tokrat razpravljali o predlogu programa okrajnega petletnega perspektivnega razvoja. Pomenili se bodo tudi o organizacijskih pripravah za bližnjo okrajno konferenco SZDL, hkrati pa bodo rešil; tudi več kadrovsk h vprašanj. 0 Petletni perspektivni plan nadaljnjega razvoja našega okraja so od 1. do 3. oktobra primerjali v točkah, kjer mora biti plan vsklajen z republiškim programom. Do 20. oktobra bodo o predlogu plana razpravljale komisije in sveti OLO ter občinski ljudski odbor, nato pa bo predlog zrel za sejo OLO. # 386.462 dinarjev bo dobil za 11 zadetkov v 39. kolu Športne napovedi Novome-ščan Jože Mrzlak, bivši nogometaš Elana. Redno sodeluje v športni napovedi z najmanj 8 kombinacijami; • loslej se mu sreča nt nasmehnila, čeprav Je porabil zanjo že približno 50 tisočakov! Toda kdor vztraja, tudi uspel V tem kolu je nekdo iz Zenice imel 12 pravilnih napovedi in je dobil 5 milijonov dinarjev, Mrzlak pa je eden izmed 59 srečnežev, ki bodo dobili po 386.462 dinarjev. tj) V Brestanici je odkupila kmetijska zadruga 20. septembra že 30 ton jesenskih jabolk, povprečno po 13 do 17 din kilogram, sadja za predelavo pa 60 ton po 7 do Đ din za kilogram. Odkupila bo še 180 ton zimskih jabolk. # Tuđi v Lokvah v Spod. Posavju bodo kmalu ugasnile petrolejke. Vaščani so sklenili napeljat; elektr'čno razsvetljavo; izvolili so elek-trifikacijskl odbor, prispevali bodo drogove In opravili vsa težaška dela. Četrtek, 5 oktobra: Dunja Petek, 6. oktobra: Dallbor Sobota, 7. okt.: Dan art. JI.A Nedelja, 8. oktobra: Simeon Ponedeljek, 9. okt.: Abraham Torek, 10. oktobra: Danijel Sreda, 11. okt.: Dan vstaje LK Makedonije ^ PRODAM topolino 50O-A, odličen (cena 330.000) ln dober volksvvagen (220.000) din. Ogled pri Jug, kovač, Sevnica. PRODAM električno peč na ventilator (še garancija). Naslov v upravi Usta. PRODAM kuhinjsko pohištvo in spalnico. Ogled od 10. do 11. ure. N'i3lov v upravi lista (1043-61). PRODAM moped ln radioaparat. Naslov v upravi lista (1048-61). UGODNO PRODAM Lambretoo 125 com ln moped. Naslov v upravi lista (1050-61). RJAVO AKTOVKO na zadrgo sem Izgubil na cesti Novo mesto—Skocjan—Sevnica. Najditelja prosim, naj jo vrne Stanku Udrihu, Novo mesto, Kristanova 12. SPREJMEM starejJo gospodinjsko pomočnico, veščo kuhanja, za dopoldanske ure. Naslov v upravi lista (1049-61). ŠIVILJSKO VAJEN KO sprejme Jožefa Pungertnik, šivilja, Trebnje. GOSPODINJSKO POMOČNICO išče štiričlanska družina. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Pridna in poštena* na upravo lista (1046-61). GOSPODINJSKO POMOČNICO takoj sprejme štiričlanska družina v Krškem. Plača dobra, ostali pogoji ugodni. Naslov v upravi Usta. žnl tovarišem z Baze 20, ZB Novo mesto, ZB Toplice, ZB Ljubljana, pevcem, godbi, govornikom, ObLO Novo mesto, Obč. odboru SZDL Novo mesto in vsem darovalcem vencev. Žalujoči: žena, sin, hči, brat in sestre. Opozorilo Poslovodkinja v planinski postojanki v Crmošnjicah ni več naša uslužbenka, niti ne njen mož. Naročila, ki bi jih onadva v Imenu našega društva podpisala, niso veljavna ln jih ne bomo priznali. Pozivamo vse upnike in dolžnike, da v roku 15 dni prijavijo Planinskemu društvu vse terjatve ln poravnajo svoje obveznosti. Od 1. oktobra 1961 dalje ne bomo več upoštevali reklamacij. Planinsko društvo Črnomelj Obveščamo gospodarske