65_2 KRONIKA 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 711.455:7.035(497.43Rogaška Slatina) Prejeto: 14. 3. 2017 Vito Hazler dr., izredni profesor za področje etnologije, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, Zavetiška 5, SI—1000 Ljubljana E-pošta: vito.hazler@ff.uni-lj.si O wandelbahnu iz Rogaške Slatine in drugih sorodnih stavbah evropskih termalnih zdravilišč IZVLEČEK Leta 1982 so v zdravilišču Rogaška Slatina podrli t. i. wandelbahn oziroma pokrito sprehajališče iz srede 19. stoletja. Tovrstne stavbe so v Evropi poznane pod različnimi imeni, kot so wandelbahn, Wandelhalle, kolonade, trinkhalle, elisenhalle, galerie in ponekod tudi dom zdrojowy in kursalon. Nastajale so tudi v drugih poselitvenih in gospodarskih okoljih, toda nikjer drugje niso razvile toliko raznolikih oblik in namembnosti kot prav v evropskih termalnih zdraviliščih, saj je zdraviliško vodstvo z njimi skrbelo za ugodje, zabavo in preživljanje prostega časa svojih gostov. Evropske wandelbahne ter njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe so bogatile raznovrstne redne in občasne dejavnosti, v vojnem času pa so ponekod postale zasilne vojaške bolnišnice. V današnji čas se je od dobrih sto evidentiranih ohranilo vsaj 70pokritih sprehajališč. KLJUČNE BESEDE wandelbahn, Wandelhalle, kolonada, colonnade, trinkhalle, elisenhalle, galerie, dom zdrojowy, kursalon, Rogaška Slatina, zdravilišča, klasicizem, historični slogi, preživljanje prostega časa ABSTRACT REFLECTIONS ON THE WANDELBAHN OF ROGAŠKA SLATINA AND OTHER SIMILAR BUILDINGS FEATURED BY THERMAL SPAS IN EUROPE In 1982, the health spa Rogaška Slatina demolished its so-called wandelbahn or the covered promenade dating to the mid-nineteenth century. These kinds of buildings are known across Europe under different names, such as wandelbahn, wandelhalle, kolonade, trinkhalle, elisenhalle, galerie, and at some places as dom zdrojowy and kursalon. Even though similar facilities were also constructed in other urban and economic centres, they have never developed as many diverse forms and designated functions as in European thermal spas, whose management boards made sure they generated an atmosphere of comfort, entertainment and leisure for their guests. European wandelbahns as well as buildings designed and used for a similar purpose enriched various regular and occasional activities, whereas during the war, some of them were converted into provisional military hospitals. At least seventy of over one hundred registered covered promenades have been preserved to present day. KEY WORDS wandelbahn, wandelhalle, kolonada, colonnade, trinkhalle, elisenhalle, galerie, dom zdrojowy, kursalon, Rogaška Slatina, health spas, Classicism, historical styles, leisure 209 2 KRONIKA_65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 O slatinskem wandelbahnu Imeli smo kulturni spomenik wandelbahn in ga po nesmiselni odločitvi izgubili. V jedru Zdravilišča Rogaška Slatina je stal od postavitve leta 18431 do podrtja v petek popoldne, 30. aprila 1982, ko so se zdraviliški očetje ob podpori vplivnih političnih stricev odločili, da klasicistično zasnovani wandelbahn, oziroma po naše pokrito sprehajališče, ni več prime- ren drugemu sodobno preobraženemu zdraviliškemu jedru, kjer so v šestdesetih letih 20. stoletja postavljali armiranobetonske zgradbe z imeni Terapija, Hotel Donat, Pivnica, Hotel Sava in druge. V nekaj letih je zdravilišče dobilo povsem novo, moderno podobo, ki so se ji morali umakniti omenjeni wandelbahn, zdraviliška vrtnarija, mostički in nekatere poti, že leta 1953 pa tudi izvirska mineralna voda Tempel, ki je do gradbenega posega v tla zdraviliškega jedra vrela Pokrito sprehajališče, wandelbahn, v Zdravilišču Rogaška Slatina v začetku 60. let 20. stoletja. Takrat je zdravilišče dobivalo povsem novo podobo, kjer ni bilo več mesta za wandelbahn iz leta 1843 (vir: arhiv ZVKD Slovenije, območna enota Celje, foto: Roman Fonda, 1963). 1 Slatinski wandelbahn so zgradili v letih 1842 in 1843 (Izvršni odbor, str. 5; Stopar, Umetnostni spomeniki (geslo: Rogaška Slatina), str. 254). Načrte zanj je izdelal inženir Joseph Hesslinger po zgledu antične stoe (npr. znana Attalova stoa v antičnih Atenah). To je bil vse do podrtja za Paviljonom Tempel drugi najpomembnejši klasicistični objekt v Rogaški Slatini (glej: Stopar, navedeno delo). Vodji izgradnje wandelbahna sta bila gradbenik F. Lobenwin in tesarski mojster Schmid, saj je bila stavba pravzaprav imitacija klesanih ter zidanih kamnitih in opečnih členov. Te so v večjem obsegu nadomestili s spretno obdelanim lesom, ki so ga površinsko armirali s trstičjem in ometali s kakovostno apneno malto, da je objekt dajal vtis čvrste, s kamnom in opeko pozidane stavbe. Zato je bila v konstrukcijskem in likovnem pogledu mojstrovina, saj so ostenje obeh daljših vzdolžnih strani zapirale masivne arkade, medtem ko sta bili obe krajši stranici zastrti s po dvema gladkima stebroma z dorskima kapiteloma, prostor za njimi pa je bil vsaj v začetku 20. stoletja zaprt z zastekljenimi lesenimi vrati. Likovni poudarek prostora je bil rahlo usločen strop, poslikan z geometrijskimi liki (krogi, loki, pravokotni-ki) in arabeskami, delo slikarja Adelberta Uetza, medtem ko sta bila doprsna kipca Aesculapa (Eskulap) in Higie (Higia) na visokih in rahlo usločenih podstavkih delo kiparja Johanna Meixnerja (glej: Stopar, Rogaška Slatina, str. 10—12; Bratušek, Urbanistični razvoj, str. 58; Sapač in Lazarini, Arhitektura 19. stoletja, str. 310, 600). na dan v osrednjem Paviljonu Tempel, sicer neposrednem sosedu pokritega sprehajališča. Danes se je pri nas spomin na wandelbahn skoraj povsem izgubil. Poznan je le v nekaterih strokovnih krogih in predvsem med starejšimi Slatinčani, ki se skoraj 70 metrov dolge stavbe, znane po pokritem sprehajališču s klopmi in stoli ter ob niz arkad ob zadnji steni postavljenih prodajalnah, še vedno živo spominjajo. Spominjata se ga tudi nekdanja uradnika velike Občine Šmarje pri Jelšah, ki sta sredi leta 2015 brez pravega razloga zgodbo o zadnjih dneh življenja pokritega sprehajališča pripovedovala svojemu znancu in piscu tega zapisa.2 Sogovornik je povedal: »Mi na Pisec zapisa je bil v začetku osemdesetih let 20. stoletja že zaposlen na celjskem spomeniškovarstvenem zavodu, ki je takrat (in tudi še danes) skrbel za obnovo in varstvo kulturne dediščine na območju današnje občine Šmarje pri Jelšah in v drugih občinah v porečju reke Savinje. 2 234 2 KRONIKA 65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 Notranjost pokritega sprehajališča, wandelbahna, v Zdravilišču Rogaška Slatina je bila zasnovana kot klasicistična zgradba, temelječa na antičnih arhitekturnih prvinah. Vodstvo zdravilišča je bilo že v začetku 60. let 20. stoletja prepričano, da takšnih stavb v zdravilišču ne potrebujejo več (vir: arhiv ZVKD Slovenije, območna enota Celje, foto: Roman Fonda, 1963). občini3 smo zavod4 tisti petek5 čakali do dveh popoldan.6 Ker od zavoda ni bilo glasu, smo izdali odlok7 o rušenju vadlpana8 XX9 je napisal odlok o rušenju.«10 Spomin na podrtje tega kulturnega spomenika je v Rogaški Slatini še vedno živ. Domačini se spominjajo malih prodajaln in zdraviliških gostov, ki so tam nakupovali in preživljali prosti čas. Wandelbahn je bil zagotovo tudi pomembno družabno središče zdravilišča, kar je mogoče razbrati iz pripovedi mlajšega 3 Mišljeno je vodstvo in uradništvo Občine Šmarje pri Jelšah leta 1982. 4 Mišljen je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje. 5 Petek, 30. aprila 1982, dan pred prvim majem. 6 O razlogih za čakanje do konca delovnega dne tik pred državnim praznikom lahko le domnevamo. Zelo verjetno je šlo za »taktični manever«, saj se je takrat večina prebivalcev že odpravljala na kratke prvomajske počitnice ali bila zaposlena z delom na svoji zemlji ali v gozdu. Verjetnost, da bo neljubih prič podiranja stavbe (zlasti novinarjev) v tistih urah oziroma dneh bistveno manj, je bila dokaj velika. Zato so »podiral-ci« premišljeno izbrali prav praznične dni, saj so bili očitno prepričani, da bo zainteresirana javnost dogodek spregledala, kar se je dejansko zgodilo. Časopis Novi tednik je o dogodku poročal šele čez štirinajst dni. 7 Izdala ga je Skupščina Občine Šmarje pri Jelšah. 