V e s t n i k. Učiteljski konvikt. Učiteljstvo kranjskega okraja zložilo ob letošnji okrajni učiteljski konferenci 15 K; g. Peter Mayer, posestnik in gostilničar v Kranju na knj. kr. podr. št. 16 daroval 16 K ; g. M. Potočnik, nadučitelj v Sori, na knj. kr. podr. nabral 5 K; tvrdka Fr. Ks. Souvan v Ljubljani 26.92 K; tvrdka Gričar & Mejač v Ljubljani 23 K. — G. A. Aškerc namesto vstopnice k abiturjentskemu koncertu 2 K. Nova okrajna šolska nadzornika. Naučni ministerje imenoval Ferdinanda Kalingerja, nadučitelja v Toplicah, za provizoričnega okrajnega šolskega nadzornika za kranjski in radovljiški okraj (izvzeta je uemška šola v Beli peči) in Jožefa Turka nadučitelja v Dolenjem Logatcu, za provizoričnega okrajnega solskega nadzornika za slovenske utrakvističiie šole v novomeškem, črnomeljskem in kočevskem okraju, oba za ostalo dobo tekoče funkcijske perijode. — Oba nova nadzornika opozarjamo na članek, ki smo ga priobčili v svojeni listu že 1. 1901. v 10. številki. Pomanjkanje učiteljev na Kranjskem. Za novo ustanovljeno in pred kratkim razpisauo učiteljsko mesto v Rakitui se ni oglasil uoben prosilec. Vseslovanska razsta«a v Petrogradu. BDniewnik Warszawski" poroča o vseslovanski razstavi sledeče: Vseslovanska razstava, ki se je imela vršiti 1. 1904. v Petrograda je odnešena do 1. 1906., in sicer radi tega, ker je Rusija sklenila kolikor mogoče obilao in sijajno sodelovati na tej razstavi. Rasija irna v prvi vrsti pred okom kulturne smotre, trgovske osnove so šele na drugem mestu. Čeiii pa želijo predvsem izboljšati svoje trgovinske zveze. Od češke strani se je pisalo pristojnemu odboru v Petrograd, da je industrija na Ceškem ravno tako razvita kakor v Nemčiji in da je za Čehe od največjega iateresa, da najdejo v Rusiji skladišča za svoje izdelke.^ Rusija niina razloga dajati prednosti nemškim izdelkom Cebi gredo že tako daleč, da sedaj nabirajo denar, da se bo raoglo kmalu pričeti 8 pripravljalDJmi deli za zgradnjo kauala, ki bo spajal Vltavo in Dunav. čehi na meravajo namreč vso svojo trgovino pošiljati po tetn kanalu do Crnega morja, a ue kakor sedaj, preko Hamburga. Do sedaj je v to svrbo nabranih že en milijon kron, in izjavljajo da se naber<? v kratkem časa se toliko, ako bo to potrebno. Tudi pruski in avstrijski Poljaki bodo sodelovali na vseslovanski razstavi v Petrogradu, ako bo ista službena, kar tudi bo. Koliko stane vzgoja dečka do moža. Neki angleški list je izračunal, da izda navaden delavec prvo leto za hrano in obleko moškega otroka 150 inark, drugo leto 165 mark, tretje leto 180 mairk, četrto leto 195 mark. Delavec je do tedaj izdal za s*/ojega otroka 6070 mark. Imovitejši atanovi izdado za vzgojo seveda mnogo več. Tako izda n. pr. angleški duhovnik za svojega otroka moškega spola do polaoletnosti 30.000 raark. Iz splošnega narodno-gospodarskega stalisča pomeni torej veliko izgubo, ako otrok umrje, ko je postal že polnoleten, ali pa ako se izseli. Papige uče v Londonu posebni nprofesorji" govoriti razne jezike. Ti Bprofesorji" dobivajo za nekoliko ur pouka po 10 šilingor (1 šil. = 1 K 20 b) in nauče v 2 do 3 mesecih govoriti papige francoski in nemški ali italijanski, v enem letu pa kar štiri jezike. Ruski list ,,Nov. Vrem." pristavlja opazko: ,Takšnih profesorjev bi treba na ruskih gimnazijah, kjer se uče dijaki po osem let, pa se ne nauče niti starib, niti novih jezikov." Učiteljica — ministrova žena. Francoski minister moraarice Pelletan se je poročil z ubožno francosko, učiteljico Denyse. Francozi, ki so ljudje, se seveda ne zgražajo ob tem dogodku, kakor so se zgražali nnadljudje" Prusi ob znanem slučaju Lohningovem, ki se je poročil s pošteno hčerko navadnega vojaškega narednika. Negalantni pregovori. Upoštevanje vredno dejstvo je, piše rModern Society", da imajo v deželab, kjer vlada proti ženskemu spolu največ galantnosti, na Francoskem, v Italiji in na Španekem, najostrejše pregovore o ženskah. Morda najhujše, kar je bilo kdaj rečeno o ženskab, zna povedati Francoz: ,,Žena iz zlata je toliko vredna kakor raož iz slanie." Posebno ljubeznivo se tudi ne glasi: ,,Lepa žena — slab razum." Milejše se sodi v pregovorib: nZene, veter in Sreča se stalno menjujejo,n ali: »Tašča in sinaba sta vihar in toča." Italijani so jako modri in dalekovidni v svojih pregovorih, n. p.: rPoroči dekle in knpi konja samo pri sosedu." ali: nŽena, ki vedno sloni na oknu, je kot golob na cesti," potein: rKdor hoče imeti sitnosti v življenju, si raora kupiti ladjo ali se raora ožoniti*" Brezdvomno zlobaost pa izražata pregovora: nAk. izgubi mož ženo in centezitn, bo pogrešal cente/.im," dalje: »Priroda je obdarovala ženo in Erešnjo z lepoto v njiju lastno škodo". Kakšne naj bodo ženske je težko povedati. Žeue ,,vonjajočega raja" Turkov so samo iz mošusa in rožnega vonja. Škotova izpoved se glasi: nDekleta naj bodo mila in skromna, hitra v poslušanju, počasna v govorenju." Ali: »Žalostna je žena, ki nima jezika, a blagor možu, ki je tako dobil." Toda Škoti ne sodijo še tako strogo o ženskah kakor innogi drngi narodi. Priznavajo sicer, da so ndekleta in steklo krhke stvari", da je ,,bolje pol obešen kakor nesrečno oženjen biti," ali o ženski zlobnosti ne govore toliko. Španci imajo največ sarkazma v svojih pregovorih: nRes je, da je tnuogo dobrib žena, toda vse so že pod zemljo." — nŽenska naj samo trikrat v življenju ostavi hišo: ko jo krstijo, ko se poroči in ko jo zakopljejo". — Kdor prime jeguljo za rep iu žensko za besedo, lahko reče, da nima nič." — Posebno v nemilosti 80 pa vdove: BKdor^poroči vdovo s tremi otroki, poroči štiri tatove", ali pa: nZivahna vdova se mora ali poročiti, pokopati ali pa zapreti v samostan!" — Vsi ti pregovori seveda niso brez jedra, saj jih je rodila življenska modrost.