organizacije ln ustanove, kakor tudi nezaposlene delavce, da se je Zavod za zaposlovanje delavcev, Novo mesto, preselil v nove prostore na ObLO Novo mesto — dvorišče, nova stavba, n. nadstropje. RAZPISI RAZPIS ZA KURJAČA Podjetje za PTT promet, Novo mesto, sprejme KURJAČA ZA PARNI KOTEL - HIŠNIKA. Pogoj: kurjač aH ključavničar z Izpitom za kurjača. Na razpolago je samsko stanovanje. Nastop v oktobru. Za planinsko postojanko v Crmošnjicah, p. Semič, sprejmemo OSKRBNIKA (-CO) zakonski par. Prednost imajo interesenti s kvalifikacijo v gostinstvu. Plača po dogovoru. Stanovanje priskrb ljeno. Ponudbe pošljite do 15. oktobra 1961 na naslov: Planinsko društvo, Črnomelj. Osnovna enota pošta Ljubljana 2 sprejme v službo VEC MOŠKIH DELAVCEV z osnovnošolsko Izobrazbo. — Osebni dohodek po tarifnem pravir.llku. Samska prenočišča zagotovljena. ProSnje z življenjepisom pošljite na pošto Ljubljana 2, Trg OF 5. Kandidati se lahko zglasljo tudi osebno na upravi pošte Ljubljana 2. si je sod stisnil roko. Anton Lukek, delavec lz Trstenika, je padel s kozolca in si poškodoval prsni koš. Alojzu Kuharju, delavcu lz Drušč, so se splazili konji, padel je pod voz in se poškodoval. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ana Soban, gospodinja lz Klanjca, je padla in si zlomila nogo. Janeza Budno, kmetovalca lz Stranja, je nekdo napadel ln mu poškodoval glavo. Vinko Pire, kmetovalec iz Leskovca, si je pri padcu zlomil nogo. Alojz Božič, delavec lz Lipogiava, je padel s hodnika ln si poškodoval nogo. Anton Mlkolanc, delavec lz Stare vasi, si je pri padcu z drevesa poškodoval prsni ko*. Milana KočnCrja, železniškega uslužbenca iz Loke, je pri premikanju povozil vlak. Janko Avguštinčič, upokojenec iz Kladntka, je padel z voza ir. si zlomil nogo. TRGOVSKO PODJETJE » P E T R 0 L « LJUBLJANA ekonomska enota NOVO MESTO razpisuje mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: najmanj 3 leta prakse v knjigovodstvu in administraciji v trgovini. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prošnje pošljite na. »PETROL«, Novo mesto. PREKLICI Marija Brus, Črnomelj 13, preklicu] em, kar sem govorila zoper Katarino Vrščaj lz Črnomlja. Prekltcujem zdravstveno Izkaznico št .283792. Jožica Novak. Selo 11. Mirna. Ob izgubi našega moža, očeta ln starega očeta FRANCA KASTELCA se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vašča-nom ln ostalim, ki so mu v zadnjih dneh lajšali trpljenje. Vsem še enkrat Iskrena hvala za pomoč. Izraženo sožalje, darovane vence ln za spremstvo pri pogrebu. Žalujoča žena z otroki ln ostalo sorodstvo. Ob nenadni smrti, ljubljenega moža, očeta ln brata JOŽETA FINKA Iz Starih žag se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ln sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dol- Nova zveza med Celjem in Novim mestoml Avtobusni promet Celje opozarja prebivalce celjskega In novomeškega okraja na ugodno avtobusno zvezo na relaciji Celje—Zidani most—Sevnica—Kostanjevica—Šentjernej—Novo mesto in obratno, ki obratuje ob delavnikih po naslednjem voznem redu: Ura, km Avtobusna Ura, min. postaja min. 5.30 — odh. CELJE prib. 17.15 5.40 S Tremarje 17.05 5.49 11 Laško li>.5t> 5.59 18 Rimske Toplice 18.46 JJ 26 ZIDANI MOST jg| 6.20 28 Radeče A 16.25 6.24 30 :::;: Hotemei JksjV 16.21 628 33 Vrhovo i-A 16.17 