Savinjski vestnik GfLASlLO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRiUEV^ELJA-OKOIJCE IN ŠOŠTANJA CELJE, 27. oktobra 1951 LETO IV., ŠTEV. 43 — CENA 5 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje. Titov trg 1. Pojtni predal 123. Telefon 7. Tiska Celjska tiskarna v Celju. Četrtletna naroč- nina 54, polletna 108, celoletna 216 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Za pravilno pojasnjevanje In razumevanje nekaterih gospodarskih ukrepov Osnutlie naših novih gospodarsfkih zakonov državljani že nekaj časa ob- širno in ipodrobno obravnavajo. Vsi se zavedajo, da pomenijo v gospodarstvu dnžave novo dobo. Gospodarska dejavnost se bo v bo- doče razvijala po družbenih planih, ki jih bodo po predhodni diskusiji dolo- čali državni organi, ipodjetja pa bodo, osvobojena diktiranih podrobnosti, pvroducirala ipo svojih internih planih. Država ne bo več neposredno posegala v gospodarstvo proizvajalcev samih. Tudi glode plačilnega fonda in ustvar- jenega presežka bodo koleiktivi odločali samostojno. Postali bodo torej pravi goi£(podarji z vsemi pravicami in od- govornostmi do skupnosti. Nekaj časa sem delavski sveti in uipravni odbori delajo na sestavi pra- vilnikov o plačah. Mnogo koristnih pri- pomb so že dali in prispevali k odpra- vi nekaterih pomanjkljivosti. To delo morajo gospodarji po^djetij nadaljevati, še bolj podrobno gretresti in pregleda- ti vsako delovno mesto in določiti le toliko in takšnega strokovnega kadra, ki ho v stanju z najmanjšimi stroški v najkrajšem času največ producirati. Za popoLno osamosvojitev delovnih kolektivov in za najboljši prehod na novo gospodarstvo so potrebni neka- teri ukrepi, ki bodo onemogočili neso- razmerja glede cen, glede medseboj- nih odnosov in pravilnega razvoja pod- jetij in goispiodarstva. Trenutno stojimo ipred nekaterimi vprašanji, ki delajo ljudem občutne skrbi, na drugi strani pa dajejo mož- nosti nepravilnega in škodljivega tol- mačenja. Ne malo razburjenja je nastalo, ko so pred nekaj dnevi bile zvišane cene zdravilom in ko je 23. oktobra uveljav- ljena nova vozna tarifa. Večina ljudi :se je pri tem ukrepu ustavila pri sa- mem sebi, ne upoštevajoč namena tega ukrepa, ki je naperjen lle lizkijučno proti špekulantom, ki so dosedaj nizko vezno tarifo izrabljaU za ceneno pre- važanje življenjskih predmetov na kraje, 'kjer so imeli najtoo^ljše kupce. Delovni ljudje pri tem ukrepu v niče- mer niso pri2:adeti, ker ostanejo za njih dosedanje olajšave še nadalje v veljavi. V kratkem, do 1. novembra bodo iz- vršene še nekatere spremeimlbe. Zvišale se bodo cene neblagovnim storitvam: kulturnim prireditvam, električni ener- giji, plinu, vodarind, pošti, radiu itd. Res je, da teh novih cen nismo bili na- vageni in sicer ipredvsem radi tega, ker so naštete stvari bile do sedaj po taki ceni, da nam niso predstavljale nobenih skrbi in se zanje tudi nismo interesirali. Na obseg uporabe in zla- siti štednjo pri tem največkrat niti po- mislili nismo. Kino, gledališče, elektrika, radio in podobne stvari so osnovne potrebe, pravijo nekateri. Res je, brez tega da- našnji človek ne more biti. Vendar če predstavljajo izdatki za neblagovne fonde samo 4 do 5 ali celo manj od- stotkov ipovprečne plače in da vse osta- lo odteka za prehranbene artikle na fx>deželje, na kmečki trg, potem bo lahko vsakdo zaključil, da v tem od- nosu nekaj ni v redu. Celih 95 od- stotkov plač se je odtekalo za blagovne fonde, t. j. tja od koder se denar iz- redno težko vrača, tja kjer postane večkrat tudi sredstvo za spekulativno nabijanje cen kmetijskim pridelkom. Ta procent je nujno potrebno zmanj- šati vsaj na 75. Na ta način bo pritok denarja na kmeta manjši in 'bo v zvezi z osta^hmi ukrepi moral privesti do zni- žanja cen. V trenutnem konkretnem primeru predaje krompirja bo moral privesti do drugačnega stališča kmeta do ponudbe, ki bo ustrezala kupni moči potrošnikov. K temu bodo pripomogle v mnogem tudi cene, ki jih ipiostavlja država za najnujnejše artikle. Spomni- mo se le na ceno masti, ki je pred ne- davnim (bila v višini 700 din. Sedaj jo plačamo že 250 in v kratkem jo bomo plačali po 200 din. Tri in polkratni padec cene se nam zdi popolnoma nor- malen. Dočim na drugi strani uteme- ljena zvišanja gledajo mnogi še izred- no kritično, ne objektivno in ne z eko- nomskega stališča. Gre predvsem za to, da se doseže ipaidec cen kmetijskih pridelkov in da se cene na trgu formirajo nekako v odnosu 1 :10 v primerjavi s predvoj- nimi in. da se te cene ustalijo tako, da bodo iznenadne spremembe ctežkočene. Se nekaj ukrepov je predvidenih, ki so zaradi svojih posebnostih težje ra- zumljivi. Kako bo z otroškimi dokla- dj?m-: in z družinami na splošno. Predvideno je, da bodo otroške do- klaide v znesku 1300 din in 450 indu- strijskih bonov prejemale samo osebe, ki ro v delovnem razmerju z državo, da pa bodo to zadevo posebno ureje- vale družbene organizacije in cosebej privatniki. Privatniki boido to breme nosili sami za razliko cd dosedanje prakse, ko je to vršila država. Ta ukrep je jasen, če analiziramo namene in vsebino te^i treh sektorjev. Pri vsem tem je glede ostalih ukre- pov nujno poudariti, da je potrebno več,ino naše javnosti postaviti na go- spodarstveni račun. Nenormalno dn birokratsko je nam- reč, da se ustanavljajo ustanove ali dejavnosti na sploh, za katere bi se zbiral nekje v skupnem fondu denar, da bi se ipotem po morebitnih napakah ponovno razdeljeval med proizvajalce. Stroške elektrike konkretno, voda- rine, prometa in druge, tudi zdravstve- nih ustanov, naj nosijo in vzdržujejo ljudje, ki jih uporabljajo. Zato bodo tudi naša ipodjetja sama gospodarila, kakšno bo njihovo življenje pa zavisi od zavesti in sposobnosti kolektiva. Država sama bo skrbela, da se bo življenje razvijalo v eni edini smeri in sicer v smeri boljših življenjskeh po- gojev. Po kateri poti, s kakšnimi na- ipori in s kakšnimi uspehi bo kdo do- prinašal zavisi od gospodarskih enot. Važno pa je, da bo vsakdo prejemal samo po vloženem trudu in doseže- nem uspehu; na lahek — špekulantski način ne tbo smel in ne bo mogel ži- veti nihče, niti podjetje niti druga enota in seveda tudi ne posameznik. Proti novim ukrepom in cenam bo verjetno še mnogo ipripomlb, ponekod radi nerazumevanja, drugod pa morda iz zlonamemosti. Zavpili in Icričali bodo predvsem špekulanti, tisiU, ki so do sedaj zelo malo delali ali pa celo nič, živeli so pa izredno lagO'dno. Godrnjali bodo ne- disciplinirani delavci češ, da se z no- vimi ukrepi krši osnovno načelo o ena- kosti in enakopravnosti, zvijali se bodo še nekateri drugi, ki so bila navajeni ribarjenja v kalni vo^di. Nas, ki se za:- vedamo, da homo z novimi ukrepi do- segli ponovne uspehe, tako kričanje ne bo motilo. Važno je, da te ukrepe nenehno po- jasnjujemo, da jih stalno študiramo im da sodelujemo pri njih izvajanju. Pre-^ pričani smo, kakor smo bili do sedaj] in se nismo zmotili, da so tudi ti ukre- pi nove sitopnice, ki nas vodijo v novOi dobo — dobo novega gospiodarstva. j Zavest, da smo na pravi poti je naj- večji garant, da bomo to dobo v naj- krajšem času prebrodili in v kratkem občutili tudi koristi teh ukrepov. Uspel partizanski pohod v okviru šestmesečnega tekmovanja v počastitev 10. obletnice JA, je postal zelo aktiven kolektiv »Gradis-a IMM« Šoštanj. Za vzgled ostalim kolektivom se vztrajno bori po vseh točkah, da si pribori prvo mesto v okraju Šoštanj. Kot so pri strokovnem delu, dose- ganju plana zabeleženi lepi uspehi, tu- di v izvenarmijski vzgoji ne zaostajajo. Da bi osvežili spomin na velike čase NOV, je predvojaška vzgoja s sodelo- vanjem celotnega kolektiva priredila v nedeljo velik partizanski pohod na Zavodnjo, v kraj, kjer je padel naš veliki partizanski pesnik Kajuh. Pohod je bil organiziran tako, da je pred- stavljal zavzetje in obrambo vasi Za- vodnja. Mladina predvojaškega centra Gradis-a je ob 6. uri zjutraj s popolno opremo odkorakala proti določenem mestu. Za njim so se odpeljali s ka- mionom ostali udeleženci piohoda, delav- ci in uslužbenci, ki so v Zavodnji pred- stavljali sovražno armado. V dolini pod Zavodnjo se je četa mladincev ustavila, kjer so prejeli od svojih komandirjev prve naloge in pojasnila o položaji.', sovražnika, ki se s svojo motorizirano edinico in težkim orožjem nahaja v va- si. Po kratkih navodilih od strani ko- mandirjev so mladinci zavzeli svoje »polazne položaje«. Pri opazovanju z razgledne točke vrhu griča smo imeli vtis, da vrši vaje regularna vojska, ta- ko disciplinirano so se mladinci »pre- bacivah« s položaja na položaj. Z vzhod- ne strani oblegane postojanke so ko- mandirji razporedili svojo vojsko tako, da so preko obronkov gozdov vas ne- nadoma obkolili in se približali sovraž- niku že na jurišne položaje, ko se je sovražnik šele znašel. Zaradi hitrega napredovanja in jurišanja mladincev, se je moral sovražnik kmalu umakniti in predati, mladinci pa so zavzeli vas in razobesili zastavo sredi vasi. Tudi bolničarke so izvršile svojo dolžnost. Nato se je vsa vojska združila in s pesmijo odkorakala na zborno mesto, kjer sta dva bivša kuharja kar na pro- stem priredila okusno kosilo. Pohod.i se je udeležilo okrog 80 ljudi, predhod- no pa je mladincem in ostalim vojnim obveznikom povedal par besed pred- sednik upravnega odbora o pomenu dan-Ašnjega partizanskega pohoda v predele, kjer so se borili naši partiza- ni in kjer je padel veliki pesnik Ka- juh. Nato je komandir predvojaške vzgoje tov. Mesaric poleg pohvale ome- nil še nekatere pomanjkljivosti napada, ki jih je kot bivši partizanski oficir za časa borbe sam doživljal. Pohoda se je udeležila tudi tajnica sindikata tovari- šica Renko Vida, ki je s svojo dobro organizacijsko sposobnostjo pripomogla, da je napad in odbrana res uspela. Po kosilu je bilo malo proste zabave, na- kar so si udeleženci vaje ogledali vas ter bližnjo okolico. Ker je bil lep je- senski dan, je vladalo ves čas veselo razpoloženje. Kar iznenada pa je pri- šlo povelje »zbor« in komandant nas je obvestil, da so se^ sovražne edinice s padali nenadoma izkrcale za našim hrbtom na zasilnem aerodromu v Laj- šah pri Šoštanju. Mladinci in ostali