9 številka.
V Trstu, v sredo I. februvarja 1888.

Tečaj XIII
,:E D I N O S T"
izhaja dva k rut na teden, v n h k o sredo n soboto ob 1. uri popnludne.
„Edinost" stane:
za vt»e leto jjl. il.-; izven Avst. 9.— pl. 7.0. polu leta , —; „ „ 4..1O n 2a ("etrt lota „ 1.50; „ „ '2 25 „ PoHBinirne številke se dobivajo v pro--dajaliiiouli tobaka v Trstt po o nov.,
y Gorici in v Ajdovićini y n „„v. Na narocbe bres priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vhi dopisi se pošiljajo uredništvu t ulic Torrente 3t. 12. "Vnako piemo mora loti frankovano, ker nefrankovana m> ne sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo.
Oglasi in oznanila se račune po 7 nov. vrstiva v petitu; za naslove / <Iebelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi obsedlo navadnih vrntie.
Poslana, javne »ahvale, osmrtnice itd. ho račune po pogodbi.
Naročnino, reklamacije in iniernte prejema upravništvo V ulici Torrente 12. Odp rtu reklamacija so prostu poštnine.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
»V •>lino«ti Je nio9<.
Lex Liechtenstein.
O priliki, ko ne v državnoj zbornici razpravlja novi načrt, po katerem bi se sedanji zakon imel tako promeniti, da bi Šola slonela na verskej podlagi, želeti bilo bi, da se enkrat ispolne želje različnim avstrtijskim narodom ter da se reši toli važno šolsko vprašanje. Načrt novega šolskega zakona terja, naj bode šola pred vsem verska; nravnost naj se v njej oznanja in goje naj se v otroških srcih naj-plemenitnejši čuti.
Strinjamo se tudi mi s tem namenom novega šolskega zakona, ker dobro vemo, kako nevarne, v duševnem obziru pogibeljne so one šole, ki otroku mehanično v glavo cepijo raznovrstne znanosti, potrebne v vsakdanjem življenji, o tem pa podpolno prezirajo blaženje notranjih čutov v otroku. Iz tako vzgojeno dece si Človeštvo ne more obetati mnogo koristi, dovolj pa zlobe.
Prava logika zahteva, naj se šolstvo postavi na narodno podlago, ako osnovalci njegovi nameravajo iz prestrojenih sol dobivati pravih vnetih in koristnih državljanov.
Smešno se nam vidi, kadar čitamo v tem ali onem listu o hvalisanji načrta nove šolske postave, vedno se pa poudarja važnost nemščine kot edino vzveličalnega, spasonosnoga državnega in šolskega jezika. Zdrava pamet sama veli vsakemu mirno mislečemu človeku, da si cerkev ne more obetati od nove postave dobrega uspeha, ako ne postavi šolstvo na narodno stališče.
Šola naj bode tedaj narodna in verska, ker samo tedaj bode izvrševala in ispolnjevala svojo pravo vzvišeno nalogo.
Ako prodre načrt novega šolskega zakona v državnej zbornici, nadejamo se, ako se v istem promone nekatere točke ter se izrecno določi narodnost šolstva, — da so naposled vender enkrat reši šolsko vprašanje tudi nam Slovanom ugodno. Od konservativne stranke upamo večje popustljivosti nogo od zagrizlih nemških liberalcev in protivnikov slovanskih.
Vsakemu človeku je umevno, da učilnica je samo tedaj koristna, ako se v njej poučuje v jeziku otrokom umljivem. Resnico tega bi morali tem bolj spoznavati konservativci, vedoči, da vsako versko poučevanje bi nič ne hasnilo, ako se predava v tujem jeziku.
Opazujmo na pr. samo ono slovensko deco, ki obiskuje tukaj v Trstu vlaške
mestne šole. Večina niti očenaša ne ve moliti, ko je uže več let posedala po takih šolah ter se učila kršanskemu nauku v laščini. Pomislimo na tretja laška razreda v Ro janu in Skednji: — kar se oni otroci veronauku nauče v prvem in drugem razredu, pozabijo v tretjem !
Kakšnim koristim se more pač nadejati cerkev od takšnih šol? Nikakeršnih! Slabše so po našem mnenji, nego li o.ie, v katerih se na vero niti ne ozira, ker otroci, ki obiskujejo take učilnice, zgubljajo na teden po dve uri, v katerih se poučuje veronauk, namesto da bi Be mu predavalo v tem času kaj druzega. Da je tudi z ostalimi predmeti enako, umevno je samo ob sebi.
Celo divjim Kafrom in Hotentotom oznanjajo vero v materinem jeziku, a v nas Slovencih se v nekaterih krajih niti vera ne uči v materinem, ampak v tujem jeziku.
Bode-li nova šolska postava temu v okom prišla? — Ne, ako se ne postavi na narodno stališče!
Dom in vera morata vsakemu človeku biti sveta; prri se ne sme in ne more ločiti od drug«?. Ako tedaj konservativci žele, da šolstvo narodom koristi ter cerkvi vzgaja udanih in vernih ovčič, mora glodati, da je pouk otrokom umljiv, in to se dosega samo, ako se poučuje v materinem, otrokom edino umljivem jeziku.
Slovanski narodi v Avstriji so zvečine rimsko-katoliške cerkve.
Prva skrb konservativcev bi morala biti, ako prodrejo e6 svojo predlogo, da pazijo vzlasti na učni jezik v šolah, ker satno, ako je učni jezik materin jezik, tedaj bodo uspehi ugodni.
Ali ne samo veronauk se mora učencem razlagati v materinem jeziku, temveč tudi drugi predmeti.
Gledimo, kako strastno se izraža nemška „Tagespost" ob avstrijskih konservativcih in o katolikih sploh: V svojej 24 štev. od 24. t. m. piše namreč: „Ako avstrijsko-nemško deblo, pokvarjeno po slabej vzgoji in po zaraorjenji dušnega življenja ne zaseda več vodniškega mesta mej nemškimi rodovi ter je moralo po kratkem boji pustiti na strani veliko evropsko stališče pred letom 186G ; krivo je tega pred vsem vladanje klerikalne reakcije poprejšnjih stoletji". Daljo žuga v istem listu pisatelj, da bodo odslej nemški ka-
PODLISTEK. O človeških dolžnostih.
Ital. spisal Silvij Pellico, pral. Jos. K—o. X.
Ob otroškej ljubezni.
(Dalje.)
Kdor se ponaša s tem, da ljubi Boga, da ljubi človeštvo, da ljubi domovino, kako ne bode visoko cenil in spoštoval onih, po katerih je stvar božja, človek, narodnjak ?
Oče in mati sta nam naravno prva prijatelja; za nas sta brezsmrtna, kajti njima smo več dolžni, nego drugim. Dolžni amo jima hvaležnosti, spoštovanja, ljubezni, usmiljenja in prijaznosti v najsvetejšem zmislu.
Dogaja se žalibog lehko, da po prevelikem pouzdanji, v katerem živimo z najbližjimi osebami, nemarno in brezobzirno postopamo, namesto da jim olajšujemo stanje. Varujmo se take krivice. Kdor hoče biti blag, mora biti točen in olikan, da daje s tem svojej ljubeznivosti neko podpolnost, katero mora imeti.
Ako le na to gledaš, da se izkazuješ udvornega opazovalca v vsacem obziru! izven hiše, doma pa opuščaš spoštovanje
in uljudnost, katero si dolžan starišem, to jo zdravej pameti protivno in pregrešno. Lepi običaji se priuče z marljivostijo, ali začenjajo v obiteljskem krogu. Kako zlo je občevati preprosto se stariši ? vele nekateri. Roditelji vodo, da jih otroci ljube, če se tudi ne poklanjajo udvorno, če tudi jih stariši ne silijo hliniti svoje mržnje in jeze.
Ti pa, ki nečeš biti prostak, ne umuj tako!
Ako pomenja „preprosto občevati" to, kar, „biti neotesan", potem je tako občevanje neotesanost, ki ne opravičuje se tako tesnega prijateljstva.
Razum, ki se neće truditi toliko doma, kakor zvunaj, da bi ugajal, da bi se do-vrševal v kreposti, da bi častil v sebi človeka in v človeku Boga, tak razum je šibek. Počitek od truda v dobrem, plemenitem, nežnem je edini sen.
Otroška ljubezen ni samo dolžnost zahvalnosti, nego tudi neopustljive pristojnosti. Ako bi imel kdo slučajno neljubez-nivo stariše, ki nemajo mnogo prava terjati spoštovanja, naj pomisli le to, da so mu činitelji življenja. To edino daje jim toliko važnosti, da jih otrok ne more brez sramote ne rečem zasramovati, niti prezirati no. V tem slučaji imajo njegovi obziri le večje zaslugo; vender ostanejo vedno
toliki postali protenstantje, in tej veri je po njegovej misli zagotovljen večni obstoj, a katoliška cerkev se bode morebiti ie nekoliko stoletij vzdrževala. Katolike sploh pita z mračnjaki in drugimi enakimi psovkami, meneč, da bode novošolstvo neugodno uplivalo na avstrijske državljane, zaplelo jih zopet v srednjeveške zmote in zatrlo v njih vsako željo in nagib do napredka.
