POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV 2 PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU 15 januar 2022 letnik 71 Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 268 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (IZS MSG), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: Jernej Mazij mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: gradnja soseske Kvartet Šiška v Ljubljani, foto: Nemanja Čavdarević, iz arhiva podjetja PERI, d. o. o. Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, januar 2022, letnik 71, str. 1-32 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 1 VSEBINA CONTENTS Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. 35 LET DRUŠTVA ZA CESTE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE 25 DARS, d. d. PREDOR KARAVANKE – GRADNJA VZHODNE PREDORSKE CEVI IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV Uredništvo Gradbenega vestnika Eva Okorn Eva Okorn 28 32 JUBILEJ FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČA POPRAVEK NOVI DIPLOMANTI KOLEDAR PRIREDITEV prof. dr. Tatjana Isaković, univ. dipl. inž. grad. dr. Blaž Zoubek, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Matej Fischinger, univ. dipl. inž. grad. POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV SEISMIC RESPONSE AND CAPACITY OF REINFORCED CONCRETE BEAM-TO-COLUMN DOWEL CONNECTIONS 2 Danilo Malnar, univ. dipl. inž. grad. PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU DESIGN AND CONSTRUCTION OF AN UNDERGROUND CAR PARK IN KOPER 15 ČLANKI PAPERS Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 2 prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Povzetek V članku so opisani mehanizmi potresnega odziva mozničnih stikov gred in stebrov v armiranobetonskih montažnih halah. Prikazan je postopek za oceno nosilnosti takšnih stikov, ki upošteva dve značilni vrsti njihovega odziva, ki lahko privedeta bodisi do njihove lokalne bodisi do globalne porušitve. Ta postopek, ki smo ga razvili in verificirali na UL FGG, bo predvidoma vključen v naslednjo verzijo standarda Evrokod 2, in sicer v del, ki se nanaša na projektiranje stikov betonskih elementov. Ključne besede: moznik, stik gred in stebrov, montažne hale, potresni odziv, nosilnost mozničnih stikov, novi standard Evrokod 2 Summary The paper presents the seismic response mechanisms of beam-to-column dowel connections in reinforced precast concrete buildings. A procedure for assessing their load-bearing capacity is proposed considering two typical types of response that lead to local or global failure of the connection. This procedure, developed and evaluated at UL FGG, is expected to be included in the next version of the Eurocode 2 standard, in the part dealing with the design of fastenings for the use in concrete. Key words: dowel, beam-to-column connection, precast buildings, seismic response, capacity of dowel connections, new stan- dard Eurocode 2 prof. dr. Tatjana Isaković, univ. dipl. inž. grad. tatjana.isakovic@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR), Jamova 2, Ljubljana dr. Blaž Zoubek, univ. dipl. inž. grad. blaz.zoubek@spektral.si SPEKTRAL Engineering, d.o.o. Vojkova cesta 63, Ljubljana prof. dr. Matej Fischinger, univ. dipl. inž. grad. matej.fischinger@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo (IKPIR), Jamova 2, Ljubljana Znanstveni članek UDK 006:624.042.7 POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV SEISMIC RESPONSE AND CAPACITY OF REINFORCED CONCRETE BEAM-TO-COLUMN DOWEL CONNECTIONS Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 3 prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV 1 UVOD Večina armiranobetonskih hal v Sloveniji so enoetažne kon- strukcije, sestavljene iz konzolnih stebrov, povezanih z greda- mi in streho. Na njihov potresni odziv, ki je odvisen predvsem od stebrov, ključno vplivajo tudi stiki med stebri in gredami. Kako pomembni so slednji za odziv celotne konstrukcije, so pokazali pretekli potresi v severni Italiji ([Bournas, 2013], [Mag- liulo, 2014]), pri katerih se je veliko predvsem starejših hal poru- šilo ravno zaradi neustreznih stikov (slika 1). V njih so bile grede le položene na stebre brez kakršnihkoli mehanskih povezav. Padec gred s stebrov je preprečevalo le trenje na razmeroma majhnih površinah naleganja, ki je bilo dokaj hitro preseženo. Zato se je stik porušil, grede so padle s stebrov in glavna nosil- na konstrukcija je posledično razpadla. Da bi preprečili takšno obnašanje, so v večini sodobnih hal ste- bri in grede povezani z mozniki oziroma z eno ali več navpič- nimi jeklenimi palicami. Da bi z mozniki zagotovili integriteto in stabilnost konstrukcije tudi pri močnih horizontalnih vplivih, kot sta potres in veter, jim moramo zagotoviti dovolj veliko no- silnost. Obsežne študije, ki smo jih opravili na UL FGG [Kramar, 2010], so pokazale, da lahko s primerno močnimi stiki in ustrez- no načrtovanimi stebri zagotovimo ustrezen potresni odziv enoetažnih montažnih hal. Ne glede na to, da so moznični stiki že dolgo standardni ele- menti montažnih hal, še pred kratkim nismo poznali dovolj celovitih postopkov za njihovo projektiranje in določanje nosil- nosti. Pogosto smo njihovo število in lego določali izkustveno na osnovi različnih konstrukcijskih pogojev brez eksplicitnega dokaza nosilnosti. Tudi v primerih, ko je bila nosilnost računsko preverjena, je bila večinoma določena ob neustreznih pred- postavkah, saj je bilo pogosto upoštevano, da je za moznik kri- tično njegovo strižno obnašanje (strižna nosilnost). V drugem poglavju članka bomo pokazali, da je takšna predpostavka neprimerna in da je odziv moznikov pri potresni obtežbi pov- sem drugačen od strižnega. V literaturi (tudi nekoliko starejši) sicer najdemo določene postopke (npr. [Vintezeleou, 1986]), s katerimi lahko upoštevamo bolj realne mehanizme odziva moznikov pri potresni obtežbi, a so ti postopki nepopolni in se nanašajo le na en aspekt njihovega potresnega odziva. Glede na to, da so mozniki med ključnimi elementi, ki zagotav- ljajo integriteto in varnost montažnih hal pri močni potresni obtežbi, njihovo dimenzioniranje ne more temeljiti na nepo- polnih postopkih, še manj pa na nedokazanem ustnem izro- čilu dobre prakse in napačnih predpostavkah. Zato smo na UL FGG v okviru evropskega projekta SAFECAST [Toniolo, 2012] raziskovali odziv moznikov pri potresni obtežbi in razvili posto- pek za njihovo projektiranje, ki bo predvidoma vključen v novo verzijo standarda Evrokod 2, in sicer v del, ki se nanaša na pro- jektiranje stikov betonskih elementov. Postopek je prikazan v 3. poglavju, ilustriran pa s številčnim primerom v dodatku tega članka. Predlagani postopek smo testirali in verificirali z rezultati eks- perimentov, ki so prikazani v 4. poglavju. V tem poglavju smo prikazali tudi primerjavo med računsko ocenjenimi in izmerje- nimi nosilnostmi. 2 OSNOVNE ZNAČILNOSTI POTRESNEGA ODZIVA MOZNIČNIH STIKOV V večini sodobnih hal so stebri in grede povezani z eno ali dvema jeklenima navpičnima palicama, zalitima s cementno malto, katerih lega je odvisna od geometrije gred in stebrov. Na sliki 2 so prikazani primeri najbolj pogostih vrst moznič- nih stikov: a) centrični stik, b) ekscentrični stik, c) ekscentrični stik s kratko konzolo. V novejših halah so na mestu moznič- nega stika običajno zagotovljena razmeroma gosta stremena. Na stiku med stebrom in gredo se običajno postavijo tanke neoprenske ploščice, ki omogočajo medsebojne pomike, predvsem pa medsebojne zasuke gred in stebrov. Na UL FGG smo eksperimentalno in analitično raziskovali potresni odziv takšnih stikov in definirali postopek za oceno njihove nosil- nosti. Potresni odziv mozničnih stikov je odvisen predvsem od od- daljenosti moznika od robov stebrov in gred. Za stike, v katerih Slika 1. Glavni konstrukcijski sistem hale je razpadel, ker ni bilo mehanskih povezav med stebri in gredami. Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 4 je razdalja moznika od roba stebrov in gred razmeroma velika oziroma večja od približno šestkratnika premera moznika, so značilne lokalne poškodbe (slika 3). Lokalne poškodbe in lokal- no porušitev mozničnega stika lahko na primer pričakujemo v centričnih stikih, prikazanih na sliki 2a. Pri takšni vrsti odziva se zaradi velikih tlačnih napetosti beton okoli moznika postopoma zdrobi in se posledično med beto- nom in moznikom ustvari zev. Zato se moznik upogiba, kar postopoma privede do njegove upogibne porušitve. Značilen odziv pri ciklični obtežbi, v primeru lokalnih poškodb in lokalne porušitve, je prikazan na sliki 4. Prikazana je zveza med vodoravno silo, ki se prenese med gredo in stebrom, in medsebojnimi vodoravnimi pomiki stebrov in gred. Okoli moz- nika je v obeh smereh obremenjevanja betona dovolj, da se lahko v eni in v drugi smeri postopoma in hkrati povečujejo poškodbe betona in moznika. Zato je histerezna zanka pri- bližno simetrična. V obeh smereh se pred porušitvijo moznika dosežeta približno enaka nosilnost in maksimalni medsebojni pomik grede in stebra. Ko so mozniki bližje robu stebra ali grede (npr. primera na sli- ki 2b in 2c), so poškodbe in porušitev stika bistveno drugačni. V takšnih primerih so poškodbe betona bistveno močnejše, območje, na katerem se poškoduje beton, pa bistveno večje (slika 5) in zajema celotno področje med moznikom in robom stebra ali grede. Beton se poškoduje v nategu (zaradi glavnih nateznih napetosti). Porušitev je krhka. Ko se beton močno poškoduje, je nosilnost stika odvisna pre- težno od stremen v območju stika (slika 6). Glede na količino Slika 2. Različne vrste stikov stebrov in gred v armiranobe- tonskih montažnih halah: a) centrični stik, b) ekscentrični stik, c) ekscentrični stik s kratkim elementom. Slika 4. Približno simetričen histerezni odziv stika v primeru lokalno omejenih poškodb in lokalne porušitve. Slika 3. Lokalne poškodbe in lokalna porušitev mozničnega stika. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 5 stremen je lahko slednja večja ali manjša od nosilnosti betona, preden se ta poruši. Pri tem je treba poudariti, da je pri količini stremen, ki se običajno zagotovijo v območju stika, nosilnost stremen običajno večja od nosilnosti betona. Stremena okoli moznika ne vplivajo le na nosilnost, pač pa tudi na duktilnost stika. Če stremen ni, bo porušitev krhka in bo nastopila pri raz- meroma majhnih medsebojnih pomikih gred in stebrov. Zara- di prisotnosti stremen je porušitev duktilna in običajno nastopi pri večjih pomikih. Obsežne in močne globalne poškodbe betona v nategu se po- javijo le na strani, kjer je moznik blizu roba grede ali stebra (na razdalji, manjši od približno šestkratnika premera moznika). V nasprotni smeri obremenjevanja so poškodbe stika še vedno lokalne, beton se drobi zaradi presežene tlačne trdnosti. Zato je histerezni odziv v takšnih primerih lahko tudi opazno nesi- metričen (slika 7) in je lahko nosilnost v smeri, v kateri je moz- nik bližje robu stebra ali grede, manjša. Razmerje nosilnosti stika v dveh različnih smereh je odvisno od količine stremen v območju stika in oddaljenosti moznika od robov stebrov in gred. Postopki, s katerimi lahko določimo nosilnost mozničnih sti- kov, ki ustreza njihovi lokalni in globalni porušitvi, so prikazani v naslednjem poglavju. 3 POSTOPEK ZA OCENO NOSILNOSTI MOZNIKOV V drugem poglavju smo ugotovili, da je oddaljenosti moznikov od roba stebrov in gred eden izmed ključnih parametrov, ki vplivajo na potresni odziv mozničnih stikov. Pri manjših razda- ljah so poškodbe stika obsežnejše in nastopi globalna poruši- tev, pri večjih razdaljah pa so poškodbe betona lokalizirane na območje okoli moznika, pri tem pa se plastificira tudi moznik sam. V literaturi [Vintezeleou, 1986] so na voljo postopki, s kateri- mi lahko določimo nosilnost mozničnega stika predvsem pri lokalni porušitvi. Nosilnost je odvisna od premera stremena, kvalitete jekla moznika, kvalitete betona okoli moznika ter od tega, ali je moznik obremenjen ciklično ali monotono. Na po- doben način smo tudi na UL FGG definirali nosilnost v takšnih primerih, vendar smo izraz za oceno nosilnosti stika določili ob upoštevanju nekoliko drugačnih predpostavk. Te so prikazane v poglavju 3.1. Tudi za primer globalne porušitve so v literaturi (npr. [Fuchs, 1995]) opisani postopki, s katerimi lahko določimo ustrezno nosilnost mozničnega stika, vendar je njihova osnovna po- Slika 7. Primer nesimetričnega histereznega odziva stika v primeru globalnih poškodb in globalne porušitve. Slika 6. Vpliv stremen v območju stika na njegovo nosilnost in duktilnost. Slika 5. Globalne poškodbe in globalna porušitev mozničnega stika. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 6 manjkljivost v tem, da vpliva stremen na odziv ne upoštevajo eksplicitno, pač pa s približnim korekcijskim faktorjem. V po- glavju 3.2 bomo pokazali, da je nosilnost, ki ustreza globalni porušitvi stika, močno odvisna tako od količine kot tudi od konfiguracije stremen, zato tega vpliva ni možno zajeti le z enim samim faktorjem. Več podatkov o postopkih za dolo- čitev nosilnosti stika v primeru globalne porušitve, ki so do- stopni v literaturi, najdemo v ([Zoubek, 2015a] in [Zoubek, 2015b]). V literaturi je razmejitev med lokalno in globalno porušitvijo določena z razdaljo moznika od roba prereza, ki znaša šestkrat- nik premera moznika. Opazili smo, da je ta meja le približna. Zato je treba v primerih, ko ni povsem jasno, ali je bolj verjetna globalna ali lokalna porušitev, oceniti nosilnost, upoštevajoč obe predpostavki, in upoštevati manjšo vrednost. V nadaljevanju bomo predstavili postopka, s katerima lahko ocenimo nosilnost mozničnih stikov, najprej za primer lokalne (poglavje 3.1) in nato še za primer globalne porušitve (poglavje 3.2). Pokazali bomo tudi predpostavke, na katerih te ocene te- meljijo, in na poenostavljen način prikazali izpeljavo enačb, ki jih predlagamo za oceno nosilnosti. Več podatkov in obsežne razlage so na voljo v [Zoubek, 2015b]. 3.1 Nosilnost v primeru lokalnega meha- nizma odziva Kot smo opisali v drugem poglavju, se v primeru lokalnih po- škodb med betonom in moznikom ustvari zev. Zato se moznik deformira upogibno. Porušitev nastopi, ko se moznik pretrga nekaj centimetrov globoko v stebru in/ali nosilcu (slika 8a). Pri tem razlog za porušitev niso strižne, pač pa upogibne obre- menitve. V primeru lokalnih poškodb in porušitve lahko nosilnost stika pri potresni obtežbi ocenimo z naslednjo enačbo: (1) Pri tem je fc – tlačna trdnost betona, fsy – meja elastičnosti jekla, d – premer moznika. Poglejmo kratko razlago izraza (1). Izpeljali ga bomo na po- enostavljen način, upoštevajoč, da je tlačna trdnost betona oziroma cementne malte v gredi in stebru običajno približno enaka (fc,greda ≈ fc,stebra = fc) in da je debelina neoprenske ploščice med stebrom in gredo majhna in jo bomo zato zanemarili. Bolj splošna izpeljava je na voljo v [Zoubek, 2015b]. Pri močni potresni obtežbi se moznik močno plastificira tako v stebru kot v gredi (glejte sliko 8). Tik preden se poruši, je njegov odziv na odseku med dvema plastičnima členkoma takšen kot odziv dveh konzol, ki sta ukrivljeni v nasprotni smeri. Ob predpostavkah, navedenih v prejšnjem odstavku, lahko prečni sili v konzolah določimo iz napetostnega stanja v območju stika tik pred porušitvijo, ki je prikazano na sliki 8 kot: (2) Pri tem je σc napetost v betonu pred moznikom, a globina plastičnega členka v mozniku in d premer moznika. V enač- bi (2) smo predpostavili, da se v betonu zaradi triosnega na- petostnega stanja v trenutku porušitve moznika razvijejo tlačne napetosti σc, ki so enake trikratniku tlačne trdnosti betona, do- sežene pri enoosnem napetostnem stanju, torej σc = 3fc. Vintze- leou in Tassios [Vintzeleou, 1986] sta v svoji študiji predlagala celo večje vrednosti, in sicer σc = 5fc. Vendar je primerjava z eks- perimenti (glejte [Zoubek, 2015b]) pokazala, da je ta vrednost pretirana. Maksimalne vrednosti tlačnih napetosti v betonu, ki smo jih upoštevali v prikazani študiji, potrjuje tudi postopek za določitev maksimalnih tlačnih napetosti pri večosnem nape- tostnem stanju, ki ga je predlagal Leonhardt [Leonhardt, 1975]. Več podrobnosti je prikazanih v [Zoubek, 2015b]. Prečno silo v konzolah omejuje plastična upogibna nosilnost moznika Mpl = fsy d 3/6. Tako prečna sila ne more biti večja od: (3) Iz enačb (2) in (3) lahko določimo globino plastičnega členka a v mozniku kot: (4) Slika 8. Lokalni mehanizem odziva moznika: (a) evidentiran v testu, (b) računski model. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 7 Ko vrednost a izraženo z enačbo (4) upoštevamo v enačbi (1) dobimo končni izraz za nosilnost stika v primeru lokalne po- rušitve: (5) Enačbo (5), s katero lahko ocenimo nosilnost mozničnega stika pri lokalnem mehanizmu odziva, smo v članku izpeljali na po- enostavljen način. V [Zoubek, 2015b] je pokazano, da se v enaki obliki lahko uporablja tudi v bolj splošnih primerih. Iz enačbe (5) je razvidno, da na nosilnost mozničnega stika ugodno vpliva tako večji premer moznika kot tudi boljša kvaliteta betona v okolici moznika in večja meja elastičnosti jekla moznika. 3.2 Nosilnost v primeru globalnega me- hanizma odziva V primeru globalne porušitve smo nosilnost stika določi- li ob predpostavki, da tik pred njegovo porušitvijo prenos sile med gredo in stebrom zagotavljajo le stremena (glejte razlago v 2. poglavju). Intenziteta vodoravne sile, ki se lahko prenese med stebrom in gredo, je potem odvisna od količi- ne stremen okoli moznika ter od konfiguracije stremen in moznikov. V prvem stolpcu na sliki 9 so prikazane različne konfiguracije moznikov in stremen, ki se običajno pojavlja- jo v projektantski praksi. Pri vsaki izmed njih sta v zadnjem Slika 9. Nosilnost stika v primeru globalnega mehanizma odziva za različne konfiguracije stremen in moznikov. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 8 stolpcu na sliki 9 prikazana dva izraza, s katerima lahko oce- nimo nosilnost stika Rmax (maksimalno vodoravno silo, ki se lahko prenese med gredo in stebrom) v primeru globalnih poškodb in globalne porušitve. Nosilnost stika Rmax smo določili z modelom nadomestnega paličja, ki je za vsako izmed konfiguracij predstavljeno v dru- gem stolpcu na sliki 9. V vseh obravnavnih primerih smo mo- del nadomestnega paličja in oceno nosilnosti preverili tudi z ustreznimi analizami z metodo končnih elementov s progra- mom ABAQUS ([Abaqus, 2011], [Zoubek, 2014]). Za analizo so bili uporabljeni osemvozliščni C3D8R-elementi. Rezultati teh analiz so prikazani v tretjem stolpcu na sliki 9, kjer temno obar- vana področja predstavljajo tlačne diagonale v nadomest- nih paličjih. Postopek izpeljave izrazov za oceno nosilnosti v primeru glo- balne porušitve stika bomo pokazali na primeru 1 na sliki 9. Več podrobnosti lahko najdemo v ([Zoubek, 2015a] in [Zoubek, 2015b]). V primeru 1 je nadomestno paličje sestavljeno iz dveh tlačnih diagonal C, preko katerih se vodoravna sila v mozniku F prenese do stremen, ki so obremenjena z nateznima silama T1 in T2 (glej sliko 10). Iz prikazanega modela paličja sledi, da je: (6) (7) Potem lahko silo v mozniku F določimo kot: (8) (9) Maksimalna sila F je dosežena, ko se stremena plastificirajo. Kateri krak stremen se bo prej plastificiral, je odvisno od naklo- na tlačnih diagonal α oziroma od razdalje med moznikom in stremeni. Če je ta kot manjši od 45º, se bo plastificiral krak, ki je pravokoten na smer obremenjevanja. Potem je največja vrednost sile Fmax: (10) Če je razdalja moznika od stremen večja in je kot α > 45º, je maksimalna sila F: (11) Z enačbo [10] oziroma [11] je določena največja možna sila v prvi, najbolj obremenjeni plasti stremen, ki je najbližje vrhu stebra ali dnu grede. To še ni nosilnost stika, saj se v območju Slika 10. Model nadomestnega paličja v primeru enega moznika in dvostrižnih stremen. Slika 11. Sile v stremenih v kritičnem področju vzdolž moznika. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 9 stika na dolžini hcrit = 2,5d + c – a (glejte sliko 11) vzdolž moznika aktivira več plasti stremen, v katerih se sile približno linearno zmanjšujejo z oddaljenostjo od prve, najbolj obremenjene plasti stremen (to so pokazale analize z metodo končnih ele- mentov in eksperimenti). Nosilnost stika Rmax je vsota sil v vseh aktiviranih plasteh stremen na območju stika v trenutku, ko se plastificira prva plast stremen. Stremena prevzamejo celotne obremenitve vzdolž kritičnega dela moznika. Glede na to, da je razdalja med posameznimi plastmi stremen s običajno enaka vzdolž celotnega kritičnega območja, je po- jemanje sile ∆F med posameznimi plastmi stremen možno določiti kot: (12) Pri tem je Fmax sila v najbolj obremenjenem stremenu, ki se je plastificiralo, hcrit dolžina kritičnega območja, s razdalja med stremeni, r število razdalj med stremeni v kritičnem območju, n število plasti stremen v kritičnem območju (r = n -1). Upoštevajoč rezultate eksperimentov, opisanih v poglavju 4.1, in rezultate analiz s programom ABAQUS, smo ugotovili, da lahko dolžino kritičnega območja stika hcrit ocenimo kot: (13) Pri tem je d premer moznika, c je razdalja moznika od osi stre- men v smeri obremenjevanja in a oddaljenost prve plasti stre- men od vrha stebra ali dna grede (glejte sliko 11). Silo v posamezni plasti stremen Fi lahko določimo kot (14) kjer i predstavlja število razdalj s med i-to plastjo stremen in prvo plastjo stremen (i = 0), ki se je plastificirala (glejte sliko 11). Nosilnost stika Rmax določimo tako, da sile Fi v posameznih pla- steh stremen seštejemo: (15) Končni rezultat v enačbi (15) pomeni, da lahko nosilnost moz- ničnega stika določimo tako, da povprečno silo v stremenih v kritičnem območju stika pomnožimo s številom plasti teh stremen. V primeru, ko je kot α < 45º, nosilnost stika potem znaša: (16) v ostalih primerih pa: (17) Če količnik ni celo število, lahko za r in posledično tudi za število aktiviranih stremen n upoštevamo tudi decimalno število. S tem upoštevamo, da zagotovljena stremena v popol- nosti prevzamejo obremenitve stika vzdolž celotnega kritične- ga območja. Iz enačb (16) in (17) je razvidno, da je nosilnost mozničnega stika v primeru globalnega mehanizma odvisna od nosilnosti stremen in od lege moznika glede na stremena. 