8 Izraz vadlpan je najpogostejša pogovorna označba Slatin-čanov za pokrito sprehajališče (nem. wandelbahn), zato je v premem govoru naveden tak zapis, čeprav druge besede niso zabeležene v narečju. 9 XX — je resnična oseba, ki je bila vrsto let zaposlena na Občini Šmarje pri Jelšah, po letu 1995 pa na novoustanovljeni Občini Rogaška Slatina. 10 To ni dobesedni citat izjave, ampak zapis po spominu avtorja tega članka. moškega, sicer rednega gosta slatinskega zdravilišča. V začetku poletja 1982 je obiskal celjski spomeni-škovarstveni zavod, očitno z namenom, da vodstvu zavoda pove svoj vidik zgodbe o wandelbahnu. Toda ker vodstvenega osebja takrat na zavodu ni bilo, je trem povsem naključno prisotnim zavodovim delav-cem11 povedal svojo izkušnjo: »V naši družini in pri nas v Švici ne moremo verjeti, da so v Rogaški Slatini podrli vandlban.12 Prav v vandlbanu je moja teta spoznala svojega sedanjega moža. Zato ima moja teta na vandlban zelo lepe spomine. Veliko napako so storili, da so ga podrli, saj je bil zelo lep. Ko sem bil majhen, sem se tam z otroki pogosto igral.« V letih 1980, 1981 in 1982 je o prizadevanjih spo-meniškovarstvene službe in o odnosu lokalne skupnosti do pokritega sprehajališča občasno poročala Radio televizija Ljubljana, dokaj redno pa predvsem celjski Novi tednik. Tam so 1. aprila 1982 objavili pomenljivo novico o sklepu občine, da obnovi propadajoči kulturni spomenik. Pisec s psevdonimom Mali Traven je zapisal: »V Rogaški bodo obnavljali. Sprehajališče v Rogaški Slatini je že dolgo kamen 11 Poleg zavodove tajnice in gradbene tehnice je bil prisoten tudi avtor tega zapisa. 12 Govorec zanesljivo ni uporabljal narečnega izraza vadlpan, ker ga ni poznal, ampak fonetično izgovorjeno besedo vandl-ban, kakor jo v pogovoru uporablja tudi večina strokovnjakov, čeprav ti v svojih besedilih uporabljajo predvsem besedo pokrito sprehajališče. Podobno rabo poznajo tudi na Hrvaškem za označbo wandelbahna v Zdravilišču Lipik in v Opatiji, kjer prav tako uporabljajo označbo pokriveno šetalište, čeprav na splošno prevladuje zapis wandelbahn. 234 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 65 2017 Glavno pročelje in tloris pokritega sprehajališča (wandelbahn) v Rogaški Slatini. Načrt rekonstrukcije so leta 1962 izdelali na Zavodu RS za spomeniško varstvo v Ljubljani — projektant ing. arh. Nataša Šumi, direktor ing. Marjan Kolarič (vir: Zgodovinski arhiv Celje, signatura 884/23.3). spotike tako domačinom kot tudi tujcem. Prav zato so delegati na zadnjem zasedanju občinske skupščine v Šmarju sprejeli sklep, da ga odstranijo. Vendar so se krajani Rogaške Slatine po dolgem razmišljanju odločili drugače. Ovedeli so se spomeniške vrednosti Sprehajališča in tega, da bi jim kdo lahko očital nekulturnost in neosveščenost. Zato so po hitrem postopku sprejeli sklep, da ga bodo obnovili v skladu z vsemi spomeniškimi načeli. Prav danes so začeli z obnovitvenimi deli. Pričakujejo, da bo obnova v dveh mesecih končana in da bo Rogaška Slatina bogatejša za izjemen zgodovinski spomenik, ki bo urejen v ponos kraju in krajanom, pa tudi širši družbeni skupnosti. MALI TRAVEN.«13 Poleg prvoaprilske napovedi, ki je z navideznim optimizmom prekrivala vso grenkobo takrat že zapečatene usode pokritega sprehajališča, je Novi tednik objavil še nekaj drugih prispevkov o tej tematiki. Izpostaviti velja predvsem obsežen prispevek v pismih bralcev z naslovom Se bomo sprehajališču v Rogaški Slatini res odpovedali, ki sta ga podpisali dve v dogajanje najbolj vpeti društvi, in sicer Izvršni odbor Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva in Izvršni odbor Slovenskega konservatorskega dru-štva.14 Zatem je sledilo še nekaj krajših novinarskih 13 Novi tednik, 1. 4. 1982, str. 8. Notica je bila opremljena še s sliko in sledečim podnapisom: »Na sliki je maketa urejenega Sprehajališča s hotelom Donat v ozadju«. Avtor prvoaprilske »novice« je bil takratni odgovorni konservator Ivan Stopar, ki je avtorstvo piscu tega besedila potrdil v neformalnem pogovoru dan po objavi novice v Novem tedniku. 14 Izvršni odbor, 2. 4. 1981, str. 5. prispevkov,15 ki so z deljeno naklonjenostjo poročali o slatinskem wandelbahnu. Kot zadnjega velja omeniti članek novinarke Damjane Stamejčič, ki je štirinajst dni po podrtju wandelbahna v Novem tedniku16 pravzaprav objavila nekrolog pokritemu sprehajališču. In s tem zapisom se je zgodba dokončno umaknila iz tiskanih medijev. Omeniti velja le še odmevno pogovorno oddajo Televizije Ljubljana, ki jo je v zgodnji jeseni 1982 pripravil in vodil takratni novinar kulturne redakcije Janez Lombergar. V razgibanem pogovoru so sogovorniki predstavili pomen podrtega kulturnega spomenika ter prizadevanja za njegovo ohranitev, niso pa razkrili imen neposredno vpletenih, zlasti političnih in strokovnih »stricev iz ozadja«, ki so odločili o podrtju. O evropskih wandelbahnih ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavbah Slatinski wandelbahn oziroma vadlpan, kakor so ga po svoje poimenovali domačini, ostaja le še v pet-intridesetletnem spominu nekaterih vpletenih domačinov ter zagovornikov ohranjanja in vzdrževanja naravne in kulturne dediščine. Leta 1982 si je spo-meniškovarstvena stroka za njegovo ohranitev prizadevala tudi z ugotovitvami, da so takšni kulturni spomeniki v evropskem zdraviliškem prostoru pravzaprav redkost. Med argumenti za ohranitev slatin-skega pokritega sprehajališča so navajali le nekaj ta- 15 Božič, Rogaška Slatina, str. 15. 16 Stamejčič, Padec, str. 6. 236 2 KRONIKA 65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 krat njim poznanih primerov, a žal tudi tako izraženo varstveno merilo redkosti spomenika ni bilo dovolj, da bi prepričali lokalne in občinske razsodnike, da je spomenik treba ohraniti in vzdrževati. V času podrtja spomenika ni nihče navajal podatka, da sta bila na ozemlju takratne Jugoslavije še dve stavbi s podobno namembnostjo, in sicer leta 1884 zgrajeni wandelbahn ob Hotelu Kvarner v Opatiji (danes na območju Primorsko-goranske županije), ki je nesrečen konec doživel v požaru leta 1916, in leta 1892 skupaj s kur-hausom (zdraviliškim domom) zgrajeni wandelbahn v termalnem zdravilišču Lipik17 v hrvaški Slavoniji (danes na območju Požeško-slavonske županije), ki je svoje odmevno zdraviliško življenje končal v državljanski vojni (hrv. v domovinskom ratu) leta 1991. Ohranil se je le skrajni levi del stavbe, ki dokazuje, kako tehnično imenitna zgradba je bil lipiški wan- 18 Z wandelbahni ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnimi stavbami so bila zapolnjena zlasti srednjeevropska termalna zdravilišča, ki so bila prvič omenjena že v času rimskega imperija. Njihov pomen je naraščal od renesanse dalje, zlasti pa ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja, ko je najprej plemstvo, nato pa tudi meščanstvo spoznavalo zdravilne lastnosti termalnih in mineralnih vod. Takrat so se gradili zametki današnje zelo razvejane mreže evropskih termalnih zdravilišč, ki se jim je kmalu pridružilo tudi zdravilišče v današnji Rogaški Slatini in si vse do konca 1. svetovne vojne nadelo ime Bad Ro-hitsch-Sauerbrunn. Z nemškim Bad (kopališče) so se takrat okitili številni drugi zdraviliški kraji v Evropi, kjer so v neposredni bližini termalnih vrelcev gradili razkošne stavbe, palače, vile, oranžerije, paviljone nad vrelci mineralne vode in številna pokrita sprehajališča — wandelbahne. V današnjih nemško govorečih državah in pokrajinah, ki so do konca 1. svetovne vojne spadale pod nemško govoreče dežele, je mogoče našteti vsaj 150 17 Slavonsko mesto Lipik je znano tudi po vzreji konj pasme lipicancev. Državna vzrejna kobilarna v Lipiku (Državna ergela Lipik) ima bogato preteklost, saj je bila tam kobilarna ustanovljena že leta 1843 in je kmalu zaslovela po vzreji konj pasme lipicancev. Status državne kobilarne je dobila leta 1938. Po krizah v sedemdesetih letih 20. stoletja ter po zaplembi konj v državljanski vojni in njihovi ponovni vrnitvi v Lipik državna vzrejna kobilarna ponovno deluje (https:// hr.wikipedia.org/wiki/Ergela_Lipik (10. 