Ljudstvo mora napredovati se svetom. Ako se šolstvo preustroji, mora ostati tako, da ugaja sedanjim potrebam in okoliščinam. Ce je konservativcem na srci pravo napredovanje državljanov, pomisliti morajo pred vsem, da je to mogoče samo, ako se v šoli poučuje v materinem jeziku. Ako pridejo do tega spoznanja in v šolsko novelo vsprejmejo nekatere pro-mene, ki se tičejo učnega jezika v šolah, radi bodo podpirali njih predlogo tudi slovanski državni poslanci, ker delali bodo v zmislu naroda, ki jih je izbral za svoje zastopnike.
Da se ognejo očitanju mračnjaštva in ljubezni do temote, skrbeti je konservativcem najprej, da se šola pjostavi na narodno stališče; samo tedaj se jim je nadejati najvećih uspehov od šol; otroci bodo tem bolj napredovali, ako se jih bode poučevalo v umljivem jim jeziku. Tako uravnana šola bode otrokom prava vzgojiteljica, kajti v njej se ne bode sile delalo otroškim možganom s poučevanjem tujih jezikov ali celo s predavanjem v neumljivej govorici. Enakega šolskega zakona si moramo želeti in našim slovenskim poslancem vroče preporočamo, naj o tej zadevi v državnem zboru izpre-govore in odločno zahtevajo, da se omenjeni novi šolski zakon sprejme z imenovanimi promenami.
Železo treba kovati, dokler jo vroče; načrt nove šolske postave je prišel na površje ter se bode kmalu obravnaval v državnem zboru. Želeti je temeljite pre-osnove avstrijskega šolstva tim bolj, ker smo v šolskem obziru Slovani zelo na slabem. Terjajmo tedaj, da se šola pre-osnujc tako, da se tudi nam da pravica ter da se naši otroci ne muČe več v nemških in vlaških učilnicah.
Tudi tukaj v Trstu in okolici je treba temeljite preosnovo; osobito bi proporo-čali našim poslancem, da terjajo, naj se vse tukajšnje šolo vzamejo v državno upravo, da se mestnemu lahonskemu šolskemu svetu pristriže vender enkrat peroti!
Iver nam danes nedostaje prostora, hočemo prihodnjič natisnoti tudi imenovani načrt šolskega zakona.
(Konec prili.)
naravni dolg, kateri blaži druge, njemu pa daje večjo veljavo.
Hudoben je, kdor hoče brezobzirno šibati hibe svojih starišev! Kje bodemo začeli gojiti ljubezen, ako jo zanikavamo očetu ali materi ?
Kdor za svoje spoštovanje terja od starišev kreposti in podpolnosti v človeštvu, prevzeten je in krivičen. Mi, ki želimo, da nas vsi spoštujejo in ljubijo, smo li mi vedno čisti? Ako je tudi kateri oče ali mati, ki ne razume, kaj je razumno, kaj krepostno; kaj hočemo? Potrudimo se, da jih opravičimo, da prikrijemo drugim njih slabosti in ob enem visoko cenimo njih dobre lastnosti. Ravnajoči tako se sami poboljšamo in dosežemo ono lepo narav, ki ve ceniti tuje zasluge.
Prijatelj! ta misel naj te večkrat ob-daje; žalostna je sicer, ali rodi usmiljenje in dobrotljivost! — Bog ve, ne bodo li v kratkem počivali v grobu ti sivi lasje, ki so ini tako blizu? Oh! spoštuj jih, dokler jih še gledaš; tolaži je v njih starostnih težavah, katerih je toliko!
Sama starost jih nagiblje k žalosti; ne žalosti jih nikoli. Tvoja uljudnost bodi tako ljubezniva, da jih jačiš in razveseljuješ. Vsak nasmeh, kateri bodeš izvabil njihovim starim ustnicam, bode jim v veliko veselje. Vsaka usluga njih srcu ti
Iz deželnih zborov.
Goriški deželni zbor.
(XI. seja 7. januvarja 1888.)
Slede poročila peticijskega odseka.
Poročevalec Del T o r r e. Jožefi vdovi ranjkega učitelja Goriške normalke Jarneja Radizza se dovoli 40 gld. podpore.
Poročevalec K o v a č i č. 0 prošnji Lucije Komavec, učiteljeve vdove za podelitev podpore prestopi se na dnevni red.
Poročevalec M a h o r č i č. 0 prošnji Dobraveljske občine za podelitev podpore, da zgradi most na občinski cesti, prestopi se na dnevni red.
Poročevalec Del T o r r e. Družtvo za varstvo avstrijske trtorejo na Dunaji dovoli za leto 1888 donesek 60 gld. iz dež. zaloga.
Poročevalec I v a n č i č. Dovolo se naslednje podporo za leto 1888:
Cestnemu odboru ajdovskemu za uravnavo klanca Ravnjaka 500 gld.; — cest. odboru tolminskemu za cesto kraj Idrijce 500 gld.; za cesto Sv. Lucije — Ladri 500 gld., za cesto Staroselo — Logo 1500 gld., od katerih pa se ima pridržati 500 gld. na predplaci, dovoljeni leta 1886, tako da se izplača samo 1000 gld.. za most čez Dragovšček na občinski cesti proti Livku 400 gld,, katere bo cestni odbor izročil županstvu na Idcrskem in nadzoroval, da se ta denar porabi za most; — cestnemu odboru Sežanskemu za uravnavo klanca pri Križi 1000 gld.; cestnemu odboru Komenskemu 1000 gld. za uravnavo klanca pri Koprivi; — cestnemu odboru Cerkljanskemu 1000 gld. za cesto mej Želnom in Roko za most čez Jesenico; — cestnemu odboru Bovškemu za most mej Bovcem in Ćezsočo; — cestnemu odboru Červinjanskemu 800 gld. za cesto mej Bel-vederem in laguno; — cestnemu odboru Gradiškemu 1200 gld. za skladovne ceste tamkajšnjega okraja; — občini Ronko za kanalizovanje 1000 gld.; — županstvu v Gradu 400 gl. za izčiščenje in razširjenje kanala mej Belvodorom in Gradom. —
bode v korist. Očetov in materin blagoslov Bog sam spolnuje ishvaležnemu sinu
XI.
O s posto vanj i starcev in prednikov.
Časti podobo lastnih starišev in pra-dedov v vseh starih osebah. Starost mora spoštovati vsak dobro vzgojeni človek. V starej Sparti je bilo zapovedano, da se morajo mladeniči dvignoti o starčevem prihodu, da morajo molčati, kedar starec govori, da se mu morajo ugnoti, kedar ga srečajo. Kar pri nas zakon ne veleva, naj veleva — kar je bolje — uljudnost. To spoštovanje ima toliko lepega v sebi, da jo morajo pohvaliti tudi oni, ki sojo kedaj pozabili.
Med olimpijskimi igrami je aten?kr starec iskal prostora, kajti divič ali amfi-teater je bil prenapolnjen. Nekateri mladi ali razposajeni rojaki so mu namignoli, naj se približa. Ko pririje starec z velikim trudom do njih, zadene ga tu namesto uljudnega sprejema, — posmeh. Zasmehovani starček gre dalje do špnrtanskih mladeničev, ki po lepem domačem običaji vstanejo ter posado starčka v svojo sredo.
(Dalje prih.)
ZojgMhtvu t Romansu odpustita se prva
*	"t4juk rokA v sesiji leta 188(» dovoljenega
•	-posojila 2000 gld., katera bi se morala •plaćati v znesku 200 gld. za 1. 1887 in
T8$8. O drugih prošnjah v dosego podpor za cestna in druga javna dela prestopi se na dnevni red. — Deželnemu odboru je po predlogu poslanca Dottori-ja naročeno, naj, kadar se mir primerno kaže, imenuje svoje zastopnike v cestne odbore po § 19. cestne postave od leta 1804 in naj strogo na to pazi, da se bodo dovoljene podpore rabile za tista dela, za katera so odmenjene.
Poročevalec I)el T o r r e. Odboru za morsko kopelj v Oradu se dovoli 400 gld. podpore za leto 1888.
Poročevalec K o v a č i č. Alojziju Ko-melu, dijaku na ces. kr. umetnostni akademiji na Dunaji dovoli se 100 gld. podpore.
^ Isti poročevalec. Peticija Kobariške občine za uravnavo katastralnih mvj izroči se dež. odboru, da jo reši v svojem področji.
Kranjski deželni zbor.
Deseta seja dne 2. januvarija.
