5958 V okviru projekta na savskih prodih pri Ljubljani proučujemo tudi populacijo travniškega postavne- ža v bližnji Sračji dolini. (foto: Primož Glogovčan) DPOMS nadaljuje s projektom Deteljin modrin – prezrt biser savskih prodov Čeprav je projekt Deteljin modrin – prezrt biser savskih prodov namenjen predvsem me- tulju deteljinemu modrinu (Polyommatus thersites), smo v projektu v letu 2019 proučevali tudi populacijo travniškega postavneža (Euphydryas aurinia), ki se nahaja v neposredni bližini savskih prodov pri Črnučah v Sračji dolini. Evidentirali smo osebke na zadnjih ek- stenzivno gojenih travnikih, kjer se ta metulj pojavlja. Na podlagi podatkov, pridobljenih lani, se bomo v letu 2020 osredotočili na iskanje hranilnih rastlin gosenic te vrste, z na- menom, da bolje spoznamo življenjski prostor travniškega postavneža in Mestni občini Ljubljana oblikujemo priporočila za dolgoročno ohranjanje populacije. Poleg tega bomo v 2020 izvedli še dve delovni akciji odstranjevanja zlate rozge in osta- lih invazivnih tujerodnih rastlin ter tako prispevali k izboljšanju habitata za deteljinega modrina. Prva akcija je potekala 12. junija 2020, naslednja pa je predvidena v septembru. Na območju savskih prodov se načrtuje tudi pregled razširjenosti deteljinega modrina ter njegove hranilne rastline – turške detelje. Določene aktivnosti bodo osredotočene še na nočne metulje, in sicer se bodo opravili vsaj trije popisi na območju savskih prodov. Na vse aktivnosti društva ste vabljeni vsi zainteresirani ljubitelji metuljev. Več informacij o posa- meznih aktivnostih bo objavljenih na projektni spletni strani in Facebook strani DPOMS. Zapisala: Primož Glogovčan in Ana Pšeničnik V letu 2019 smo bili priča prvim potr- jenim reprodukcijskim jedrom volka (Canis lupus) v slovenskem delu Alp. Z monitoringom volčje populacije smo zaznali tri trope v nastajanju – tako označimo tiste, pri katerih je potrjena reprodukcija, a še nimajo dveh genera- cij mladičev. Z metodo izzivanja oglaša- nja teritorialnih volkov (ang. howling) smo potrdili prvo reprodukcijo tropa na Jelovici in Cerkljanskem, na Poklju- ki pa je bila potrjena s posnetki mladi- čev s pomočjo fotopasti. Monitoring volčje populacije pri nas sis- tematično poteka od leta 2015. Pri njem sodelujemo društvo Dinaricum, Zavod za gozdove Slovenije in Biotehniška fakul- teta Univerze v Ljubljani, financira pa ga Ministrstvo za okolje in prostor. Terenski del monitoringa volka, poleg howlinga, predstavlja tudi zbiranje neinvazivnih Po volčjih stopinjah v alpskih gozdovih Besedilo: Živa Hanc genetskih vzorcev in drugih podatkov o pojavljanju volka (na podlagi koordinira- nega poročanja lovcev o opažanjih volkov, sledi, iztrebkov ali plena). Neinvazivni genetski vzorec predstavlja material, ki ga živali v okolju »puščajo« preko svojih izločkov – iztrebkov, urina, dlake ali sline na plenu. Vzorce se zbira čez celo leto, nam pa zimske (bolje reče- no snežne) razmere nudijo lažje pridobi- vanje le teh – zaradi daljše ohranjenosti vzorcev ob nizkih temperaturah, možno- sti zbiranja urina (v snegu), sledenja od- tisom stopinj živali – in s tem večjo verje- tnost, da naletimo na potencialni vzorec. Genetski vzorci nam omogočajo prepo- znavo posameznih osebkov, sorodstvenih odnosov in spolne strukture ter spremlja- nje prostorske razširjenosti in izračun ocene velikosti populacije z metodo ozna- čevanja in ponovnega ulova. Na podlagi genetskih analiz poznamo tu- di izvor volkov, ki se pojavljajo v alpskem prostoru. Trop na Jelovici sestavljata sa- mec, ki izvira iz tropa Vremščica, in sami- ca iz tropa Trnovski gozd. Samec tropa na Cerkljanskem izvira iz pretežno hrvaške- ga tropa Gomance, samica pa prav tako iz tropa Trnovski gozd. Samec pokljuškega tropa izvira z območja blizu Verone v Ita- liji – je neposredni potomec volka Slavca (opremljenega s telemetrično ovratnico na območju Slavnika), ki je tja emigriral leta 2012. Pokljuška samica pa je prise- ljenka neznanega izvora. Z namenom, da bi pridobili več podatkov o volčjem dogajanju na Pokljuki, smo se 15. februarja 2020 člani in prostovoljci Društva za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov odpravili na zimsko sledenje. Dogodek, finančno pod- prt s strani