so se disciplinirano vrnili nazaj ter po dolgotrajni borbi zavzeli tudi aerodrom in tako uspešno zaključili vajo. Vsem udeležencem je ostal ta »napad« v le- pem spominu ter si žele še več sličnih predvojaških vaj. Gonor predsednika vlade Mihe Marinka na prvem zboru Rcpubližke zveze kmetijskili zadrug V' Želimo kmetu samo dobro in mu svetujemo pot, ki edina vodi k blagostanju Predsednik vlade L.BS Miha Marinko, je imel na I. rednem zboru Republiške zveze kmetijskih zadruga t Ljubljani, dne 20. oktobra daljši govor, iz katerega ob- javljamo izvleček: ZAKAJ MORAMO DVIGNITI KME- TIJSKO PROIZVODNJO? Kmetijskim zadrugam moramo po- svetiti vso našio slkrb zato, ker so naj- uspešnejše sredstvo za dvig naše kme- tijske proizvodnje. ZaJiaj moramo dvigniti in povečati kmetijsko iproizvodnjo? Prvič zato, ker je prehrana našega prebivalstva, zlasti nekmečkega, nezadovoljiva, kar je glavna ovira za hitrejši dvig življenj- akega standarda vsega našega ljudstva. Za dvig tega standarda pa je osnovni pogoj: hitrejša industrializacija naše dežele in mehanizacija vse naše pro- izvodnje ne le v industriji, gradbeni- štvu, marveč tudi v kmetijstvu. Stan- darda ne moremo dvigniti, če si mo- ramo še od tega malega, kar proiz- vedemo, odtrgati od ust zato, da investiramo v kapitalno ;graditev naše industrije, če nismo v stanju pove- čati izvoza za hitrejšo in večjo na- bavo industrijske opreme iz inozem- sitva in mehanizacije za vso našo pro- izvodnjo, torej tudi za kmetijsko, da ne govorimo o tem, kako nam je po- večan izvoz potreben tudi za nabavo cele vrste potresnega blaga, kolonial- nega blaga, ki ga naša zemlja ne more dati, in potrošnih predmetov indu- strijske proizvodnje, ki jih danes še ne moremo proizvajati. Mi že danes izvažamo maksimum, kar zmore naša ekstraktivna in pre- delovalna andustrija. iNaši 'investicij- ski plani v industriji so čvrsto zasno- vani na tem, da povečamo izvoz indu- strijske proizvoidnje. Ali tu se preko realnih možnostd ne morejo ustvarjati čudeži. Nasprotno. Izvoz lesa se mora zmanjšati, ker iizčnpava naše narav- no ibogastvo v lesu, zato se moramo tudi tu usmeriti k povečanju lesne predelovalne industrije in stremeti, da se uveljavimo na zunanjem trgu s finalnimi proizvodi naše lesne indu- strije, kar se nam po devizni vredno- sti mnogo bolj izplača, kakor izvažati surov les ali proizvode naše žagarije. Kmetijskih pridelkov izvažamo danes^ neprimerno manj, kakor pa jih je iz- važala stara Jugoslavija. To pa ne za-^ radi tega, ker hi bila prej večja gro- dulktivnost v kmetijstvu kakor je da- nes, marveč na račun lastne pjotroš-j nje kmetjskih dobrin. V starem ka- pitalističnem sistemu sta lahko dela- vec in kmet neprimerno manj trošila kakor danes. Danes se je občutno po- večalo število delavcev — 'torej kme- tijsko neproduktivnih, razen tega pa kmetje povprečno več pridrže kme- tjskih pridelkov za lastno potio^njo. ffe slednje ugotovitve pa ni treba vzeti kot očitek, ker ni naš cilj zmanj- šati življenjski standard našega kme- ta na predvojni nivo. Zato moramo odločno zavračati tista primitivna poj- movanja, ki menijo, da je kmetovalcu dovolj, če prehrani Scim sebe, četuidi s primiLtivndm inerenitabdindm obdelo- vanjem zemlje. Prav tako moramo za- vračati tiste samozadovoljne sodbe slo- venskega kmeta, ki meni, da je nje- gova produktivnost na zadostni »viši- ni, da mu relativne višje intenzivno- sti v lobdelovanju zemlje ni treba po- večevati. Brez dvoma drži, da v našem povprečju ni kaj očitati na marljivosti in tudi umnem kmetovanju ob današ- njih razpoložljivih sredstvih, ob pre- težno ročnem delu in drobni iposesti večini naših kmetov, četudi so močne spekulativne tendence, ki mnoge kme- te zavajajo v zanemarjanje proizvod- nje. Toda takšen način proizvoidnje ne more biti zdrava osnova razvoja eko- nomskega in splošnega blagostanja. MI SE MORAMO IZKOPATI IZ NASE ZAOSTALOSTI Danes je težko igovoriti; o kakem pomembnem napredovanju kmetijske proizvodnje; kolikor j'e mestoma stor- jen napredek, opažamo drugod zane- marjanje, izvirajoče iz tržne špekulaci- je. Nedvomno je, da tudi naša prej- šnja odkupna politika ni delovala sti- mulativno na razvijanje kmetijs'ke proizvodnje. Ta način tudi ni bil naš cilj in naša želja, marveč je bil na- rekdvan le kot izhod za silo, kot izbi- ra manjšega zla, da se kolikor toliko zagotovi prehrana našega prebival- stva, katerega kmetijsko neproduktiv- ni del je s tempom naše indoistrializa- cije in kapitalne graditve hitro na- raščal. Ce pa po'gledamo naprej, se mora- mo zavedati: naša industrializacija bo nujno terjala, da se mora struktura našega prebivalstva nujno še spremi- njati v smeri nadaljnjega zmanjševa- nja števila kmetijskega (prebivalstva in povečanja kmetijsko neprodiiktivnega prebivalstva. Mi se moramo izkopati iz naše za- ostalosti, da ob povečanju kmetijske proizvodnje tudi olajšamo delo v kme- tijstvu. Splošna mehanizacija proiz- vodnje v industrijii in kmetijstvu po- meni znižanje proizvodnih stroškov in 5-|pi'ošno povečanje naro'dnega dohod- ka. V tem pa je tudi nastajanje bi- stvene materialne vsebine socializma. Razvoj industrialiizaoije bo sila teža- ven, če že ne nemogoč, brez dvliga kmetijske proizvodnje, ta pa je sipet odvisna od tempa razvoja industrije, ki edina mora dati tehniko, mehani- zacijo in druga sredstva za zboljšanje in povečanje kmetijske proizvockije. Ze današnja mala količina razpo- ložljivih kmetijskih strojev in meha- nizacije nujno terja njihovo uporabo v zadružni oblčki, da bi se polno iz- koristila, a polno izkoriščanje renta- bilnosti mehanizacije je mogoče samio na večjih agrarnih kompleksih, kar se itak razume samo po sebi. Toda mi danes ne postavljamo pred vas pogo- ja: združujte svoja posestva v zadru- ge, potem vam bomo pa dali mehani- zacijo, marveč postavljamo samo to. narj bodo stroji in glavne proizvodne naprave skupna zadružna last, da bi mog^i biti kar najbolj racionalno iz- koriščeni. Prav tako naj bi splošne kmetijske zadruge raizvijale svojo go- spodarsko podjetnost v agrotehničnih ukrepih za zboljšanje kmetijske pro- izvodnje v posameznih njenih pano- gah, v močnejši sipecializaciji na po- dročju živinoreje, mlekarstva, sadjar- stva in podiotono, cosebej pa bi podčrtal potrebo zadružnih investicij za inten- zivnejšo cbnovo sadovnjakov :n vi- nogradov ter prav posebno intenziv- nejše povrtninstvo, da o notranjem kreditiranju iz izadružnih hranilnih vlog in trgovinski izmenjavi kmetij- skih in industrijskih proizvodov niti ne govorim. Mi se na noben način ne smemo za- dovoljevati s doseženim povprečjem intenzivnosti kmetijske proizvodnje in misliti, da kmetijske proizvodnje f (Nadaljevanje na 2. strani.) Pokongresno sindi- kalno zborovanje v Celju I Preteklo sredo je v bil v Celju po- : kongresni Zbor, katerega se je udeležilo ' 300 povabljenih članov odborov sindi- kalnih podružnic, preidsednikov delav- skih svetov, članov upravnih odborov in direktorjev tovarn. Navzočim je spregovoril predstavnik Repiuhliškega sveta Zveze sindikaitov Slovenije tov. Sturm. V svojem govoru je prenašal na navzoče najvažnejše za- ključke z II. kongresa ZSJ v Zagrebu. Povedal je, kako važnost je imel ta Kongres za delavski razred Jugoslavije, kako težko časovnio. obdobje nas ohda- ja in kako zmagosilavna je delovna za- vest naših delavcev na svojih delovnih mestih. Obširno je govornik poiročal o uspehih pri demokratizaciji našega dr- ! žavnega gospodarstva, o usipehih de- I lavskih svetov in o važnosti sedelova- ! nja sindikalnih organizacij z ljudsko oblastjo. Na koncu svojega govora se je ! posebej dotaknil še šovinistične politike italijanskih voditeljev glede vprašanja Trsta. Le^tem je na njihove hvale, da So slovenskemu življu prinesli kulturo, ! takole odgovoril: »Oni nam niso prinesli kulture, pač pa so kradli »kure« in posiljevali naše žene in dekleta«. Navzoči so :izvajanjem tov. Sturma pozorno sledili in na kraju sklenili, da bodo Sklepe II. Kongresa ZSJ prenesli v svoje sindikalne organizacije in z vsemi močmi vztrajali na težki poti za rz,gradnjo socializma in neodvisne Ju- goslavije. Kje tiči vzrok za pomanjkanje krompirja in sadja? v šoštanjskem okraju je občutno po- manjkanje krompirja in sadja. Tehnič- ne priprave so bile prvotno dobro or- ganizirane. Pogodbeno so bile zajete vse količine obvezne oddaje krompirja. Ponekod so zadruge kontrahirale večje količine, kot bi bila obvezna oddaja. Toda po republiški konferenci, ki je določila cene krompirja in preprečila nakup v predelih, ki nimajo industrij- skega pomena, je v šoštanjskem okraju nastal zastoj pri odkupu. Zadruge, ki niso prejele ipotrebne gotovine za od- kup krompirja so kmete zavrnile, kmet- je pa so krompir vskladiščili. Prvotna cena krompirju je bila 6 do 8 din. Po takšni ceni bi zadruge lahko odkupile najmanj 50 do 60 vagonov krompirja. Največjo zmedo pri cenah so napra- vila razna podjetja, ki so kromi;ir ku- povala neposredno pri kmetih. Plače- vala so krompir preko določene ceno tudi 13 do 18 din za kg. Vzporedno s temi so tudi nekateri potrošniki sami navijali cene. Plcd takega stanja je, da kmetje niso več ponujali krompirja zadrugam, pač ':a so doma čakaM na potrošnike. Tako stanje je najbolj očitno v okolici rudnika Velenje. V predelih Mozirja. Smartnega in Gorenja so pri- šli razni nakupovalci na kmetije, kjer so pridelke preplačevali. Za sadje je bila prvotna cena od 10 do 14 din za kg, nakui;ovailci iz drugih krajev pa so plačevali sadje po 22 do 30 din. Ce bi zadruge prejele potrebne kredite za odkup krompirja in sadja, bi lahko že v prvih dneh odkupile večji del vsel* prostih viškov. Istočasno pa je nastalo^ ludi vprašanje zviševanja cen co kme-l tijsko obdelovalnih zadrugah, kar je^ vseskozi zgrešeno. Kmetje čakajo na občutno poskočitev cen za svoje pridel-| ke, špekulanti pa celo čakajo na po- mlad. Računajo kako bedo jaholka no- sili v Zagreb in Ljubljano in pri tem »mastno« zaslužili. Drugod pa, pred- vsem v Ljubiji, Mozirju in Smartnem pa sadje meljejo za sadjevec, ker ima trenutno boljšo ceno. V industrijskih centrih pa je vpra- šanje preskrbe s krompirjem in sadjem