2. 2017)). 18 Zdravilišče Lipik že vrsto let sistematično obnavljajo. Večji del zdraviliških stavb ponovno sprejema goste in paciente. Obnovo čakata še osrednja zdraviliška stavba, kurhaus, in wandelbahn (Hrvatje tudi v besedilih dosledno uporabljajo to nemško ime). Posebnost Zdravilišča Lipik je ohranjanje njegove podobe iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Svojo uspešno turistično zgodbo v zdravilišču gradijo na tradiciji in prepoznavnosti avstro-ogrskega arhitekturnega načrtovanja, ki je njegova temeljna značilnost. Tam ni mesta za armiranobetonske arhitekture povojnega socialističnega obdobja, kakršnih je bilo v polnem zamahu deležno Zdravilišče Rogaška Slatina (http://www.lipik.hr/?vrsta=2&id=407 (29. 6. 2016)). krajev s predpono Bad, ki nakazuje, da imajo ti kraji termalne in mineralne vrelce ter termalna zdravilišča. In le malo je krajev, kjer se omenjene naravne vrednosti ne izražajo že neposredno iz imena kraja, čeprav je takšnih zdravilišč v Evropi kar nekaj.19 Podobno, kot smo pri nas nemško poimenovano zdravilišče Bad Rohitsch-Sauerbrunn slovenili v Rogaško Slatino, so tudi na Češkem in Poljskem v svoj jezik preimenovali vsa pomembna termalna zdravilišča, a se je staro nemško ime marsikje ohranilo, verjetno tudi zaradi kontinuitete prepoznavanja zdraviliških krajev.20 V krog skupnih značilnosti in prepoznavnosti evropskih termalnih zdravilišč sodita tudi njihova urbanistična zasnova in sestava stavb, kjer imajo poleg osrednjih zdraviliških stavb in domov (nem. kurhaus) pomembno mesto pokrita sprehajališča z več različnimi poimenovanji, kot sta wandelbahn in wandelhalle, pa tudi kolonade, trinkhalle, elisenhalle, galerie in ponekod dom zdrojowy in kursalon. S temi imeni se je po dosegljivih virih ponašalo 101 evropsko termalno zdravilišče, kar je po oceni ena petina (?!) evropskih zdravilišč, če upoštevamo dosegljive podatke, ki pričajo o tem, da v vzhodnoevropskih termalnih zdraviliščih takšnih stavb niso gradili. Preverjali smo nekatere znane zdraviliške kraje, na primer Trenčianske Teplice na Slovaškem, ter vire v Romuniji in Ukrajini, vendar ni bilo mogoče zaslediti stavb, kot so wandelbahni ter njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe. Zato je navedeno število 101 dokaj blizu dejanskemu številu obravnavanih stavb. Verjetno drži tudi podatek, da je v teh termalnih zdraviliščih danes ohranjenih še 70 takšnih stavb.21 Vseh wandelbahnov ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavb pa je bilo zagotovo še več, saj so imeli v sedemnajstih krajih po dva in v enem22 štiri wandelbahne. 19 Na primer: Ostende (Belgija), Eisenach (Nemčija), Göggingen (Nemčija), Lüneberg (Nemčija), Schieder Schwalenberg (Nemčija), Lipik (Hrvaška), Meran, Merano (Italija) in zagotovo še kateri kraj (glej spletne vire pod navedenimi imeni krajev). 20 Nekaj primerov krajev po abecednem redu: Duszniki-Zdröj/ Bad Reinarz (Poljska), Františkovy Lazn_e/Franzensbad (Češka), Jablonecke Paseky/Bad Schlag (Češka), Janske Lazne/Johannisbad (Češka), Jaworze/Bad Ernsdorf (Poljska), Jedlina-Zdroj/Bad Charlottenbrunn (Poljska), Karlova Studanka/Bad Kalsbrunn (Češka), Karlovy Vary/Karlsbad (Češka), Kudowa Zdroj/Bad Kudowa (Poljska), Lazne Fort/ Forstbad (Češka), Lazne Libverda/Bad Liedworda (Češka), Marianske Lazne/Marienbad (Češka), Polanica Zdröj/Bad Altheide (Poljska), Szczawno-Zdröj/Bad Salzbrunn (Poljska), Swieradöw Zdrö/Bad Flinsberg (Poljska), Teplice, Te-plice-Šanov/Teplitz Schönau (Češka) idr. (glej spletne vire pod navedenimi imeni krajev). 21 To število bistveno presega ocene konservatorjev izpred petintridesetih let, da ima Evropa samo peščico takšnih stavb. Zato na novo evidentirane stavbe odpirajo nove raziskovalne priložnosti in izzive, še posebej med študenti humanistike in družboslovja. 22 V češkem zdraviliškem mestu Teplice (nem. Teplitz Schönau) v Usteškem okraju so zapovrstjo in s krajšimi ali daljšimi pre- 234 2 KRONIKA 65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 Tabela 1: Število wandelbahnov ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavb v termalnih zdraviliščih evropskih držav Z. št. Država Zdravilišča z WDB23 Vsi WDB24 Kraj z 2 WDB Kraji s 4 WDB Ohranjeni WDB25 1 Avstrija 9 9 1 5 2 Belgija 2 2 2 3 Češka 12 16 2 1 10 4 Nemčija 65 80 14 45 5 Hrvaška 2 2 1 6 Italija 2 2 1 7 Poljska 7 8 1 5 8 Romunija 1 1 1 9 Slovenija 1 1 SKUPAJ 101 122 17 1 70 Iz tabele je razvidno, da popolna »varnost« wan-delbahnom z izjemo Belgije ni bila zagotovljena nikjer. Razlogov za takšno stanje je verjetno več. Eden je zagotovo dotrajanost stavbe, drugi omejena uporabnost skozi vse leto, kar še posebej velja za pokrite in s strani odprte stavbe, tretji pa utesnjenost in omejena prilagodljivost novim fUnkcionalnim izzivom, ki so jih na primer prinašali številni novi in preurejeni wandelbahni ter njim po zasnovi in namembnosti sorodne stavbe. V začetku 20. stoletja se je namreč izrazito povečala potreba po polifunkcionalnosti takšnih stavb, ki so vse bolj postajale središče prostočasne-ga, družabnega, zabaviščnega, tržnega, poslovnega, kulturnega in izobraževalnega življenja vse večjega števila evropskih termalnih zdravilišč. Zato so bile interne (sama velikost stavbe) in eksterne (razpoložljiv zunanji prostor v povezavi z drugimi objekti) prostorske omejitve tisti ključni dejavnik, zaradi katerega so se v posameznem zdravilišču odločili za adaptacije, nadomestno gradnjo ali popolno odstranitev z morebitnim drugačnim nadomestkom.26 sledki zgradili štiri wandelbahne. Prvi je v zdravilišču stal med letoma 1822 in 1880 (domnevno), drugi med letoma 1880 in 1920 (domnevno) in tretji med letoma 1890 in 1960 (domnevno). Četrtega z imenom Lazenska kolonada so zgradili med letoma 1977 in 1986 po načrtih arhitekta Otakarja Bi-narja (soavtorja Michael Brix in Martin Rajniš) in je danes ena od dominantnih stavb zdraviliškega jedra (glej spletni vir: http://teplice-teplitz.net/stavby/karta/nazev/42-kolonada--u-domu-kultury (3. 4. 2017)). 23 WDB = wandelbahn, značilno ime (poleg drugih navedenih) za evropska pokrita sprehajališča. 24 Posamezna evropska zdravilišča so lahko imela na istih lokacijah zapovrstjo več pokritih sprehajališč (wandelbahnov). Le redka so imela (še imajo) na različnih lokacijah sočasno več različno zasnovanih tovrstnih stavb (npr. Karlovy Vary imajo najmanj štiri: tržni kolonäda (1882—1883), sprudel kolonada (prva stavba v letih okrog 1840—1975, druga na istem mestu 1975 (novo ime Hot Spring Colonnade), še stoji), mlynskä kolonäda (zgrajen 1871—1881, še stoji; nem. mühlbrunnkolonnade) in Sadovä kolonäda (1881, še stoji; nem. Wandelgang)). 25 Po naši evidenci ohranjeni v letu 2017. 26 Nekateri viri potrjujejo, da je nastalo nekaj načrtov za gradnjo obravnavanih zdraviliških stavb, ki jih niso zgradili. Takšen je na primer načrt zagrebškega arhitekta Vjekoslava Hein-zela (1871—1934), ki je leta 1893 diplomiral iz arhitekture v nemškem Stuttgartu. Leta 1892 je v slogu visoke renesanse Po dosegljivih virih je malo primerov, ko bi se obravnavanim stavbam odrekli tako zlahka, kot so se wandelbahnu v Rogaški Slatini. Sodeč po nadomestnih dosežkih je slatinskemu podiranju najbližja odstranitev wandelbahna v avstrijskem termalnem zdravilišču Bad Gastein, kjer je dominantno stavbo v središču zdraviliškega mesta nadomestil betonski objekt, značilen za povojne gradbene dosežke jugoslovanskega in vzhodnoevropskega gradbeniškega okolja. Toda wandelbahne so podirali tudi drugod, na primer v nemškem zdravilišču Bad Ems, kjer so se odrekli okrog 100 m dolgemu objektu ter ga nadomestili s parkom in zelenico. Iz težko opravičljivih razlogov je padel tudi edini v trikotniku zasnovani Wandelhalle v nemškem zdravilišču Bad Rothenfelde, ki je stal tik ob danes še delujoči solovarski kredi (nem. das Gradierwerk). Tudi wandelbahn v italijanskem zdravilišču Arco Trentino se je moral umakniti nepotrebnim preureditvam mestnega prostora. Raz-sežni in večinoma iz litega železa zgrajeni wandelbahn oziroma trinkhalle v nemškem Bad Wildbadu se je moral že v začetku 1. svetovne vojne umakniti drugi stavbi, nadomestni trinkhalle pa so zgradili šele po 2. svetovni vojni. V čeških Karlovih Varih so se leta 1975 odrekli za mesto prepoznavni Sprudel kolonadi iz srede 19. stoletja in jo nadomestili z moderno ste-kleno-betonsko stavbo Hot Spring Colonnade (Sprudel), ki na svojo veličastno predhodnico spominja le po imenu. Naj bo dovolj naštevanja takih in podobnih nesmiselnih posegov, ki so termalna zdravilišča praviloma osiromašili, novi nadomestni objekti pa so sicer prinesli nekaj udobja, toda prepoznavnost kraja je bila, podobno kot v Rogaški Slatini, okrnjena. Večina wandelbahnov ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavb je bila namenjena sprehajanju. Vendar pravzaprav ni šlo za prava sprehajališča, saj je bilo prostora malo in le peščica tovrstnih stavb se lahko pohvali z dolžino 100 m (npr. stari izdelal (v okviru študijskih obveznosti?) osnutek arhitekturnega načrta za postavitev trinkhalla z wandelbahnom, ki pa nista bila nikoli realizirana (spletni vir: http://athena.muo. hr/?object=detail&id=62480 (3. 