6.38 41 & Kostanj 16.07 6.45 44 g; Sevnica ffi 16.00 6.5i 48 :g: Log um 6.53 SO Impolca &; 15.52 7.00 82 Blanca 15.45 7.03 56 Gornje Plavsko >:•:• 15.42 7.15 62 :$: Krško ;£ 15.30 •J .19 85 Leskovee 1528 7JS4 69 Velika vaa 15.21 730 74 Pristava 15.15 7.35 79 Malo Mraševo 15.10 7.40 83 ▼ Kostanjevica 13.05 7.50 90 Šentjernej 1455 8.15 108 prlh. NOVO MESTO odh. 1430 Opomba: Na postajo, kjer v voznem redu ni označen čas prihoda, prihaja avtobus vedno 1 minuto pred ozna- . Cenim časom odhoda. j BREZICE Septembra ni bilo rojstev izven bolnišnice. Poročili so se: Jože KJemen-4ic, kovinostrugar lz Vel. Doline, in Ivanka Smajgl, učiteljica lz Brežic; Matjaž Zupančič, stomatolog iz VLdma-Itrškega, ln Božena Spindler, profesorica lz Brežic; Stanislav Skrabec, uslužbenec lz Ribnice, ln Breda Peček, zobna asistentka lz Brežic. Umrl Je Franc Znideršič, kmetovalec lz Cme, star 65 let. NOVO MESTO V času od 25. septembra do 2. oktobra se je rodilo 23 dečkov ln 24 deklic. Poročila sta se: Jože Bartol, zidar lz Rateža, ln Marija Junc, delavka lz Žabje vasi. Umrli so: Neža Kržol, gospodinja iz Vel Ponlkev, stara 63 let; Marija Nemanič, užitkarlca lz BuJ-inje vasi sura 70 let; Vinko Slapšak, upokojenec iz Sentlovrenca, star 71 let; Her.-rik Brinskole, delavec iz Cr-mošnjic, star 50 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Stukelj s Stari ho vega vrha -dečka, Antonija Jereb z Gruče - dve deklici, Marija Praznik Iz Grmovelj — dečka, Marija Markič iz Slovenske vasi — deklico, Ivanka Novosei lz Rosal-nlc - dva dečka, Jožefa Zupančič lz Sevcega - dečka, Ema Ravbar iz Dol. Toplic - dečka, Ana Gorenc lz Cešnjlc -dečka, Terezija Gabrlč z Rake - deklico, Ivanka Rozenbergar lz Gotne vasi — deklico, Marija Mlhalič z Rateža - deklico, Vera Smrekar iz Dola - dečka, Tončka SkedelJ lz Vel. Vodenic - deklico. Toni Brajer z Broda - deklico, Ada Drobnič lz Klimanje vasi - dečka, Steflca H osi lz Novakov — deklico, Kristina Stančič iz Vinice - deklico, Marija Dolenšek lz Sp. Laker.ca - dečka, Fanl Nosan z Rateža - deklico, Alojzija Pire lz Malega Orehka - deklico, Marija Ton z Malega Omika - deklico, Milena Dvoršek iz Mlhelje vasi - deklico, Alojzija Bregant lz Zalovlč — dečka, Nada Welss lz Črnomlja - dečka, Ana Perko lz Kaniža-rice - deklico, Marija Jureč lz MozJja - dečka, Jožefa Pekolj lz Cešnjevka - dečka, Marija Muhlč z Malega Podljubna — deklico. Pepca Bevec z Debenca - deklico, Sliva Slanic lz Kota - dečka, Antonija Jerše lz Lipe - deklico, Marija Koplna lz Lo- ke — deklico, Marija Cvelbar lz Lakenca — deklico, Angela Krar-jc lz Kočevja — deklico, Rozi Golobic iz Ljubljane — deklico, Marija Dim lz Zabrdja — dečka. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Veronika Božič iz Kostanjevice — dečka, Jožefa Omerzo z Blance — dečka, Anica Pinterič z BLzelj-skega — dečka, Jožica Carin iz Krške vasi — dečka,' Terezija Cvetko tz Tuhlja — dečka, Marija Sodlč z Malega vrha — dečka, Terezija Megovec lz Prud-nic - dečka, Ana Krivec iz Do-bove — dečka. Ljubica Huli-na lz Prudnic — deklico, Vida Bučar lz Avguštin — dečka, Frančiška Klnik lz Sedma — dečka, Elvira Žarko iz Brežic — dečka. NOVOMEŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Alojz SkedelJ, posestnik lz Mačkov ca, je padel s kolesa ln si poškodoval glavo. Jože Pleško, kmet z