Pričetek seje ob Jfll. uri dopoludne, Cita in potrdi se zapisnik zadnje seje, potem gosp. deželni glavar razdeli došle vjoge in peticije. Med drugimi je poslanec Kraigher izročil prošnjo šestnajsterih novih odbornikov vrhniške županije za izvršitev postave z dne 23. avgusta 1876, člen IV. proti gosp. Petru Lenassi-ju, sedaj še uradujočemu županu vrhniškemu, ker uže več let računov ni položil. Poročilo deželnega odbora ob osuševanji račenske doline in njenih sosednih dolin ae v poročanje izroči finančnemu odseku, potem dr. Moše porača o zakonu glede nekaterih pre-memb cesarskega patenta z dne 5. julija 1853. o zemljiščnem odkupovanji in v imenu finančnega odseka predlaga :
„Slavni deželni zbor naj sklene:
a)	Priloženi načrt se potrdi;
b)	deželnemu odboru se naroča, da temu
načrtu zakona isprosi Najvišjega potr-
jenja-"
Zbornica sprejme oba predloga in zakon brez ugovora in vsakatere premembe. Zakon se popolnoma strinja z enakim zakonom, ki ga je bila vlada I. 1886. predložila deželnemu zboru češkemu, torej ni dvoma, da dobf tudi Najvišje potrjenje.
Poslanec Detela poroča o prošnji občine Radeče, sv. Križ in Dvor za podporo v napravo gozdne drevesnice v Radečah in predlaga, naj se prošnja izroči deželnemu odboru s pooblastilom, da sme v primeri z izkazano potrebo dovoliti podporo do zneska 50 gld.
Ta predlog obvelja brez ugovora.
Poslanec dr. Vošnjak poroča o prošnji občinskega zastopa sv. Križ pri Radečah za podporo šolske zgradbe na Dobovcu, Ker je dotični kredit letos uže potrošen in tudi ni pojasnjeno, kako je z omenjeno šolo, izroča se dotična prošnja deželnemu odboru v natančnejše poizvedanje in dovolitev primerne podpore iz deželnega zaklada. Enako se izroča prošnja krajnega šolskega sveta v Gočah za podporo ondotnemu šolskemu vrtu deželnemu odboru, da razmere preišče in dovoli primeren donesek "iz de-želno-kulturnega zaklada.
Prošnja krajnega šolskega sveta v Starem trgu pri Poljanah, o kateri v imenu finančnega odseka poroča dr. Vošnjak, se za letos odkloni, ker je imenovana šola dobila uže 600 gld. deželne podpore in je v ta namen dovoljeni znesek 6000 gld. letos uže razdeljen. Mogočo pa morda bo na to občino pri razdelitvi podpor ozirati se v prihodnjem letu.
Poslanec Deleta poroča o prošnji županstva v Senožečah za podporo v napravo napajališča, oziroma vodoshrana ter nasve-tuje v ta namen podporo 200 gld. iz de-želno-kulturnega zaklada, ako se deželni odbor prepriča o potrebi.
Poslanec Kavčič podpira ta predlog in zlasti preporoča, naj bi tudi slavna vlada take naprave izdatno podpirala. Omenja, v kakih zadregah so tamošnji prebivalci, kadar nastane suša in jim poide voda. Ljudje so se odločili z velikimi troski, ki bodo presegali 1400 gld., napraviti novo napajališče, in pri svoj revščini pač zaslužijo izdatno podporo, zato jih toplo preporoča zlasti še slavni vladi. Predlog finančnega odseka potem obvelja Soglasno.
Poslanec Višnikar poroča o predlogu Krsnikovem glede uravnave zemljiških knjig na Kranjskem, oziroma vpisovanja slovenskih imen katastralnih občin. Poro-čovalec omenja, da se je pri sklepan ii do-tičeih zakonov mislilo na to, zemljiške
knjige spraviti v soglasje s katastrom. Zato so se obrazci z izvršilno naredbo razglašali v obeh deželnih jezikih, a godrnjam na Kranjskem so se dajali zgolj nemški obrazci in tako so se tudi vpisavala samo {nemška imena občin. Slovenska imena so se vpisovala satno tedaj, ako nemških ni bilo. Pri nas imamo torej zemljiške knjige zgolj nemške, kataster pa je večinoma slovenski, torej se v prvem in najvažnejšem delu, to je v imenu zemljiško knjige ne vjemajo s katastrom. Valed tega se pri vknjižbah na temelji slovenskih pisem, v katerih se nahajajo slovenska imena, delajo zapreke in zanikuje indentiteta v pismih navedene občine z ono v zemljiški knjigi vpisano. Stranke pri takem ravnanji lahko trpi) občutljivo škodo. Dasiravno se sme trditi, da bi se bil vpis katasterske občine v obeh deželnih jezikih lahko zahteval v deželnem zakonu, je bil vendar upravni odsek glede na to, da take določbe ne nahajamo v nobenem deželnem zakonu, da so se pa vendar v nekaterih deželah po nakazu sodnjli predsednikov v zmisluuŽe obstoječih postavnih določil napravili dvojezični zemlje-knjižni obrazci, — mnenja, da pravosodna uprava ni le opravičena, ampak tudi vezana, v interesu pravne varnosti in jasnosti zemljiških knjig odstraniti označene nedostatnosti in da v to ni potreba posebnega zakona.
Upravni odsek torej predlaga:
Slavni deželni zbor naj sklene:
„Visoka c. kr. vlada naprosi se, da blagovoli potrebno iikrenoti, da so pri zemljiških knjigah vojvodine Kranjske v napisu imovinskega lista navede ime dotične kata9terske občine v obeh deželnih jezikih, kjer je tako ime v navadi."
Baron Apfaltrern omenja, da splošnjo ni zoper predlog, da se pa v nadrobnostih ž njim ne vjema, in da vsled tega nasve-tuje vlado prositi, naj ukrene, da se kata-stralne občine v zemljiško knjigo vpišejo tudi v drugem deželnem jeziku v soglasji z oglasilom c. kr. namestništva kranjskega z dne 3. marca 1850 in z dne 24. sept. 1857.
Poslanec Kersnik zavrača barona Ap-faltrerna in njegovo sklicevanje na stare določbe in pravi, da sta si predlog upravnega odseka in predlog Apfaltrernov na videz sicer jako enaka, v istini pa vender nista. Imamo mnogo imen, kakor Podgora, Sava, Lipa, ki nimajo nemškega imena. Itak imamo na Kočevskem imena kakor „Verdrang" in „Verdenk", ki nimajo slovenskega izraza; če so torej sprejme Apfaltrernov predlog, bode treba ta imena prestavljati, ali pa ae bo rabil oni zastareli repertorij, na katerega se sklicuje pred-govornik, in kojega bo treba vendar enkrat prenoviti. Okrajni sodniki tudi niso imen prestavljali ampak ona čudna nemška imena gredo kakor podedovani greh od roda do roda — imejte jih, gospoda, ako so vam tako na srca prirastla, a nam pustite naša. Ako zbor misli, da ae bo z resolucijo več doseglo, nego se zakonom, potem dobro; a jaz si za nasprotni slučaj pridržujem ponoviti svoj predlog v primernem času. Konečno pa mislim, da ne pri-stujo dostojanstvo slavnega zbora prositi slavno vlado, da blagovoli kaj ukreniti, ampak deželni zbor poživlja vlado, da ukrene v tem smislu; predlagam, naj ae resolucija premeni. (Dobro l)
Poslanec Dežman toži, da ao se nemška imena skoraj Čisto zgubila, da bi bilo pa prav, ko bi v katastrih stala slovenska in nemška imena, kakor se nahajajo v štabskartah in da zadostuje resolucija, kakor jo je nasvetoval baron Apfaltrern.
Poslanec Kersnik še enkrat zavrne barona Apfaltrerna, češ, da ne hasne so sklicevati na zastarele reči, ki jih bo treba enkrat vendar-le prenarediti.
Poročevalec se strinja s premembo, katero je poslanec Kersnik nasvetoval in s katero pri glasovanji resolucija tudi obvelja. Za predlog Apfaltrernov so glasovali samo veliki posestniki.
Poslanec dr. Samec poroča o prikla-dah za okrajne ceste in v imenu upravnega odseka preporoča v pokritje v proračunu za leto 1888 izkazane potrebščine naslednje priklade na vse neposrednje davke z izvenredno doklado:
I.	Okrajnemu cestnemu odboru v Skofji Loki in
II.	v Mokronogu vsakemu po 15% priklado;
III.	okrajnemu cestnemu odboru v Loži pa 25°/0 priklado.
IV.	Deželni odbor ae dalje pooblaš-čuje, da dovoli:
1,	okrajnemu cestnemu odboru krškemu pobiranje 15% priklade, in
2.	okrajnemu cestnemu odboru kočevskemu 20% priklade, toda še lo potem, ko bosta načelnika teh dveli cestnih odbo-
rov prošnje za dovoljenje priklad dopolnila z dokazi o razg;lašehji dotičnih sejnih sklepov in predložila zapisnike onih sej, v katerih so se sklenole priklade;
3.	okrajnemu cestnemu odboru žu-žemberškemu 15% priklade;
4.	okrajnemu cestnemu odboru radovljiškemu in
6. okrajnemu cestnemu odboru radeš-kemu vsakemu po 20% priklade;
6. okrajnemu cestnemu odboru veli-kolaskemu pa 25% priklade, toda še le potem, ko bodo načelništva teh cestnih odborov predložila k prošnjam za dovoljenje priklad zapisnike onih sej, v katerih so se sklenole priklade.