4. 2017); http://hbl.lzmk.hr/ clanak.aspx?id=57 (3. 4. 2017)). 236 2 KRONIKA 65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 V češkem termalnem zdravilišču Karlovy Vary stoji razsežna Mlinska kolonada (češ. Mlynskä Kolonäda, nem. Mühlenkolonnade), zgrajena med letoma 1871 in 1881 po načrtih arhitekta Josefa Ziteka (1832—1909). Stavba je tudi danes priljubljeno sprehajališče in ena od mestnih znamenitosti (foto: Mojca Bele, 8. 8. 2010). wandelbahn v mestu Bad Ems) ali celo več (npr. več kot 380 m dolgo sprehajališče iz dveh delov z imenom Royal Galleries v belgijskem zdraviliškem mestu Ostende, tudi Ostend).27 Drugi so merili okrog 80 m, večinoma pa med 60 in 70 m. Toda kljub temu gre za velike in predvsem podolgovate stavbe, ki so poleg središčnih zdraviliških objektov (več imen: zdraviliški dom,2,8 kurhaus, dom zdrojowy idr.) osrednje večnamenske stavbe vseh obravnavanih evropskih zdravilišč. Pri večini obravnavanih stavb je bilo sprehajanje omejeno, saj so bili prostori zapolnjeni z drugimi storitvami in dejavnostmi. Lažje kot sprehajanje je bilo razkazovanje - bodisi zaradi privlačnega videza ali oblačenja po zadnji modi. Tudi zato so bili wan-delbahni in sorodne stavbe opremljeni s klopmi in mizami, manjšimi gostinskimi lokali in prodajalnami s spominki, drobno galanterijo, prepoznavnimi izdelki okoliških obrtnikov in značilnimi industrijskimi izdelki npr. iz stekla in drugo. Wandelbahni so se ponekod navezovali na bližnje točilnice mineralne vode ali so kot trinkhalle to dejavnost vsebovali tudi sami. V ta namen so v nekaterih zdraviliščih ob določenih urah prirejali množična pitja mineralne vode, kot npr. v Karlovih Varih ob znani zdraviliški stavbi 27 Glej https://de.wikipedia.org/wiki/Ostende (13. 3. 2017) in druge. 28 V Rogaški Slatini so pred leti Zdraviliški dom preimenovali v Grand hotel Rogaška. Gre za sporno ime, ki je v Rogaški Slatini splošna praksa, saj je iz svojilnih pridevnikov neustrezno (celo neokusno) tvoriti imena krajev, npr. iz Murske Sobote krajše poimenovanje samo Murska in iz Škofje Loke samo Skofja (sic!?). z imenom Mlynskä kolonada oziroma nemško Muhl-brunnen2 Wandelbahni in podobne stavbe so namenjene prirejanju stalnih in občasnih likovnih razstav, kar je že desetletja ustaljena praksa v italijanskem Me-ranu30 in nemškem Baden Badnu,31 kjer tamkajšnji wandelbahn oziroma trinkhale krasi več na zadnje ostenje naslikanih fresk. Zelo priljubljene in pogoste so razstave umetniških del na panojih in podstavkih, kar na primer prirejajo v stavbi z imenom trinkhalle v avstrijskem mestu Bad Ischl ali v velikem pokritem sprehajališču Royal Galleries v belgijskem Ostendeju. Zdraviliške goste so privabljale zlasti male prodajalne drobne galanterije, spominkov, razglednic in drugih za obiskovalce vabljivih izdelkov. Večinoma so bile prodajalne v podobi manjših zastekljenih niš z vrati, tako da je prostor obsegal kvečjemu poenostavljene stenske police in prodajni pult. Takšne in podobne prodajalne so bile značilne za wandelbahne v Rogaški Slatini, hrvaškem Lipiku in v poljskem zdraviliškem kraju Swieradow Zdroj (nem. Bad Flinsberg),32 kjer imajo v zadnjo steno lesenega wan- 29 Glej spletni vir: Karlovy Vary, Mlynskä kolonada, Muhlbrunnen, https://cs.wikipedia.org/wiki/Mlynska_kolonada (2. 2. 2017) in druge. 30 Glej spletni vir: Merano, Meran, wandelbahn, wandelhalle, https://www.merano-suedtirol.it/de/meran/betrieb/wandel-halle-5506/ (18. 2. 2017) in druge. 31 Glej spletni vir: Baden Baden, trinkhalle, https://de.wikipedia. org/wiki/Trinkhalle_Baden-Baden (3. 12. 2016) in druge. 32 Glej spletni vir: Swieradow Zdroj, Wandelhalle, http://swie-radowzdroj.pl/de/2260-swieradowzdroj-wandelhalle (12. 2. 2017) in druge. 234 2 KRONIKA 65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 V češkem termalnem zdravilišču Mariânské Lâznë (nem. Marienbad) stoji tlorisno nekoliko usločen wandelbahn, zgrajen med letoma 1888 in 1889, ki so ga že ob koncu 19. stoletja preimenovali v novo kolonado (nem. Neue Colonnade, Kreuzbrunnen-Kolonnade; danes češ. Kolonâda Maxima Gorkého). Čelna stran z arkadami je odprta, medtem ko je zadnja zapolnjena z več prodajalnami, ki v letnih mesecih prodajalno mesto razširijo tudi na sprehajališče (spletni vir: Mariânské Lâznë, wandelbahn, kolonade; fotografirano 10. 9. 2004). Poljsko termalno zdravilišče Swieradow Zdroj (nem. Bad Flinsberg) v Spodnji Šleziji ima povsem leseni Wandelhalle (Poljaki so ga preimenovali v Dom zdrojowy) iz okrog leta 1890. Po zasnovi in gradivu je zelo podoben wandelhallu iz leta 1893 v drugem spodnješlezijskem zdravilišču Szczawno-Zdroj (nem. Bad Salzbrunn), ki z vhodne strani ni zastekljen (spletni vir: Swieradow Zdroj, wandelhalle). 236 2 KRONIKA 65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 delhalla vgrajenih več manjših prodajaln. Podobno razporeditev poznajo v drugem znanem poljskem zdravilišču Duszniki-Zdroj (nem. Bad Reinerz),33 kjer je imel prvotno s sprednje strani odprti wandelbahn (pozneje tudi tam zastekljen in preimenovan v wandelhalle) več enako zasnovanih prodajaln. Podobno zasnovane stavbe so gradili zlasti v nemških zdraviliščih, na primer v nemškem mestu Bad Rothenfelde,34 kjer je imel trikotno zasnovani wandelhalle (okrog 1840-okrog 1940) na vseh treh traktih vrsto malih prodajaln. Po 2. svetovni vojni v wandelbahnih prirejajo krajevne in mednarodne šahovske turnirje. Ob koncu oktobra v nemškem termalnem zdravilišču Bad Wiessee poteka šahovski turnir,35 kjer se v tamkajšnjem wandelhallu zbere več kot 360 šahistov. Šahisti tekmujejo tudi v avstrijskem zdravilišču Bad Ischl,36 kjer se v nekaj manjšem trinkhallu gnete do 200 ša-histov ter pol toliko spremljevalcev in vodstvo turnirja. Podobno potekajo tudi tekmovanja v biljardu. V nemškem zdraviliškem kraju Bad Wildungen37 v deželi Hessen prirejajo velike turnirje na enajstih ali dvanajstih biljardnih mizah. Na eni ožji strani razse-žnega wandelhalla sedijo sodniki, na nasprotni strani z galerijo pa gledalci. Zelo priljubljene zdraviliške prireditve so igranje zgodovine z nastopajočimi igralci in statisti v oblačilni podobi nekdanjih zdraviliških gostov iz druge polovice 19. in začetka 20. stoletja. Nastopajoči se preoblečejo v starodavne kostume in uprizarjajo izseke iz zdraviliškega življenja prav pred wandelbahni ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnimi stavbami. Takšne izseke iz preteklega življenja zdravilišč uprizarjajo v bavarskem termalnem zdravilišču Bad Steben,38 zelo odmevne pa so bile predstave ljubiteljskih gledališčnikov v hrvaškem zdravilišču Lipik,39 kjer so že v osemdesetih letih 20. stoletja uprizarjali izseke iz življenja plemkinje Jelke, ki je tam nekje pri znameniti kamniti Jelkini klopi (hrv. Jelkini klupi),40 tik pred stavbo z imenom Mramorne kupke (slov. 33 Glej spletni vir: Duszniki-Zdröj, Bad Reinerz, https:// en.wikipedia.org/wiki/Duszniki-Zdr%C3%B3j (11. 6. 2016) in druge. 34 Glej spletni vir: Bad Rothenfelde, https://de.wikipedia.org/ wiki/Bad_Rothenfelde (20. 7. 2016); Bad Rothenfelde, Wandelhalle, http://www.historische-schaufenster.de/index.php/ Schaufenster/wandelhalle.html (13. 