4 OVREDNOTENJE POSTOPKA ZA OCENO NOSILNOSTI MOZNIKOV Izraza za oceno nosilnosti mozničnih stikov smo izpeljali in ovrednotili s pomočjo eksperimentov, ki so bili opravljeni v okviru evropskega projekta SAFECAST na UL FGG [Fischin- ger, 2012] in National Technical Univeristy of Athens (NTUA) [Psycharis, 2012]. V te raziskave je bil vključen dokaj širok nabor različnih konfiguracij mozničnih stikov. V poglavju 4.1 je pred- stavljen povzetek vseh opravljenih eksperimentov, v poglavju 4.2 pa so primerjane izmerjene in računsko ocenjene vrednosti nosilnosti stikov. 4.1 Povzetek eksperimentov Povzetek osnovnih značilnosti mozničnih stikov, ki so bili pre- izkušeni na UL FGG in NTUA, je podan na sliki 12. V drugem stolpcu so prikazani karakteristični prečni prerezi, iz katerih je razvidna konfiguracija stremen in moznikov v preizkušancih. Podatki o številu moznikov, njihovem premeru in oddaljenosti od roba stebrov so razvidni iz oznak eksperimentov v prvem stolpcu slike 12. Na primer: oznaka 1D28d250 pomeni: en moz- nik (1D) premera 28 mm (28d), ki je 250 mm oddaljen od roba stebra. Preizkušeni so stiki z enim centrično ali ekscentrično postavljenim moznikom treh značilnih premerov (Ø25 mm, Ø28 mm in Ø32 mm) in stiki z dvema ekscentrično postavljeni- ma moznikoma dveh različnih premerov (Ø16 mm in Ø25 mm). Izmerjene povprečne vrednosti tlačne trdnosti betona (fcm) so bile med 30 MPa in 50 MPa. Srednja vrednost meje elastično- sti jekla moznika (fym) je bila med 540 MPa in 580 MPa. V vseh primerih je srednja vrednost meje elastičnosti jekla stremen (fsym) znašala 560 MPa. Omenjene lastnosti materialov so prika- zane v 4. stolpcu na sliki 12. V vseh primerih so bila upoštevana razmeroma gosta dvostriž- na stremena različnih premerov (glejte peti stolpec na sliki 12). Upoštevani so bili značilni premeri stremen 8 mm, 10 mm in 12 mm. V večini primerov je medsebojna razdalja stremen zna- šala 5 cm, v določenih primerih pa je ta razdalja zmanjšana na 4 cm. V tretjem stolpcu na sliki 12 je za vsak obravnavni primer podan tudi tip nadomestnega paličja, s katerim je ocenjena nosilnost stika, in sicer v skladu s oznakami na sliki 9. V zadnjem stolpcu na sliki 12 so podane vrednosti naslednjih količin: e – razdalja med stremeni in moznikom prečno na smer obtežbe; c – raz- dalja med stremeni in moznikom v smeri obtežbe; a – razdalja med prvim najbolj kritičnim stremenom in vrhom stebra. V vseh preizkušancih, ki so bili testirani na UL FGG v labora- toriju na ZAG-u (prvih pet primerov na sliki 12), so bili stebri kvadratni z dimenzijami b/h = 50/50 cm. V prvih treh primerih so bile grede T-prereza, katerega višina je znašala 60 cm, viši- na pasnice je bila 20 cm, širina stojine 22 cm in širina pasni- ce 50 cm (glejte sliko 2). V testih z oznako S7-2 in S8-2 (četrta in peta vrstica na sliki 12) so bile pravokotne grede dimenzij b/h= 50/60 cm podprte s kratkimi konzolami dolžine 25 cm in višine 30 cm. V vseh testih, izvedenih na NTUA (spodnjih šest primerov na sliki 12), so bili stebri in grede pravokotnega prere- za dimenzij b/h = 40/60 cm. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 10 Vsi testi so bili ciklični. V eksperimentih, izvedenih na NTUA, so bili omogočeni le medsebojni pomiki med gredami in stebri, medsebojni zasuki pa so bili zanemarljivo majhni (slika 13a). Preizkušanci so bili obremenjeni v horizontalni smeri s po- močjo batov, pritrjenih na grede. Na preizkušanec ni bila z bati nanesena nikakršna navpična obtežba. V testih, ki smo jih naredili na UL FGG v laboratoriju na ZAG-u, so bili omogočeni tudi relativni zasuki med gre- dami in stebri (slika 13b). Tudi v tem primeru so bili preiz- kušanci v horizontalni smeri obremenjeni s pomočjo ba- tov, pritrjenih na nosilce. V nasprotju s testi, izvedenimi na NTUA, so bili preizkušanci obremenjeni tudi z navpično obtežbo, ki je bila nanesena z dodatnim batom na sre- dini nosilca. Intenziteta navpične sile je bila 100 kN. Več podrobnosti o testih je prikazanih v [Fischinger, 2012] in [Zoubek, 2015b]. Pojasnilo: a) Testi, narejeni na UL FGG, b) Testi, narejeni na NTUA Slika 12. Podatki o preizkušancih, testiranih na UL FGG in NTUA. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 11 4.2 Primerjava ocenjene in izmerjene nosilnosti Za vse primere, ki smo jih prikazali v poglavju 4.1, smo izraču- nali nosilnost stikov v primeru lokalnega oziroma globalnega mehanizma porušitve. Uporabili smo izraze, ki smo jih predsta- vili v poglavju 3. Za nosilnost smo upoštevali manjšo vrednost. Računsko ocenjene nosilnosti smo primerjali z izmerjenimi vrednostmi oziroma z vodoravnimi silami, s katerimi so bili preizkušanci obremenjeni v trenutku porušitve. Primerjava analitično ocenjenih in izmerjenih vrednosti nosilnosti je pri- kazana na sliki 14. S simbolom krogca so označeni primeri, pri katerih smo ugotovili, da je bolj kritičen lokalni, s simbolom romba pa primeri, pri katerih je bil bolj kritičen globalni me- hanizem porušitve. Temno obarvani simboli prikazujejo nosil- nosti, ki so določene, upoštevajoč povprečne izmerjene last- nosti materialov. Slika 13. Zasnova preizkušancev: a) na NTUA, b) na UL FGG. Slika 14. Primerjava ocenjenih (navpična os) in izmerjenih (vodoravna os) nosilnosti mozničnih stikov, prikazanih na sliki 12. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 12 S črtkano diagonalno črto so prikazane enake izračunane in izmerjene nosilnosti. Razvidno je, da je odstopanje rezultatov od te črte razmeroma majhno in da so v večini primerov iz- računane nosilnosti nekoliko konservativne. Tudi rezultati sta- tistične obdelave podatkov potrjujejo predhodno opažanje. Povprečna vrednost razmerja med analitično določenimi in izmerjenimi nosilnostmi zanaša r ̅= 0,94, standardna deviacija pa Sr * = 0,096. Glede na to, da moramo pri projektiranju vedno zagotoviti do- ločeno varnost, smo za primerjavo izračunali tudi nosilnosti sti- kov s projektnimi vrednostmi lastnosti materialov. Te vrednosti so na sliki 14 prikazane z belo obarvanimi simboli. 5 SKLEP Moznični stiki med gredami in stebri so eni izmed ključnih ele- mentov, od katerih je odvisna potresna varnost in integriteta montažnih hal. Dovolj močni stiki skupaj s stebri, projektira- nimi v skladu z zahtevami standarda Evrokod 8 [SIST, 2006], zagotavljajo zadostno varnost enoetažnih montažnih hal. Moznični stik je dovolj močan, če je zagotovljen ustrezen moz- nik in je dovolj stremenske armature okoli moznika. Še pred kratkim nismo poznali dovolj celovitih postopkov za njihovo projektiranje in določanje nosilnosti. Prevladujoča praksa je bila takšna, da so bili ob napačnih predpostavkah mozniki pre- verjeni le na čisti strig, stremena okoli moznika pa so bila izbra- na večinoma v skladu s konstrukcijskimi pravili dobre prakse. Tudi drugje po svetu so bili postopki za projektiranje takšnih stikov nepopolni ali celo neustrezni. Za tako pomembne konstrukcije elemente nujno potrebuje- mo zanesljive in preverjene postopke za projektiranje, ki omo- gočajo eksplicitno kontrolo njihove nosilnosti. Slednje smo razvili na UL FGG na osnovi obsežnih eksperimentalnih in ana- litičnih raziskav. V članku smo najprej pokazali osnovne značilnosti potresnega odziva mozničnih stikov stebrov in gred, ki so značilni za eno- etažne armiranobetonske montažne hale. Njihova potresni odziv in nosilnost sta odvisna od oddaljenosti od robov ste- brov in gred. V moznikih, ki so dovolj daleč od robov, se bo aktiviral lokalni mehanizem odziva. Zanj je značilno, da se beton drobi lokal- no okoli moznika zaradi velikih tlačnih napetosti. Posledično se med betonom in moznikom ustvari zev, moznik se zato upogibno deformira in na koncu zaradi upogibnih deformacij pretrga. Ko je razdalja med moznikom in robovi stebrov in gred raz- meroma majhna, se aktivira globalni mehanizem odziva. Pri tem so poškodbe betona, ki jih povzročajo velike glavne natez- ne napetosti, bolj obsežne in zajemajo celotno območje med moznikom in stremeni stebrov in gred. Ker je beton močno poškodovan, je nosilnost stika odvisna le od tistih plasti stre- men, ki se aktivirajo v kritičnem področju vzdolž moznika. V članku smo opisali postopka, s katerima lahko ocenimo nosil- nost mozničnih stikov pri lokalnem in globalnem mehanizmu odziva. Postopka smo verificirali z rezultati eksperimentov in pokazali, da lahko na ta način dovolj natančno ocenimo nosil- nost stikov, ki se najbolj pogosto pojavijo v projektantski prak- si. Če se bodo predlagani izrazi v praksi uporabljali skupaj z obremenitvami, določenimi z metodo načrtovanja nosilnosti, lahko pričakujemo, da bo varnost stikov ustrezna. 6 ZAHVALA Predstavljeno študijo smo naredili v okviru projekta Sedme- ga okvirnega programa Evropske skupnosti SAFECAST »Per- formance of Innovative Mechanical Connections in Precast Building Structures under Seismic Conditions« (št. pogodbe 218417). Eksperimente smo opravili na Zavodu za gradbeni- štvo (ZAG) v Ljubljani. Raziskave je delno financirala tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Avtorji se iskreno zahvaljujemo dr. Mihi Kramarju za njegov prispevek k načrtovanju in izvedbi eksperimentov. 