V.	Od okrajnega cestnega odbora čr-nomeljskega sklenena 12% priklada se v to svrho, da se pripravi zaloga za zgradbo ceste od Brezovice do Predgrada, uradno na 15% povikša, ter se deželnemu odboru naroča, da zaradi predpisa in pobiranja te priklade potrebno ukrene.
VI.	Od okrajnega cestnega odbora logaškega sklenjena 20% priklada se za ta slučaj, ko bi okr. cestni odbor med tem časom terjatve deželnega zaklada ne poravnal, povikša uradno na 25% ter se deželnemu odboru naroča, da zaradi predpisa in pobiranja te priklade potrebno ukrene.
VII.	Deželni odbor se pooblaščuje, da onim okrajnim cestnim odborom, ki z 10% priklado no bi mogli pokriti potrebščine za I. 1888, pri dokazani potrebi in na podlagi pravilno sestavljenega proračuna dovoli znotraj postavnih mej priklade nad 10% ter da ukrene potrebno zaradi pobiranja dovoljenih priklad.
VIII.	Deželni odbor se pooblaščuje, da okrajnemu cestnemu odboru mokronoš-ketnu za preložitev cestnih kosov IX, do XI, med Mokronogom in Laknicami. katere jo zvršiti leta 1888, podporo v znesku 1500 gld. naukaže iz kredita za cestne stavbe tako, po meri, kakor bode delo napredovalo, oziroma potem, ko se bode po zvršeni kolavdaciji prepričal, da je zgradba zadovolilno izgotovljena.
Poslanec Hren poroča o prošnji prebivalcev trebanjakih zaradi potrebnih ukrepov za zgradbo temeniške ceste in v imenu upravnega odseka predlaga:
„Prošnja izroča ae deželnemu odboru z nalogom, naj v njej navedene razloge pretresa in po vrednosti uvažuje, ter o
zajedno z ono, katere se mu je glede istega predmeta tekom sedanjega zasedanj a odstopila, poroča, oziroma primerne predloge stavi".
Ta predlog obveljd brez ugovora.
Poslanec dr. Poklukar poroča o prošnji R. Dolenca, vodje vinarske šole na Grmu, da bi se mu za gospodarstvo in gospodinjstvo dovolila letna nagrada 200 gld., češ, da se tak znesek plačuje tudi vodji kmetijske šole v Gorici. Po nasvetu finančnega odseka ae ta prošnja odkloni.
Konečno zbornica zdravniku-asistentu v deželni blaznici na Studencu dovoli naslov „hišni zdravnik", in deželni glavar ob %l. uri sklene sejo, ter prihodnjo sejo napove za četrtek 5. t. m.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Ker so zdaj vsi deželni zbori utihnoli, obrnene ao vseh oči na delovanje državnega zbora, v katerem odgovarjajo zdaj razni ministri na zastarela vprašanja in na zaerjavele interpelacije. Minister Bacque-hern je odgovoril na interpelacijo Češkega poslanca Slavika zaradi tarifnih needna-kostij na državnih železnicah; minister Pražak je zagovarjal svojo naredbo o rabi slovenščine v zemljiških knjigah itd. O tej priliki se je poslanec Zeithammcr prav krepko potegnol za nas, na čemer mu izrekamo srčno hvalo. Kar se tiče šolskega predloga kneza Lichtenstcina, izjavljajo se vsa nemška opozicijska glasila proti predlogu. Tudi desnica državnega zbora ga je hladno vzprijela. Mladočehi so v avojem glasilu proti predlogu; Staročehi niso še pokazali svoje boje, a „Politik" pravi, da predlog ni postavljen v ugodnem času. O Poljakih se ne ve še, kako ae bodo vedli v tej zadevi.
V ogerakem zboru je začela pred nekaterimi dnevi specijalna debata o proračunu. Daljša debata je trajala o stavki: kraljevska opera. Finančni odbor predlaga v podporo 210.000 gld., tedaj 39.120 gld. manj nego lani. Poslanec Pasmandy trdi, da je madjarska opera nemogoča. Ako v bodoče dovoli tudi polu milijona na leto, imeli bodo vender madjarsko opero, v ka-terej bodo samopevi italijanski, a zbori
madjarski. V Pešti naj se napravi mednarodno opero, kajti madjarska opera bode mogoča morebiti po 20 ali 25 letih, a de-nes je nemogoča. Minister Orczy obeta, da se bode vlada bavila z osnovami, katere je predložila enketa glede urejenja opere.
Vnanje dežele.
Na Srbskem se bližajo zopet volitve, ker se je skupščina razpustila. Razne stranke si stoje nasproti in agitujejo za-se v narodu. Denes ni moči vedeti, katera stranka bode močneje zastopana v skupščini,
O bolgarskem knezu se piše, da je bil nedavno v Plovdivu, kjer je bil po poročilih bolgarskih oficijozov „navdušeno* sprejet. Kako je to navdušenje, lehko, si mislimo, saj vemo, da avstrijski nadpo-ročnik Koburg mej bolgarskim narodom ni posebno priljubljen. O mržnji bolgarskih častnikov proti Rusiji pišejo ruski listi, da izvira samo iz bojazni, da izgube službo, ako Rusija pridobi v Bolgariji zopet poprejšnji vpliv ter da na njihovo mesto stopijo Rusi, Ako je Rusija reši tega strahu, pridobi si je na svojo stran in pozabijo Koburga ter ga vržejo raz prestol na kateri je sedel proti narodovej volji.
Italija je potrosila za vojsko v Afriki uže 32 milijonov frankov. Mnogo denarja, a uspehi so le majhni. Sedaj, ko so nadejali se spoprijeti z Abisinci zmanjkalo je teh naenkrat in Italijani sami ne vedo, kje je prav za prav sovražnik. — Rimsko vseučilišče so za nekoliko časa zaprli zaradi dijaških izgredov in demonstracij proti profesorju Bonghiju.
Na francozko-nemškej meji bil je te dni zopet čuden slučaj. Nek Francoz imenom Barberot lovil je ob meji. Kar naenkrat zagleda pruskega stražnika, ki mu miga z roko. Mislil je, da mu kaže, kam se je zver skrila. Jedva prekorači mejo, poprime Prusak 71 letnega starca ter mu šiloma iztrga puško iz rok ter jo preda nemškemu oblastvu. Stvar se je potem poravnala mirnim potem brez diplomacije.
S panj s ko ininisterstvo je sedaj v velikih zadregah. Napada ga ne sama opozicija, temveč tudi stranka riformistov, ki je bila do sedaj na njegovej strani. Očita se vladi, da ne dela ničesa za povzdigo gospodarstva in da ne izvršuje obljubljenih političnih reform. Nevolja raste od dne do dne. General Cassola žuga ločiti se od svojih tovarišev ministrov, ako mu ne do-vole izvesti njegovih načrtov in reform v vojski. Namesto da bi se vlada in nje stranka bavila s temi vprašanji, tratite čas z adreso, katero hočejo poslati kraljici in baš to bode sedanje ministerstvo Sa-gasta pokopalo.
DOPISI.
Sv. Ivan 31. januvarja. (Vabilo h koncertu.) Pred seboj imam vabilo na koncert, kateri napravi naša podružnica sv. Cirila i Metoda. Sodelovalo bode pevsko družtvo „Zora", o katerem se je uže govorilo, da je propalo, kar pa ni res. Vender žalostno a resnično je, da so druga družtva popustila svoje delovanje. Temu je krivo, ker nemamo dovolj požrtvovalnih učiteljev, katerim bi bila sveta domovinska dolžnost družtva izpodbujati k narodnemu delovanju, in tako nadaljevati uže pred mnogimi leti pričeto delo.
Čujemo, da odbor mnogo žrtvuje in tudi drugi rodoljubje si zelo prizadevajo, da so izvrši koncert sijajno. Zanimivo je posebno to, da v igrah: „Mutec" in „Berite Edinost", bodo sodelovale same domače moči. Ker je čisti dohodek namenjen tako velevažnej družbi sv. Cirila in Metoda, upamo, da se udeleži mnogo gospodov tudi iz mesta. Delajo s* velike priprave za ta prvi koncert; dvorana bode jako vkusno ukrašena. Počasti naj nas mnogo gospodov iz okolice in posebno pa iz mesta, da tako pomorejo družbi k dobremu uspehu. Na svidenje zatorej 2. fe-bruvarja pri „Aurori!"