3. 2017) in druge. 35 Glej spletni vir: Bad Wiessee, wandelhalle, http://www.wan-delhalle.info/events-in-der-wandelhalle/ (11. 1. 2017) in druge. 36 Glej spletni vir: Bad Ischl, https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Ischl (22. 9. 2016) in druge. 37 Glej spletni vir: Bad Wildungen, https://de.wikipedia.org/ wiki/Bad_Wildungen (11. 6. 2016) in druge. 38 Glej spletni vir: Bad Steben, https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Steben (10. 12. 2016) in druge. 39 Glej spletne vire: Lipik, povijest lječilišta, http://www.bolm-ca-fipik.hr/?vrsta=3&id=37 (22. 5. 2016) in druge. 40 Glej spletni vir: Lipik, Jelkina klupa, http://hotspots.net. hr/2016/09/lipik-ljepotan-zapadne-slavonije-i-njegove-top- -lokacije/ (13. 3. 2017) in druge. V češkem zdraviliškem mestu Teplice (nem. Teplitz Schönau), v Usteškem okraju, so zapovrstjo zgradili štiri pokrita sprehajališča. Prva tri so imenovali wandelbahn in danes ne stojijo več, četrto (zgrajeno med letoma 1977 in 1986) z imenom Lazenska kolonada pa je nastalo po načrtih arhitekta Otakarja Binarja in je danes ponos zdraviliškega središča (spletni vir: Teplice, Lazenska kolonada). marmornata kopel), izgubila svoj dragoceni prstan, ki ga iščejo še danes. Med številnimi programskimi vsebinami in dejavnostmi v wandelbahnih velja omeniti še dve zanimivosti iz njihove zgodovine. Nekatere tovrstne stavbe so zlasti med prvo svetovno vojno preuredili v začasne vojaške bolnišnice. Takšno novo vsebino je na primer prevzela Galerija Leopolda II.41 v belgijskem zdraviliškem mestu Spa v Valoniji, kjer so pretežno železno sprehajališče zastrli s platnom in preuredili v velikansko bolnišnico za več deset ranjencev. V Rogaški Slatini pa je med prvo svetovno vojno vojaška bolnišnica postal osrednji Zdraviliški dom, saj razmeroma nizek in zelo dolg wandelbahn za kaj takega očitno ni bil najbolj primeren. Zadnja dejavnost, ki jo velja izpostaviti iz bogate palete dejavnosti wandelbahnov ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavb, je hramba eksotičnih okrasnih rastlin. Zaradi tople mineralne vode je bilo mogoče predvsem v zaprtih stavbah vzgajati zahtevne rastline, kot so pomaranče in limone. Zato se je nekaterih zaprtih oziroma predvsem zastekljenih wandelbahnov prijelo ime oranžerija (nem. die Orangerie), saj so tam rastline izvrstno uspevale. Med najbolj znane oranžerije sodi wandelhalle v termalnem zdravilišču Bad Homburg42 v nemški zvezni deželi Hessen, kjer je povsem zaprta in zastekljena stavba obenem oranžerija. Sicer pa so v evropskih termalnih zdraviliščih tropske rastline krasile tudi skupne prostore nekaterih drugih stavb, a največ rastlin je še danes hranjenih v wandelbahnih ter njim po zasnovi in namembnosti sorodnih stavbah. 41 Glej spletni vir: Spa, Galerie Leopold II., https://fr.wikipedia. org/wiki/Galerie_L%C3%A9opold_II (13. 3. 2017) in druge. 42 Glej spletni vir: Bad Homburg, orangerie, http://www.hu-ber-partyservice.de/orangerie.html (21. 7. 2016) in druge. 234 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 65 2017 Tabela 2: Seznam termalnozdraviliških krajev v Evropi in njihovih stavb z imeni wandelbahn, Wandelhalle, kolonada ...43 Z. št. Ime zdravilišča Država Dežela Začetek gradnje Leto zadnje omembe Ime 1 Arco Trentino Italija Trento, Trentino 1859 ß 1920 & WDB 2 Bad Aibling Nemčija Bavarska 1890 ß 1918 & WDH 3 Bad Bergzabern Nemčija Porenje Pfalško 1930 ß 1980 & WDH 4 Bad Bertrich Nemčija Porenje Pfalško 1880 ß 1927-28 1920 & ŠE STOJI WDB WDH 5 Bad Bocklet Nemčija Bavarska 1930 ß SE STOJI WDH 6 Bad Boll Nemčija Baden-Württemberg 1823 ŠE STOJI WDH 7 Bad Brückenau Nemčija Bavarska 1890 ß SE STOJI WDB, WDH 8 Bad Cannstatt Nemčija Baden-Württemberg 1880 ß SE STOJI WDH 9 Bad Driburg Nemčija Severno Porenje Vestfalsko 1860 ß SE STOJI WDH 10 Bad Dürkheim Nemčija Porenje Pfalško 1925 ß 1970 & WDH 11 Bad Eilsen Nemčija Spodnje Saško 1890 ß 1918 1920 ŠE STOJI WDH WDH 12 Bad Elster Nemčija Saška 1860 ß, 1928 ß 1925 & ŠE STOJI WDB WDH 13 Bad Ems Nemčija Porenje Pfalško 1890 ß 1849 ß 1925 & ŠE STOJI WDB Kolonade 14 Bad Gandersheim Nemčija Spodnje Saško 1925 ß ŠE STOJI WDH 15 Bad Gastein Avstrija Salzburg 1850 ß 1980 & WDB 16 Bad Gleichenberg Avstrija Štajerska 1890 ß 1950 1940 & ŠE STOJI WDB WDB 17 Bad Hall Avstrija Zgornja Avstrija 1873; 1928-1930; 1963-1980 ŠE STOJI trinkhalle, redko Wandelhalle 18 Bad Harzburg Nemčija Spodnje Saško 1897-1898 ŠE STOJI WDB, Trinkhalle 19 Bad Heilbrunn Nemčija Bavarska 1930 ß 2012 WDH 20 Bad Hersfeld Nemčija Hessen 1900 ß ŠE STOJI WDH 21 Bad Homburg Nemčija Hessen 1850 ß ŠE STOJI WDH, Orangerie 22 Bad Imnau Nemčija Baden-Württemberg 1890 ß ŠE STOJI Kursalon 23 Bad Ischl Avstrija Zgornja Avstrija 1829-1831 ŠE STOJI Trinkhalle 24 Bad Kissingen Nemčija Bavarska 1880 ß 1890 ß 1920 & ŠE STOJI WDB WDH 25 Bad Kohlgrub Nemčija Bavarska 1935 ß ŠE STOJI WDH 26 Bad König Nemčija Hessen 1960 ß ŠE STOJI WDH 27 Bad Königshofen Nemčija Bavarska 1930 ß ŠE STOJI WDH 28 Bad Kreuzen Avstrija Zgornja Avstrija, 1880 ß 1916 & WDB 29 Bad Kreuznach Nemčija Porenje Pfalško 1870 ß 1920 & WDB, WDH, Kolonade 30 Bad Liebenstein Nemčija Turingija 1912 ŠE STOJI WDH 31 Bad Lippspringe Nemčija Severno Porenje Vestfalija 1890 ß 1920 & WDB, Trinkhalle * 32 Bad Meinberg Nemčija Severno Porenje Vestfalija 1890 ß 1935 ß 1920 & ŠE STOJI WDB WDH 33 Bad Mergentheim Nemčija Baden-Württemberg 1935 ŠE STOJI WDH 34 Bad Münster Nemčija Porenje Pfalško 1880 ß 1920 & WDB 35 Bad Nauheim Nemčija Hessen 1880 ß 1850 ß 1920 & ŠE STOJI WDB WDH 36 Bad Nenndorf Nemčija Spodnje Saško 1970 ß ŠE STOJI WDH 37 Bad Neuenahr Nemčija Porenje Pfalško 1880 ß 1918 & WDB, WDH 43 Z zvezdico (*) so označena imena, ki jih ni bilo mogoče preveriti v več različnih virih; s črko ß so označene ocenjene (približne) letnice nastanka ali podrtja določenega objekta. WDB označuje prvotno (wandelbahn) ime stavbe (ki ne stoji več); WDH označuje novo (Wandelhalle) ime stavbe (ki še stoji). 242 65 2017 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 Z. št. Ime zdravilišča Država Dežela Začetek gradnje Leto zadnje omembe Ime 38 Bad Oeynhausen Nemčija Severno Porenje Vestfalija 1880 ß 1926 1918 & ŠE STOJI WDB WDB, WDH 39 Bad Orb Nemčija Hessen 1880 ß 1920 & WDB, WDH 40 Bad Pyrmont Nemčija Spodnje Saško 1823-1824 ŠE STOJI WDH 41 Bad Radkersburg Avstrija Štajerska 1925 ß ŠE STOJI WDH 42 Bad Rehburg Nemčija Spodnje Saško 1843-1844 ŠE STOJI WDH 43 Bad Reichenhall Nemčija Bavarska 1870 ß 1925 ß 1920 & ŠE STOJI WDB WDH, Koncertrotunde 44 Bad Rein hardshausen Nemčija Hessen 1925 ß 1981 & WDH 45 Bad Rothenfelde Nemčija Spodnje Saško 1840 ß 1890 ß 1885 & 1940 & WDH WDH 46 Bad Salzdetfurth Nemčija Spodnje Saško 1920 ß 1973 & WDH 47 Bad Salzhausen Nemčija Hessen 1880 ß ŠE STOJI WDH 48 Bad Salzschlirf Nemčija Hessen 1860 ß ŠE STOJI WDB, WDH 49 Bad Salzuflen Nemčija Severno Porenje 1840 ß 1935 & WDH Vestfalija 1936 ß ŠE STOJI WDH 50 Bad Salzungen Nemčija Turingija 1890 ß ŠE STOJI WDH 51 Bad Schallerbach Avstrija Zgornja Avstrija 1935 ß ŠE STOJI WDH 52 Bad Steben Nemčija Bavarska 1837 1910 1910 ŠE STOJI WDH WDH 53 Bad Sulza Nemčija Turingija 1890 ß ŠE STOJI WDH 54 Bad Tatzmannsdorf Avstrija Gradiščansko 1880 ß 1941 & WDB * 55 Bad Teinach Zavelstein Nemčija Baden-Württemberg 1925 ß ŠE STOJI WDH 56 Bad Tölz, Nemčija Bavarska 1880 ß 1918 & WDB Bad Toelz 1930 ß ŠE STOJI WDH 57 Bad Wiesse Nemčija Bavarska 1930 ß ŠE STOJI WDH 58 Bad Wildbad Nemčija Baden-Württemberg 1878-1879 1934 1959 ŠE STOJI WDB Trinkhalle 59 Bad Wildungen Nemčija Hessen 1880 ß ŠE STOJI WDH 60 Bad Windsheim Nemčija Bavarska 1925 ß ŠE STOJI WDH 61 Bad Wörishofen Nemčija Bavarska 1880 ß 1920 & WDB 62 Bad Zwischenahn Nemčija Spodnje Saško 1970 ß ŠE STOJI WDH 63 Baden Baden Nemčija Baden-Württemberg 1839-1842 ŠE STOJI WDH, Trinkhalle 64 Badenweiler Nemčija Baden-Württemberg 1850 1890 ß 1890 & ŠE STOJI WDB WDB 65 Böblingen Nemčija Baden-Württemberg 1970 ß ŠE STOJI WDH 66 Borkum Nemčija Spodnje Saško Objekta ni Objekta ni WDB (samo sprehajalna pot) 67 Buzia^ Romunija Banat 1875 ŠE STOJI kolonada 68 Dresden, Garnison Lazareth Nemčija Saška 