Interreg Volunteer Youth Ini- tiative, smo izvedli v sodelovanju s člani avstrijske nevladne organizacije Europe- an Wilderness Society in zaposlenimi v Triglavskem narodnem parku (TNP). Zbrali smo se v infocentru TNP Triglavska roža na Bledu, kjer smo prisluhnili kraj- šim predstavitvam vključenih organizacij, pomenu območja za volčjo populacijo v Sloveniji ter namenu zimskega sledenja. Razdeljeni v šest manjših skupin smo se podali na teren. Kljub za sledenje ne naj- bolj ugodnim razmeram (poledenel teren in malo snega) smo imeli priložnost vide- ti veliko sledi in drugih znakov prisotno- sti različnih živali – od veverice, srnjadi, jelenjadi, ruševca, divjega petelina, divje mačke, jazbeca, medveda do volka. Uspe- lo nam je zbrati več neivazivnih genetskih vzorcev volčjih iztrebkov in urina, ki smo jih posredovali Biotehniški fakulteti in bodo služili za nadaljnjo analizo. Združili smo prijetno s koristnim. Dogodek nam je omogočil, da smo se bolje spoznali med seboj, se naučili veliko novega in skupaj preživeli lep terenski dan. V upanju, da nam bodo zimske razmere v letu 2020 na- klonjene, se že veselimo, da se zopet sku- paj odpravimo po zasneženih gozdovih Dinaridov in Alp. Predstavljeni rezultati so bili pridobljeni v projektu Spremljanje varstvenega sta- nja volkov v Sloveniji v letih 2017–2020. Poročilo je objavljeno na spletu. Volčja sled. (foto: Ana Pšeničnik) Biodiverziteto na Nacionalnem inštitutu za biologijo razi- skujemo že 60 let. V svetovno zakladnico znanja smo dopri- nesli veliko novega, kar pa se premalo izkorišča za potrebe varovanja narave. Deloma tudi zato, ker izsledke objavlja- mo v vrhunskih znanstvenih revijah, ki so težko dostopne in razumljive. V Oddelku za raziskave organizmov in ekosi- stemov (EKOS) smo se zato odločili, da del tega pomemb- nega znanja ponudimo tudi laikom. Izdali smo knjigo 60 obrazov biodiverzitete, v kateri je na poljuden način pred- stavljenih 60 različnih pogledov na to, kaj biodiverziteta sploh je in zakaj jo potrebujemo. Knjiga obsega 142 strani, besedilo je pisalo 27 avtorjev – vsi člani EKOS –, fotografije je prispevalo 50 slovenskih fotografov, napisana pa je v slovenskem in angleškem jeziku. Za promocijo knjige smo posneli kratek film, ki si ga lahko ogledate na https:// www.nib.si/aktualno/novice/1428-predstavitev-60obrazov ali na našem YouTube kanalu (v YouTubovo iskalno polje vtipkate »EKOS NIB«). Ker smatramo, da je zavedanje o pomenu biotske pestrosti v naši družbi zelo podcenjeno, smo se odločili, da bo knjiga (dokler zaloga traja) vsem na voljo brezplačno – nujno je predhodno naročilo preko naslova obrazi@nib.si, kjer boste dobili tudi informacijo, kje in kdaj lahko knjigo prevzamete. Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki v formatu .PDF (na isti povezavi kot promocijski film). Biodiverziteta za vse! Čtivo predstavlja: Davorin Tome Naslovnica knjige 60 obrazov biodiverzitete. Biodiverziteta je pomembna! V oddelku EKOS, ki je del Nacio- nalnega inštituta za biologijo, želimo med ljudmi zavedanje o tem povzdigniti na višjo raven. Zato smo se odločili, da naredimo knjigo, v kateri bomo na poljuden način predstavili 60 obrazov biodiverzitete. Seveda, pestrost narave je bistveno večja od naše knjige, a pri številki 60 smo se ustavili, ker v letu 2020 praznujemo 60 let Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer se z biodiverziteto ukvarjamo tudi razis- kovalno. Upamo, da boste s pomočjo zgodb spoznali delček tega, kaj na inštitutu delamo in ob enem nekoliko bolje spoznali pomen biodiverzitete. Biodiversity matters! In EKOS, one of the Departments at the Na- tional Institute of Biology, we want to r ise awaren ss about biodiver- sity and its importance. This book presents sixty views of biodiversity written by members of our department. We decided on sixty popular stories since we re celebrating the 60th an iversary of the Nation l Institute of Biology in 2020, where we work with biodiversity on a scientific level. Of course, Nature’s diversity is much larger than our sixty views. Still, we hope thes stories provide a lens into our work and inspire people to take biodiversity seriously. Davorin Tome EKOS Tudi mi smo del biodiverzitete! We are part of biodiversity too!