pereče. Na tak način cene kmetijskim p.rl- delkom ne morejo padati, kmetje pa so lahko prepričani, da tudi pri industrij- skih artiklih ne bo padca cen, dokler sami ne popustijo pri svojih pridelkih. Kdo ima pri tem škodo? Delavci in prebivalci mest. Slednji stavek velja ti- stim, ki iprelačujejo kmetijske pridelke in s tem ustvarjajio kcnkurenčne cene. Takim bi bilo treba krepko stopiti na prste. ^ Stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 27. oktobra 1951 Stev 43 Po svetu ... AMERIKANCI ŽELIJO KOMPRO- MIS V EGIPTSKEM SPORU Zadnja poročila iz Egic.ta prina- šajo, da so se nemiri polegli in da je egi.ptsika vlada pripravljena de- lati sporazume. Američani iščejo primerne kompromisne rešitve med obema strankama. Egipčani pa isto- časno grozijo, da bodo izročili spor Varnostnemu svetu, če Britanci ne umaknejo svojih čet. OBNOVITEV POGAJANJ NA KOREJI Kitajsko in Severnoikorejsko po- veljstvo je spremenilo sestav svoje glavne delegacije za pogajanja na Koreji. Ta vest daje slutiti, da po- meni sprememlba tudi spremembo poilitike te delegacije na bodočih pogajanjih. V sredo sta se v Pan M'un Djonu sestali obe delegaciji. Svet težko pričakuje izida konJe- rence, ki je pred dvema mesecema bila prekinjena. ANGLO-PERZIJSKI SPOR ŠE VEDNO ODPRT Velik del oriitansike javnosti sodi, da je popustljivost britanske vlade nasproti Perziji bila prevelika. Opa- zovalci so mnenja, da bodo ZDA znova posredovale med obema dr- žavama. Predsednik perzijske vlade Mosadik, ki je še vedno v Ameriki, je v torek izjavil, da je še nadalje pripravljen poigajati se z Veliko Bri- tanijo, vendar bo zastopal interese gerzijisikega ljudstva, ki živi v veliki revščini. Mosadeik je bil oto svojem obisku v Waishingtionu gost ameri- škega zunanjega ministra Achesona. NEMŠKI PROBLEM PRIDE PRED ZDRUŽENE NARODE Velika Brii'.ahija in Francija so predlaigale ustanovitev komisije OZN, ki naj prouči vprašanje, če sedanje okolnosti omogočajo sploš- ne svobodne volitve po vsej Nem- čiji. Istočasno bedo ZDA zahtevale od vseb članic OZN močnejše vo- jaške sile za predlagane vojaške formacije OZN. Prav talko hočejo dokončno ustanoviti nadzorstvo nad atomsko energijo. RAKOŠI GROZI RUDARJEM Podpredsednik madžarske vlade Rakoši je govoril na konferenci ru- darjev in dejal, da so potrebni ostrejši ukreci, da bi nadoknadili izgulbe, ki je nastala zaradi neiz- polnjevanja planov. KRATKA KARIERA BOLGAR- SKEGA VOHUNA Blizu njeje so varnostni organi ujeli Štefana Zdravkova, ki je bil najet od bolgarske državne varno- sti za vobunsko delo v naši državi in poslan čez mejo. Zdavkov je zatrjeval, da je vesel, da se je nje- gova vohunska kariera tako hitro končala. Kajti za vobuna so ga Bol- gari napravili v zaporu. Zaprt je bil zaradi tega, ker ni hotel dati 4000 levov za Kitajske in Korejske pro- stovoljce. ŠOVINISTIČNA GONJA V ITALIJI NI OMAJALA PREBIVALSTVA STO V soboto je bila v IzofA partijska konferenca za koperski okraj. V Bujab pa' partijska konferenca za bujski okraj. Obe konferenci sta' razpravljali o odnosu Italije do ju- goslovanskih pravic in v resloluciji povdarili, da šovinistična Sonja ni omajala prebivalstva STO, ampak ga je še bolj zedinila v njegovem priizadevanju, da se kar najtesneje coveže s sociallistično Jugoslavijo. HUD POTRES NA FORMOZI V torek- je več močnih potresov zajelo ves otok Formozo. Po prvih poročilih je razvidno, da je zahte- val 800 smrtnih žrtev, več sto oseb pa je bilo ranjenih. V TOREK JE V AMERIKI NA PREIZKUSNEM PROSTORU V NE- VADI EKSPLODIRALO 7 ATOMSKIH BOMB V mestu Levegas, ki leži 90 milj od kraja eksplozije, so jasno čutili tresljaje po vsaki eksploziji. Iz govora MI ME MARINKA (Nadaljevanje s 1. sti-ani.) S.oveniji ni moči povečali. Samo po- glejmo napredne dežele. Nizozemska ima 21% kmetijskega prebivalstva . in slabo tretjino več agrarne zemlje ka- kor sama Slovenija, s katere pa se prehranjuje 10 milijonov prebivalcev Podobno :ma D Savinjski ve^tnik« več pisal, koi je doslej? 4. Ali ste bili zadovoLjn: z dosedanjimi podlistki in kakšnih podlistkov si želite? .5. Kako Vam ugaja naša rubrika »Kulturni pregled«? Kakšnih rubrik si še želite? 6. Ali pozna »Savinjski vesitnik« Vaša okolica, kaj pravijo o njem: Vaša družina. Vati znanci in pii^^atelji? Kako bi po Vašem mnenju dvignili število naročn kov v Vašem kraju? Spoacčite nam tudi, kako Vam \i\mta, dostavlja naš list in če imate kake želje J'i t' eri loge zaiadi liitrejše dostave lista. Želeli bi, da nam o{igovo:!te na vsa vpTašanja. če pa tega ne želite, pa vsaj na piO'^amczna. V odgovoru navedite tud* Vaš poiklic. Odgovore pošljite na naislov: Uredništvo »Savinjskega vesitnika«, Celje, ?oštnii predal 123. UREDNIŠTVO »SAVINJSKEGA VESTNIKA« Stanovanjska kriza in kritika prizadetih Uredništvo je prejelo že več pisem, v katerih se Celjani pritiožujejo nad poslovanjem stanovanjskega urada. Mi vseh teh pisem ne moremo objaviti, ker del teh člankov ni podpisan s polnim imenom, drugi del pa navaja samo sta- novanjsko stisko, ne omenja pa kon- kretnih primerov nepravilnosti pri do- delitvi odločb. Stanovanjska kriza v Celju je preveč splošna in jo tudi urad ne more s papirnatimi odločbami reši- ti. 2e vnaprej lOipozarjam.o vse prizade- te, da bi naš List ne postal tribuna za reševanje sitanovanjskih vprašanj, bo- mo. cbjavir.i cd časa do časa le najbolj kričeče primere. CUDNA STANOVANJSKA KRIZA? Vdova K. K. je uslužbena 'pri Železarni Štore. Stanuje v Kiijučavničarski ulici štev. 1. Ima »scbo«, ki je pravzaprav poslovni proetor bivše »Adria« delavni- ce. Pravih oken ni, obstoječa so to- varniiki_ tip, ki se ne dajo odpirati. Vhod je skozi veliko delavnico ali dvo- rano. Ko se je tjakaj vselila s svojo materjo, so v tej dvorani stanovale te- čajnice OZKZ. OZKZ je takrat oblju- bila, da bedo dvorano pregradili in ji naredili poseben vhod. Od tega ni bilo nič. Pozneje so se v to dvorano vselili cestni delavci. Morala je med njihovimi, posteljami do svojega skromnega kotič-' ka. Da je to za žensko nerodno (saj so. se delavci tam oblačili in slačili) se ra-j zume. Pritožila se je na stanovanjsll^i! urad in zaprosila za dostojnejše stano- vanje. Toda tam ji je predsednik sta-i novaniskega urada dejal: »Saj vas ne bo nihče iposilil.« (???) Potem so ji nakazali prostor v napol podrti kmečki hiši, pol ure iiz mesta, katere lastnik si gradi novo hišo. Tovarišica K. K. je delala prošnjo na mestno komisijo, na višjo stanovanjsko korhisiijo in sanitarno inšpekcijo. Toda vse zaman. Kcnčno je naredila prošnjo na siocialno skrbstvo, ki je mater spre- jelo v Dom onemoglih v Grmovje. Ka- ko veselje do dela naj še ima navedena žena, kako naj na svojem delovnem mestu pokaže voljo in zavest? Sedaj se je v »dvorano« vselil obrtnik, tako da še pri vratih ne more zračili svoje »sobe«. Kako dolgo bo še tako stanje trajalo? (Za tov. K. K. bi se morala zanimati tudi Železarna, ki v bližini svojega cbrata gradi velike stanovanjske hiše. Cipomba uredništva.) Požun Silva. ALI JE TO PRAVILNO? Predsednik ipodročnega odbiora gozd- nih delavcev in sindikalni inštruktor v Celju tov. Franc Verbič stanuje s tri- člansko družino na Pohorski cesti 24. Na razpolago ima eno samo sobo (3 50 krat 4,50 m) visoka pa je 2,50 m. Ta scba, ki ima še polno razpoki in cd bombardiranja mu služi za kuhinjo, spalnico, pralnico; v njej pa tov. Verbič tudi študira. Stanovanjska komisija mU je pred tedni dodelila kletni prostor, katerega bi si uredil za kiih-njo. To^ da to kletno sobo si je protizakonito prisvojil brez vsake odločbe Vekoslav Pclak, katero uporablja za drvarnico, čeprav ima dovolj veliko drvarniico. Stanovanjsika komisija je dala tov. Po- leku nalog, da v 48 urah .izprazni ta prostor, vendar je po enem mesecu morala izdati še novo odliočbo z grožnjo za prisilno izpraznjenje. Toda Polak nima socialnega čuta do 50 procentnega invalida NOB. On se ne zmeni za odloč- be stanovanjiske komisije, slednja pa ne zna svojih ukrepov uveljaviti in energično postopati, 'da se njeni skleni tudi izvršijo. Lihteneger Franc. Popravek v zadnji številki našega lista se nam je pri objavi članka: »Nad 80 pionirjev je vključenih v različne krožke pionirskega od- reda I. četrti« pri tisku v naslovu vrinila napaka. Pravilno se mora glasiti v IV. četrti in ne I. .četrti. Neljubo napako naj nam avtor članka in pionirji IV. četrti oprostijo.s Desetletnica prvega napada partizanov v okraju Celje-ol{olica v noči od 24. na 25. oktober leta 1941 so partizani v celjski okolici izvedli prve oborožene napade in to: Napad na Trojane, na ipapirnico Radeče pri Zidanem mostu in napad na Čmakovo graščino Strausenegg na Gomilskem. Johann Čmak iz Gomiilsega, bivši in- dustrijalec, petiokolonaš, je že v stari Jugoslaviji pripravljal ugodna tla za Nemce. Kot gradbenik je Nemcem že pred ^kapitulacijo Jugoslavije izdal vse utrdbe ob severni meji. Delal je z roko v r<>ki z gestapovcem Skobernetcm in je bil že leta 1941 glavni preganjalec zavednih slovenskih družin v Spodnji Savinjski dolini. Nemcem je predal spisek zavednih Slovencev, nakar je sledilo množično ipreseljevanje in are- tacije. Njegova desna roka pa je bil njegov vrtnar Bobek. * Za vsa ta izdajstva so kmalu izvedeli partiza.ni, ki so sklenili obračunati z izida.ialcem. Štajerski bataljon, ki ga je vodil Rozman Stane in komisar Letonja je v tistih dneh na Dcbrovljah priprav- ljal prve akcije. Iz Dobrovelj so prišli na Gomilsko in v noči 24. oktobra na- padli Cmakovo graščino. Cmaka, nje- govo ženo in vrtnarja Bobeka so areti- rali. V Cmakovem arhivu so našli tri spiske z imeni zavednih Slovencev, ki so bili na vrsti za preselitev Ln areta- cije. Največ jih je bilo iz Braslovč, Gcmilskega, St. Jurja in Vranskega. Po teb in nmogih drugih dokazih izdaj- .stva so partizani zajete izdajalce še tisto noč obsodili in likvidirali. Pred odliodom bataljona iz Cmakove graščine so bili zaslišani Cmakovi so- rodniki in uslužibenci, ki so dali parti- zanom besedo, da jih ne bodo izidaii. Po likvidaciji Cmaika so Nemci ipri- pravili največjo ofenzivo v Savinjski dolini, v kateri je sodelovalo okrog eCOD mož. Ofenziva je trajala 4 dni. Celoten hrib z Dobrovljami je bil blo- kiran od vseh strani. 