S Krasa, 25. januvarja 1888. — (Bo j za imena). Po celej liniji, kjer Slovenci prebivajo v dotiki z drugimi narodi, bodisi z Nemci ali Italijani, bil se je ljut boj za — imena! Slovenci ne delamo krivice drugojezičnim narodom, a želimo, da tudi oni naši sosedje nam puste naša starodavna imena zemljišč, njiv, dolin, vinogradov, senožetij itd. V Ljubljani ae je vrlo potezal za slovensko pisavo v zemljiških knjigah poslanec Krsnik, v Gradci Jerman, v Poreči dr. Laginja, v našem Trstu pa edini neupogljivi naš poslanec
Nabergoj. Se vč, da povsodi je malone brezuspešno naše pravično zahtevanje, a to sam/t zaradi lagodnosti ali komoditete dotičnih uradnikov, ker se jim studi slovanski jezik. Nemci hočejo, da ostane vse po starem n. p. „Prose" namesto „Brezje", Munkendorf nam. Krška vas, Weisfach nam. Visoke, Feichting nam. Bitinje, Wi-gaun nam. Begunje, Wresie nam. Brezje, Luttergeschiess nam. Lutersko selo, Rap-pelsgeschiess nam. Račje selo, Freihau nam. Vrhovo, Kraxen nam. Krašnja, Prfi-stranegg natn. Prestranik itd. na Kranjskem; ali pa na Koroškem, kjer so še huje popačena imena n. p. Svetnaves nemški Weitzelsdorf, Portschach namesto Poreče, Wriessnitz-Brezaves, Vogelitz« Budan je, Albersdorf-Pinjaves, Zwanzger-berg-Osojnica, Fiirnitz-Brnica, Einersdorf-Loncaves itd., ali na Štajerskem: Wanof-zen-Banovci, Rindschein-Runčetova, Wach-senberg-Vosko, Schleinitz-Slivnica, Lichten-■\vald-Sevnica, Friesach-Brezovo, Fautsch-Buče. Werde-Brda itd.
A pustimo nemške urade, in pogle-dimo malo v primorske italijanske; morebiti so pravičnejši. Da ne omenjamo Goriškega, kjer je v Brdih neko selo „Collo-brida-Golabrda, Vercoglia-Vrhovlje, in ne-zmisel „Redipuglia"-Sredpo!ja, slavni grad Devin ima, kakor omenja PichJer v svojej knjigi: „Meraorie del Castello di Duino" (pag. 88), trideset raznih pisav: Duinum, Dugnum, Duvigno, Duino, Duwin, Dewin, Duwein, Dewein, Dowein, Dowin, Doino, Divinum, Devin, Divin, Tevino, Tubinum, Tubain, Tuba, Tubinum, Tybein, Thybein, Dibey, Tiwein, Towein, Tuwein, in morda tudi ' Tuffen, Tiuphen, TiufFen, Teuffen, Teoffen, Tophen, v nekih listinah Ort-tuin, Ortwein.
Nič bolje ni v Trstu s pisavo starih imen. N. p. Opčine se pišejo na dvajset raznih načinov:
Opichna, Opechna, Opchiena, Opchyena, Obchiena, Opgina, Opgena, Opgyena, Ochiena, Oppchiena, Opchena, Opchina, Opciona, Opcena, Oppezna, Oppizina, Op-zhena, Oppezhna, Obchina, Občina, in po slovensko Občina, in kakor narod izgovarja Opčine, Opkine, Općine. No, katera izmed teh 25 pisav je prava? Zvečine pišejo italijančiči na tržaškem magistratu po najnovejšem pravopisu „Opicina"! Ni čudo; saj Opčine zdaj nimajo nijed-nega zastopnika v mestnem zboru, odkar je odplul gospod „konšiljer" Žan daleč tje v Sicilijo ter se naselil v pomarančnem mestu Mesini. Kdo bode njegov naslednik, — Bog si ga vedi.
Pa kdorkoli bode izvoljenec Opencev, težko bode imel toliko srčnosti, da izvo-juje za Opcine, malo „pipico" za pravilno pisavo Opčine. (V Porečkem deželnem zboru smo slišali o vojski za imena a „pipico" — i nomi colla pipa.) To je uže črez mero, kako nam lahoni pačijo in kvarijo poštena slovenska imena! V znan stvenem(!?) listu: Archeografo Triestino XIII. p. 342. piše Pavani, da ime vasi PadriČje je od nekega Tomaža Padri-chiar, ki je kupil „Orisa, Maina, e Stari-bregh" (grižo, gmajno v starem bregu) od tržaških nun in pravi, da Staribreg se je takrat (!) zval „Bovolenta" o Bonovolenta o Benevolenta! Še malo dalje mešajte, pa bode kar „Bona polenta" vzrastla iz „Hudega leta" ! Od Ključa gori v reber se vije cesta kakor „hudo leto", in zato ima tako imč. Drug pisatelj pravi onemu kraju: „Cotteletto"! Za pust izvrstno: „dobra polenta s koteleto" — pa izgine „hudo leto!" Varujte se, g. urednik, da Vam o tej pojedini ne izbijejo slovenske „pipice" iznad Vašega imena! (Bodem oprezen. Ured.)
Komen, 25. jan. 1888. — Od vseh stranij dohajajo obširna poročila, kako čitalnice ali bralna družtva napravljajo zdaj v predpustncm času veselice, zabavne večere, tombolo in plese. — Da, od vseh stranij, — le od nas ne prihaja v svet nikako poročilo. — Moglo bi so misliti, da vse spi, da ne živi naše „Bralno druž-tvo", niti ne životari, da so morebiti uže sneli napis „Bralno družtvo" iznad velikih vrat, kder ima svojo bralnico; a to ni istina.
Naše „Bralno družtvo" se je začelo lepo razvijati in snuje zabave, kajti nedavno smo imeli v družtvenem prostoru tombolo z raznimi dobitki in potem skupno zabavo. Da ne dohajajo taka poročila v svet, kriva je naša pohlevnost.
Prošlo soboto 21. t. m. je napravilo naše „bralno družtvo" lepo veselico (cenjena „Edinost" je proglasila razpored), katere se je udeležilo mnogo gospode. Dvorana v gostilni g. Fr. Kovačiča je bila krasno opravljena, kajti vse stene so bile olep-
šane z narodnimi in avstrijskimi zastavami; pri vsakej svetilnici ob stenah feti visele po dve zastavici, kar je kaj lepo pristojalo, a takoj pri vratih, v sobano stopivši smo zagledali na nasprotnej steni veliko in lepo podobo Nj. V. našega cesarja ob-danega s krasnim in velikim svežim lovorovim vencem, kateri je zopet obdajalo veliko število narodnih in črnožoltih zastavic.
Koncert, ki je trajal od 7. do 10. ure, z jako zanimljivim programom, izvršil se je izvrstno, a to ni čudo, če poznamo izvrstni kvintet Peineltov. —
Po koncertu je godba zasvirala avstr. himno, kojo so vsi stojč poslušali, in na vsklik gosp. predsednika „Br, družtva", zadoneli so frenetični „živio"-klici Nj. Vel.
Potem pa je začel jako živahen ples, rajanje mladine itd. ter plesalo se je a, vso vztrajnostijo do 5«/» v jutro. Mej odmori smo prepevali v mešanem zboru lepe pesmice, a v prvej vrsti smo prav radi poslušali komenski učiteljski kvartet, obstoječ iz gospodične Štrukljeve in Ingerleve, in gg. učiteljev Tanceta in A. Lebana.
Smelo rečemo, da so je vse izvršilo v najlepšem redu ; a pozabiti ne smemo, da se je večkrat plesala četvorka. Da je bilo to mogoče, zahvaliti se nam je gosp. Kavčiču, c. kr. davk. uradniku, ki je znal voditi ta preljubljeni ples tako dobre.
Res moramo izreči, „da lep večer je nam bil", ker vse je bilo zelo veselo; in ko smo se razhajali, ko petelin oznanjal je dan, izražal je vsak gorko željo, da bi odbor „bralnega družtva" kmalu zopet napravil kako zabavo v tem predpustu.
No, ta srčna želja se bode kmalu uresničila, mi upamo, da se v tem pred-pustu še vidimo v veselem krogu.
