~ii~elli let·~ i9M i1i. spada rrieJ· najve~je. v ttvr~pL .tajen za. 
yaljenje. klobii.'V(a ~ Križa pri Merigiu il~ iz Neverk pri Pivki. 
V ,avtomatskem inlmbatorju se vali 72.000 jajc hlu-ati. 
Vsak teden dobijo okrog. 18.000 piščancev in jih nato. vse 
skupaj vz~ejajo v d.olgih prostorih, .razsvetljenih z infra. 
rde/lo sv.etlobo, kjer je popolnoma izključen vpliv ·l-etnih . 
časov,~ Pmstor je. nastlan .z ~mleto šoto, v njem so name~ · 
ščene, "umetne koklje'', grelci centralne lnn·jave. Piščanci 
pripao;lajo. me,snati pasmi White l}.oclc Za vsakega je pre· 
računano, da porabi 3 kg mešanice, iz tovmme ;močnih krmil 
in . dobi- določeno količino nntibiotikov il1 sr.edstev proti 
nalezljiv;im boleznim. S tem se razvije v t. im. bmjle rja, ki 
. ima 1,10, do, 1,25, kg žive teže in gre v zakol. v lastno 
klavnico. Prostor nato razkužijo . in namestijo v nj.cm spet 
nov za~·od. V. celotni stavbi redijo lahko hkrati -150.000 do 
1180.000 piščancev, ob našem obislm jih je bilo okrog 
135.000. Zanimiv·. je pogled v gojišče; kjer: !~ar . mrgoli 
živ,alie in vse čivka . Manjša pitališča brojlerjev so šc v 
Podčetrtku, Mokricah, Preboldu in Mariboru. 
Zalog ima od leta 1958 tudi veliko hladilnico, kjer se 
lahko vskladišči do 250 vagonov sadja · il1 zelenjave te r 
izpostavi vsem vrstam hlaj.enja do ·globokega zmr"o'vanja 
pri -400 C. Zaloška hladilnica je dvakrat tolikšna ·· kot 
pna v Dekanih. Za njen ogled ni bilo ' več . časa~ 
Ogled teh obratov in r.azgov-or s ,stmlcov:njalci nam ·je 
pokazal velik pomen družbe11ilJ posestev. Načrtna m ehani· 
zirana il1 il1dustrializirana proizvodnja nasičuj e domači trg, 
rešuje mesta in indusfrijska središča , skrbi za vsakdanjo 
oskrbo in se močuo uveljavlja in-i izvozu blaga. Klavno 
govedo gr.e v Italijo in Zahodno Nemčijo ; nekaj tudi v 
Svioo, Francijo in Libijo. Plemensl;;o govedo sivorjav.e in 
simentalske pasme izvažamo v Grčijo, ineso in mesne iz· 
delke v Italijo, Anglijo, Vzhodno Nemčij.o in Ceškoslovaško, 
bekone in mesne konserv.e v Anglijo, slanino v Avstrijo, 
jajca in perutnino v Zahodno Nemčijo. Najpomembnejše j-e 
angleško tržišče , ki je pa zelo občutljivo. Pr{)izvodnja tako 
naglo narašča, da se ni v·eČ bati pomanjkanja na do_m.a čem 
trgu, temv.eč se ' naspr.otno kaže potreba , da dobimo ob-
sežnejša tržišča v. inozemstvu. Tradicionalni · način kmetij-
tijstva se j-e preživel , tudi zasebni kmetj e dobivajo pi·i 
družbenih posestvih pobude za naprednejše in don osnejše 
kmetovanJe. Fraltce l'lanina 
PORAST PREBIVALSTVA V LR SLOVENIJI 
V LETIH 1!)53-1961 PO OTWINAH 
(PRVI REZULTATI POPISA) 
O vzrokih zn zelo t · nzlično gibanj e · našega prebivalstva 
po posm;neznih krajih in poki-ajinah m cd· štetjemn 1953 in 
1961 bomo geografi šc mnogo pisali, lw bo na razpolago 
vse popisno ·gradivo "'lil leto 1961. Ka:le, da bomo spet' 
pogrevali že staro ugotovitev: agrarni, posebno hril;>ovslci 
kraji Jtazadujejo, industrijski in urbanski centri pa naglo · 
rastejo. 
Statistični bilten štev. 203, ki ga izdaja Savezni zavod 
za sta~istiku FNRJ v Beogradu, prinaša prve rezultate 
popisa dne 31. marca 1961 po občil1ah . Iz IJjcga sta v . 
tabeli navedena dva podatka, število-' prebivalstva in indeks 
rasti (1953 = 100) občm LH Slovenije. 