25. oktobra se je na Creti vnela ostra borba med Nem- ci in partizani. V tej bitki so imeli Nemci velike izgube, na partizanski strani pa so imeli samo eno izgubo. Padel je Stanetov kurir. Ko so se Savinjčani cdkrižali teh treh izdajalcev iz Strausenegga, se je narod no osvobodilno gibanje začelo močno krepilii. Na zunaj, to se pravi z ozi- ram na direktne spopade, pa je izgle- dalo, da je bila organizacija upornikov razbita. Cmakovi ožji sorodniki, dve hčerki in sin, so svojo obljubo, ki so jo dali partizanom držali. Posebno je treba ce- niti iricnašanje Cmakove mlajše hčerke Fanike, ki se je nekaj dni po likvida- ciji svojih sitaršev vozila z dvema parti- zanoma, iki sta bila pri tem napadu navzoča, v avtobusu. Oba sta bila tudi pri aretaeiji Cmaka in ju ni izdala. Vse drugače pa je bilo ponašanje Bobekove žene. Ko so Nemci naslednji dan po likvidaciji Cmaka prišli na gra- ščino, jim je prve informacije o napadu dala prav ona. Zahtevala je, naj polo- ve gomilske fante, češ, da so oni krivi Cmakove in Bobekove smrti. Posebej je navedla osebo, ki je aretirala Bobe ka in oba Cmaka. Tako je bila zaradi nje orgainizacija izdana :in sledilo je okrog 30 aretacij. (Za Cmaka je bilo takrat ustreljenih 30 talcev.) Na nekem predvolilnem sestanku leta 1945 so Gomiljčani obravnavali ponašanje ljudi med okupacijo. Ljud- stvo je ob tej priVM obsodilo izdajalko Bcbekovo, ki je morala pri priči za- ptistiti .Ivorano. — Potem ca se je na Gomilskem na Bobekovo nekako i>oza- bilo, dokler ni cb 10 letnici OF sama zopet obrnila pozornost nase. .. Nekdanja »Savinjska četa« je obno- vila napad na graščino (danes Dom od- diha podjetja »Beton«). Pri obnovlje- nem »napadu« so zastražili ceste. Za ograjo so stali mimoidoči potniki in med njimi tudi Bcbekova. Ker med »napadom« straže potnikom niso gusti- le preko ceste, se je Bobekova pričela norčevati iz nekdanjih borcev, češ da nimajo drugega dela kot da tu iK>sto- pajc. Po napadu je bi.1 miting v graščini. Obravnavali so zgodovino Cmaka. Ob tej priliki se je Bobekova znova raz- krinkala kot izdajalka in ljudje so se razburjali, da je nekdanja izdaj alka še danes v službi pri »Betonu« kot vrt- nar ica. Povrhu tega je še terorizirala ljudi in uživala nekako prioriteto. Do- bivala je dnevno 2 1 mleka, od ekono- mije, med tem ko ga nekateri usluž- benci in otroci niso dobili niti kaplje. Pretekli mesec pa je bila Bobekova odpuščena iz službe. ...ih dama v TOREK SE JE PRICEL KON- GRES ZA MIR V ZAGREBU Zrgrcb je te dni v vzduiju z;boro- vanja za mir in mednarodno sode- lovanje. Kongresa za mir se je ude- ležilo veliko število delegatov iz tri- najstih držav. Društvo LR Hrvat- ske za Združene narode je opoldne priredilo v Narodnem gledališču proslavo dneva Združenih narodov. Govoril je minister Hinko Krizman, za tem pa je Zagrebški filharmo- nični orkester izvajal Gotovcevo simfonično kolo. Pri otvoritvi zbo- rovanja za mir se je gnetlo v gale- rijah veliko število občinstva. Naj- bolj živahno pa je bilo v prostorih dcOcčenih za novinarje. Kongresu prisostvuje cfeoli ICO domačih in tu- jih novinarjev. Kongres je otvoril predsedniik Hrvatskega Sabora Zla- tan Sremac, za njim pa je prv: po- vzel besedo bivši biitanski minister William Harvey Moore, ki je česti- ta,', narcdcim Jugcislavije za uspehe pri graditvi in bcibi za mir. Pose- bej je povdaril razliko med Zagreb- škim in varšavskim ikongresom za mir. »Naš odgovor na hladno vojno, naj bo vroč mir« je zaključil Moore. Za njim je govoril španski delegat in vodja francoske delegacije Leo Boutbien. IZJAVA MARŠALA TITA OB " DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV Maršal Tito je v zvezi z Dnevom Združenih narodov dal izjavo, v ka- teri pravi tudi tole: »Letošnja pro- slava Dneva Zidruženib naroidov je v času, ko se poleg že obstoječih nerešenih mednarodnih problemov postavljajo novi resni problemi, ki poslabšujejo že tako težko medna- rodno situacijo. Vse to kaže, da vsa dosedanja C'rizadevanja OZN niso mogla odstraniti poglavitnih vzro- kov mednarodne napetosti in ures- ničili takšno vsestransko in iskreno scdelovanje na svetu, kakršno je kot namen organizacije zapisano v Ustanovni listini. Moje glcbcko prepričanje je, da dosedanji neuspjehi Združenih naro- dov ne bi smeli biti vzrok, da bi oslabelo zaupanje v to mednarodno organizacijo, kajti če bi se to zares zgodi'o, potem bi bil ogrožen tudi obstoj Združenih narodov, kar bi utegnilo imeti usoidne posledice za človeštvo. BORIS KIDRIC JE GOVORIL NA MITINGU V KRAGUJEVCU Ob 10. cbletnici množičnega 'po- kola 7000 kragujevških rodoljubov je govoril član politbiroa CK KPJ Boris Kidrič. V svojem govoru se je na koncu dotaiknil tudi konsolidaci- je našega gospodarstva pri čemer je dejal: Konsolidirati naše gospodar- stvo pomeni ustaliti cene, pomeni preprečiti še nadaljne skoke cen na tržišču, pomeni znižati nivo cen, po- meni ipreprečiti špekulantom, da bi bogateli na račun drugih, picmeni ustvarjati take pogoje, da lahko naš delovni človek za denar, ki ga zaslu- ži, kupi toliko, kolikor dovoljujejo bogastva naše domovine. MARŠAL TITO JE SPREJEL DE- LEGACIJO LJUDSKE MILICE Ob 10. obletnici Ljudske milice je maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito sprejel delegate Ljudske milice. V kratkem govoru je odgovoril na nji- hove pozdrave. SOVJETSKI VOHUNI OBSOJENI V Beofgradu je senat Okrožnega scdiišča obsodil 14 sovjetsldh vohu- nov. Inž. Branko Putnik je bil obso- jen na smrt z ustrelitvijo, ostali pa od dosmrtne ječe pa do treh let strogega zapora. V VOJVODINI SO ZADRUŽNIKI MOČNEJŠI OD PRIVATNIKOV V Vojvodini je razvoj zadružni- štva tako močan, da je že nadkrilil privatni sektor. Samo letos je stopilo v delovne zadruge 5500 novih kmeč- kih gospodarstev. Vse kmetijske za- druge imajo skupaj 1600 traktorjev. Z JUGOSLOVANSKIM LETALOM POBEGNILA V ŠVICO 17. oktobra sta pilota jugoslovan- Eikega Aero transporta Belanovič in Kavčič pobegnila z letalom v Švico. Po prihodu v Ziirich sta oba pilote izjavila, da že'^ta ostati v Švici. Vseh 19 po'^nikov in trije člani poisadke ca so se Vrnili nazaj v Jugoslavijo. Vrnjeno je bilo tudi letalo. »tev 4S; .SAVINJSKI VESTNIKc dine 27 oktobra 1951 Stran 3 Ob premieri Schillerjeve "MARIJE STUART" Poročilo je bilo poslano v uredniitvo že 8. oktobra, vendar ga iz tehničain razlogov nismo mogli prej objaviti. Op. uredništva Spet so se odprla vrata Talijinega svetišča. Večer klasike, nestrpno pri- čakovan; za uvod v sezono, pod vod- stvom enega najbolj renomiranih slo- venskih igralcev, Milana Skrbinška. Ob ugibanjih, ali je prav ali ni prav, da začenja naše mlado poklicno gledališče s takim delom, smo se zbrali k pre- mieri. Schiller! Koliko gledališč si šteje v čast, če mu je kos! Komaj 14 dni tega je z njim, sodeč po dnevni kritiki, po- gorel Helmut Ebbs v Nemškem Grad- cu. Nič čudnega. Schiller je kljub svo- jemu historiziranju, kljub razočaranju nad viharništvom oder zmerom imel za »moralno ustanovo«. Etični patos, ki mu je vrel iz krvi, in Kant, sta ga pri- vedla v drami k vzbujanju usmiljenja in ginjenja za vsako ceno. Nemški li- terarni zgodovinarji se strinjajo v sod- bi, da je združil poezijo s teatraliko. Kočljiva sodba, a še bolj kočljiva na- loga za posredovalca njegove umet- nosti! Očitajo mu tudi idealizacijo oseb, naivne monologe, gorostasne neresnič- nosti v isti sapi, ko hvalijo zgoščeno dejanje, izrazite značaje, jasno mejo med svetlobo in senco, patos, tekst. Marx in Engels sta imenovala njegove drame zvočnike idej. Belinski proslav- lja Razbojnike kot plameneči ditiramb svobodi, Herzen pa priznava, da ga je Schiller ganil do solz. »Pevec svobode«, čeprav je ta svo- boda precej neopredeljena, je zrasel v »duševni fabriki« vojvode Karla Evge- na, zel na njegovi »suženjski plantaži« in ob Kantovi »kritiki praktičnega ra- zuma« spoznal svoj idol, ki mu je bil poslušen vse življenje: dolžnost. Živ- ljenje mu je bilo boj med dolžnostjo in nagnjenjem, med razumom in čut- nim, nagonskim jazom. Iz te dvojnosti človeka, iz tega boja med razumom in nagonom raste človek, ki je kot na- lašč predmet »vzvišene umetnosti« —■ tragedije. Najnavadnejša usoda člove- ka je njegov boj zoper moč usode, boj za svobodno odločitev. Schiller je ta načela o tragediji tudi teoretično raz- zložil v več spisih (Uber Anmut und Wiirde, Uber die asthetische Erziehung des Menschen, Vom Erhabenen, Uber das Erhabene). Das Erhabene! To je tisto, kar nam prikazuje po Don Carlo- su. Dve temeljni tragični podstavi pri- zna: oblikovanje tragične narave in moralne samostojnosti v bolečini. Ve- čina njegovih tragedij prikazuje gi- gantsko usodo, ki človeka poviša s tem, ko ga stre. V tej vsebinski enostran- ' skosti je Schiller podoben kakemu Cor- neillu ali Racinu. V 1. 