Gorica 29. januvarja. [Izv. dop,] „Slovensko bralno in podporno družtvo v Gorici", napravi dne 5. februvarja t. 1. ob
uri zvečer v dvorani „Goriške čitalnice" veliko besedo, katera je zaradi prezanimivega, izvenrednega razporeda zelo znamenita in je želeti, da se je udeleže vsi udje, njih družine, kakor tudi udje drugih narodnih družtev iz mesta in z dežele. Naj nikdo ne zamudi te krasne prilike. Razpored je: 1. „Zrinski-Franko-panka"; ugl. pl. Zajec; poje možki zbor sfe spremljevanjem orkestra. 2. „Pol vina pol vode", veseloigra v ednem dejanji. 3. „Mornar", uglaBbil F. S. Vilhar, pesen za bariton; poje g. Kronavetvogl. 4. „Lu-nica" bes. in uglas. F. C. Vilhar; poje mešani zbor. 5. „Junak in dete", dekla-muje gospodična Ivanka Klančičeva. 6. „Sirota", Razlag-Hajdrih; čveterospev in alt-solo; poje gospodična Jug. Med posamičnimi točkami svira godba. 7. „Seja občinskega starešinstva", komična opereta za možke glasove s spremljevanjem orkestra; uglasbil Roman Nejedly. Orkester vodi g. pevovodja Pahor. 8. Domača zabava. — Ustopnica za osebo 20 kr., sedež na zofah 10 kr. Sedeži se dobivajo v soboto in nedeljo od 11 —12 ure v družtvenej bralnici.
Prvikrat zatorej večja opereta v slovenskem jeziku v krogu Slovencev na Goriškem. Priprave se uže delajo eden mesec. Oskrbele so se lepe obleke, domače noše: godba je krasna in utis bode velikansk. Kakor pravimo, naj nobeden ne zamudi, da se udeleži te izven-redno bogate „Besede". Tudi druge točke je odbor lepo izbral. Na svidenje zatorej v nedeljo 5. februvarja.
Od Karavank. (Korist posojilnic na deželi.) Govoril sem z imovitim posestnikom, ki je v velikej zadregi, ker sestra se moži in jej mora 300 gold. doto izplačati; gotovega denarja pa kmet nikoli nema toliko pri hiši. „Kaj mi je storiti", me je vprašal, „ako donar vzamem v hranilnici, imam do 100 gld. troškov; ali se to izplača zarad tako male svote ? Ako vzamem pa več, recimo 1000 gld., imam pa dolg na hiši, katerega se več ne iznebim, in 50 gld. vsako leto več davka, ker po toliko mi je plačevati obrestij ; in če hočem kedaj dolg plačati, me vknjiže-nje zopet mnogo stane. Strijc mi pač posodi to svoto, pa le na 6°/0 obrestij, in vrhu tega mu moram hoditi še na tlako. Kadar je košnja ali kako drugo nujno delo, me kar pokliče, naj pridem pomagat z deklo in s hlapcem, ko imam sam dosta dela pri hiši. To delo se pa ne vračuni v obresti, temveč je le po vrhu „za dobroto". Kamor se obrnem po denar, mi slabo kaže. Taka je! Kdor se zadolži pri sorodnikih, poda se malone v njih suž-nost; rabijo ga, kedar in kakor se jim zdi, in Vrhu tega še opravljajo ga pri sosedih, koliko jim jo dolžan in da ga le
oni vzdr/avajo. Tako se godi kmetom. Trgovec v mestu, če je količkaj trden, dobi lahko 300 gld. na osobni kredit na golo menjico brez odvetnikov, cenilcev in vknji-ženja. Marsikateri gospodar pa, Čegar premoženje je več vredno, nego vse blago onega trgovca, ne dobi denarja drugje, kakor v hranilnici, in to le z velikimi troški. Zato so kmetovalcem potrebne posojilnice, katerim je namen priskrbeti kmetu kredit za manjše potrebe. V takej posojilnici lehko dobi nekoliko sto-tatov na samo dolžno pismo, nema zatorej posebnih troškov, ne dolgih potov, in ni treba toliko čakati na denar.
Ako ni tedaj naše rodoljubje prazno bahanje, puhla fraza, pomagajmo našim kmetom, da si povsodi stvarujejo posojilnice. Mi hočemo, da bi kmet podpiral naše časnike in pisatelje, naše narodno družbe in zavode; kako naj dela to, ako leze v vedno hujšo revščino, in mu v sili nihče ne pomaga? Ali ne izgubi veselja za vse vzore? Pomagajmo zategadelj kmetu, da se gmotno postavi na trdno noge, in bodimo prepričani, da postane našej narodnosti trden steber, na kateri se moremo vsigdar oslanjati.
Ker so s posojilnicami združene tudi
voli naj se čitati tudi denašnji dopis iz sv. Ivana.
Delalskega podp. družtva ples 4. februvarja obeta biti krasen, kajti Slovani v Trstu in okolici se zelo zanimajo zanj. Prošlo leto je bilo gledališče Tenice napolnjeno; isto upamo tudi letos.
Imenovanje. Ministerski predsednik je imenoval namestniškega tajnika Germana Z u e c h a za okrajnega giavarja na Primorskem.
„Indipendente" je pred tremi dnevi debelo natisnol, da je naš državni poslanec g. Ivan Nabergoj tožen zaradi žaljenja časti, a navlašč je pozabil omeniti da raz ven njega so vpleteni v to tožbo še drugi slovenski državni poslanci. Toži jih drž. poslanec g. dr. Gre-gorec. Ker upamo, da se bode stvar poravnala mirnim potom in ne pred sodiščem, kar bi ne uplivalo posebno ugodno na naše slovensko občinstvo, zatorej je bolje, da — molčimo o tem in čakamo prijaznega dogovora.
Gosp. dr. Milković Vladimir rojenja Rus iz Galicije, prišel je v Trst preiska-vat stare zgodovinske listine ob oglejskej, posebno pa o kranjskoj cerkvenej zgodovini. Gosp. doktor se je tudi v Ljubljani
založne, t. j. ker se sprejemajo tudi bavil več tednov in je tudi dvakrat javno hranilne vlogo, (in brez teh bi ne mogle	- ■ .. .
poslovati, saj bi se no moglo ničesar izposo-jevati, ako bi nihče ne vlagal), daje se
govoril; prvič v „pisateljskem družtvu" in drugič v muzeji Rudolfi num. Dobro došel v našej sredi in želimo mu najboljšega
domačim poslom, delavcem in zasebnikom .uspeha o raziskavanji važnih zgodovinskih tudi prilika, da začnejo štediti, in to je podatkov!
druga korist posojilnice. Marsikateri posel Tržaška mesečna statistika Meseca
bi morda še kaj prihranil za stara leta, ali do hranilnice v mesto mu je pot pre-
decembra 1887 je bilo v Trstu 430 porodov (230 možkega, 227 ženskega spola).
daleč. Nekaj časa Hrani denar potem pa|356 (>trok je bnJ 'Zflkon8kihi ?4 nezakon-
pride skušnjava v podobi kakšnega kroš-narja ali veselega tovariša, in denar se potrosi za nepotrebne stvari ali za pijačo. Star posel, ki si nič ni prihranil, delati pa tudi več ne more, pride le občini in
skih. — Umrlo je 208 možkih in 20« ženskih. Največ oseb je umrlo 12. (ltt), najmanj 16, (6). Poprečno je umrlo vsakdan
14 oseb. Poročilo se je 15 parov in to 14 pa »ni. n« ...ur«, p.,uu ou«.m ... y cprkvi if| j d ' mifino ob|astijo. -
i'A0! J".	..! Bolnikov je bilo vseh 1009; v oskrboval-
niči pa 657 oseb. — Zaklalo se je 1750 volov, l bik, 252 krav, 22 konj, 3059 te-
bilo tako za posle in dninarje in sploh za vse, ki si kaj služijo, kakor tudi za občine in vse sosede, ako bi si taki ljudje kaj prihranili, in za to jiin daje posojilnica priložnosti dovolj.
Pač so zdaj povsodi poštne hranilnice, ali tisti denarji kmetom niso na razpolago. Ali ni bolj prav, da prihranjeni denar pride v korist in pomoč domačim gospodarjem, pri katerih so ga posli zaslužili? Časi so zdaj težavni za kmeta; žito nema cene; davki so visoki, posli so pa tudi dražji, kakor nekdaj. Kmetu zdaj nič ne ostane, najbode še tako priden in var
čen; posel si pa lahko kaj prihrani, saj ima ' \z 8Voje blagajne.
let, 487 koštrunov, 357 jagnjet in 1703 prašičev.— Najtoplejši dan je bil 2. (12'G° Cels.) najmrzlejši 28. (4-3° Cels). — Deževalo je meseca decembra 15 dni, razven tega je bila 7. decembra toča in sneg je padal 20., 22., 23., 24., 26. in 27. decembra. —
Družbi sv. Cirila in Metoda je poklonil obrtni nadzornik g. Polley Oskar štiri gold. Hvala!