Okl'Uj · Ceije t9!i.20' :tos o 
' 
Celj•e 50.166 112,2 
Laško 12.7.98 99,8 
Mozirje 15.1.49 97,2 
Slovenske Konjice 18.314 102,1 . 
Sentjur pri Celju 16.999 94,6 
Smarje pri Jclsah 31.073 9'4,4 
Soštanj 22.528 126,9 
žalec 31.180 107,4 
Okraj Go11ica 109.331 100,0 
Ajdovščina 21.390 97,1 
Bovec 3.963 94,2 
Dobm\•o ?.323 98,0 
Idrija 17.575 100,2 
Kanal 7.469 97,6 
Kobarid 5l963 92,3 
Nova Gorica 33.108 106,8 · 
Tolmil1 13.540 96,6 
Okraj Koper 
Hrpelj·e 7.547 
Ilirska Bistrica 
1n'8.217 104,5 
Izola 9.327 
Koper 29.067 
Pir.an 11.390 
Postojna 1·8.702 
Sežana 18.407 
88,0 
13.777 
120,3 
113,0 
121,4 
99,1 
100.6 
9') ') ~,-
O!u-aj Kr:1lnj 138.675 109,8 
Bled 9.162. 106,1 
Bohinj 5.125 100,6 
Jesenice 25.773 111,0 
Kranj 1 47.456 114,1 
Radovlj:ic1\ 12.401 -116,8 
Sko [ja Loka 17.593 101,5 
Td:ič :LL234 110,6 
ž cl.ezniki 6.298 100,9 
ži ri . 3.633 ' 104,8 
Okraj, Ljubljana 402.'580 117,7 . 
Cerknica 10.872 98,1 
Domžale 27-.31.4 113,::1 
Grosuplje 22.415 101,4 
Hrastnik 16.037 109,4 
Kamnik 19.7.7l 110,8 
Kočevje 16.764 113,8 
Litija' 16.592 102,9· 
Ljubljana-Beži grad 31.841 · 152,8 
, Ljubljana-CeJit er 43.216 102,7 
Ljubljana-Moste-Polje 32.198 
Ljubljana-Siška · 37-.303 121,1. 
Ljubljana-Vič-Rud,nik 52.226 
·Logatec 7.027 106,2 
Loška dolina 5.4-!2 98,4· 
Med vo ele 7.957 116,3 
H:ibnica 9,.880 98,2 
Trbovlje .· 17.994 . ' 108,3 
. .Vrhnika 12.528 110,9, 
118,8 
1 
109,2 
·l··~ 
.J 
,_j 
Zagorje ob Savi is.2o3 iM,~ 
Okraj Maribor 344.683 106,9 
Dravograd 7 .Q86 105,8 
Lenart 17.139 94,4 
Maribor-Center 67.811 
Maribor-Tabor .42.068 
Maribor-Tezno 42.552 
Ormož 19.403 95,7 
Ptuj 63.575 101,5 
1i 0.7 
113,9 
115,1 
Radlje ob Dravi 17.598 10.4,3 
Ravne 11a Koroškem 21.828 1i,5,5 
Slovenj Grndec 15.816 105,1 
Slovenska Bistrica 29.807 104,5 
Okraj Murska Sobota 127.160 
Beltinci 15.079 95,0 
Gornja Radgona 19.478 95,4 
Lendava 20.759 93,3 
Ljutomer 17.655 95,8 
Murska Sobota :46.186 07,7 
Petrovci-Salovci 8.003 94,0 
95,8 
Okraj Novo mesto 155.515 96,5_. 
Brežice 25.163 97,7 
Cmomelj 16.817 94,0 
Metlika 6.835 92,1 
Novo me.'ito 44.584 99,1 
Sevnica 1<8.644 96,8 
Trebnje 17.158 92,7 
Videm-Krško 26.31:4 96,1 
LR Slovenija je štela 31. marca 1961 1,584.368 preb. 
(leta 1953 1,504.427 in le ta 1948 1,439.800 preb.) . .V raz-
dobju 1949~1953 je hi! letni nm·ast 8,9, med popisi 1953 
in 1g61 pa 6,6 na 1000 prebivalcev. Na 20.251 km 2 je 
leta 1961 živelo povprečno 78,2 preb. na km2. 