7 LITERATURA ABAQUS Theory Manual, version 6.11-3, Dassault Systèmes, 2011. Bournas, D.A., Negro, P., Taucer, F.F., Performance of industri- al buildings during the Emilia earthquakes in Northern Italy and recommendations for their strengthening, Bulletin of Earthquake Engineering, 12, 2383–404, doi.org/10.1007/s10518- 013-9466-z, 2013. Fischinger, M., Zoubek, B., Kramar, M., Isakovic, T., Cyclic Re- sponse of Dowel Connections in Precast Structures, 15th World Conference on Earthquake Engineering, Portugal, Lisbon, 24- 28th September, 2012. Fuchs, W., Eligehausen, R., Breen, J.E., Concrete Capacity Desi- gn (CCD) Approach for Fastening to Concrete, ACI Structural Journal, 92(1), 73-94, 1995. Kramar, M., Isaković, T., Fischinger, M., Seismic Collapse Risk of Precast Industrial Buildings with Strong Connections, Earthqu- ake Engineering and Structural Dynamics, 39(8), 847-868, doi: 10.1002/eqe.970, 2010. Leonhardt, F., Vorlesungen über Massivbau – Zweiter Teil, Son- derfälle der Bemessung im Stahlbetonbau (Lectures in Con- crete Structures – Second Part, Special Cases of Calculations. In German), Springer-Verlag, 1975. Magliulo, G., Ercolino, M., Petrone, C., Coppola, O., Manfredi, G., The Emilia earthquake: Seismic performance of precast rein- forced concrete buildings, Earthquake Spectra, 30, 891–912, doi.org/10.1193/091012EQS285M, 2014. Psycharis, I.N. in Mouzakis, H.P., Shear resistance of pinned connections of precast members to monotonic and cyclic loa- ding, Engineering Structures, 41, 413–427, 2012. SIST, SIST EN 1998-1:2006, Evrokod 8: Projektiranje potresno- odpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni vplivi in pravila za stavbe, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljublja- na, 2006 Toniolo, G., SAFECAST Project: European research on seismic behavior of the connections of precast structures, 15th World Conference on Earthquake Engineering, Portugal, Lisbon, 24- 28th September, 2012. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 13 Vintzeleou, EN., Tassios, TP., Mathematical model for dowel action under monotonic and cyclic conditions, Magazine of Concrete Research, 38, 13-22, 1986. Zoubek, B., Fahjan, Y., Fischinger, M., Isaković, T., Nonlinear fi- nite element modelling of centric dowel connections in pre- cast buildings, Computers and Concrete, 14(4), 463-477, doi: 10.12989/cac.2014.14.4.463, 2014. Zoubek, B., Fischinger, M., Isaković, T., Estimation of the cyc- lic capacity of beam-to-column dowel connections in precast industrial buildings, Bulletin of Earthquake Engineering, 7(7), 2145-2168, doi: 10.1007/s10518-014-9711-0, 2015a. Zoubek, B., Vpliv stikov na potresni odziv montažnih armirano- betonskih konstrukcij : doktorska disertacija, Univerza v Ljub- ljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 231 str., http:// drugg.fgg.uni-lj.si/5398/, 2015b. DODATEK Na primeru preizkušanca 1D28d125, ki je predstavljen na sliki D1 in v tretji vrstici na sliki 12, bomo ilustrirali postopek računa nosilnosti mozničnega stika za primer lokalnega in globalnega mehanizma odziva. D1.1 Nosilnost v primeru lokalne porušitve Podatki Premer moznika znaša d = 2,8 cm, tlačna trdnost betona je fcm = 5 kN/cm2 in meja elastičnosti jekla moznika je fsy = 58 kN/cm 2. D1.2 Nosilnost v primeru globalne porušitve Podatki Stremena so dvostrižna premera Ø10 mm (As1 = 0,79 cm2) na razdalji s = 4 cm. Ustvari se nadomestno paličje, ki je na sliki 9 prikazano kot primer 1. Tlačna trdnost betona je fcm = 5 kN/cm 2 in meja elastičnosti stremen je fsym = 56 kN/cm 2. V stebru je v smeri obremenjevanja moznik oddaljen od stre- men c = 9 cm, pravokotno na to smer pa e = 21,5 cm. Prva plast stremen je od vrha stebra oddaljena a = 2,5 cm. V gredi je v smeri obremenjevanja moznik oddaljen od stre- men c = 7 cm, pravokotno na to smer pa e = 7,5 cm. Prva plast stremen je od dna grede oddaljena a = 4,0 cm. Slika D1. Lega moznika v stebru in gredi (tloris). prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 14 Dolžina kritičnega področja hcrit znaša: v stebru hcrit = 2,5d + c – a = 2,5 · 2,8 + 9 – 2,5 = 13,5 cm v gredi hcrit = 2,5d + c – a = 2,5 · 2,8 + 7 – 4,0 = 10 cm Število aktiviranih stremen: v stebru v gredi Naklon tlačne diagonale α in ustrezen tangens kota α: v stebru v gredi Nosilnost v primeru globalne porušitve znaša: v stebru Rmax = n As1 fsym tanα = 4,4 · 0,79 · 56 · 0,42 = 82 kN v gredi Rmax = n As1 fsym tanα = 3,5 · 0,79 · 56 · 0,93 = 144 kN V zgornjih dveh primerih smo za izračun nosilnost moznika uporabili izraz (16), ker je v obeh primerih naklon tlačne diago- nale bil manjši od 45º. D1.3 Komentar rezultatov Nosilnost, ki ustreza globalnemu mehanizmu porušitve, je manjša od tiste pri lokalni porušitvi. Kritično je območje stika v stebru, saj je kot α bistveno manjši v stebru kot v gredi. V stebru je ta kot α = 22,7º (tanα = 0,42), v gredi pa približno dvakrat večji α = 43,0º (tanα = 0,93). Torej v obravnavanem primeru lahko pričakujemo globalno porušitev v stebru. To je pokazal tudi eksperiment (glejte sliko D2). Izmerjena nosilnost je znašala 95 kN, kar je nekoliko več od analitično ocenjene vrednosti 82 kN. Slika D2. Poškodbe mozničnega stika v stebru. prof. dr. Tatjana Isaković, dr. Blaž Zoubek, prof. dr. Matej Fischinger POTRESNI ODZIV IN NOSILNOST MOZNIČNIH STIKOV ARMIRANOBETONSKIH GRED IN STEBROV Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 15 Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Povzetek V članku je predstavljen celovit prikaz izvedbe projektiranja in gradnje podzemne parkirne hiše pod Muzejskim trgom v Kopru. V prvem delu članka so predstavljeni razlogi za gradnjo objekta in način izvedbe javnega razpisa. V nadaljevanju so predstavljene projektne rešitve in opisani tehnološki izzivi med gradnjo. Celotna izvedba investicije je poleg gradnje parkirne hiše obsegala še ureditev trga, nov priključek s predorom in obnovo Tomosove stolpnice. Gradnja v mestnem središču v neposredni bližini večsta- novanjskih objektov je bila zahtevna tako v projektantskem, organizacijskem kot tudi tehnološkem smislu. Ključne besede: konkurenčni dialog, projektiranje in izvajanje, varovanje gradbene jame, tehnologija bele kadi Summary The article presents a detailed description of the design and construction of an underground garage under the Museum Square in Koper. The first part of the article describes the preconditions for the construction and the implementation of the public ten- der. It also presents the design solutions and technological challenges during the construction. Besides the construction of the underground garage, the project also included the construction of the square, the new tunnel connection and the renovation of the Tomos skyscraper. To conclude, the construction in the city centre in close proximity to multi-residential buildings was extremely challenging in terms of design, organisation and technology. Key words: competitive dialogue, design and construction, pit protection, waterproofing system Danilo Malnar, univ. dipl. inž. grad. danilo.malnar@cgp.si CGP d. d., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto Strokovni članek UDK 624.152:711.553.2(497.4Koper) PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU DESIGN AND CONSTRUCTION OF AN UNDERGROUND CAR PARK IN KOPER Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 16 1 SPLOŠNO Na lokaciji Muzejskega trga se je že leta 2008 načrtovala pod- zemna parkirna hiša z nadzemnim poslovnim delom. Takratni investitor je bilo podjetje Kranjska investicijska družba (v na- daljevanju KID). Takratni projekt se je zaradi neuspešnega so- glasja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD) ustavil [PN, 2021]. Projekt izgradnje podzemne parkirne hiše v središču Kopra je ponovno oživel v kombinaciji z obnovo stare Tomosove stolpnice v Kopru. Lokacija podzemne parkirne hiše je umeščena v severni del starega mestnega jedra Kopra. Izvedba podzemne parkir- ne hiše je ključnega pomena za ureditev prometa v starem mestnem jedru. Hkrati predstavlja velik prispevek k razvoju historičnega dela mesta z vidika prebivalcev, obiskovalcev in drugih uporabnikov starega mestnega jedra mesta Koper. Investitor oz. naročnik izgradnje podzemne parkirne hiše je Mestna občina Koper. Ta se je kot zavezanec Zakona o jav- nem naročanju odločil za oddajo javnega naročila po postop- ku konkurenčnega dialoga. To zajema tako projektiranje kot izgradnjo. Gre za postopek, ki se uporablja pri zahtevnejših, kompleksnejših gradnjah, kjer ni možno vnaprej določiti konč- ne rešitve. Tak postopek oddaje javnega naročila pri nas ni po- gost. Postopek je potekal v treh fazah. Naročnik je najprej pripra- vil splošne tehnične specifikacije – osnutek projektne naloge in pogoje za ponudnika. Prva faza javnega naročila je pred- stavljala preverbo sposobnosti ponudnikov. Zatem je sledil konkurenčni dialog, v katerem je s kandidati iskal optimalne tehnične rešitve za izvedbo parkirne hiše predvsem z vidika izkopa in zaščite gradbene jame, vprašanja vpliva obveznosti izvedbe postopka presoje vplivov na okolje in pridobitve okolje- varstvenega soglasja, možne načine plačila stolpnice Tomos, predstavitev in zagovor rešitev. Po štirih krogih dialoga je naročnik našel najustreznejše rešitve in jih vpeljal v končno projektno nalogo. V tretji fazi je naročnik oblikoval končno razpisno dokumentacijo, na katero so ponudniki lahko oddali končno ponudbo. Hkrati z vodenjem postopka za oddajo javnega naročila za podzemno parkirno hišo je naročnik izvedel javno zbiranje po- nudb za prodajo nepremičnin, in sicer stolpnico Tomos in par- kirna mesta v parkirni hiši. S tem si je zagotovil del finančnih sredstev za poplačilo investicije. V konkretnem primeru je bil izbrani ponudnik skupina z vodil- nim partnerjem CGP, d. d., s partnerjema CGP ING., d. o. o., in Clip plus, d. o. o. 2 UDELEŽENCI PRI GRADNJI Investitor: Mestna Občina Koper Izvajalec: vodilni partner CGP, d. d., s partnerjema Clip Plus, d. o. o., in CGP ING., d. o. o. Projektant: arhitektura – AB Vintar, s. p., konstrukcija – Gravi- tas, d. o. o. geoteh. raziskave, VGJ, in predor – Irgo consulting, d. o. o., in drugi Nadzor: Proctor, d. o. o. 3 PROJEKTIRANJE V fazi postopka konkurenčnega dialoga smo kot ponudnik pripravili idejno zasnovo, ki je bila na stopnji idejnega projekta. Projektne rešitve je bilo treba razdelati do te mere, da smo kot ponudnik lahko predstavili optimalno rešitev, upoštevajoč vse robne pogoje. Gradnja podzemne parkirne hiše je umeščena na arheolo- ško zelo občutljivo območje. Na lokaciji so bile že pred tem opravljene arheološke raziskave v času načrtovanja podobne- ga objekta pri zasebnem investitorju KID. Pred pričetkom ze- meljskih del je bilo treba opraviti manjkajoče arheološke razi- skave ter evidentirati tehnično dediščino – masivno podzemno poldrugo stoletje staro vodno cisterno [Delo, 2021]. Na severu lokacije je na nabrežju Belveder naravna vrednota državnega pomena, in sicer platana velikih dimenzij. Na seve- rozahodnem delu podzemne parkirne hiše stoji večstanovanj- ski blok etažnosti K +P + 9, grajen v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Na vzhodnem delu je v bližini dvoetažna stavba nek- danje pošte, danes prostori FAMNIT Univerze na Primorskem, na južnem delu je v neposredni bližini hostel Museum in na vzhodu večstanovanjski objekt in poslovni objekt z apartma- ji. Objekt se po izvedbenem prostorskem aktu lahko gradi do parcelne meje. Investicijska dokumentacija je predvidevala dve varianti: izgrad- njo parkirne hiše v treh ali v štirih etažah. V fazi konkurenčne- ga dialoga je bila izbrana rešitev s tremi etažami. Merilo za iz- bor je bilo seveda tudi število parkirnih mest. Predstavljena je bila različica z vstopom v garažo z vrha, to je z nivoja pritličja, kar je bila najugodnejša rešitev, vendar je naročnik vztrajal z vidika prometne ureditve z dostopom v tretjo etažo s Kopa- liškega nabrežja. Varianta z dostopom v tretjo kletno etažo nam je predstavljala težji izziv. Uvoz je bilo treba načrtovati na severovzhodnem delu objekta, ki poteka ravno pod zaščiteno platano. Upoštevati smo morali vpliv nivoja gladine morja – stoletne in petstoletne vode, tehnologijo izvedbe uvozno-izvoz- nega predora (»cut and cover«, izkoplji in pokrij, ali zelo kratek klasičen predor po novi avstrijski metodi gradnje predorov, v nadaljevanju NATM) in seveda povečanje stroška gradnje ter daljši čas izvedbe. Slika 1. Najpogostejši makroelementi z računskimi modeli. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 17 V fazi postopka oddaje javnega naročila smo že imeli določe- ne arhivske podatke geoloških raziskav na predmetni lokaciji. Zaradi nezanesljivih podatkov smo se odločili opraviti nove dodatne raziskave, ki so se nam zelo obrestovale pri izboru najoptimalnejše izbire zaščite varovanja gradbene jame, te- meljenja objekta, zaščite objekta pred vplivom zaledne in podtalne vode ter gradnjo predora. Velik izziv pa je predstav- ljala izbira načina podpiranja varovalne konstrukcije gradbe- ne jame. V fazi idejne zasnove smo obravnavali šest različic najoptimal- nejšega izbora zaščite objekta pred požarom. Izbrana je bila različica po ameriški smernici (NFPA) s šprinkler bazenom v četrti etaži, t. i. tehnični etaži. 4 OPIS KONSTRUKCIJE Objekt je zasnovan v treh primarnih podzemnih etažah, če- trto, tehnično etažo in mestnim trgom v parterju. Velikost etaže znaša 75,60 x 66,25 m z izrezom 16,10 x 32,00 m na SZ strani. Tlak tehnične etaže je 90 cm pod morsko gladino. Svetla viši- na posamezne etaže znaša 2,70 m, skupna višina konstrukcije nad temeljno ploščo tretje etaže pa 9,10 m. Skupno število parkirnih mest znaša 465, od tega je 23 parkir- nih mest (5 %) predvidenih za invalide [AB Vintar, 2021]. Objekt je temeljen na temeljni plošči debeline 50 cm in 55 cm. V delu, kjer je predvidena možna nadgradnja (večetažni objekt), pa 75 cm, kar zagotavlja enakomeren vnos obtežb v temeljna tla. Zunanje obodne stene kletnih etaž (od K3-K1) so debeline 30 cm. Plošče nad kletjo 3 in nad kletjo 2 so debeline 30 cm. Plošča nad kletjo 1 je debeline 40 cm, nad stebri pa se izvede- jo lokalne odebelitve plošče (»vute« – proti preboju). Vsi našte- ti konstrukcijski elementi so iz betona trdnostnega razreda C30/37. Stebri v kleteh K3-K1 so dimenzij 40/80 cm, 40/120 cm, 40/150 cm in 25/120 cm in so trdnostnega razreda C35/45. Stopniščne rame so montažne [GRAVITAS, 2020]. Objekt je grajen po tehnologiji vodonepropustne konstrukcije (t. i. tehnologija bele kadi). Glede na namen uporabe je objekt uvrščen v skupino vodonepropustnosti A2. Temeljna plošča je omejena na širino razpoke 0,10 mm pa do 0,15 mm. Obodne stene v nižjih etažah so omejene na širino razpoke 0,1 mm in zgornja do 0,2 mm [Lohmeyer, 2009]. Zgoraj določene največje širine razpok ne smejo biti preseže- ne v naslednjih obtežnih primerih: • vsiljene obremenitve v času gradnje zaradi hidratacije be- tona, • navidezno stalne kombinacije vplivov v času uporabe objekta (MSU). 5 GEOTEHNIČNI IN HIDROLOŠKI POGOJI TER ZAŠČITA GRADBENE JAME V zgodnji fazi projekta smo posvetili veliko pozornosti izbiri zaščite gradbene jame. Njena zaščita (dolžine 293 m) je pred- stavljala velik finančni zalogaj. Prve ocene so kazale, da bo tre- Slika 2. Računski model konstrukcije podzemne parkirne hiše. Preglednica 1. Razčlenitev konstrukcije parkirne podzemne hiše po vrsti in količini uporabljenega betona [CGP, 2019b]. debelina krovni sloj količina betona (m3) temeljna plošča (K4+K3) C30/37, XC4 XD2 PV-II 50–55 cm zunaj 5 cm znotraj 4 cm 2655 AB obodne stene (K3-K1) C30/37 XC4/XD2 PV-II obod. C30/37 XC3/PV-I notr. 30 cm obodne 30, 25, 25 cm notr. zunaj 5 cm znotraj 3 cm 1309 medetažni plošči C30/37 XC4 XD2 PV-II 30 cm 3 cm 2550 plošča nad K1 z vutami C30/37 XC4 XD2 PV-II 40 cm zgoraj 5 cm spodaj 3 cm 2059 stebri C35/45 XC1 40/80 cm, 40/120 cm, 40/150 cm in 25/120 cm 3 cm 2059 skupaj konstr. 9009 Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 18 ba investirati okoli 1,2–1,4 mio. € (uvrtani piloti premera 100 cm dolžine 18 m, 3-krat sidrani). To pomeni ca. 375 €/m2 zaščite gradbene jame. Pred nadaljnjimi fazami projektiranja smo na- redili dodate geotehnične preiskave in ugotovili, da so geoteh- nične karakteristike tal ugodnejše. V zgornjih plasteh se je do globine 1,8 m pojavljal umeten na- sip (UN), do globine 2,5 mu je sledila mastna težkognetna gli- na (CH), do globine 6,6–7,8 preperela flišna hribina (prep/GC) in v nadaljevanju flišni kompaktni lapor (slika 3). Ob hidrogeološki spremljavi vrtalnih del v geomehanskih vrti- nah se je ugotovilo, da se na kontaktu umetnega nasipa in spodaj ležečih slabše prepustnih kamnin nahajajo določene količine viseče podzemne vode, ki odtekajo skladno z naklo- nom plasti proti severu. Varovalna konstrukcija gradbene jame, izvedena s piloti, se je po PGD predvidela le na delu izkopa v »manj nosilnih« mate- rialih (nasip, glina, preperina fliša), pri čemer pa je bil vertikalni izkop v »dobro nosilnem« kompaktnem flišu izveden prosto, brez varovalne konstrukcije (samo torkret). Začasno varovanje oboda gradbene jame smo zasnovali kot varovanje z začasno vertikalno varovalno konstrukcijo, narejeno iz uvrtanih armira- nobetonskih pilotov, delno podprtih z dvema nivojema začas- Slika 3. Karakteristični prerez varovalne konstrukcije zaščite gradbene jame, levo 2-krat sidrana PS1 in desno PS2, podprta v dno GJ in 1-krat sidrana. Slika 4. Karakteristični prerez varovalne konstrukcije gradbene jame, levo razprta PS3 in desno PS4, podprta po principu s pilotno steno in sidrana s pasivnimi sidri – soil nailing (se ni izvedlo). Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 19 nih jeklenih razpor, ki se bodo med gradnjo začasno podprle na novi predvideni objekt (jug, zahod, severovzhodni vogal), in dvema nivojema začasnih geotehničnih vrvnih sider (sever, jug in vzhod). V fazi izdelave PGD je bila ocenjena vrednost del za zaščito gradbene jame ca. 800.000 €. Optimizacijo varovalne konstrukcije smo v fazi PZI izvedli z različnimi ukrepi: • do globine ca. 1,5 m široki izkop, • sidrana pilotna stena do trdne flišne podlage v dveh nivo- jih, piloti dolžine 7,5 m (PS1), • pilotna stena L=11,5 m, podprta v podlago in 1-krat sidrana (PS2), • pilotna stena L=11,5 m, podprta v podlago in 1-krat razpira- nje (PS3). Skladno z izbrano tehnologijo varovanja gradbene jame z upo- rabo razpiranja (delno) je bilo treba temu prilagajati faznost in tehnologijo izgradnje objekta. V fazi gradnje smo za poseg z začasnimi geotehničnimi sidri pridobili ustrezna dovoljenja in soglasja lastnikov sosednjih parcel zaradi posega v njihova zemljišča. S tem se je lahko varovanje gradbene jame tudi na območju varovanja, predvidenem z razpiranjem, izvedlo z za- časnimi geotehničnimi sidri. Pri projektiranju varovanja gradbene jame smo poleg geo- tehničnih karakteristik tal posvetili veliko pozornosti okoliškim objektom. V neposredni bližini stoji na SZ strani 9-nadstropni stolpič, na Z strani stavba primorske univerze ter na J in Z stra- ni poslovni objekti. Pri projektiranju smo analizirali obstoječe stavbe, njihove posedke med gradnjo in izvedli vse potrebne monitoringe opazovanj. V času geotehničnih in zemeljskih del smo ves čas sledili napredovanju arheološkim raziskavam. Tehnologijo gradnje smo morali prilagajati tudi evidentiranju obstoječe vodne cisterne (slika 13) in neevidentiranim komu- nalnim vodom (prevezave ...). 6 UREDITEV PODZEMNIH VODA Zaradi ugotovljene prisotnosti podtalne vode na lokaciji izgrad- nje objekta, ki se pojavlja kot meteorna voda v sloju umetnega nasipa oz. kot precejna voda skozi razpoke v laporju, je bilo tre- ba pod temeljno ploščo objekta predvideti in izvesti ustrezno tamponsko-drenažno blazino. Ta služi za zajem precejne vode, ki lahko ob stenah objekta priteka na območje temeljne ploš- če objekta. Z ustreznim oblikovanjem dna izkopa in izvedbo Slika 5. Strošek varovalne konstrukcije gradbene jame na enoto mere. Slika 6. Situacija varovanja gradbene jame, predvidena po PZI (levo) in izvedena (desno) [IRGO, 2020a]. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 20 drenažne blazine (kamniti drobljenec 0–63 mm ali drenažni beton) se je precejna voda, ki je prihajala skozi razpoke v lapor- ju, ustrezno usmerila do črpalnega jaška v 4. tehnični etaži. Do- tok viseče podtalne vode iz sloja umetnega nasipa in njenega precejanja ob stenah objekta proti dnu objekta (pod temeljno ploščo) smo v celoti preprečili z izvedbo ustrezne tesnitve kon- takta zemljina (sloj umetnega nasipa)–stena objekta (kontakt- no betoniranje brez morebitnih vert. drenažnih slojev). S tem smo zagotovili: - da ni direktne obremenitve sile vzgonskega pritiska podtalne vode na dno temeljne plošče, da ni direktnega vpliva predvi- dene izgradnje novega objekta na obstoječi nivo viseče pod- talne vode. Morebitno zniževanje (izsuševanje) visečega nivoja podtalne vode bi lahko pomenilo morebiten vpliv na poseda- nje sosednjih objektov. Odvodnjavanje kletnih etaž je urejeno tako, da se vsa morebit- na izlita voda preko črpalke v tehnični etaži odvaja v kanali- zacijo na vzhodni strani objekta. V primeru požara se bo voda zadržala v tretji etaži. Glede na ugotovljeno stopnjo onesnaže- nosti se prečrpa v kanalizacijo oz. izčrpa iz talnega jaška, ume- ščenega ob uvozu predora. Uvoz in izvoz v parkirno hišo poteka skozi predor s Kopališke- ga nabrežja. Cestišče je v predoru dvignjeno nad koto stoletne poplavne kote morja (+2,76 m. n. v.). Za primer petstoletne vode je dodatno predvidena postavitev montažno-demontažne proti- poplavne pregrade v zadnjem delu portalnega objekta. Višina pregrade je +3,80 m. n. v., kar je ≈ 50 cm nad poplavno koto. 7 PREDOR, PLATANA Za potrebe dostopa (uvoza in izvoza) s Kopališkega nabrežja v parkirno hišo v tretjo kletno etažo sta izvedena portalna kon- strukcija in predor. Na širšem območju posega se nahaja za- varovano drevo platana, za katero je bilo narejeno izvedeniško mnenje. Starodavna platana, ki naj bi na Muzejskem trgu stala še iz Napoleonovih časov [REGIONAL, 2021], je morala ostati nedotaknjena. Slika 7. Vzdolžni prerez predora. Slika 8. Stik predora s konstrukcijo objekta. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 21 Dovoz skozi predor, po katerem promet poteka dvosmerno, je dolžine 17,93 m (podzemni del). Uvoz je izveden s Kopa- liškega nabrežja, predor pa parkirno hišo v tretji kleti seka približno pravokotno. Celotna razdalja med garažno hišo in izvozom na Kopališko nabrežje oziroma do končnega por- tala dovoza skozi predor znaša 26,04 m. Širina predora je 6,5 m, svetla višina cestnega dela predora je 2,5 m (v zgor- njem delu je kanal za prezračevanje). Izkopni profil predora je 43,03 m2, svetli profil predora pa 13,75 m2. Izkop predora je potekal v dveh tipičnih slojih. V zgornjem delu predorske cevi je izkop potekal v plasti preperelega fliša, ki je mesto- ma prehajal v drobnozrnat grušč laporja (GC). Spodnji del predorske cevi je bil izkopan v nepreperelih flišnih plasteh, v katerih prevladuje lapor. Višina nadkritja nad primarno kon- strukcijo je 3,8 m do 4,5 m. Izkop predora je potekal s pod- pornim tipom BT3. Mestoma je bilo zaznati pojave krušenja kamnine, zato so izkop prilagodili in je potekal s podpor- nim tipom BT7 [IRGO, 2020b]. Izkop predora je bil izveden skladno z načeli nove avstrijske metode za gradnjo predorov (NATM). 8 PROMETNA UREDITEV V PODZEMNI PARKIRNI HIŠI Prometni režim v garaži je enosmeren. Ob dovoznih poteh so obojestransko urejena parkirna mesta, ki so na dovozno pot orientirana pravokotno. Vsa parkirna mesta so dolžine 5,0 m. Širina parkirnih mest zaradi prilagajanja arhitekturnim ele- mentom je različna. Generalno so vsa parkirna mesta širine 2,50 m do 2,80 m. Stebri so umaknjeni od roba parkirnega mesta, kar zagotavlja ustrezen nivo usluge v garaži [PRO-INI, 2018]. 9 PROMETNA UREDITEV V ČASU GRADNJE Gradbišče je umeščeno v center mesta Koper. Dostopi do delo- višča so bili na začetku z Belvederske ulice, kasneje po izgrad- nji predora tudi s Kopališkega nabrežja. Oskrba gradbišča ni smela potekati čez strogi center mesta, ampak iz smeri Luke Koper (Kopališko nabrežje – enosmerna cesta). Začasni promet smo na Kopališkem nabrežju uredili izmenično enosmerno s pomočjo signalistov (faza pripravljalnih in zemeljskih del). Na Belvederski ulici pa se je lahko uredil enosmerno izmenično. Uporabili smo tipsko shemo N-1 (izmenično enosmerno s se- maforjem) in N-6 (modificirana). Po izgradnji primarne obloge predora (na Kopališko nabrežje) pa je vsa oskrba delovišča s težkimi vozili potekala že skozi predor. Končna ureditev pro- meta je urejena tako, da je vstop v garažno hišo možen tako iz centra mesta kot iz smeri Luke Koper. 10 UREDITEV TRGA Ureditev ploščadi je bila projektirana po posebnem projektu, v zamiku, ko je bil objekt že v zaključni fazi. Projekt ureditve nad stropno ploščo je zajemal celovito ureditev trga s parkom. Zato je investitor pripravil poseben natečaj. Sprva je bilo po soglasju ZVKD-ja predvidena ureditev trga s tlakovanjem. V nadaljevanju projekta pa se je pri investitorju izkazal interes po zelenih površinah z drevesi, kar pa je bil nov izziv, ker se teža tlaka ni smela povečevati (že izvedena stropna plošča) glede na prvotno rešitev s tlakovanjem. Uporabljena je kombinacija vulkanskega peska (lapillo) in zemlje. 11 TEHNOLOGIJA GRADNJE IN TERMINSKO NAPREDOVANJE DEL Objekt se je gradil v več fazah po tlorisni razdelbi. Prva faza je bila izvedba tehnične etaže (klet 4), sledili so gradnja južnega dela do razpor, severni del in dokončanje vmesnega koridorja Slika 9. 2D-analiza manevrov vožnje v tipični etaži s simula- cijo vozila tipa Audi A6 avant. Slika 10. Taktni plan temeljne plošče (9 taktov), grajene v različnih časovnih zamikih. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 22 (slika 6 desno). Razlog je bil seveda način podpiranja zaščite gradbene jame. Sprva se je načrtovalo razpiranje proti stanovanjskemu blo- ku na severozahodni strani objekta (slika 11). Kasneje pa se je izvedlo razpiranje proti objektu FAMNIT Univerze na Primor- skem (slika 6 desno in slika 14). Pri gradnji so se vertikalni trans- porti gradbenih materialov izvedli z dvema stolpnima žerja- voma, sidranima v armiranobetonsko temeljno ploščo kletne etaže 3 [CGP, 2019a]. Zaščita objekta pred vdorom vode in vlage je zagotovljena z vodonepropustno konstrukcijo (gradnja po principu bele kadi). Pred pričetkom izvedbe del so se pripravili kontrolni preračuni razpok v armiranobetonski konstrukciji na vsiljene obremenit- ve in podrobni tehnološki načrti izvedbe vodonepropustne konstrukcije [CGP, 2019c]. Ključni za takšen pristop so ustrezna zasnova konstrukcije, omejitev širine razpoke poleg stalnih in spremenljivih vplivov tudi na vsiljene obremenitve, ki nastane- jo med gradnjo in po njej (zadostna armatura na ključnih mes- tih), določitev stopnje suhosti konstrukcije, ustrezna receptu- ra betona, skrbno načrtovanje in izvedba detajlov (predvsem delovnih stikov, spojev in prebojev), pravilna vgradnja in nega svežega betona, zagotavljanje kakovosti izvedbe. Marca 2018 je bila podpisana pogodba, konec aprila 2018 vložena vloga za gradbeno dovoljenje, oktobra 2018 prido- bljeno gradbeno dovoljenje, sledila sta pritožba in prido- bljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje maja 2019 [E-Ko- perCapodistria, 2021]. Maja 2019 smo pričeli gradnjo. Izvedli smo 55.000 m3 izkopa, vgradili 9000 m3 betona, zaopažili 21.500 m2 betonske konstrukcije, tri etaže podzemne in teh- nično etažo, povprečna globina gradbene jame je bila 12 m, tloris etaže je 4500 m2. Gradnja podzemne garažne hiše je tako potekala od maja 2019 do decembra 2020. Sledilo je pridobivanje uporabnega dovoljenja, ki je bilo pridobljeno maja 2021. V drugi fazi se je pričela izgradnja parka nad ga- ražo. Slika 11. 3D-simulacija gradnje. Slika 12. Detajl vgradnje tesnilnih trakov na mestu križanj delovnih stikov. Slika 13. Vodna cisterna, januar 2020. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 23 12 ZAKLJUČEK Kot izvajalec smo s podpisom pogodbe po principu »design- build« nase prevzeli veliko odgovornost. V sodelovanju z na- šimi partnerji, projektanti, naročnikom, nadzorom, sosedi in ostalimi deležniki smo projekt uspešno zaključili. Nase smo prevzeli vsa tveganja v povezavi s projektiranjem v fazi ponudbe in oceno investicije, nadaljnje faze projektiranja, pridobitev dovoljenj za gradnjo, izgradnjo in pridobivanjem uporabnega dovoljenja. Pri projektiranju in gradnji smo imeli veliko izzivov: visoke vode morske gladine (500 let), vpliv viseče vode, pomanjkljiv kataster obstoječih vodov, arheološke raziskave, nezaupljivost okoliških prebivalcev in subjektov (univerza, apartmaji, lokali), ureditev deponije za presežke izkopov, vključno s pridobitvi- jo dovoljenja za deponijo, faznost del (kombinacija sidranje in razpiranje), epidemija kovida, prometna ureditev v fazi iz- vajanja del, utesnjenost ureditve delovišča, funkcionalni ključ, sprememba vsebine na koti 0,00 (med projektom), menjava župana, menjava vodje investicije ... Prednosti modela »design-build« je predvsem v hitrejši grad- nji. Rok gradnje se tako lahko skrajša tudi do 30 %. Občutno se zmanjša tudi strošek gradnje, saj se po znanih podatkih ti lahko znižajo tudi za več kot 10 % vrednosti. Naročnik je pri takšnem pristopu zavarovan, ker se cena projekta ne spre- minja [LEAN.ING, 2021]. Kot pri vseh investicijskih projektih je še posebno pri tej me- todi pomembno, da naročnik obvladuje projekt, kar pomeni, da točno ve, katere cilje želi pri projektu doseči. Predvsem so pomembni cilji glede kvalitete. Zato je zelo pomembno, da naročnik pred izborom izvajalca po metodi »design-build« na- tančno opiše vse tehnične lastnosti želenega objekta ter da v fazi gradnje nadzira doseganje teh lastnosti z usposobljenim kadrom. Ponudnik ima možnost prilagajanja projekta v vseh fazah pro- jektiranja. Prilagoditve morajo biti skladne s projektno nalogo, zahtevami soglasodajalcev, prostorskimi akti in gradbenim Slika 15. Pogled na gradbeno delovišče, april 2020. Slika 16. Notranjost garaže, avgust 2021. Slika 14. Razpiranje gradbene jame, april 2020. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 24 dovoljenjem. Zaradi fiksne cene izvajalec prevzema veliko tve- ganje, zato je primoran ves čas slediti spremembam cen virov na trgu. Od sklenitve posla do dejanske realizacije po predvi- deni časovnici je lahko velik razkorak pri stroških. Za nas, izvajalce, je bil ta projekt poseben, ker smo prvič obvla- dovali projekt po postopku oddaje javnega naročila na podlagi konkurenčnega dialoga, združenega s prodajo nepremičnine nekdanje Tomosove stolpnice v obliki kupnine za izgradnjo podzemne parkirne hiše. 13 LITERATURA AB Vintar, Projekt izvedenih del, Javna podzemna parkirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, štev. projekta 003-2017, AB Vintar, projektiranje in inženiring, Igor Vintar s.p., Ljubljana, 2021. CGP, Načrt organizacije ureditve gradbišča, Podzemna parkir- na hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, št. elaborata 01-TS/4/9- 18, CGP d.d., Novo mesto, 2019a. CGP, Projekt izvedbe betonske konstrukcije, Podzemna par- kirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, št. projekta 21/032- CGP/19, CGP d.d., Novo mesto, 2019b. CGP, Tehnološki elaborat izvedbe vodonepropustne konstruk- cije, Podzemna parkirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, št. elaborata 01-TS/3/121-19, CGP d.d., Novo mesto, december 2019, 2019c. Delo, spletna stran Dela - https://www.delo.si/novice/slovenija/ ministrstvo-podprlo-garazo-pod-muzejskim-trgom, Delo Ča- sopisno založniško podjetje d.o.o., Ljubljana, datum vpogleda 9.2.2021, 2021. E-KoperCapodistria, spletna stran portala E-KoperCapodis- tria - https://ekopercapodistria.si/novice/gradbeno-dovolje- nje-za-gradnjo-podzemne-garazne-hise-na-muzejskem-tr- gu-je-pravnomocno, Multimedijski center Vizija d.o.o., Koper, datum vpogleda 9.2.2021, 2021. GRAVITAS, Načrt izvedenih del, Javna podzemna parkirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, štev. načrta 03/2017, GRAVITAS d.o.o., Ljubljana, 2020. IRGO, Načrt izvedenih del, Javna podzemna parkirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, štev. načrta 3009562, IRGO CONSULTING d.o.o., Ljubljana, 2020a. IRGO, Načrt izvedenih del, Javna podzemna parkirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, štev. načrta ic 125/20, IRGO CONSULTING d.o.o., Ljubljana, 2020b. LEAN.ING, spletna stran podjetja - https://www.lean-ing.com/ single-post/2020/03/21/design-build-metoda-izvajanja-inve- sticijskih-projektov, LEAN.ING, vodenje investicijskih projektov, d.o.o., Šempeter pri Gorici, datum vpogleda 9.9.2021, 2021. Lohmeyer, G., Ebeling, K., Weiße Wannen – einfach und sicher, Verlag Bau+Technik GmbH, 2009. PN, spletna stran Primorskih novic - http://www.primorske. si/2011/11/11/koper-cisterna-ostaja-jabolko-spora, Primorske no- vice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper, datum vpogle- da 9.2.2021, 2021. PRO-INI, Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, Javna podzemna parkirna hiša pod Muzejskim trgom v Kopru, PRO- -INI d.o.o., štev. načrta 230/17, Ljubljana, marec 2018, 2018. REGIONAL, Spletna stran portala Regional - https://www.re- gionalobala.si/novica/koper-je-dobil-nov-vhod-v-mesto-cev- -predora-podzemne-garaze-na-muzejskem-trgu-je-predrta- -foto-video, Regional, digitalni mediji d.o.o., datum vpogleda 4.9.2021, 2021. Slika 17. Pogled na obnovljeno stolpnico Tomos (levo) in park nad podzemno parkirno hišo, avgust 2021. Slika 18. Vhod v parkirno hišo (desno), avgust 2021. Danilo Malnar PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PODZEMNE PARKIRNE HIŠE V KOPRU Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 25 Boris Stergar 35 LET DRUŠTVA ZA CESTE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Društvo za ceste severovzhodne Slovenije je bilo ustanovljeno leta 1985 kot Društvo za ceste Maribor, sami temelji društve- nega delovanja slovenskih cestnoprometnih strokovnjakov, na katerih je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja temeljila ustanovitev Društva za ceste Maribor, pa segajo v sredino 60. let prejšnjega stoletja. Začetki delovanja slovenske cestnopro- metne stroke pa so bili vse prej kot lahki. Po koncu druge sve- tovne vojne so se cestnoprometni strokovnjaki v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja zbirali predvsem v Društvu inženirjev in teh- nikov SR Slovenije. Samostojno slovensko Društvo za ceste SR Slovenije je bilo ustanovljeno šele 24. decembra 1965. Društvo za ceste SRS je v tem obdobju aktivno sodelovalo s Cestnim skladom SRS in pozneje z Republiško skupnostjo za ceste. Njegovo delovanje je bilo usmerjeno k pripravi teh- ničnih predpisov, organiziranju izobraževalnih srečanj ter strokovnih ekskurzij, kar je omogočalo boljše načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje cest. Številne od teh strokovnih do- godkov je finančno podprla tudi Svetovna banka za obnovo in razvoj (IBRD), da bi cestnoprometne strokovnjake izobra- ževali in informirali o najnovejših tehničnih in tehnoloških dosežkih. V tem obdobju so slovenski cestnoprometni strokovnjaki in- tenzivno sodelovali tudi s kolegi iz jugoslovanskega območja in tujine: Jugoslovansko društvo za ceste (Jugoslovensko dru- štvo za puteve) oziroma Zveza društev za ceste Jugoslavije (Savez društava za puteve Jugoslavije), v kateri so sodelovala društva za ceste VIA-VITA iz posameznih republik. Društvo za ceste SR Slovenije je zaradi različnih pogledov član- stva konec 70. let prejšnjega stoletja prenehalo delovati. Leta 1981 je bilo na novo ustanovljeno društvo cestnoprometnih strokovnjakov z nazivom Društvo za ceste Ljubljana, Društvo za ceste Maribor pa štiri leta pozneje, torej 1985. Ožji iniciativni odbor za ustanovitev društva je 17. februarja 1983 na podlagi podane vloge v skladu s tedanjimi predpisi o ustanavljanju društev pridobil pozitivno soglasje tedanje SZDL (Socialistične zveze delovnega ljudstva). Delo pri ustanavljanju društva je nato za več kot dve leti zastalo, po pričevanjih ta- kratnih udeležencev zaradi burnega družbenega dogajanja in kopice operativnih obveznosti posameznih članov iniciativne- 35 LET DRUŠTVA ZA CESTE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE ga odbora, ki pa se je v začetku leta 1985 le ponovno sestal in točno dve leti po prejemu soglasja k ustanovitvi društva, 18. februarja 1985, podal pisno vlogo za registracijo društva, v kate- ri je navedel tudi imena desetih ustanovnih članov. Ustanovni člani društva so bili: Janez Bojc, Stanislav Tominc, Veljko Gačić, Jasna Kajzer Resnik, Franc Krajnčič, Bojan Pavlinič, Janez An- drej Žnidarič, Zdravko Katić, Ivan Martin Lipičnik in Radmilo Perunović. Ustanovna skupščina društva je bila sklicana in izpeljana 12. junija 1985, predsednik predsedstva ustanovne skupščine društva pa je bil Vlado Breščak. Na podlagi dostavljenega za- pisnika in prilog iz ustanovne skupščine društva je bila 26. decembra 1985 pri Skupščini občine Maribor izdana odloč- ba o vpisu društva v register društev, potrjena pa so bila tudi pripravljena Pravila društva. Številni člani društva so se po njegovi ustanovitvi poleg svojih rednih delovnih obveznosti aktivno vključili v delovanje tako na nivoju republike kot tudi federacije. Delovanje v jugoslovanskem prostoru je bilo prekinjeno z od- hodom Slovenije iz skupne zvezne države ter njeno osamo- svojitvijo leta 1991. Z ustanovitvijo nove države se je članstvo društva bolj ali manj aktivno vključilo v delo v slovenskem prostoru cestnoprometnega gospodarstva, ki je dobivalo zalet s pričetkom izgradnje slovenskega avtocestnega pro- grama. Po osamosvojitvi Slovenije sta društvi za ceste Ljubljana in Maribor 25. aprila 1991 ustanovili Družbo za raziskave v cestni in prometni stroki (DRC) po vzoru avstrijskega združenja FSV – Österreichische Forschungsgesellschaft für Strassen und Verkehrwesen, ki je pomembno prispeval k razvoju cest- ne in prometne stroke. V kasnejših letih pa so enakopravni družbeniki DRC postali še Društvo za ceste Primorske, us- tanovljeno leta 1995 v Ajdovščini, Društvo za ceste Dolenj- ske, ustanovljeno leta 1996 v Novem mestu in Združenje asfalterjev Slovenije, ki je bilo ustanovljeno kot Društvo as- falterjev Slovenije aprila 1996 v Gornji Radgoni. Družba je v prvih mesecih po osamosvojitvi države s svojo vlogo krovne zveze civilnih društev s področja cest in prometa pomenila veliko spodbudo za nadaljnje delovanje slovenske cestno- prometne stroke. Njen temeljni cilj je bil pospeševanje ra- Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 26 zvoja znanstvenih in izobraževalnih dejavnosti ter prenos tehničnih znanj na področju razvoja cest, prometa in drugih prometnih dejavnosti na eni strani ter na drugi čim hitrejši prevzem evropskih in izdelava slovenskih tehničnih predpi- sov na področju načrtovanja in gradnje cestne infrastrukture ter opustitev jugoslovanskih standardov in predpisov, kate- rim so bile pred osamosvojitvijo podrejene vse dejavnosti pri načrtovanju, gradnji, vzdrževanju in upravljanju prometne infrastrukture. Dogodki, ki so se v prvem desetletju nove države v sloven- skem cestnoprometnem gospodarstvu izredno intenzivno in plodno dogajali tako v državi kot tudi na širšem območju severovzhodne Slovenije, so pokazali, da v tem prostoru stro- ka zelo potrebuje strokovno združenje, ki bi povezovalo in združevalo članstvo iz Štajerske, Pomurja in Koroške. Zato se je Društvo za ceste Maribor na redni letni skupščini članstva decembra 2008 preimenovalo v DCM Društvo za ceste Se- verovzhodne Slovenije. S tem je na simboličen način zdru- žilo članstvo z območja Celja, Koroške, Maribora, Podravja, Pomurja in Posavja. V vseh obdobjih delovanja društva so bile njegove najpo- membnejše društvene aktivnosti naslednje: • organiziranje druženja in izobraževanja članstva in druge zainteresirane javnosti, • seznanjanje članstva s pomembnimi novostmi na področ- jih cest in prometa, • priprava strokovnih mnenj posameznih članov ali društva v celoti v okvirih reševanja realnih cestnoprometnih proble- mov in priprava različnih strateških dokumentov na nivoju države in lokalne samouprave, kar je potekalo z aktivnim sodelovanjem članov društva v posameznih organih in sku- pinah, • razvijanje sodelovanja, tekmovanja, kreativnosti in razvoja na področju izgradnje cest in urejanja prometa, • priprava okroglih miz, simpozijev, posvetov, predavanj in ak- tivnosti, povezanih s problematiko cest, okolja in cestnega prometa, ter sodelovanje pri organizaciji slovenskih strokov- nih kongresov, srečanj in podobnih strokovnih dogodkov, • organiziranje strokovnih ekskurzij, • promoviranje tehniške in prometne kulture. V vseh teh 35 letih delovanja je društvo štelo od 120 do 150 članic in članov. Redno društveno aktivnih je bilo od 10 do 15 % članstva, preostali pa so sodelovali v različnih oblikah druže- nja članstva, spremljali delovanje društva, prejemali potrebne informacije o delovanju društva ter se udeleževali strokovnih posvetovanj, izobraževanj, ekskurzij, zborov članov in drugih aktivnosti društva. Najpomembnejša dejavnost društva je vsakoletno organizira- nje strokovnega posveta s področij gradenj cestne ali železni- ške infrastrukture, urejanja prometa in trajnostne mobilnosti ne samo v regiji, temveč v celotni državi in tudi zunaj nje. Ude- ležba na posvetih je vedno zadovoljiva, saj vedno presega 100 udeležencev, včasih pa tudi 150. V letu 2020, ko smo v društvu zaznamovali 35 let delovanja, smo želeli organizirati strokovni posvet z naslovom »Sloven- sko gradbeništvo pred izzivi izgradnje velikih prometnih in- frastrukturnih projektov«. Žal se je zgodila epidemija kovida in smo bili primorani posvet prestaviti v leto 2021, kar nam je tudi uspelo – poročilo bo objavljeno v eni od naslednjih številk Gradbenega vestnika. Da pa nas obletnica ne bi neopazno obšla, smo v društvu pri- pravili Zbornik o delovanju društva od leta 1985 do leta 2020. V njem smo v prvem delu na pregleden način pri- kazali delovanje našega društva od ustanovitve do danes, v drugem pa opisali najpomembnejše projekte inženirskih gradenj s področja prometa, ki so se v severovzhodni Slo- veniji izvedli v preteklih 35 letih. Verjamem, da se bo marsi- kateri bralec »našel« v katerem od teh projektov, bodisi kot projektant, izvajalec, nadzornik, predstavnik investitorja ali upravnega organa oz. v kakšni drugi funkciji, povezani z opis- no gradnjo. Zbornik je objavljen na spletni strani društva www.dcm-svs.si. Predsednik društva Boris Stergar, univ. dipl. inž. grad. Boris