Cesarjev dar. Cesar je podaril stra-dajočemu ljudstvu na Goriškem 5000 gld.
hrano in stanovanje pri hiši. Če ima hlapec 60 gld. plače, in odbijmo 30 gld. za obleko in tobak, mu vender ostajo še 30 gld., katere prav lehko prihrani, ako ni
Slovanskega sveta" 2. štev. je bila tudi zaplenjena.
Cenitev konj in tovarnih živalij za
vojsko se bode vršila dno 6., 7., 8., 9.,
pijanec. Nihče ne terja od posla, da bi 10. in 11. februvarja od 8. do 12. ure do-vračal ta denar ali ga izgubljal. Ce pa p0ludne in od 2. do 5. popoludne na se-
uže nalaga svoje težko prislužene novce na obresti, ali ni pravičneje, da jih daje v domačo posojilnico, da si pomagajo z njim kmetovalci, pri katerih ga je zaslužil? V posojilnicah z neomejenim poroštvom je denar baš tako varen, kakor v hranilnici; navadno plačujejo pa še nekaj več obrestij, nego hranilnice. Posojilnice so zatorej dobrota tudi poslom, ne samo gospodarjem.
Zato, rodoljubi, snujte povsod posojilnice, domovini v čast in blaginjo!
Domače vesti.
Svetoivanska podružnica sv. Cirila in Metoda vabi k besedi, katero napravi dne 2. februvarja 1888. (na Svečnico) v prostorih gostilne „AH' Aurora" pred Boscliet-tom z nastopnim razporedom; 1. Godba. 2. Ivan pl. Zaje: „Jurišiceva poputnica", zbor. 3. Godba. 4. Hajdrih : ..Adrijansko morje", zbor. 5. Ha jdrih: „Luna sije", čveterospev. 6. Godba. 7. Hajdrih : ..Mornar", bariton-solo poje g. V. Lavrenčič se spremljevanjenm na orkestru. 8. Godba. 9. „Mutec", vesela igra v 1 dejanji. — 10. Godba. 11. Berite „Edinost", vesela igra v 1 dejanji, 12. Godba. Začetek ob 6V« uri zvečer. Prevske točke izvršujejo gg člani pevskega družtva „Zora". — Sviral bode gledališčni orkester. Ustopnina 30 nč. V tako plemenito svrho radodarnim doneskom se no stavijo meje. — Spoštovanim čitateljem ni treba tu razlagati velike ime-nitnosti družbe sv. Cirila in Metoda so-sebno za Trst in okolico, zatorej je dovolj, ako jih samo opozorimo, da je na svečnico veselica v ta namen. Osvedočeni smo, da iz Trsta bode navzočna o tej zabavi vsa narodna gospoda, ki količkaj čuti še domovinske ljubezni v prsih. Iz-
nenem trgu.
„Pedagogiškemu družtvu" na korist se napravi dne 5. februvarja 1888. leta v prostorih „Bralnega družtva" v Krškem koncerts tem razporedom: 1. A. Schuller: „Sirena", overtura. 2. Nagovor. 3.*A. Ne-dved; „Na goro", mešani zbor. 4. A. Ne-dved : „Oblakom", mešani čveteropev. 5. Deklamacija. 6. Floto\v : „Marta", purpuri. 7. G. Meverbeer: Adrija iz opere „Robert", sopran-solo. 8. Iv. pl. Zajec: „Večer na Savi", možki zbor. 9. F. Schubert: „Na morji", bariton-solo. 10. A. Foerster: „Venec Vodnikovih pesnij", mešani zbor. 11. V. Parma: „Pozdrav Gorenjskej", valček po slovanskih napevih. 12. Ples. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Ustopnina za osebo 80 kr., za obitelj l gld. 50 kr. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
Vipavska čitalnica napravi v spomin Valentina Vodnika v četrtek 2. feb. t. 1. v svojih prostorih veselico s pričujočim razporedom: 1. Slavnostni govor. 2. Mašek: „Pri zibeli", možki zbor. 3. Ilajdrih: „V tihi noči", možki zbor. 4. Dr. B. Ipavic: „Planinska roža", možki zbor. 5. „Mutec." Vesela igra v enem dejanji. 6. Ples. Začetek točno ob 7Va uri zvečer. Ustopnina 20 kr., sedež 30 kr., ustopnina k plesu 50 kr.
Onim italijanskim velikošolcem, obi-skujočim graško in dunajsko vseučilišče, ki so bili poslali ob ustanovitvi podružnice „Pro Patrie" v Zadru brzojavne pozdrave, odtegnol je minister Gautsch državne ustanove ali stipendije. 1'rav tako! „Pro Patria" ima druge namene.
V Dolenji vasi pri Senožečah je 27. januvarja umrl v starosti 72 let po Notranjskem in Primorskem znani posestnik g. Anton Može.
Vodstvo veteranskega podružnega družtva napravi ples dne 5. febr. t. 1. v gosp. Goljevih (Mežnarjevih) prostorih na Grahovem. Svirala bode Tolminska godba
Vstopnina za nendc 60 kr. — Začetek točno ob 2. popoludne.
Policijsko. Težaka Ivana Znideršiča so zaprli, ker seje gostil v kavarni Cesaros, a ni imel denarja, da bi poravnal račun 1 gld. 14 nč. — Služabnici Ani Smrkal je ukradel iz žepa nepoznan malopridnež v ulici S. Sebastiano novčarko z 20 gld. — Štirje postopači so ukradli vrečo s 60 kg. kave. X ulici Cordaiuoli jih je dohitel stražnik uli ratovi ao ostavili vrečo in po-begnoli.
Gospodje člani „Tržaškega Sokola" se uljudno vabijo k rednemu občnemu zboru, kateri bode 2. februvarja 1888. ob 4. ,uri popoludne v prostorih „De-jlalskega podpornega družtva" (Via Molin piccolo št. 1) se sledečim razporedom:
1.	Nagovor staroste;
2.	Poročilo tajnikovo;
3.	Poročilo blagajnikovo;
4.	Poročilo pregledovalcev računov;
5.	Poročilo nadzornika telovadbe;
6.	Posamični predlogi;
7.	Volitev staroste, 8 odbornikov, 3 namestnikov in 3 pregledovalcev računov.
Volilo se bode letos po novih pravilih, katera so bila sprejeta v občnem zboru 1887. leta in potrjena po c. kr. vladi.
Odbor.
Listnica upravnietva
Mnopim ptr naročnikom. ki so r.am pisali, da jih vrlo zanima rmŠ uvodni član h k.-.Slov um v Trstu nekdaj in denes« in da so v obče zadovoljni z vso vsebino • Edinosti*, odgovarjamo, da nas srčno veseli Čuti enake glasove in da se hodemo trudili tudi v bodoče prinaSnti samo dobro gradivo. Da ste nam zdravi!
Želodečne bolezni ozdravi brzo In posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi želodčni pijači. Da si človek izvoli pravi lek proti želodčnim boleznim, pač ni tako lenko. posebno dandenes, ko v trgovini prodajajo vsakovrsten enake leke
Večina raznih kapljic, izlečkov ttd , katere se občinstvu kakor pravi Čudeži priporočajo, niso nič družega, nego Skodliiva zmes Edini Jeruzalemski balzam si je zagotovil vsled svoje priproste sestave, odločno oživljajoče in Želodčne živee hitro krppčalne muči pravio« pradnaati nad vtHmi dosedaj v tej stroki poznanimi zdra-vilami, kar dokazuje tu 'i sd vsakim dnevom veče prašanje po njemu. Ta baliam bogat na delajočih snovih kinešk" mbar bare, katera korenika je poznam /arad nje nepa upodnega upliva na prebavljenje ni čiiSenJe, je zanesljivo srndstvo proti teSuvnm v Želodcu odvisnim od slabega prebi vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedene priporočujejo proti nejeSčnosti. zaba&anju. smrdljivi sapi, gnjusu, ripanju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatenei in »'sakej bolezni v Črevesju
Steklenica z navodom vred stane SftO novnev.	1 — 15
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v G0 MCI.
Skladliča v Trstu v lekarni M ar k v Ravatint i O. B. Rovi.%, na Reki v lekarni al Eedentore. (i. Gnimner, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni E. Paliscu.	9—25
Teodor Siabanja
srebr
sanja
ar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenih potrebščin najnovejše oblike namreč:	—12—5
Monštranc, kelihov, ciborijev, svetilnic, svečnikov, itd. itd.
po najnižji ceni. Tudi se pri njem stara cerkvena priprava v ognju pozlati, posre-bri in popravi.
Na blagovoljna vpra-bode radovoljno odgovarjal. Pošilja vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto.
V
SLOVENSKI
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888
a
bogato iliiMtrovna
izšel je v tiskarni Dolenc iu se prodaja v Trstu
po 40 nvč. komad.