1890 ß 1919 & WDB 69 Duszniki-Zdroj Bad Reinarz Poljska Spodnja Šlezija 1850 ß ŠE STOJI WSB, WDH 70 Eisenach Nemčija Turingija 1909 ŠE STOJI WDH 71 Frantiskovy Läzne, Franzensbad Češka Karlovarski okraj 1883 ŠE STOJI WDB *, WDH * 72 Göggingen Nemčija Baden-Württemberg 1860 ß 1920 & WDB 73 Jablonecke Paseky, Bad Schlag Češka Lidereški okraj Ni znanih virov Ni znanih virov WDB? 74 Janske Lazne, Johannisbad Češka Krälovehradecky okraj 1893 ŠE STOJI WDB, Kolonade 75 Jaworze, Bad Ernsdorf Poljska Spodnja Šlezija 1880 ß 1910 & WDB 76 Jedlina-Zdroj, Bad Charlottenbrunn Poljska Spodnja Šlezija 1890 ß 1920 & WDB ali WDH 249 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 65 2017 Z. št. Ime zdravilišča Država Dežela Začetek gradnje Leto zadnje omembe Ime 77 Karlova Studanka, Bad Karlsbrunn Češka Moravsko-šlezijski okraj 1880 ß SE STOJI 78 Karlovy Vary, Karlsbad Češka Karlovarski okraj 1871-1881 SE STOJI (Mlynska) Kolonada 79 Karlovy Vary, Karlsbad Češka Karlovarski okraj 1881 SE STOJI WDG 80 Karlovy Vary, Karlsbad Češka Karlovarski okraj 1840 ß 1975 1975 SE STOJI (Sprudel) Kolonade (Hot Spring) Colonnade 81 Karlovy Vary, Karlsbad Češka Karlovarski okraj 1882-1883 SE STOJI Kolonada, Trška kolonada 82 Karlsbad Nemčija Baden-Württemberg 1897 ß 1917 6 WDB? 83 Kudowa-Zdröj, Bad Kudowa Poljska Spodnja Šlezija 1850 1880 ß 1920 6 Se stoji WDB WDH 84 Lazne Fort Forstbad Češka Kralovehradecky okraj 1890 ß 1925 6 WDB 85 Lazne Libverda, Bad Lidwerda Češka Lidereški okraj 1880 ß SE STOJI WDB, Kolonada 86 Lipik Hrvaška Požeško-slavonska županija 1892 1991 - del WDB 87 Lüneburg Nemčija Spodnje Saško 1890 ß 1945 6 (1964?) WDH 88 Marianske Lazne Marienbad Češka Karlovarski okraj' 1888-1889 SE STOJI WDB, Kolonada 89 Merano, Meran Italija Trento, Trentino 1891 SE STOJI WDB 90 Oostende, Ostend Belgija Ostend 1902-1906 SE STOJI (Royal) galerie 91 Opatija Hrvaška Istra 1884 1916 6 WDB 92 Polanica Zdröj, Bad Altheide Poljska Spodnja Šlezija 1850 ß SE STOJI WDH 93 Rogaška Slatina Slovenija Štajerska 1843 1982 WDB 94 Schieder Schwalenberg Nemčija Severno Porenje Vestfalija 1930 ß 1965 6 WDH 95 Schlangenbad Nemčija Hessen 1890 ß 1925 6 WDH 96 Spa Belgija Valonija 1878 SE STOJI Galerie (Leopold II.) 97 Szczawno-Zdröj, Bad Salzbrunn Poljska Spodnji Šlezija 1893 SE STOJI WDB, Elisenhalle, Kurpromenade 98 Swieradöw-Zdröj, Bad Flinsberg Poljska Spodnji Šlezija 1890 ß SE STOJI WDH 99 Teplice, Teplice-Šanov, Teplitz Schönau Češka Usteški okraj 1822 ß 1880 ß 1890 ß 1880 6 1920 6 1960 6 WDB WDB WDB 100 Tobelbad, Hazel-Tobelbad Avstrija Štajerska 1880 ß 1915 6 WDB 101 Wiesbaden Nemčija Hessen 1840 SE STOJI WDH Slovar strokovnih izrazov Elisenhalle — deloma odprto ali povsem zaprto pokrito sprehajališče, ponekod tudi sopomenka za kurpromenade Galerie — galerija, pokrita in z vseh strani odprta ali deloma zaprta stavba v podobi (velikega) sprehajališča Kolonade(-a) — kolonada, pokrito sprehajališče, ki je lahko delno ali povsem zaprto ter zastekljeno Koncertrotunde — zaprta stavba okroglega tlorisa z možnimi prizidanimi trakti na eni ali dveh straneh Kurpromenade — zdraviliška promenada, ponekod tudi v pomenu pokritega sprehajališča Kursalon — povsem zaprta dvorana izrazito podolgovatega tlorisa, podobna nekaterim stavbam, kot so Wandelhalle, trinkhalle in kolonade Orangerie — oranžerija, stavba za prezimovanje pomarančevcev in drugih občutljivih tropskih rastlin, ponekod podobno zasnovana kot Wandelhalle Trinkhalle — pivnica za mineralno vodo, v obravnavanih primerih podobno zasnovana stavba kot wandelbahn ali Wandelhalle; prireditveni prostor WDB (Wandelbahn) — pokrito sprehajališče, ponekod s strani povsem odprto ali vsaj deloma zaprto (prodajalne); prireditveni prostor WDH (Wandelhalle) — pokrito sprehajališče, ponekod s strani deloma odprto ali povsem zaprto; prireditveni prostor 236 65 2017 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 LITERATURA Božič, Milan: Bo letos padla ta rogaška posebnost? Novi tednik, št. 10, 12. 3. 1981, str. 21. Božič, Milan: Rogaška Slatina. Še nič novega. Novi tednik, št. 29, 23. 7. 1981, str. 15. Bratuša, Tina: Urbanistični razvoj Rogaške Slatine (diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za umetnostno zgodovino, Maribor, 2014. Izvršni odbor Slovenskega umetnostnozgodovinske-ga društva, Izvršni odbor Slovenskega konserva-torskega društva (brez navedbe avtorja). Odmevi. Pokrito sprehajališče. Se bodo sprehajališču v Rogaški Slatini res odpovedali. Novi tednik, št. 13, 2. 4. 1981, str. 5. Lazarini, Franci: Ne poznam države, kjer bi se do ključnih grajskih arhitektur obnašali tako neodgovorno. Pogovor z dr. Ivanom Stoparjem. Umetnostna kronika 17, 2007, str. 17—20. Mali Traven (Ivan Stopar): V Rogaški bodo obnavljali. Novi tednik, št. 13, 1. 4. 1982, str. 8. Rebeušek, Ludvik: Rekonstrukcija zdravilišča Rogaška Slatina. Celje, 1958. Sapač, Igor in Franci Lazarini: Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteta za arhitekturo, 2015. Stamejčič, Damjana: Padec kulturno zgodovinskega spomenika. Sprehajališče so podrli. Novi tednik, št. 19, 13. 5. 1982, str. 6. Stopar, Ivan: Rogaška Slatina v luči spomeniškega varstva /Rogaška Slatina sous l'angle de la conservation des monuments. Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1967, str. 55-66. Stopar, Ivan: Rogaška Slatina. 40. zvezek Zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Ljubljana: Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1973. Stopar, Ivan: Umetnostni spomeniki (geslo: Rogaška Slatina). Enciklopedija Slovenije 10. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 254. Šerbelj, Ferdinand: Deželni glavar Štajerske Ferdinand Marija I. grof Attems 1746-1820. Rogaška Slatina: Zdravilišče Rogaška Slatina, 1992. Vardjan, Franc: Rogaška Slatina. Sprehod skozi čas. Njene zgradbe in parki. Rogaška Slatina: Društvo prijateljev, 2004. Življenje ob mineralnem vrelcu (brez navedbe avtorja). Novi tednik, št. 15, 15. 4. 1982, str. 24. SPLETNI VIRI Adalbert Uetz (1807-1864), slikar, 1 Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Koli-zej,_Ljubljana (23. 8. 2016). Adalbert Uetz (1807-1864), slikar, 2 Spletni vir: http://www.artprice.com/ar-tist/459194/adalbert-uetz (23. 8. 2016). Apolon Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Apo-lon (7. 1. 2017). Apolon, Zevsov in Letin sin Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Apo-lon (7. 1. 2017). Arco, Italija Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Arco,_Trentino (11. 6. 2016). Atene, Atalova stoa Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Stoa_of_Attalos (25. 9. 2016). Atene, Attalova stoa Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Stoa_of_Attalos (25.9.2016). Bad Aibling Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Aibling (1. 8. 2016). Bad Bergzabern Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Bergzabern (1.8. 2016). Bad Bertrich Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Bertrich (11. 6. 2016). Bad Bocklet Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Bocklet (26. 7. 2016). Bad Boll Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Boll (14. 9. 2016). Bad Boll, zdravilišče Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Boll (14. 9. 2016). Bad Brückenau Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Br%C3%BCckenau (11. 6. 2016). Bad Cannstatt Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Cannstatt (23. 8.2016). Bad Cannstatt, Kurpark Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Kur-park_Bad_Cannstatt (23. 8. 2016). Bad Driburg Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Driburg (15. 7. 2016). Bad Durkheim Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_D%C3%BCrkheim (3. 8. 2016). Bad Eilsen, splošno Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Eilsen (4. 8. 2016). Bad Eilsen, wandelhalle Spletni vir: http://www.architektur-bildarchiv. de/image/Wandelhalle-im-Kurpark-Bad-Eil-sen-52755.html (5. 12. 2016). Bad Elser Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Elster (18. 2. 2017) 249 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 65 2017 Bad Ems Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Ems (14. 