Stergar 35 LET DRUŠTVA ZA CESTE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 27 Boris Stergar 35 LET DRUŠTVA ZA CESTE SEVEROVZHODNE SLOVENIJE Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 28 Lokacija: Hrušica (Jesenice) Investitor: DARS, d. d. Inženirji: JV DRI, upravljanje investicij, d. o. o., Projekt Nova Gorica, d. d., ZIL Inženiring, d. d. Projektanti: JV ELEA iC, d. o. o., IRGO Consulting, d. o. o., Geoportal, d. o. o., IBE, d. d., LINEAL, d. o. o., PNZ, d. o. o., Institut IGH, d. d. Izvajalec: Cengiz Insaat Sanayi Ticaret A.S. (Turčija) Geološka, geotehnična in hidrološka spremljava gradnje objekta: JV IRGO Consulting, d. o. o., ELEA iC, d. o. o., Geoportal, d. o. o., GeoZS, ZAG, Geoinženiring, d. o. o. Zunanja kontrola kvalitete: JV ZAG, GI ZRMK, d. o. o. Koordinator za VZD: Lozej, d. o. o. FOTOREPORTAŽA PREDOR KARAVANKE – GRADNJA VZHODNE PREDORSKE CEVI IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV Slika 1. Začasni portal vzhodne cevi predora Karavanke. PREDOR KARAVANKE – GRADNJA VZHODNE PREDORSKE CEVI IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 29 Slika 2. Karakteristični prečni prerezi v predoru Karavanke. PREDOR KARAVANKE – GRADNJA VZHODNE PREDORSKE CEVI IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV Fotoreportaža Osnovni podatki o novogradnji Dolžina predora: skupaj 7948 m (od tega 7822 m podzemni del); SLO stran – 3546 m (od tega 3446 m podzemni del) Lega nove cevi predora: na vzhodni strani, vzporedno z obstoječo cevjo na medosni razdalji 70 m v smeri jug–sever Vzdolžni prerez predora: vzdolžni padec nove predorske cevi znaša 1,35 % v smeri iz notranjosti proti portalu predora na južni strani. Vertikalni lom nivelete predora se nahaja na A-strani ca. 500 m od meje A - SLO. Višinska kota vozišča pri vstopu v predor je na 620 m. Obe predorski cevi bosta med seboj povezani z 28 prečnimi rovi. Na SLO strani je predvidenih 12 prečnih rovov, od katerih je 10 pohodnih oz. prevoznih (za potrebe intervencije ali vzdrževanja in kot ubežne poti v primeru izrednih dogodkov), ter 2, ki sta namenjena prezračevalnemu sistemu. V novi predorski cevi je predvidenih še 8 odstavnih niš, dolžina posamezne odstavne niše bo 112 m. Na SLO strani so predvidene 4 odstavne niše. Za potrebe zajema pitne vode pa je v predoru na stacionaži ca. 3000 m predvidena še izgradnja podzemne kaverne z bazenom ter vrtinami in ostalo opremo za zbiranje in odvod podzemne vode. Za potrebe vzdrževanja in funkcioniranja predora z opremo pa bo v predoru na SLO strani izvedenih še 116 manjših niš (revizijske niše, niše za hidrant, niše za klic v sili ...). Zunaj predora je predvidena dogradnja portalnega objekta z galerijo v skupni dolžini 100 m ter manjkajoča AC-navezava na polni profil v dolžini ca. 620 m z mostom M-1 dolžine ca. 165 m ter spremljajoče ureditve, vezane na gradnje pri projektu. Velikost prečnega prereza predorske cevi je določena z zahtevanim svetlim profilom ter potrebno velikostjo prezračevalnega kanala. Ta je lociran v zgornjem delu predora in je z vmesno ploščo ločen od svetlega profila predora. Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 30 Skupna širina vozišča znaša 7,70 m (2 x 3,5 m vozni pas in 2 x 0,35 m robni pas). Vozišče v predoru je predvideno v be- tonski izvedbi. Vertikalna višina svetle- ga profila predorske cevi znaša 4,70 m. Zaradi vzdrževanja in nujnih primerov sta na vsaki strani vozišča predvidena hodnika, ki sta 0,18 m dvignjena nad površino ceste, z nagibom 2 % proti vo- zišču. Najmanjša širina hodnikov znaša 1,15 m, svetla višina pa 2,5 m. Predvidena količina vseh izkopov iz pre- dorske cevi znaša 420.000 m3 v raščenem stanju, ki bo v večini deponiran na odla- gališčih, predvidenih z Uredbo o DPN za dograditev AC-predora Karavanke. Trenutno (januar 2022) je izkopana slaba polovica predora na SLO strani. Predvi- den preboj predorske cevi je v septembru 2023, zaključek vseh del skupaj z vgrad- njo elektrostrojne opreme pa v maju 2025 in je usklajen z avstrijsko stranjo. Vzporedno z razvojem del na gradbišču se s pomočjo BIM-modelov spremlja na- predek del na objektih, ki so trenutno v izvedbi. Slika 3. Pogled v predor z izvedenimi temelji in talnim obokom. Slika 4. Vrtanje vrtin za miniranje. Slika 6. Izkop za talni obok iz brizganega betona. Slika 5. Montaža jeklenega loka (palični nosilec). Slika 7. Betoniranje temeljev notranje obloge predora. PREDOR KARAVANKE – GRADNJA VZHODNE PREDORSKE CEVI IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 31 PREDOR KARAVANKE – GRADNJA VZHODNE PREDORSKE CEVI IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV Fotoreportaža Slika 8. Betoniranje talnega oboka iz litega betona v polni širini predora. Slika 9. Betoniranje prekladne plošče mostu M-1 (1. faza). Slika 10. Dokončana izgradnja mostu M-2 (Hrušica) s priključnimi cestami. Slika 11. Vgradnja izkopanega materiala iz predora na loka- ciji odlagališča 4 – Mojstrana. Slika 12. BIM-model projekta. Fotografije: arhiv DARS, d. d. Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 32 POPRAVEK V Gradbenem vestniku december 2021 smo v rubriki Fotoreportaža z gradbišča: Stanovanjska soseska Novo Brdo, Ljubljana, na strani 303 pri navedbi podatkov o projektu naredili napako, saj nismo navedli informacije o izvajalcu funkcionalne enote E3. Pravilni podatki o projektu so naslednji: Lokacija: Ljubljana, Pot Rdečega križa Investitor: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (SSRS) Projektant arhitekture: DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI, projektiranje, d. o. o. Projektant gradbenih konstrukcij: CBD gradbeno in poslovno projektiranje, d. o. o. Izvajalec: Izvajalci funkcionalne enote E2: GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d., s partnerjema KOLEKTOR KOLING, d. o. o., in GP KRK, d. d. Izvajalci funkcionalne enote E3: CGP, d. d., s partnerjem SGP GRADITELJ, d. d. Čas gradnje: 2019–2021 Vsem prizadetim se za napako iskreno opravičujemo. Uredništvo Gradbenega vestnika Uredništvo Gradbenega vestnika Popravek Gradbeni vestnik letnik 71 januar 2022 33 UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Nuša Mernik, Sanacija in površinska zaščita armiranobetonske fasade objekta Hmezad, mentor prof. dr. Andrej Štrukelj; https://dk.um.si/ UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM STAVBARSTVO Filip Gruden, Higrotermalni odziv stavbnega ovoja na pojav plesni v dvostanovanjskem objektu, mentorica doc. dr. Mateja Dovjak, somentor izr. prof. dr. Tomaž Hozjan; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134148 Jure Stamač, Hrup v vzgojno-varstvenih ustanovah in predlogi rešitev z vidika varovanja zdravja, mentorica doc. dr. Mateja Dovjak, somentor Mirko Čudina; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134149 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM VODARSTVO IN OKOLJSKO INŽENIRSTVO Marcos Alexopoulos, Uporaba produktov reanaliz za namen hidrološkega modeliranja: izbrani primeri v Sloveniji, mentor doc. dr. Nejc Bezak, somentorica izr. prof. dr. Mojca Šraj; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134156 I. STOPNJA - UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Aleksandar Nikolovski, Kapacitetna in prometno varnostna analiza izbranega obstoječega križišča v mestu Kumanovo (Severna Makedonija), mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor viš. pred. dr. Rok Marsetič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134170 II. STOPNJA - MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Simon Brdar, Potresnoodporno projektiranje 22-nadstropne armiranobetonske stavbe, mentor prof. dr. Matjaž Dolšek, somentor asist. dr. Anže Babič; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134146 Aleksander Felc, Harmonična analiza visoke lesene stavbe, mentor prof. dr. Boštjan Brank, somentor asist. Blaž Kurent; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134147 I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Aleks Mahmutović, Posebnosti BIM načrtovanja za uporabo razširjene resničnosti v procesu gradnje, mentor doc. dr. Matevž Dolenc, somentor doc. dr. Robert Klinc; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=134173 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV 9.-10.2.2022 Strokovno srečanje GBC Slovenija - Tehnični in zakonodajni vidiki zunanjega toplotnega ovoja in OVE Spletna konferenca https://gbc-slovenia.si/dogodki-in-izobrazevanja 11.-14.3.2022 ICBMC 2022 – 7th International Conference on Building Materials and Construction Singapur www.icbmc.org/ 27.-29.3.2022 ICOCE 2022 – 6th International Conference on Civil Engineering Hibridna konferenca Singapur www.icoce.org 15.-18.4.2022 ICCEMS 2022 — 7th International Conference on Civil Engineering and Materials Science Hibridna konferenca Čiba, Japonska www.iccem.org 1.-5.5.2022 ICSMGE 2022 - 20th International Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Hibridna konferenca Sydney, Avstralija www.icsmge2022.org 23.-25.5.2022 CIVILMEET2022 – International Conference on Civil, Structural and Environmental Engineering München, Nemčija www.albedomeetings.com/2022/civilmeet 25.5.2022 Strokovni posvet Društva za ceste severovzhodne Slovenije – Mariborski prometni infrastrukturni izzivi do leta 2030 Maribor, Slovenija www.dcm-svs.si 16.-18.6.2022 GSCAEE2022 – 2nd Global Summit on Civil, Architectural and Environmental Engineering Kopenhagen, Danska www.thescientistt.com/civil-structural-environmental- engineering/2022 27.-29.6.2022 IS-Cambridge 2022 — 10th International Symposium on Geotechnical Aspects of Underground Construction in Soft Ground Cambridge, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske www.is-cambridge2020.eng.cam.ac.uk 22.-24.8.2022 GMINFRA 2022 — Global Meet on Infrastructure and Construction Pariz, Francija https://primemeetings.org/2022/infrastructure- construction 5.-7.9.2022 17th Danube ‐ European Conference on Geotechnical Engineering Bukarešta, Romunija https://sites.google.com/view/17decgero/home 12.-15.9.2022 EUROCK 2022 — Rock and Fracture Mechanics in Rock Engineering and Mining Helsinki, Finska www.eurock2022.com 13.-17.9.2022 ICOSSAR 2021-2022, 13th International Conference on Structural Safety & Reliability Šanghaj, Kitajska www.icossar2021.org 16.-18.11.2022 DFI-PFSF Piling & Ground Improvement Conference 2022 Sydney, Avstralija https://events.american-tradeshow.com/ pilingconference2022 25.-28.6.2023 9th International Congress on Environmental Geotechnics Kreta, Grčija www.iceg2022.org 17.-21.9.2023 12 ICG - 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net