Razpošilja se pa po pošti in prodaja v Gorici
po 45 nvč. TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 Bold do vsatifga zneska vsak dan v tednu razuu uraznikov, in to od 9—12 ur* opoludne. Ob ned- Ijah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice..........3°i„
Plačuje vsak dan od 9—12 ureopoludne. Zneske od fiO gld. precej, od 50—100 je treba 1 dan odpovedati, lOO-lUOO 3 dni in čez 1000 pa 5 dni poprej. Eskomptuje menjioe domicilirane na tržaškem trgu po..... ... 3a,4
Posojujo na državne papirje avstro-ogrske
d.. 1000 gl 1. po........5°/0
višje zneske v tekoćem računu po . 4VaVo Dajo denar proti vknjlŽenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1836.	2-24
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.	*
Zavaruje proti požarom, provozu po bu-hem. rekah in morju, proti toči. na Zivenje v vsih kombinacijah
Blavnlca in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 3,.H"0.000-—
Reservni fond o<. doftičliov • Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje Rezervni fond za podjetje nit premikanja vrednostnih efektov Premijna reserva vseh oddelkov . Reserva za Škode	•
V portfelju: Premije, ki <=e imajo potirjati
v prihodnjih letih	•
Skupni zneseu v: h Škod plačanih od l. 1&38 do 1883 gld
Urad ravnateljstva
Via Valdirivo, št.(v la«tnej hi*'.
536.6-22 02
150.000'-
Ilil 500 -7.342.780-36 267 601 -
16,954.118 57 114.949.847 01
25—25
| Ljubljanski Zvon. |
1 Gld. 4.60. S> | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. g
Časv nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-iidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TIS mu
U TRSTU
lata prima i obavlja svaku naruČbu bilo koje vrsti knjigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju t zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaročne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvjeiča, zaključne račune, ročiitnike, punomoći, cienlke, jestvenike, svako-vrstne »križaljke, Izpovjedne cedulje, knjige Itd.
Uvjerava se p. 11. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno narućbu, dotično naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
Tiskara Dolenc
Via Torrente 12 u Trstu.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja VVilkensona popolnoma in stalno.
Prospekt zastonj.
K u r o 1 K r e i k e n b a u 111
25	Braunsiihvveig. 49—52
REVEN DIJAK
prosi za instrukcije v predmetih gimnazije ali pa ljudskih šol. Govori slovenski, nemški, hrvatsko-srbski in nekoliko laški. — Ponudbp sprejema upravništvo „Edinosti".
Nuj boljši
papir z,a cigarete
13-^6
je pristni
LE HOUBLON
fraiicozlti tabrikaL Gavvlevev iu llfcui^v v Parizu.
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo nospodje uri. J. J. Polil, E. LudwiR, E. Lipmarm, profesori kemije na dunajskem vseučilišču, radi njegove najboljše kakovosti, radi njegove čisiote iu zuto, ker v njem ni nikaao druge
zdravju škodljive tvoiMte. Pozor: Vnuk naj pasi na naslednji podpis: W
i
VAC-8IMH.B dr i/ktkjuktik 17, rut B(ran|ir, iPAUI
P. t. go»podnrjein, čast. duhovičim, g učiteljem in vsem prijateljem kmetijstva vso-jamo si naznat jati, da j>- nu svetlo prišlu nova kmetijska knjiga z naslovom :
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk.
Po naročilu visokega c. kr. ministarstva kmetijstvu spisal E KFtATVTEFt, ravnatelj Irželne kmetijske šale v Gorici
Knjiga govori tla kratko o vseh km tijskib 'trokub s posebnim ozlrom na kmetijske raz-tere na Kranjskem Primorskem in spodnje stajarskern, obse/a 16 tiskovnih pol na močnem papirju ter ima 83 podob. Ker je dovolilo vi«, c. kr. ministarstvo za t:sk knjige 7,datno podporo, jej je cena sumo ' 0 kr
Dobiva s« mdi v tisknrni I)olenc v Trstu rez n''ni pnStHfino vred 55: trdo /.ez'tna~F> Ur
Schivitz & Comp.1
(Živic in družbeniki) v Trstu ulica Zonta 5
preporočajo svojo zalogo vsako vrste strojev in priprav za nje. Posebno imajo ali naročajo izvrstne brizgalnice ali sisalke (pumpe) za vsako rabo, gasilke, stroje na par in na plin, mlatila in čistilke za žito, maline, retala za slamo, mastilke in stis-kalke za grozdje, železna moderna orala, kosila za travo in za žito, itd. Imajo veliko zalogo železnih cevij in druge priprave za vodotoče, cevi iz kavčuka in lana, vse priprave za stroje na par in za drugo rabo, rudno olje za mazilo itd.
Vse se pošilja carine prosto in po najnižjih cenah.	1—3
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv, avBtr.
KREDITN, ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila, j V vredn. papirjih na	V napoleonih na
| 4-dnevni odkaz 2a/4% ! 30-dnevni odkaz 2°/0 „ i 8- „ H „ ! 3-meseČni „ 2'/4 *
Vrednostnim papirjem, glasećim na napoleono, kateri ho iiuhajajo v okrogu pripozua se nova obrestna tarifu na temelju odpovedi od 20. februvarja, 20 aprila, in 2U. juljja.
i	Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Pra^o, Pefito, Brno, Lvov, Roko, kakor za Zagrob, Arad, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano in Solnograd —brez trofikov.
Kupnja in prodaja
vrednostij, divir., kakor tudi vnov^enjo kuponov pri odbitku I0/,,, provizije.
Pred u j ni i.
Na Jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti 5'/,,% letnih obrestih do 1000 gld., za vekše svoto po pogodbi.
Illožki v polirano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 20. januvarja 1888.	45-48-40
Vina
Srna vkusna, zanesljiva na prodaj f Cene ugodne! več pove ijpravniStvo »Edinosti«.	2—6
Assicurnzioni generali.
\ Trmlu
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je ružtepnolo svoje delovanje na vs* veje zavarovanja, posebno pa I na zavaravanje prati palara — zavarovanje stekla — zavarovanje proti to3i — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,490.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006 641-33 Glavnica za savarovanje žive-
nja do 31. dneembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračilu: ») v letu 1S81	f. 8,637.596 13
b) od lačetka druStva do 31. decembra 1884.	f. 178,423.338-51
Letni raSuni, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjČneja pojasnila se dobč v Trstu u uradu druStva.- Via della Stasione v lastna palači.	8-24
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE aeoupa dl tutte le aparazlanl dl Banoa a dl Ctmbio valuta.
a) Accetta ver Kameni t »'» eontn corrente: Abbuonando 1* interesne annuo: per Banconote '/o con preavviso di
8/. .»•/a
5 giorui 12 ■
a sni mesi tisso per Napoleoni
2'U 7o con preavviso di 30 giorui
3 ,, ,40 » 3'/ ,, „ ,3 mesi 3'1......0 •
Per I« lettere di VerđAmento in circolazion« II nuovo taaao d' interesa« urulrk in riuore a partlre dal giorno 18. 2n. april«, i). 23. maralo, iS. inglio • 18. ottobre a seconda del preavviso.
Trieste IS April« 1886. Warrants.
i f- BANCO OIRO abbuonando II 3°l9 interesne annuo sino qualunque lomma; prelevazioni sino a fiorlni 20.000 a vista verso chdoue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conte^Kla pertuttii vers.i enti fatti a qualsiasi ora d' ufficlo la amta del medetimo giorno.
Aaaiime pol p r oprl oor-rentlfiti V tncaito di Cambiali per Triette, Vienna t Budapest, rilatcia toro auegniper aueste ultime ptatte ed accorda loro le facolta di domftoilliai"« effetti pretso la tua cassa tranoo d* o K nI apeaa por omi. b/ S' incartca deWacqui»to e della vendita di etTetti pubbliei, valute e divise, noneb^ deli' incasso d'a$*egni, cambiali e coupomt verso '/."/„di provig-gione.
«) accorda at euoi committentt la facolli di deposilare effetti di tjualstasi svene e ne cura graiu l'incatxo di coupont alla scadtnza
La Filiale della Banca Union
iflezlone Alerol) s' incarica delt' acquisto e della vendita di merci in commissjone, accorda sovvenzioni ed apre credili sopra mercanzie ad essa Lonsegnate, oppure polizze di carico o Warants.	3—24
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe iti gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bombaža od 80 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Sprejemajo se vsakovrstni popravki za jako nizko cene.	38 — 104
I7LINIKA
za spolne in želori-SttV« bolesti, nastope okuženja i oslabenja / možke slabosti, polueijn, žgefio vodo, i močenje postelje, puftčanje krvi, zabltje rl v. de, in za vso bolezni mehurja, (lroba 1 in živc.ev. Tudi pismeno po najnovejšem 1 znanstvenem postonanju z neškodljivimi 1 Bredstvi	47—96—104
1	C. Straetiel,
. JL •pecljalni zdravnik Llndan am Badenaaa.
Lastnik pol. dru/.tvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Lovro Žvab.
Tiskarna Dolenc v Trstu.