1795 je napisal zanimivo razpravo Ober die naive und sentimentalische Dichtung«, v kateri je pravzaprav branil svojo umetnost pred Goethejevo ali Shakespeareovo. In imel je kaj braniti. Predznak nje- govih dram je lepo izražen v njegovi j znameniti programatični pesmi »Das' Ideal und das Leben«. ■Wollt ihr hoch auf ihren Flugeln schweben, werft die Angst des Irdischenvon euch! Fliehet aus dem ewgen dumpfen Leben in des Ideales Reich! Kakšna fantazmagorija v primeri s polnokrvno, sočno, okroglo, k vsemu zemeljskemu, časnemu obrnjeno umet- nostjo velikega Britanca! In vendarle je tudi Schiller kakor Goethe učil, da je »narava« parola vseh umetniških re- volucij ! Kar je danes v Schillerju revolucio- narnega, modernega, aktualnega, ni nič drugega kot njegov siloviti čut za kri- tiko družbe. Pred 50 leti, ob fin de sieclu, so ga po nemških mestih z raz- košno inscenacijo, skrbno režijo in od- lično izvedbo igrali obenem z Ibsenom. Poročila govore, da je Schillerjev tekst za svobodno harmonično osebnost pre- vpil Ibsena, prvoborca za svete pravice človeške osebnosti. V isti čas ie bilo njegovo delo mnogim odurno. Nietzsche sam ga je imenoval »Moraltrompeter von Sackingen«. Čeprav je mladina to rada ponavljala, je v 20. stoletju Schil- ler na ugledu pridobival. Lahko reče- mo, da so se Sudermann, Hauptmann, Schnitzler, Hartleben od njega učili. Schiller je menda eden od prvih dra- matikov, če pustimo ob strani Shakes- pearea, ki je začutil pomen občutja v drami. Posebno se človeku vsiljuje primera med Schiller jem in Haupt- mannom. Drame obeh so bile sprejete s fantastičnim navdušenjem; in tyran- nos! je bilo geslo »Razbojnikov« in »Tkalcev«. Schiller je spravil na oder meščanski razred, Hauptmann četrti — delavski. Oba sta strastno iskala ide- alno obhko: Kar je za Schillerja don Carlos, je za Hauptmanna Potopljeni zvon. Ista vnema za zgodovino, za svo- bodo, notranjo, duševno svobodo. Frei- heitsschwarmerei. »Promethidenlos« je naslov prvemu Hauptmannovemu delu. Silni, titanski Prometejeviči so vsi Schiller j evi junaki. Celo v fizični fi- ziognomiji obeh najdeš neko temeljno X>odobnost: asketstvo, trpljenje, nekaj nezdravega, zagrenelost. Mistična filo- zofija vse odrešujoče ljubezni Schiller- ja je tudi ideja v »Hannele Matterns Himmzlfahrt«. Je pa tudi temeljni raz- loček: Schiller s Krezovimi zakladi mi- ali daleč prekaša ozkega Hauptmanna. Rehabilitacija Schillerja v dobi naše moderne je zanimiva že zato, ker so ob Schillerju našli pot iz solipsizma in esteticizma tudi taki ljudje kot Ste- phan George. Ta moment so posebno poudarjali nemški literarni zgodovinar- ji v dobi nacizma. Ti so Schillerja krepko nategnili na nacistično kopito. »Nichtswurdig ist die Nation, die nicht ihr Alles freudig setzt an ihre Ehre.« To samo na sebi ni nič nesprejem- ljivega, nasprotno velja za vse čase in niC čudnega ni, če je ob premieri Devi- ce Orleanske v Leipzigu mladina ob teh krilatih besedah ponorela od na- vdušenja. Schiller je bil pač otrok svo- jega- časa, če je v nekem osnutku »Nemška veličina« primerjal pesnikovo poslanstvo s poslanstvom naroda. Sta- lišče Nemčije v človeštvu naj bi bilo podobno stališču pesnika v narodu: »kar cvete v vseh narodih, naj spleta v venec Nemec, izvoljen od svetovnega duha .,..« Goethe je n. pr. navajal Ek- ::ci mr.nnu vpliv Corneillea na francoski narod, češ duh njegovih del, njegovih junaških likov, je postal duh njegove- ga naroda. Po vsej pravici domneva Petersen, da je Goethe pri tem mislil tudi na Schillerja, ki je že v svojem mannheimskem govoru razlagal, kako se z dramatiko ustvarja in razvnema nacionalni duh. No, v zagovor Schiller- ja ne bomo jemali, če so mu v letih »nemškega preroda« razni podrepniki za katedri delali silo. Res pa je, da je bil njegov ideal svobode sčasoma prav malo podoben resnični demokratični svobodi. Schiller je bil v resnici večji aristokrat kot Goethe; to je bila dru- ga stran medalje, ki pa se izza nje- govih dram težko vidi. Sam priznava, da je svoje umetniške pomanjkljivosti prikrival z zunanjim bleskom, da celo estetska načela je prilagodil svojemu talentu. Zato si je izmislil sentimenta- ličnega umetnika, ki ga pravzaprav nikjer ni. Ni genij, ali po svojem vpli- vu na nemški narod ne daleč pod njim. Pri tem se stvar prav nič ne spremeni, če je rasistična literarna zgodovina na- tvezla nekaj o njegovi keltski naravi, o negrmanskih prvinah njegove dra- matike. Menijo, da je s svojim racio- nalizmom bližji Voltaire j u in Rousseau- ju kakor Goetheju in Herderju. Plutarh in RiOiusseau sta tuidi največ vplivala na mladega Schillerja; prvi mu je vdihnil ljubezen do zgodovine in do velikih mož, drugi pa mu je dal politični patos, strastno prizadevnost za poboljšanje sveta, ljubezen do človeštva. Ganljiva veličina se je združila s strašno nena- ravnostjo in vendarle so ga kritiki po- zdravili kot nemškega Shakespearea. Bučni začetni uspeh ga je vodil v tea- traliko, za kar je bil bolj sposoben kot za tragiko. Zato je tudi tako šibak v motivaciji, ker si prizadeva le, da ustvari močno situacijo, saj publika ne stika za vzroki, ampak jo uroči tre- nutek. Stvoru svoje fantazije, vdihu je življenje, ne pa narobe: da bi kos živ- ljenja oživel z umetnostjo. Zato tudi ni čudno, da se je tako kmalu »izčrpal« in posegel po filozofiji in zgodovini. Po don Carlosu je celo desetletje pisal zgodovinska dela, estetske razprave, fi- lozofske pesmi, epigrame in balade. Kakor Wagner v muziki, tako si je Schiller v umetnosti sestavil svoj estet- ski sistem, razširil perspektive, toda praktično je njegova estetika prav tako malo uporabljiva, kakor kasnejša Nietzsche jeva delitev umetnosti na dionizično in apolinično. Z »"VVallensteinom« se začne njegova klasična doba. Hebbel je takole označil njegovo tedanjo dramo: »Bežal je iz realnega sveta v idealnega, iz zmed časa v naprej določeno harmonijo in si s tem ustvaril ljudi, primerne temu iz- mišljenemu svetu. To mu je publika brez ugovora z vriskom dovolila in mu ni bilo treba več individualizirati, t. j. splošno in posamično v umetnosti tako izpremešati, da drugo drugega popol- noma ne pokrije; sinje ozadje njegove- ga idealnega' sveta z redkimi oblački, ki jih" ni bilo težko naslikati, je bilo lahko pričarati obenem z junaki in nji- hovim patosom.« Res, bil je najmanj podoben Shakespeareu, in zelo podo- ben Calderonu, samo da je v njem več entuziazma. V Mariji Stuartovi je odstranjeno vse individualno in ostala je le »trpeča žena«. Obsojena je na smrt nedolžna, a vendar prevzame to usodo nase brez strahu, brez tožbe, ker bi jo ta oneča- stila. Sunkoma se osvobodi vozla na- ravnih stvari, ki so podvržene usodnim močem. S tem pa njena usoda, t. j. smrtna obsodba, ki se nam je zdela po- polnoma nesmiselna, dobi svoj smisel Kri se je drži (moževa nasilna smrt), zato si naloži pokoro: Človeka pople- meniti poslednja usoda, če je še tako globoko zdrknil. Zgodovinska resnica je samo preobleka za idejo: človeška duša se zapleta v greh, se osvobodi, pada in se dviga. Tak je weimarski Dioskur. Toda ali je bil za repertoar našega gledališča res neobhodno potreben? Po mojem ne, vsaj z delom po »Don Car- losu« ne. Velikanski trud, garanje, stro- ški, zahteve publike, zmogljivost na- šega gledališča pridenimo k dramatič- nemu učinku te predstave, pa bomo pritegnili stari resnici, da pri reper- toarni politiki ni dovolj ideja, marveč predvsem efekt, izvršitev repertoarnega načrta. Res je, da .brez klasikov ne mo- re biti dobrega repertoarja, saj so nje- gov temelj, obenem pa preizkušnja za vsakega režiserjgi in igralca. Toda iz- bira je velika in zakaj ne bi letos za- čeli kje drugje in ne ravno pri Schil- lerju, čigar dramatika je tudi za stara tradicionalna gledališča veliko vpraša- nje. Ne vrzimo kamna na nivo povpreč- ne publike, če dela — pri premieri — ni sprejela tako, kakor bi napori in- terpretov zaslužili. Kajti ni važno, kaj so oni hoteli, marveč, kaj so dali, kaj so predstavili. Tu je Rhodus, toda težko ga je preskočiti. Res težko. Kajti Schil- lerjevo dramo tega časa je težko do- živeti. Dati ji vnanjo obliko, i-ešiti nje- no tehnično stran, to kar gre. Toda njegovo dramo je treba imeti v sebi, če hočete, da nas zgrabi, porazi, pre- priča. In tega ta večer ni bilo. Priznam problematiko naloge: videlo se je po- vsem jasno, da so se vsi sodelujoči va- njo poglabljati, toda priznati je treba prav tako, da je v bistvenih potezah niso obvladali. Prepričan pa sem, da bi s kakim drugim delom pod vodstvom Milana Skrbinška vse drugače uspeli. Dati takemu mlademu, neizkušenemu ansamblu tako nalogo, ni smotrno, ka- kor da bi — da povem z Bismarckom — jabolka prej zorela, če bi jim, nepo- čakani, svetili s petrolejko! . Najbolj me je motila, čeprav priznam vrednost posameznih kreacij in tudi prizorov, nesorazmernost in neuglaše- nost predstave. Tu se je trlo več igral- skih izrazov: niansa klasicističnega, schiller j ansko patetičnega, ekspresioni- stičnega, da celo realistični, nepoanti- rani dialog si našel v nekaterih prizo- rih. Nerad rečem, ker vem za velik trud ansambla, da je nekaj igralcev po- zabilo na jasnost in razločnost govora. Toda, če že dajemo Schillerja, potem dajmo tekst! Poleg vsega pa je bilo zraven še nekaj začetniških, več kot diletantskih spodrsljajev (prizor na dvoru s poslanikoma) ne izvzemši izgo- varjave tujih imen takega kalibra ka- kor sta Tudor in Stuart. Marija Goršičeva je bila kar idealna Marija. Celo idealizirana, čeprav ne toliko, kakor jo je naredil avtor. Gor- šičeva je velika moč našega ansambla, tragedinja, ki so ji bujne besede te- atralika Schillerja meglile resnični obraz trpeče žene. V prizoru z Eliza- beto je motil tempo in ritem govora, pa tudi mimika in gibi. V njenem liku sem videl največ resničnega napora, da prodre v svostvenost, v etično vse- bino vloge, ki je za nas težko umljiva, nekam masohistična .nezdrava, ab- normalna. Idejne poante igralka niti ni preveč poudarjala, čeprav bi jo bila morala. To terja narava Schillerjeve dramatike. Njegov idealizem ne prene- se nobenega krompromisa z realistično igro. Zato n. pr. očitna spoved Melvi- lova ne učinkuje ugodno ne na vernega in ne na nevernega človeka. Goršičeva pa je tudi ta težki prizor dobro rešila. Branko Gombač je hotel dati s schil- lerskim zamahom podobo njegovih mla- dih junakov, zanesenjakov. Z Morti- merjem me je spominjal Hamletovih navodil prvemu igralcu. Bil je pretiran, čez mero svoje vloge, o kateri je tre- ba reči, da je neverjetna. Res je pri tem težko zadeti pravo mero, toda če je ne, igralec ne doseže svojega na- mena. Heroda preherodeževati se ne sme, ker je že tako dovolj hud. Poka- zal pa je tudi s to vlogo, da je resen, stremi j iv in učinkovit. Zora Cer- vinka je gotovo ena od naših naj- uporabnejših igralk. Njena Hana je bi- la seriozna stvaritev, vsekakor uspeh, čeprav se vsiljujejo reminiscence. Po- snemanje ni vedno slaba reč. Milan Furman je dal inteligentno igro, ven- dar premalo sproščeno, v posameznosti neizdelano, preveč preračunano na osebnost, premalo na telesnost. Peter Božič je pokazal nekaj novega, vendar mu je pri igri starca Talbota manjkalo nekaj bistvenega: »da bi kretnjo pri- lagodil besedi in besedo kretnji«. S te- ga vidika pa je bil dober Evgen Bur- đych s svojim Davisonom, da ne go- vorim o Sedejevem Melvilu. Sedej je igralec s tenkim posluhom za vsebino besede in za notranji utrip občutja, ki prizor preveva. Franc Mimik je s Pauletom podal