12. 2016). Bad Ems, Kurhaus Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Kur-haus_(Bad_Ems) (14. 12. 2016). Bad Gandersheim Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Gandersheim (2. 8. 2016). Bad Gastein Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Gastein (7. 6. 2016). Bad Gleichenberg Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Gleichenberg (13. 12. 2016). Bad Harzburg Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Harzburg (10. 7. 2016). Bad Heilbrunn Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Heilbrunn (23. 7. 2016). Bad Heilbrunn Spletni vir: http://www.sueddeutsche.de/ muenchen/wolfratshausen/bad-heilbrunn-mit--stirnlampe-in-die-wandelhalle-1.2701223 (23. 7. 2016). Bad Hersfeld Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Hersfeld (10. 7. 2016). Bad Homburg, Kurpark Spletni vir: https://www.youtube.com/watch?-v=UybhTY3KWJw (21. 7. 2016). Bad Homburg, Orangerie Spletni vir: http://www.huber-partyservice.de/ orangerie.html (21. 7. 2016). Bad Imnau Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Imnau (23. 7. 2016). Bad Ischl Spletni ir: https://en.wikipedia.org/wiki/Bad_ Ischl (22.9.2016). Bad Kissingen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Kissingen (11. 6. 2016). Bad Kohlgrub Spletni vir: https://andreaeiselt.wordpress. com/ausstellungen/ (19. 9. 2016). Bad König Splošni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_K%C3%B6nig (21. 7. 2016). Bad Königshofen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_K%C3%B6nigshofen_im_Grabfeld (2. 8. 2016). Bad Kreuzen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Kreuzen (11. 6. 2016). Bad Kreuznach Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Kreuznach (11. 6. 2016). Bad Liebenstein Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Liebenstein (18. 7. 2016). Bad Liebenstein, wandelhalle Spletni vir: http://www.thueringen.info/wan-delhalle-bad-liebenstein.html (7. 12. 2016). Bad Lippspringe Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Lippspringe (15. 6. 2916). Bad Meinberg Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Meinberg (5. 8. 2016). Bad Meinberg, wandelhalle Spletni vir: http://www.lz.de/lippe/horn_bad_ meinberg/20798050_Wandelhalle-wird-zum-Ort-der-Begegnung.html (5. 8. 2016). Bad Mergentheim Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Mergentheim (19. 7. 2016). Bad Münster Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Bad_ M%C3%BCnster_am_Stein-Ebernburg (11. 6. 20169. Bad Nauheim Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Nauheim (11. 6. 2016). Bad Neuenahr Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Neuenahr-Ahrweiler (11. 6. 2016). Bad Oeynhausen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Oeynhausen (11. 6. 2016). Bad Orb Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Orb (11. 7. 2016). Bad Pyrmont Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Pyrmont (15.7.2016). Bad Radkersburg Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Radkersburg (18. 9. 2016). Bad Rehburg Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Rehburg (20. 7. 2016). Bad Reichenhall Spletni vir: Vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Reichenhall (29, 5, 2016). Bad Reichenhall Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Bad_Reichenhall (22. 6. 2016). Bad Reinhardshausen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Reinhardshausen (2. 8. 2016). 236 65 2017 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 Bad Rothenfelde Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Rothenfelde (20.7. 2016). Bad Salzdetfurth Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Salzdetfurth (2. 8. 2016). Bad Salzhausen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Salzhausen (21. 7. 2016). Bad Salzschlirf Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Salzschlirf (11. 6. 2016). Bad Salzuflen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Salzuflen (18. 7. 2016). Bad Salzungen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Salzungen (24. 7. 2016). Bad Schallerbach Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Schallerbach (28. 7. 2016). Bad Steben Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Steben (10. 12. 2016). Bad Sulza Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Sulza (2. 8. 2016). Bad Tatzmannsdorf Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Tatzmannsdorf (11.6. 2016). Bad Teinach Zavelstein Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Teinach-Zavelstein (14. 9. 2016). Bad Tölz Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Bad T%C3%B6lz (11.6.2016). Bad Wiessee Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Wiessee (6. 8. 2016). Bad Wiessee, wandelhalle Spletni vir: http://www.wandelhalle.info/ events-in-der-wandelhalle/ (11. 1. 2017). Bad Wildbad Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Wildbad (11. 6. 2016). Bad Wildungen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Wildungen (11. 6. 2016). Bad Windsheim Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Windsheim (2.8.2016). Bad Wörishofen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_W%C3%B6rishofen (16. 6. 2016). Bad Zwischenahn Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Bad_Zwischenahn (4. 8. 2019). Baden Baden Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Ba-den-Baden (11. 6. 2016). Baden Baden, Trinkhalle Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Trin-khalle_Baden-Baden (3. 12. 2016). Badenweiler Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Ba-denweiler (11. 6. 2016). Böblingen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wi-ki/B%C3%B6blingen (21. 7. 2016). Borkum Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Bor-kum (11. 6. 2016). čačic, Mato, Povijest Državne ergele Stančič 1919.1938 Spletni vir: http://antikvarijat-biblos.hr/povi-j est-drzavne-ergele-stancic-1919-1938-proi-zvod-24175/ (26. 12. 2016). Donačka Gora in podružnična cerkev sv. Donata Spletni vir: https://www.rogatec.si/pro-ject/52750/ (7. 1. 2017). Donat (izvorno: Donatus) Spletni vid: https://sl.wikipedia.org/wiki/Do-nat (7. 1. 2017O). Duszniki-Zdroj, Bad Reinerz Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Duszniki-Zdr%C3%B3j (11. 6. 2016). Eisenach Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Eise-nach (3. 8. 2016). Ergela Lipik (Vzrejna kobilarna lipicancev Lipik) Spletni vir: https://hr.wikipedia.org/wiki/Er-gela_Lipik (26. 12.2016). Ferdinand Attems (spletni vir: http://www.slovenska-biografija.si/ rodbina/sbi131599/, 3. 1. 2017). Františkovy Lazne, Franzensbad Spletni vir: https://cs.wikipedia.org/wiki/Frant i%C5%A1kovy_L%C3%A1zn%C4%9B (20.6. 2016). Göggingen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ G%C3%B6ggingen (7.10.2016). Göggingen, kurhaus Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Kurhaus_G%C3%B6ggingen (7.10.2016). Heinrich Hübsch (1795 - 1863), nemški arhitekt Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Heinrich_H%C3%BCbsch (11. 1. 2017). Janske Lazne, Johannisbad Spletni vir: https://cs.wikipedia.org/wiki/Jan-sk%C3%A9_L%C3%A1zn%C4%9B (16.6. 2016). Jaworze, Bad Ernsdorf Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Jaworze (22.8.2016). 249 2 KRONIKA_65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 Jedlina-Zdroj, Bad Charlottenbrunn Spletni vir: https://pl.wikipedia.org/wiki/Jedli-na-Zdr%C3%B3j (28. 9. 2016). Johann Jakob Friedrich Weinbrenner (1766 - 1826), nemški klasicistični arhitekt Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Frie-drich_Weinbrenner (11. 1. 2017). Joseph Knett, geolog in vrelčni inženir Spletni vir: https://www.myheritage.si/names/ joseph_knett (2. 7. 2016). Karel Russ Spletni vir: http://kraji.eu/slovenija/rogas-ka_slatina_stara_direkcija/slo (5. 1. 2017). Karlovy Vary, Mill Colonnade Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Mill_Colonnade (21. 11. 2016). Karlovy Vary, Sadova kolonâda Spletni vir: https://cs.wikipedia.org/wiki/ Sadov%C3%A1_kolon%C3%A1da (28. 11. 2016). Kolonada Spletni vir: Vir. https://sl.wikipedia.org/wiki/ Kolonada (27. 11. 