Otočca, Je padel po stopnicah in si poškodoval prsni koš. Karollni Penič, gospodinji iz Boreče va- Brežice: 6. oktobra: sovjetski film »Kočubej«, 7. oktobra: italijanski barvni film »Evropa ponoči«, 8. oktobra: ameriški barvni film »Gola Maja-, 11. oktobra: jugoslovanski film »Štirinajsti dan«. Črnomelj: 3. in 4. oktobra: ameriški film »Polkovnik in jaz«, 6. in 8. oktobra: francoski barvni film »Letne zgodbe«, 10. in 11. oktobra: jugoslovanski film »Martin v oblakih«. Dolenjske Toplice; 7. ln 8. oktobra: ameriški barvni film »V pomladi življenja«. Kostanjevica: 8. okt.: ameriški barvni fUm »Videli se bomo v Las Vegasu«, 11. oktobra: ameriški barvni film »Bagdadska sirena«. Metlika: 7. in 8. oktobra: francoski film »Nesrečniki«, — L del, 11. oktobra: »Nesrečniki« - IL del. Novo mesto — Krka: od 6. do 9. oktobra: italijanski barvni film »Velika vojna«, od 10. do 12. oktobra: poljski film »Smrti zapisani«. Semič: 8. oktobra: ameriški film »Potemnell angeli«. • Trebnje: 7. ln 8. oktobra: mehiški barvni film »Serenada v Mehiki«, predstava v soboto ob 19., v nedeljo ob 14., 16. ln 18.30. 11. oktobra: francoski film »Velike družine«, predstava v sredo ob 19. url. Sevnica: 7. in 8. oktobra: Jugoslovanski film »Servisna postaja«, 11. oktobra: Italijanski film »Neznani lopovi«. Videm-Krško: 7. in 8. oktobra: ltalijansko-francoski barvni film »Ana iz Brooklyna«, 11. ln 12. oktobra: ruski fMm -»Prvi dan miru«. Žužemberk: 8. oktobra: ltali-lanski film »Krik«. SPORED RADIO LJUBLJANA # Z nagradno anketo bodo naročniki ln bralci Dolenjskega lista sami odločili, v kakšni barvi naj bi stalno Izhajala naslovna glava tednika. Anketa bo objavljena v listu čez 3 tedne! SOBOTA, 7. oktobra 5.00 do 8.00 Dobro Jutro I (Pisan glasbeni spored) — 5.30 Nekaj domačih — 8.03 Poštarček v mladinski glasbeni oddaji - 8.30 Plesni zvoki - 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Serenada za godalni orkester 10.15 AH vam ugaja? - 11.00 Melodije za sobotno dopoldne -12.00 Nastopa vaški kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti - 12.25 Slovenske narodne - 12.45 Zabavni orkester Alfred SchoLz — 13.30 Neka) domače razpoloženjske glasbe - 14.00 Za razvedrilo ln oddih - 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 13 40 Tri epizode za klavir ir. godala - 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Zabavni orkester Raphaele - 16.40 Mo*kl komorni zbor lz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik - 17.15 Majhni ansambli - 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 4. dejanje opere Carmen — 18.20 Vedri zvoki - 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabavne melodije -Opatija 1961« - 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.03 Zabavne melodije »Opatija 1961«. NEDELJA, 8. oktobra 6.00 do 6.30 Nedeljski jutranji pozdrav - 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Dalmatinske uverture — 7.35 Popevke za nedeljsko ]u- tro — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.26 Iz albuma skladb za otroke — 8.41 Orkester Man-tovanl - 9.03 V novi teden z zabavno glasbo — 9.45 Pet malih skladb za klavir - 10.15 Se pomnite, tovariši___10.30 Slovenske narodne v raznih Izvedbah za razne okuse — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Povest o generacijah 