premalo plastično fi- guro, čeprav mu jo avtor z jasno ka- rakterizacijo omogoča. Nada Božičeva se je nedvomno zelo potrudila, toda iz- redno težki vlogi ni bila kos. Zasedba je bila tvegana. Igralka je sicer poka- zala tudi tu, da precej zmore, vendar je manjkalo liku predvsem notranjega in zunanjega soglasja. Janez Skof je z držo in masko imponiral, vendar za- misli ni zdržal v dialogu. Razpolaga z lepim glasovnim materialom, moti pa njegova tehnika govora. Ostale manjše vloge so odigrali: Tone Uršič, Silvan Božič, Bogo Kotnik, Janez Drozg, Za- vodnik, Karolina Stegnar, Tone Vrabl in Ivan Cretnik. Celotne slike niso iz- boljšali niti poslabšali. Predstava bi bila morda srečnejša, če bi drama doživela močnejšo drama- turško obdelavo, predvsem okrajšave. Tudi inscenacija bi si lahko poiskala spričo Schiller j evega idealizma drzne j- ša pota. K občutnim okrajšavam pri Schillerju radi posegajo, saj smo n. pr. doživeli že strnitev »Piccolominijev« in »"Wallensteinove smrti« v štiriurni ko- mad. Heterogeni stilni in izrazni ele- menti pri predstavi bi potem morda le odpadli, tehnična stran režije pa bi de- lu dala polet, naravni tok dogajanju in tisti očarljivi dramatični učinek, ki smo ga ob Schillerju včasih s tolikšna naslado doživeli. Morda zaradi mlado-j sti? Ne. Ce bi to držalo, potem bi bilc^ treba korigirati ustaljeno sodbo a Schillerju, ki je vzdržala hrušč in truši^ 19. in 20. stoletja. Predstava je dobila svojo posebna privlačnost s proslavo 40-letnice umet-' niškega delovanja Milana Skrbinška, ki si je, bogat z izkušnjami, uspehi in trimfi. nadel težko nalogo dvigati umetniški nivo našega gledališča. T. O. Sostanishi poštarji in drta za zimo Poverjeništvo trgovine in preskrbe OLO Šoštanj je 13. februarja 1951 obve- stilo okrajno pošto o dodelitvi 105 m* drv za vse pošte v okraju. V dopisu je bilo tudi navedeno, da mora Okraj- na pošta najti stik z bivšim Okrajnim magazinom. Pošta je to storila, toda tam so jih vprašali, če imajo odobren kredit. Pošta je potrdilo prejela iz Ljub- ljane šele v začetku marca. Ko je Okrajna pošta predloižila ipotrdilo, so v Smartnem dejali, da so idrva stornirana. Toliko za uvod. Poslej je pošta neštetokrat posredo- vala na okraju in 29. junija predložila nov razdelilnik. Odtod je šlo dalje. Do- bili so dodeljena drva pri KZ Solčava. Tioda tam zaidruga ni hotela sprejeti pogodbe, češ da niso sigurni, če bodo drva lahko pripravili zaradi pomanj- kanja delovne sile. Na iponovno posre- dovanje je okraj 15. septembra tretjič zahteval razdelilnik. Na podlagi tega razdelilniika je okraj nakazal drva pri zadrugi Šmartno ob Dreti, Solčavi in Lučah. V redu dobavlja le zadruga v Smartnem, katera bo predvidenim po- štam dostavila vsa drva. Zadruga Luče pa je okrajno pošto obvestila, da ima samo jelševa drva, ki so poleg tega stara dve leti in popolnoma preperela. Predstavnik pošte sii je ta drva ogle- dal, predstavnik zadruge pa je celo odsvetoval nakup takih drv. In zopet nova urgenca na okraj, a za njo nov razdelilnik, tokrat pri zadrugi Solčava, katera je doslej le delno izvršila po- godbo za mozirsko pošto. Tudi ta drva niso drva, ampak hlodi od treh do štirih metrov od katerih bi nekatere' zaradi preperelosti z nožem prerezali. V vsem šoštanjskem okraju so v ce- loti prejele nakazane količine drv le pošte v Lučah, Smartnem oid Dreti, del- no Mozirju in Šoštanju, dočim je pošta v Velenju prejela premog. Po ostalih poštah pa uslužbenci kurijo zaenkrat drva, ki jih prinesejo z doma. Malo čudno bi bilo, če bi bil šoštanj- aki okraj nekje sredi Bačke, kjer kuri- jo s koruznimi stebli in iposušenimi kravjeki, toda v okraju nepreglednih gozdov, se to sliš.i kot če bi rekli: »Bik sredi potoka od žeje konec jemlje«. Filatelisti v šoštanjskem okraju razstavljajo Savinjsko-salelšfco filateILsitiono dru- štvo v Šoštanju prireja s sodelovanjem aktiva okrajne ipiošte danes in jutri fi- latelistično razstavo, na kaiteri bo tudi prikazan razvoj poštne službe v zadnjih stoletjih. Sioštanjska pošta istočasno praznuje 101. obletnico obstoja. Razsta- va je organizirana v počastitev 10. obletnice J A. Razstavni prostori sto v veliki dvorani Okrajnega sindiikallnega doma. Še nekaj za potrošnike elektrike v zadnji številki našega lista smo objavili črtico pod naslovom »Nenadna vest za po- trošnike elektrike«, v kateri je hotel pisec črtice na humorističen način prikazati po- goste omejitve električnega toka, ne da bi poprej o tem potrošnike obvestiti. Na to črtico se je oglasil elektroenergetski razpečevalec pri Elektro-Celje, tovariš Julij Gliha, katerega dopis objavljamo. Kaj pravi on o tem: SLAB ODNOS PREDSEDNIKOV KLO DO RAZNIH GOSPODARSKIH IN FINANČNIH VPRAŠANJ Pretekli teden je bila v Šoštanju kon- ferenca za predsednike in poverjenike KLO. Konferenca je bila zelo važna, saj so obravnavali razne gospodarske probleme. Toda iposamezni povabljeni te konference niso smatrali dovolj važ- ne. Od 27 krajevnih ljudskih odborov se je konference udeležilo le število povabljenih iz 14 KLO. Značilno je, da so ravno v teh krajih, od koder povab- ljencev ni bilo, najslabši pri raznih gospodarskih in finančnih vprašanjih. V BOCNI GRADIJO POČITNIŠKI DOM V Bočni gradijo počitniški dom one- mciglih. Vsi KDO v šoštanjskem oikra- nu so dali svoje ^prispevke, bodisi v denarju ali materialu, le Gomjegrajča- ni nočejo o tem nič slišati. Predsednik tega KLO je poslal na okraj pismo v katerem poroča, da so volivci na mno- žičnem sestanku sklenili, ida jim igrad- nja Doma onemoglih ni nič mar. Ko je KLO prosil kmete naj bi poleg obvezne oddaje lesa prispevali še kak kubični meter za gradnjo, so volivci tudi ta predloig oidbili. Je pa nekaj drugega vmes. Predsednik se izgovarja, da niso dosegli nobenih uspehov. Tcda zakaj? zbor volivcev je bil 8. marca, poročilo pa je bilo poslano na zahtevo Okrajne- ga sveta šele 16. oktiofora. Kaj so v Gornjem gradu med tem časom delali, ne vemo, njih »uspeh« pa vendar vse pove. KDO BO ZGRADIL MOST CEZ SAVINJO? Most, ki veže Grušovlje in Homec v Zgornji Savinjski dolini je leta 1948 odplavila Savinja. Prebivalci obeh va- si so postavili leseno brv, po kateri ni bilo varno hoditi. Pred kratkim pa so neki neznani zlikovci še to revščino podrli. Prebivalci z ene kot z idruge sitrani Savinje morajo korakati uro da- leč ob Savinji, da lahko pridejo preko nje. Koliko časa za to pictratijo, a ven- dar nimajo časa, ne ti ne oni, da bi costavili most. Les imajo že dve leti pripravljen, toda prepričani naj bodo, da čarovnikov s čarobnimi palicami ni več. Eni in drugi bodo morali tak »ho- kus pokus« sami napraviti. Prav zaradi objavljene črtice nam je jasno, da večina potrošnikov ne ve, zakaj smo pri- siljeni uvajati omejitve pri dobavi električne energije in kako to izvajamo. Zato prosimo, da objavite teh nekoliko vrstic, ki naj po- trošnike obveste o naši stiski glede energije, da bodo v bodoče bolj upoštevali naše ukrepe. Glavni viri električne energije so naše več- je vodne in kalorične elektrarne. Ker že dalj časa ni bilo izdatnejšega dežja, vodne elek- trarne nimajo dovolj vode, da bi lahko pro- izvajale toliko energije, kot je potrebno. Vsa teža proizvodnje je prešla torej na ka- lorične elektrarne, ki pa vse obratujejo pre- komerno obremenjene. Tako je torej pro- izvodnja vseh vodnih in kaloričnih elektraren znatno manjša kot normalno in nikakor ne more kriti vseh potreb naših potrošnikov, zato je bilo potrebno porabo omejiti. Toda kako naj to izvedemo, ko pa vemo, da je elektrika v vsaki hiši že tako udomačena, da jo povsod težko pogrešajo? Imamo tudi več vrst potrošnikov: Občutljivo in važno industrijo (kot je Že- lezarna Štore, kjer lahko že krajši izpad energije povzroči veliko škodo, če se n. pr. ohladi 20 in še več ton raztaljenega železa v ponvi, ki jo je treba kasneje zato zmini- rati). Manj občutljivo industrijo, kjer lahko omejimo dobavo električne energije v več- jem obsegu kot pri prvi, ali pa jo lahke v nekih okoliščinah popolnoma ustavimo. Po- tem so zdravstvene ustanove, katerim v no- benem primeru ne odvzamemo električno energijo. V isti razred spadajo tudi pre- hranbeni obrati, javne vodovodne črpalke in podobno. Naslednji in zadnji razred pa je ši- roka potrošnja in obrt. Obrt spada v široko potrošnjo zato, ker je praktično od nje ne moremo ločiti, to se pravi, priključena je na omrežje iz katerega odvzema energijo tu- di široka potrošnja in ne tako kot večji industrijski obrati, ki imajo svoje priključke visoke napetosti in celo svojo transformacijo. Prav zato pride obrt v času omejitve v isto vrsto kot široki potrošniki, kar je pravzaprav nepravilno, vendar ni zaenkrat rešitve. V prvi vrsti omejimo dobavo električne energije široki potrošnji in to v dnevnem času, ko je za male odjemalce najmanj bo- leče. Takrat razsvetljava ni več potrebna, ku- hanje in električno ogrevanje stanovanjskih prostorov pa je ob takem času sploh pre- povedano in tega niti ne štejemo med nujne potrebe potrošnikov. Kuhanje in električno gretja sob v času pomanjkanja energije pa smatramo za hud prekršek in gospodarsko sabotažo, ker se s tem trosijo velike količine industriji potrebne energije. Seveda so s temi omejitvami prizadeti tudi obrtniki, ki naj se za to zahvalijo nediscipliniranim gospodinjam, ki bi lahko s prenehanjem ku- hanja in gretja sob z elektriko prihranile toliko energije, da bi do malega lahko z njo zadovoljili vso obrt. V trenutnem stanju pa bi tudi to ne za- dostovalo več, zato se redno ob času reduk- cij izklaplja posamezne dele mesta in sicer one, kjer ni zdravstvenih ustanov ali pre- hranbenih obratov. Večkrat pride primer, ko bi hoteli posameznega obrtnika zaradi izredno nujnega dela zopet priklopiti, pa ne smemo, ker vemo, da je poleg njega pri- ključenih na isti vod še več ostalih potroš- nikov, ki se s svojimi pečmi in električnimi kuhalniki takoj priključijo in nam s tem pokvarijo rezultat redukcije. Iz navedenega je razvidno, kako malo pozna pisec notice težave na tem področju in najbrž sploh ne ve, koliko truda in denarnih sredstev za- laga naša ljudska oblast v izgradnjo novih elektrarn, ki bodo v doglednem času od- dajale toliko energije, da omejitve ne bodo več potrebne. Vzrok tolikim omejitvam do- bave energije pa lahko iščemo samo v skromni zapuščini prejšnjih časov. Julij Gliha Ali ste že poravnali naročnino? Da se izcsrnete stroškov im opom]iTi;,^anja ali pircsilne izitei jave, naprošamo naročnike, da poravnaijo vso zaostalo nairočniino. V ta namen so te dni prejeli položnice vsi naši naroičniki, ki še niso porav- nali nairočnime do konca leta. Napriošamo jih, da nam dolgujočo vsoto, ki je na položnici naznačena, takoj nakažejo. Uprava »Savinjskega ves-tnika« RediOnoročniki! JUGOTEHNIKA Celje, Staneiicva ul. 5 tel. 164 sprejema vsak dan v komisijsko prodaj« dobro ohranjene radio aparate, predvsem no- vejše »Kosmaj«, nadalje radio žarnice, elek- trolite, elektromotorje, dobro ohranjene pi- salne stroje itd. Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK« dne 27. cktot>ra 1961 Ste v. 4t Egipt se je uprl . . . Eigipt je po obsegu velika država, vendar je zelo majhen del obljuden, kajti le cb rodovitnem Nilu je življe- nje in delo mogoče, medtem ko so od- daljeni predeli vroča in nerodovitna puščava. Egipt ima skoraj 3 milijon^ kvadratnih kilometrov površine, ven- dar je le nekaj manj kot 28.000 kva- dratnih kilometrov obdelovalne zemlje. Ime Egipt izvira iz grščine Aigyptos, to pa je nastalo iz Heke-Ptah (Hiša duha in Phata). Egipčani svojo deže- lo imenujejo Kemet, t. j. črna zemlja, verjetno zaradi tega ker jo je Nil te- kom tisočletij naplavil čez svoje bre- gove. — Država se deli na s,podnji, zgornji in srednji Egipt. Spoidnji Egipt je najholj bogat in tudi zgodovinsko najholj zanimiv. Ob rokavih Nila so najvažnejša mesta te države: Aleksan- drija, Kairo. Tanija. Zahodni del Spod- njega Egipta je živahen le zaradi Sue- škega kanala, ki veže Rdeče morje od Sueza in Sredozemsko morje do Port Saida. Nekje v sredi med tema me- stoma je Ismaila. Navajam jih zaradi tega, ker so bili tu največji nemiri ob odpovedi britansko-egiiptske pogodbe iz leta 1936. ANGLEZI IN EGIPT... Zgodovina Egiipta je za zgodovino Kitajske najstarejša na svetu. Ta po- krajina je bila zibelka člpveške kul- ture pozneje pa vzrok prepirov raznih zavojevalnih narodov. Mesto Aleksan- drijo je ustanovil Aleksander Veliki, makedon:gki kralj. Pod vpliv Angležev je Egipt prišel v 18. stoletju, ko so Angleži rešili egiptskega kralja, pred- nika današnjega Faruka, vojaškega puča. Od takrat; so Angleži neprestano branili Egipt. Leta 1936, ko je Mussoldni s svojo aigresivnostjo v sosednji Abesiniji ogrožal tudi meje Egipta, je le ta pod- pisal pogodbo, po kateri imajo Britanci pravico držati svoje čete ob Suezu 20 let. Med drugo svetovno vojno so .-^opet Britenci ustavili bliskovit ipohod Rommelovih čet, ki je s svojimi tanki ^tal tik ipred Aleksandrijo. Ce torej razumemo, da je ves egiptski narod navdušeno sprejel odločitev Nahas pa- še, potem moramo še holj razumeti kralja Faruka. Leta 1942 so se Britanci s tanki pripeljali pred njegov dvorec in zahtevali, da izroči vodstvo države Nahas paši, ki je sedaj iprvi med Egip- čani svojim varuhom pokazal roge. To je dober primer, da hvaležnosti v po- litiki ni. NEKAJ O SUEŠKEM KANALU Ta vodna pot, ki skrajšuje ti'soče in tisoče morskih milj ladjam, ki vozijo iz Evrope v Azijo, prinaša Britancem velike koristi in zaslužek. Egipčanom je vzgled perzijskega prezidenta Mosa- dika verjetno dal ipovoda, da računajo tudi na dobičke od tega prekopa. Sueški kanal je pričel graditi že fa- raon Razmes II. v 14. stoletju pred na- šim štetjem^ Gradnja je tedaj pro- padla in nadaljeval jo je Reh v letih 619 do 604 pred našim štetjem. Ta dela so stala 120.000 ljudskih življenj. Ka- nal je pozneje ob propadu velikega Egiicta propadel, obnovil pa ga je zopet kalif Omar v sedmem stoletju. Prekop ni tekel tam kjer teče danes. Vezal je Nil pri Kairu z Rdečim morjem. Upo- rabljali so ga za prevoz žita. Prekop je bil v osmem stoletju zopet neupo- raben. Pozneje so mislih na obnovitev prekopa Benečani. Evropske ladje so olule zoi>et okoli afriškega kontinenta vse do leta 1869, ko so Francozi do- končali graditev novega prekopa od Sueza do Port Saida. Graditev je vo- dil podkralj Said. Gradilo ga je 25.000 delavcev. Samo za prenos pitne vode so uporabljali 160O kamel. Francozi so si zagotovili last tega prekopa za 99 let potem pa je iprekop .postal last Egipta. Dolg je 160 km. Prekop so poslej ne- prestano obnavljati. Danes je prekop globok 10 metrov, na ^dnu je širok od 75—90 m, na površini pa do 110 m. Se- danji lastniki prekopa so Angleži, ki so z Egiipitom napravili pogodbo za 20 let, toda Nahas paša je pogodbo odpo- vedal 5 let pred njenim istekom. ZGORNJI EGIPT ALI KONDOMINION SUDAN Anglo-egiptski Sudan leži ob zgor- njem toku reke Nila. Pokrajina ima svojo vlado. Predsednik njene zakono- dajne skupščine je Abdulah Bej Khali, ki je vnet pristaš Angležev, ki so za Sudan žrtvovali velike investicije pri izgradnji raznih namakalnih prekopov.] jezov in raznih vodnih naprav za raz-! voj sudanskoga gospodarstva. Ljudje vi spo'dnjem Egiptu so v strahu, da bi Sudanci ne porabih vse odvisne vode reke Nila, ki .pomeni za vse pokrajine ob njegovih bregovih življenjsko žilo. Egipčani so zaradi tega ipohiteli, ker se bojijo, da bi se Sudan osamosvojil, pa so proglasili Faruka tudi za kralja Su- dana. Sudanci se vprašujejo, če bo Fa- ruk preprečil nadaljnjo gradnjo nama- kalnih naprav v Sudanu, da bi dal vode Spodnjemu Egiptu, Egipčani pa Port Said: Del pristanišča in vhod v Sueški pre- kop. V ozadju pa- lače ovinek pre- kopa. zopet, če bo Faruk izpolnil njihovo oričakovanje. Torej boj za vodo ima pri tej stvari važno vlogo. Zadnja poročila pa vseeno kažejo, da je egiptovska vlada pričela resno mi- sliti na sporazimi z Angleži, ker vidi, da sili z glavo skozi zid. Vsekakor je primer Egipta važen dogodek za sve- tovno javnost, kajti skomine za last- ništvom tega važnega strateškega pod- ročja imajo malone vse velesile sveta, ne izvzemši Sovjetske zveze. Ustanovitev ljudskega odra v Celju v Celju, pa tudi v bližnji okolici, je mnogo ljubiteljev dramske umetnosti, ki radi nastopajo na deskah in žrtvu- jejo temu kulturno-iprosvetnemu udej- stvovanju mnogo dragocenih uric pro- stega časa. Mnogo teh se je doslej iidejstvovalo v Ljudskem gledališču v Celju. Ker pa je dobilo Celje z novo sezono poklicno gledališče s poklicnimi igralci, so se celjski diletanti izločili in v okviru Ljudske prosvete osnovali posebno organizacijo, ki bo združila igralce-diletante s smotrom, prirejati predvsem ljudske igre in tako prispe- vati h gledališki vzgoji širših ljudskih množic, na drugi strani pa tudi vzgo- jiti čimvečje število nastopajočih. Uistanovni scistanpk Ljudskega odra, katerega se je odeležilo zares leipo število diletantov, se je vršil pred tedni, dne 12. t. m. Številni navzoči so premotrili okoliščine bodočega dela in pokazali za sodelovanje veiliko pri- pravljenost. Svoje prostore bo imel novi Ljudski oder v celjskem Domu Ljudske prosvete. Na ustanovnem se- stanku je bil izvoljen tudi prvi odbor, za njegovega predsednika pa je bil izbran Albin Podjavoršek. Želimo no- vemu odru v Celju mnogo uspehov z zaupanjem, da nas bo kmalu razveselil s prvo gledališko predstavo. Gibanje prebivalstva v Ceiju ROJSTVA Od 8. do 22. oktobra 1951 se je v Celju ro- dilo 22 dečkov in U deklic. POROČILI SO SE: Čevljarski pomočnik Grum Alojzij in go- spodinja Freitag Bernardina, oba iz Celja; avtomehanik Marinič Milan iz Novega Marofa in trg. pom. Cvikl Karolina iz Celja; pod- oficir JA Alijevič Ziber in delavka Časar IJudmila, oba iz Celja; frizerski pomočaik Kladnik Janko iz Kamnika in delavka Ger- madnik Avgusta iz Kasaz pri Celju; name- ščenec Germadnik Viljem iz Kasaz pri Celju in nameščenka 2agar Marija iz Celja; to- piloc Sluga Jurij in delavka Srabočan Fran- čiška oba iz Celja; pekovski pomočnik Rožič Milan iz Brežic in L,orbek Magdalena, admi- nistratorka iz Drešinje vasi; ključavničarski pomočnik Lorbek Jožef iz Drešinje vasi in šivilja Gračner Ivanka iz Celja; skladiščnik Ložar Peter in nameščenka Šmuc Ema, oba iz Celja; pom. skladiščnik Kotnik Peter in hči posestnika Hriberšek Jožefa, oba iz Celja; finančni kontrolor Kincl Franjo in delavka Goriup Antonija, oba iz Celja; mizarski po- močnik Petek Anton in kuhinjska pomočnica Šafran Veronika, oba iz Celja; rudar Koželj Janez in laborantka Feldin Vida oba iz Celja, delavec Klobučar Franc in šivilja Ku- tar Alojzija, oba iz Celja; delavec Jordan Anton in navijalka Gruber Zdenka, oba iz Celja; oficir JA Betom Jože in blagajničarka Golob Marija, oba iz Celja in dijak Čeh j Anton in gospodinja Moderc Cvetka, oba iz Celja. UMRLI SO: Prevžitkarica (Užmah roj. Marceli Neža, stara 72 let iz Loke pri Žusmn; poljska de- j lavka Ribič Lucija, stara 38 let iz Št. Jnrja ; ob Taboru; upokojenec Frecej Andrej, star 82 let iz Celja; snažilka Podlesnikar roj. Stritar Jožefa, stara 56 let iz Rajhenburga; dojenček Kovačič Martin-iz Sodne vasi; zi- dar Breznik Franc, star 50 let iz Celja; de- lavec Bobnar Jožef, star 73 let iz Celja posestnica Pem roj. Goričan Terezija, stara 53 let iz Zg, Grušovlja; rentnica Čuček roj. Tepeš Ivka, stara 63 let iz Huma na Sutli; dojenček Obreza Terezija iz Celja; gospo- Kngler Marija, stara 64" let iz Celja; voznik Hojnik Franc, star 57 let iz Slov. Konjic; upokojenec Veber Maks, star 74 let iz Celja; Štefan Frančiška, stara 3 leta iz Oplotnice; dojenček Novak Marjan iz Svetine pri Celju in gospodinja Pirman roi. Jančič Nei^a. stara 66 let iz Liihomnega. FIZKULTURA Mali rokomet- SFŠ Zagreb : ŽŠD Celje 32:27 Lepo število gledalcev je zadovoljno sledilo igri pred celjsko železniško postajo. Ce je kdo kdaj slučajno obiskal trening celjskih rokometašev, je med drugim lahko opazil, da igrajo na dokaj manjšem igrišču hitro in zanimivo igro — mali rokomet. Ne igra 11 igralcev proti 11, temveč 7 proti 7. Vrata so precej manjša, tempo igre pa silo- vitejši — vsekakor igra je zelo zanimiva v kolikor se igralci potrudijo, da ji vrinejo živahnosti. Ni ostalo samo pri treningih, treba je bilo misliti tudi na javni nastop, seveda je na betonu pred celjsko