2016). Kursalon Hübner Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Kur-salon_H%C3%BCbner (27. 9. 2016). Kursalon Hübner Spletni vir: http://www.kursalonwien.at/ (27. 9. 2016). Kursalon u Lipiku Spletni vir: https://hr.wikipedia.org/wiki/Kur-salon_u_Lipiku, (8. 12. 2016). Kurt Müller, Švicar, mecen Rogaške Slatine Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Kurt_ M%C3%BCller (5. 1. 2016). Lâznë Fort, Forstbad Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ L%C3%A1zn%C4%9B_Fo%C5%99t (11. 6. 2016). Leskovar Rudolf: Rogaški zdravilni vrelci v 16. stoletju. Spletni vir: www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:D0C-ST0CJA5S (5, 2, 2017). Lipički perivoj (park v Lipiku) Spletni vir: https://hr.wikipedia.org/wiki/ Lipi%C4%8Dki_perivoj (27. 12. 2016). Lipik, Nekoč slavno lječilište Spletni vir: http://www.matica.hr/ hr/357/Neko%C4%87%20slavno%20 lje%C4%8Dili%C5%A1te/. (29. 6. 2016). Lipik, 0tvorena fontana i prvi poslijeratni koncert u Kursalonu Spletni vir: http://www.lipik. hr/?vrsta=2&id=407 (29. 6. 2016). Lipik, povijest lječilišta Spletni vir: http://www.bolnica-lipik. hr/?vrsta=3&id=37 (22. 5. 2016). Merano, Meran, wandelbahn, wandelhalle Spletni vir: https://www.merano-suedtirol. it/de/meran/betrieb/wandelhalle-5506/ (18.2.2017). Nadvojvoda Janez Habsburško - Lotarinški Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Nadvojvoda_Janez_Habsbur%C5%A1ko-Lo-tarin%C5%A1ki (11. 1. 2017). Oostende (nizozemsko), Ostende (francosko, nemško) Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Os-tend (30. 9. 2016). Opatija, Abbazia (ital.), Sankt Jakobi (nem.) Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Brod_Moravice (2. 7. 2016). Opatija, Hotel Kvarner Spletni vir: http://www.remisens.com/si/hotel--kvarner (16. 6. 2016). Opatija, Hotel Kvarnr Spletni vir. http://visitopatija.com/hr/zname-nitosti/hotel-kvarner,177.html (26. 12. 2016). Opatijski festival (1958 - 1985) Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Opa-tijski_festival (11. 1. 2017). Polanica-Zdröj, Bad Altheide (nem.) Spletni vir: https://pl.wikipedia.org/wiki/Pola-nica-Zdr%C3%B3j (18. 7. 2016). Promenada Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Es-planade (27. 9. 2016). Puhmajer Petr, Istraživanje Kursalona u Lipiku Spletni vir: http://katalog.kgz.hr/pagesresults/ rezultati.aspx?&searchById=1&xm0=1&spi-d0=10&spv0=Puhmajer%2C+Petar, 8. 2. 2017). Red Fort Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Red_Fort (17. 9. 2016). Rogaška Slatina, turizem Spletni vir: http://www.rogaska-slatina.si/ txt/1/120/turizem (18. 12. 2016). Rogaška Slatina, Anin dvor Spletni vir: http://www.rogaska-slatina.si/ txt/1/155/anin-dvor-rogaska-slatina (5. 1. 2017). Rogaška Slatina, Zdravilišče Rogaška Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zdra-vili%C5%A1%C4%8De_Roga%C5%A1ka (16. 12. 2016). Schieder-Schwalenberg Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Schieder-Schwalenberg (3. 8. 2016). Schlangenbad Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Schlangenbad (13. 6. 2016). Slovenske železnice, Opatija, Reka Spletni vir: http://www.slo-zeleznice.si/sl/pot-niki/tujina/hrvaska/opatija (27. 12. 2016). 234 65 2017 2 KRONIKA VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 Spa Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Spa (28.8.2016). Spa, Galerie Leopold II (spletni vir: http://www. panoramicearth.com/1283/Spa/Galerie_Leo-pold_II, 18. 2. 2017). Stoa Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stoa (26. 9. 2016). Stoa Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Stoa (26. 9. 2016). Streifzug Badgastein Böckstein - YouTube Spletni vir: https://www.youtube.com/ watch?v=qh-f3xwfSdQ(16. 1. 2017) Szczawno-Zdroj, Bad Salzbrunn (nem.) Spletni vir: https://en.wikipedia.org/wiki/ Szczawno-Zdr%C3%B3j (23. 7. 2016). Szczawno-Zdroj, Bad Salzbrunn (nem.) Spletni vir: http://www.badflinsberg.de/ (23. 7. 2016). Swieradow Zdroj Spletni vir: https://pl.wikipedia.org/wiki/Swi-eradow-Zdroj (18. 2. 2017) Teplice, Teplitz (nem.) Vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Teplice (2. 7. 2017). Trinkhalle Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/Trin-khalle_(Kuranlage) (27. 9. 2016). Wandelhalle Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Wandelhalle (3. 8. 2016). Wandelhalle, Bad Kissingen Spletni vir: https://de.wikipedia.org/wiki/ Wandelhalle_(Bad_Kissingen) (27. 9. 2016). Zgodovina železnic v Sloveniji Spletni vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/ Zgodovina_%C5%BEeleznice_v_Sloveniji (27. 12. 2016). SUMMARY Reflections on the wandelbahn of Rogaška Slatina and other similar buildings featured by thermal spas in Europe Wandelbahns or, rather, covered promenades as well as buildings, designed and used for a similar purpose, have since the first half of the nineteenth century constituted an important spatial and programming component of European thermal spas. They primarily formed part of older spas and were characteristically multi-functional and hence promi- nent health and tourism facilities of spa resorts. They hosted many kinds of regular and occasional activities, ranging from social life to trading and hospitality activities, as well as organising chess tournaments, political and social gatherings, private banquets, flea markets, used toy fairs, children's and sport equipment fairs, etc. In wartime, however, some of these facilities were converted into provisional military hospitals. Even though a number of different names are used for these buildings, an overview of their designated uses shows that they nevertheless share many key characteristics in common. Health spas and buildings described in this contribution may therefore provide a basis for new research challenges in the field of ethnology, since according to a general survey of previous studies, the festive and daily life of thermal spas has to date been largely neglected and all their characteristic manifestations inadequately demonstrated. The daily and festive life in thermal spas has changed and continuously improved over the last two centuries. In many places, the wide array of activities and especially the annual calendar cycle of events surpassed the local frameworks. Some thermal spas are ranked among the most prominent cultural and political centres both in Europe and globally. The magnificent halls of their spa buildings or the expansive spaces of modernly equipped wandelbahns, wandelhalls, trinkhalls and other buildings, designed and used for a similar purpose, host important events that attract guests from around the world. Especially noteworthy in this regard are Austrian Bad Ischl and Bad Hall, Belgian Spa and Oostende, Czech Janske Lazne, Karlove Vary, Marianske Lazne and Teplice, Italian Merano, German Bad Elster and Bad Ems, Bad Harsburg, Bad Homburg, Bad Kissingen, Bad Oeynhausen, Bad Steben, Bad Wildungen and Baden Baden, Polish Kudowa-Zdroj, Polanica Zdroj, Szczawno-Zdroj and Swieradow-Zdroj. Mention should also be made of Croatian Lipik, where the military conflict of 1991 left hardly any remnants of the wandelbahn left; Croatia, however, has committed to undertake a complete reconstruction of the promenade and introduce it to the public with the typical Austro-Hungarian appearance of the thermal spa resort. Rogaška Slatina, on the other hand, has made no such commitments. To the contrary, on 30 April 1982, the city decided to demolish its wandelbahn or vadlpan, as the locals called it, and fill the area with tall and huge buildings of reinforced concrete. In doing so, Slovenia lost one of its most outstanding cultural monuments. Some bitter solace may at least be found in the fact that at about the same time the Austrians demolished their own wandelbahn in the luxurious thermal resort Bad Gastein, which now showcases a huge building constructed of reinforced concrete and adorned with four transparent cupolas. 249 2 KRONIKA_65 VITO HAZLER: O WANDELBAHNU IZ ROGAŠKE SLATINE IN DRUGIH SORODNIH STAVBAH EVROPSKIH TERMALNIH ZDRAVILIŠČ, 233-250 2017 Baden Baden, Wandelhalle, zgrajen v letih 1839—1842. 234