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Za našo vas -13.50 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.13 Naši poslušalci čestitajo ir. pozdravljajo — 15.30 Majhen operni mozaik — 16.00 Igramo za vas -17.00 Športno popoldne - 20.00 Zabavne melodije za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Simfonija št. 4 v C-duru - 22.15 Plesna glasba — 23.00 Trije veliki operni odlomki. No okraju svet kolektiva? Uslužbenci OLO Novo mesto se že dlje časa poglabljajo v družbene odnose * svojem kolektivu. Med drugim so na predlog kolektiva izvolil; komisijo za analitično oceno delovnih mest, ki je prvi korak k novemu sistemu nagrajevanja. Kolektiv je obravnaval tudi osnutke novih predpisov o finan-siranju državnih organov. Ker je kolektiv že prevzel prve pristojnosti, ko je izvedel analitično oceno delovnih mest, m ker aktivno sodelujejo pri delitvi gibljivega dela plač, razmišljajo * tem, da bi Izvolili začasni svet delovnega kolektiva. Nabirajte zdravilna zelišča Cvet: rmana s peclji do 1-cm, rdeče deteljice, bel» deteljice. List: beladohe — volčje češnje, vinogradniškega lapuha, jeternika, melise, maline, ozkolistnega trpotca, pekoče koprive. Rastlino: gladišnika, krvavega mlečka, smetllke, gren-kuljlce, melise, vodne krese, dobre misli, škržolice, črno-bine, zlate rozge. Korenine: arnike, belado-ne — volčje češnje, kompav« — bodeče neže, malega divjega janeža, velikega dlvj* ga janeža, medvedovih taft trobentice, male norice ■*? male beladone, repinca, regrata, srčne moči, pekočih kopriv. Lubje: češminovIh korenin, krhlike. Plodove: česmina, gloga i belega trna — glogovca, cf lega šipka, luščine 4Ip»» brez semena, črnega trn«, oparnice, jerebike. Razno: gomolje jesenskeg* podleska, zelene lupine or*' ha. Korenine kompave — b«* dot* neže odkupujemo P° 300 din kilogram. Gomolj' jesenskega podleska je treb* razrezati v debelino pol cen' timetra. Navodila ln cene dobite v vaš; zadrugi ali pa Pr GOSADU, skladišče Nov* mesto, Slakova ul. 8. Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »NOVOLES« — lesni kombinat NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mesta: 1. administratorja 2. stenodaktilograia Pogoji: Pod L. znanje strojepisja ter najmanj 3 leta prakse v splošni administraciji. Pod 2. znanje strojepisa ln stenografije ter najmanj 3 leta prakse. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Prošnje, kolkovane s 50 din, je treba poslati najkasneje do 15. okt. 1961 na »NOVOLES«, Novo mesto. DOLENJSKI LIST LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL v Novem mestu - IZDAJATELJSKI SVET: Milan Baškovič, Tone Gošnik, inž. Davorin Gros, inž. Jože Legan, Franc Molan, prof-Ema Muser, Maks Pogačar, Miran Simič, prof-Tone Trdan, Janez Vitkovič in Viktor Zupančič UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Miloš Jakopec, Drago Kastelic in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 20 dinarjev — Letna naročnina 900 dinarjev, polletna 450 dinarjev; plačljiva jo vnaprej. Za ,in<>" zemstvo 1800 dinarjev — Tekoči račun pri podr-Narodne banke v Novem mestu 606-11-3-24 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 (vhod iz Dilančeve ulice) * Poštni predal: Novo mesto 33 - TELEFON St. 127 — Rokopisov in fotografij ne vračamo -" TISKA: Časopisno podjetje »DELO« v Ljubljan*