postajo precej trdo, pa vendar gre. Tu bo odigranih še več tekem v malem rokometu, kajti na igrišče pri Skalni kleti ne smejo rokometažlj dosti računati zaradi vode, ki jeseni večkrat namaka ta prostor, drugega pa v Celju za njih ni — Glaziji baje rokomet škodi — tak« se sliši! ! Točno ob 7 zvečer sta številne gledalcei pozdravili moštvi Zagreba in Celja. V prvl tretjini so nastopili za Celje mladinci, ki so, se kar dobro držali, celo izenačili rezultatJ potem pa naglo popustili in tako dopustili gostom, da so si pridobili vodstvo, ki j« zadostovalo za končno zmago. Seveda je Ib temu pripomogel tudi neizkušeni vratar, ki pa vsekakor ni kriv vseh prejetih golov. Tudi obramba je grešila in tako sta eden kot drugi pomagala gostom, da je večal re- zultat. V drugi tretjini se je slika popolnoma spremenila. Moštvo mladincev so zamenjali člani, ki so v hitri in res lepi igri rezultat ponovno izenačili. V tem delu je bila igra res lepa. Hitri prodori in točni meti so gost« tako zmedli, da se niso močneje upirali. Izgledalo je, da bo moštvo Celja zmagalo. A bilo je drugače. V tretji tretjini namesto, da bi domačini »stisnili« so hitro popustili, gostje lepo igrali, domača obramba »zelo grešila« in rezultat se je spremenil. S 5 goli razlike so gostje zmagali, Celjanom pa bodi v bodoče jola, da je treba tudi braniti in ne samo napa- dati. To je bila za celjske rokometaše prra tekma in so lahko z rezultatom proti reno- miranemu nasprotniku -vsekakor zadovoljni. Ker nosi prireditelj pri vsaki tekmi tudi stroške — hrana gostujočemu moštvju in drugo — »plotov« pa okrog igrišč pri Skalni kleti in pred železniško postajo ni, prosimo gledalce, da se ne izogibljejo plačilu vstop- nine ! Zimskošportni klub Kladivar bo v bodoči zimski sezoni gojil drsanje i« hokej. Predpriprave se bodo pričele že t prihodnjih dneh. V telovadnici bo trening v drsalni baletni šoli za mladino in pionirje. Uredili bodo športni prostor v parku, za ho- kej so že nabavljeni potrebni rekviziti. Ako bo zima ugodna, bodo dani vsi pogoji za udejstvovanje v navedenih panogah zimskega športa. V mesecu novembru bo klubova skup- ščina, na kateri se bo razpravljalo tudi o preimenovanju kluba. Sabljaška šola Sabljaški klub Kladivar otvarja z novo se« zono sabljaško šolo pod strovkonim vodstvom; izkušenega trenerja Mohorja iz Maribora. Sabljanje kot športna panoga razvija pri članstvu pozitivne fizične in moralne last- nosti kot n. pr. vztrajnost, smelost, gibč- nost, hitrost, borbenost, skromnost, tovari-^ štvo, samodisciplino in črvrsto voljo. Vod-: stvo kluba skrbi, da se članstvo preko siste-j matične vadbe na rednih urah sabljanjai vzgaja v duhu socialističnega patriotizma. — Pozivamo pionirje in mladino, da se ▼ čim večjem številu prijavijo v sabljaško šolo. Redna vadba se bo pričela 6. XI. ob 16. uri v telovadnici I. osnovne šole (bivška okoliška šola) in se bo vršila redno dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih. Prijave se spreje- majo v telovadnici I. osnovne šole vsak torek in četrtek od 16.—19. ure. Krožne vojaške patrolne vožnje AMjto-moto društvo Ljudske tehnike išo- štanjskega okraja je v nedeljo priredilo krožne vojaške patrolne vožnje. Cilj in start je bil v Nazarjih; proga pa je bila dolga 36 km in je peljala preko Gornjega grada in Radmirja nazaj v Nazarje. Iz Nazarja so se tekmovalci v propagandni vožnji pripe- ljali v Šoštanj. Prvenstvo okraja v vožnji si je osvojil Omladič Milan, ki si je prvo mesto zasluženo »privozil«, saj ima mnogo zaslug za razvoj društva in za organizacijo tega tekmovanja. Graje vreden pa je primer društev v Mo- zirju in Velenju, ki nista hoteli dati nici enega tekmovalca ter je v Mozirju šele na intervencijo samih tekmovalcev tik pred tekmovanjem uspelo pridobiti vsaj častnega tekmovalca. Takšen nepravilen odnos bosta društvi pač morali spremeniti posebno še Mozirje, kjer je v društvu Matjaž Beno pla- čan prav za to delo. OBJAVE IN OGLASI KLUB PRI MO OF priredi v svojih prositorlh (Kajuhova ulica) za svoje člane v ponedeljek dne 29. oktobra ob 19. uri predavanje O NEKATERIH ZUNANJE POLITIČ- NIH VPRAŠANJIH Vabljeni vsi člani kluba! OBVESTILO MO ZB NOV Celje obvešča vse člane ZB, kakor tudi ostalo prebivalstvo, da bomo tudi letos 1. novembra počastili spomin padlih žrtev, in sicer: Glavna proslav^ bo ob 10. uri pred spo- minsko piošćo na Trgu Svobode. Nadalje bodo komemoracije tudi: Ob 9. uri pred spomenikom Pošta; ob 9. uri pred spominsko ploščo na železniški po- staji; ob 11. uri v Starem piskru; ob 14. uri na Bolniškem pokopališču, ob 15. uri na Okoliškem pokopališču in ob 15. uri na Mest- nem pokopališču. Poklonili se bomo tudi na grobovih nepo- zabnih žrtev na Frankolovem. Avtobus bo vozil izpred železniške postaje Celje. ZA GRADNJO SPOMENIKA PADLIM BOR- CEM IN TALCEM IZ CELJA je darovala sindikalna podružnica »Cegrad« 30.000 din in se s tem lepo oddolžila spo- minu tovarišev, ki so padli po gozdovih, ter pod fašističnimi streli v Starem piskru in v raznih taboriščih. MO ZB NOV v Celju se za prispevek v imenu celotnega članstva iskreno zahvaljuje. Naš dolg padlim borcem in talcem, posta- viti jim spomenik v Celju, bo preuv.tloiuii postavljen v prihodnjem letu kot je bil spre- jet sklep na zadnjem plenumu MO ZB Ce- lje. Finančna sredstva v znesku milijon in pol dinarjev so naložena v banki, ovira nas trenutno le določitev primernega prostora, ki bo v skladu z regulacijskim načrtom mesta. Zelja vseh Celjanov je, da Celje končno le počasti spomin padlih s postavitvijo spo- menika žrtvam v slavo, Celjanom v poi.os. Istočasno se MO ZB NOV Celje zahvaljuje KO ZB III. četrti za prostovoljni prispevek 2000 din. , . Naj slede še druge sindikalne podružnice in KO ZB tema vzgledoma. MO ZB NOV Celje-mesto PRIJAVITE SE V TEČAJ ZA VIŠJE RAZREDE VEČERNE GIMNAZIJE Na^'1. gimnaziji v Celju bo pričel 1. no- vembra redni tečaj za višje razrede gimna- zije. Zelo lepa priložnost se nudi vsem onim, ki so zaradi kakršnega koli vzroka prekinili študij v višjih razredih gimnazije, da sedaj dokončajo štitdij. V šestih mesecih se bo pre- delala snov dveh razredov gimnazije (četrti in peti, šesti in sedmi). Privatne izpite bo lahko opravil tečajnik za oba razreda v me- secu juniju. Če bo dovolj reflektantov, bomo organizi- rali dva tečaja. V prvem bi proučevali snov četrtega in petega razreda, v drugem pa snov šestega in sedmega razreda. V interesu tečajnikov je, da se v tečaj prijavi čimveč ljudi. Vsak prijavljenec plača ob vpisu 400 din, to je šolnina za dva meseca naprej. Me- sečna šolnina bo 200 din za posameznika. Vpis bo od 22. do 27. oktobra na I. gim- naziji od 8 do 12 ter od 15 do 18. Ravnateljstvo OTVORITEV NOVE AVTOBUSNE PROGE Slovenija avtopromet SAP Celje vzpostavlja redno avtobusno progo Celje—št. Pavel pri Preboldu—Šentpeter v Sav. dolini z dnem 18. okt. 1951. Avtobus bo obratoval samo ob delavnikih po sledečem voznem redu: 11.30 18.00 Odhod Celje Prih. 6.50 15.30 11.44 18.14 Petrovce 6.36 15.16 11.58 18.28 Griže 6.22 15.02 | 12.05 18.35 Sešče 6.15 14.55 12.20 18.50 Št. Pavel 6.00 14.40 , 12.45 — Prih. Šentpeter Odh. — 13.10 NAJDENO Najdeni sta bili dve kolesi in to, moško dvokolo tov. štev. 622857, v ulici Tončke če- čeve, žensko dvokolo tov. štev. 515733 pa v Kocenovi ulici. Na Mariborski cesti v obcestnem jarku je bil najden Hygrometer. Lastniki, z dokazi- lom o lastništvu, naj se javijo, na Poverje- ništvu za notranje zadeve Celje-mesto, soba številka 6. O OI. A SI__ IŠČEMO dva inkasanta. Prošnje z življenje- pisi z navedbo šolske izobrazbe poslati na upravo Plinarne-vodovod Celje. IZGUBILA sem v Celju na trgu ali na poti v Skalno klet črno »Pelikan« polnilno pero. Prosim najditelja, da ga vrne proti na- gradi na naslov: Pogačnik Mara, Plečni- kova ul. 20. DNE 8. oktobra sem izgubil moško žepno uro na poti iz Teharij ob železnici do Celja. Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov: Fantinič, štore, Gozdne barake. OPAZOVAN je bil fantek, ki je 20. okt. pred »NA-MA« pobral žensko zapestno uro, prosim ga, naj isto samovoljno zopet vrne proti nagradi na naslov: Ropan Hedvika, Ljubečna štev. 40. DNE 22. okt. mi je bila vzeta v točilnici, Kidričeva ulica 2 denarnica z vsemi do- kumenti. Osebo, ki je bila opazovana pro- sim, da jo samovoljno vrne (vsaj doku- mente) na naslov naznačen v dokumentih. Dne 24. X. 1951 sem izgubila nekje na Ma- riborski cesti v Celju žensko zapestno uro. Ker mi je ura dragocen birmanski spomin, prosim najditelja, da mi jo vrne proti vi- soki nagradi na naslov: čretnik, Ponikva pri Celju. DNE 19. oktobra sem našel žensko levo, ro- kavico na Titovem trgu. Lastnik nai jo dvigne Cesta na grad 36, pritličje. PRODAM težak voz parizer na Vranskem Naslov v upravi. ELEKTRIČNO vodno črpalko — kompletno, znamke »Marelli«, prodam. Naslov v upravi. PRODAM železni štedilnik z dvema odprti- nama in pečnjakom. Mrak, Celje, Ipavčeva ulica 16. ZAMENJAM enosobno stanovanje v centru mesta za enakega ali dvosobnega v meetu ali bližini. Naslov v upravi. RAZPORED NEDELJSKE DEŽURNE ZDRAVNIŠKE SLUŽBE Dne 28. oktobra 1951, tov. dr. Sevšek Maks. Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravni- ška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KIIVO KINO METROPOL Od 25. do 29. oktobra, ameriški film »TRGOVINA S STARINAMI. Od 30. okt. do 5. nov., ameriški film »NAŠ VILI JE JUNAK« KINO DOM Od 23. do (29. oktobra, ameriški film »KEY LARGO« Od 30. do 31. okobra, ameriški film »BRZOJAV NA ZAPAD« KINO ŽALEC Od 27. do 28. oktobra, agleški fil« »OBALA« Od 31. okt. do 1. nov., ameriški film »MOJA DRAGA KLEMENTINA« Ljudski magazin v Celju priredi KOLO SREČE od 1. oktobra 1951 do 3 1. decembra 1951 Kupujte blago v Ljudskem magazinu v Celju in računajte na to, da vam naš plačilni listek lahko prinese srečo! To je igra za srečo, pri kateri nimate rizika Kdor ima srečo, lahko dobi ob novem letu za 400.000 din blaga po izbiri — popolnoma zastonj! Ob koncu leta bodo na plačilne listke izžrebani naslednji dobitki: prvi dobitek 50.000 din pet dobitkov po 20 000 din deset dobitkov po 10.000 din dvajset dobitkov po 5.000 din petdeset dobitkov po 1.000 din