I. Gams 
VZNIK ORGANIZACIJE ZDRUžENIH NARODOV 
IN RAST CLANSTVA 
Organizacija združenih narodov je naslednica predvoj-
nega odmrlega· Društva narodov. Ustanovljena je bila 26. 
junija 1945 na konferenci v San Francisku, vendar se 
uradno .smatra kot rojstni dan tega svetovnega parlamenta 
24. oktober 1945, ko je večina držav ustanoviteljic ratifi-
cirala ustanovno listino OZN. 
Ustanovitev OZN je rezultat vrste izjav in odlokov 
z mednarodnih konferenc med drugo svetovno vojno. Prvi 
znanilec dm1ašnje organizacije· narodov je bil podpis lon-
donske deklaracije 12. junija 1941, zatem atlantska listina, 
to je izjava, ki sta jo dala Roosevelt in Churchill 1,4. av-
gusta 1941, ter deklaracija ·združenih narodov, JU ]o . je 
1. januarja 1942 v Washingtonu podpisalo 26 držav. Tedaj 
se j.e tudi prvič uporabil izraz "Združeni ·ilarodi". Sledila 
je konfere,nca v Moskvi 1. novembra 1943, ko so se že 
pokazali prvi jasni obrisi bodoče organizacije. Izjava s te 
konference je bila potrjena 1. decembr.a 1943 v Teheranu 
na sestanku ~1ed Churchill,om, Rooseveltom in Stalinom. 
Njihova deklaracija je poudarila potrebo ustanovitve med-
narodne .organi?.acije, osnov!Ulc na principih suverene 'ena-
lcopravnosti vseh miroljub,nih držav za ohranitev mfru in 
varnosti :na svetu. V avgustu 1944 je bila v dvorcu Dum-
62 
burton Oab pri Washlngtort~ konfer~rtca predstavnikov 
Kitajske, Sovjetske zveze, ~A in Velike Britanije. Sestav-
ljen je bil prvi načrt Organizacije združenih n~rodov, ki 
je pozneje služil kot osnova za izdelavo "ustavne listine". 
Odločeno je bilo tudi, da se takoj po končani vojni skliče 
ustanovna konferenca v San Fr.ancisku. Na tej prvi povojni 
konferenci se je 26. VI. 1945 zbralo 51 držav ustanovi-
teljic. Navzočih je bilo vseh 22 držav ameriškega konti-
nenta, 14 evropskih, 9 azijskili, dočim so Afriko zastopale 
samo 4 aržave, Obeanijo pa dve. 
Danes je zbor članic OZN domala podvojen. Stevilo 
evropskili držav se je povzpelo na 26 in prav toliko je 
afriških, azijskih pa 24, medtem ko zastopata Qceanijo še · 
vedno le dve . državi. V palači OZN na East Riverju v New 
Yorku so potemtakem danes akreditirani zastopniki devet-
indevetdCI!etih držav. 
Razporejene po kontinentih z 'datumi sprejetja v član­
stvo1 se vrstijo takole : 
EVROPA 
Albanija - 1.4. XII: 1955 
Avstrija - 1,4. XII. 1955 
Belgija - 1945 
Beloruska 'SSR - 1945 
Bolgarija - 14. XII. 1955 
ČSSR - 1945 
' DAAska - 19.45 , 
Finska - 1."4. XII. 1955 
Francija - 1945 
Grčija - 19.45 
Irska - 14. XII. 1955 
Isl4ndija - 19. XI. 1946 
Italija - 14. XII. 1955 
Jugoslavija - 1945 
Luksenburg - 1945 
Madžarska _;_ 14: XII. 1955 
Nizozemska - 1945 
Norveška - 1945 
Poljska - 1945 
Portugalska - 14. XII. 195'5 
Romunija - 14. XII. 1955-
Sovjet·ska zveza - 1945 
Spanija - 14. XII. 1955 
Svedska - 19. XI. 1946 
Ukrajinska SSR - 1945 
Velika Britanija - 1945 
AZIJA 
Afganistan - 19. XI. 1946 
Burma - 1~. IV. 1948 
Cejlon - 14. XII. 1955 
Ciper ,_ 20. IX. 1960 
Filipini - 1945 
Indija - 1945 
Indonezija - 28. IX. 1950 
Irak - 1945 
Iran - 1945 
Izrael - 11. V. 1949. 
Japon.ska - 18, XII. 1956 
Jemen - 30. IX. 1947 
J01·danija - lA. XII. 1955 
Kambodža - 14. XII. 1955 
·Kitajska (kuomintanška) - 1945