Vodila, kako in kdaj naj se voda napeljuje
na senožeti.
i. Na merzle in ilovnate senožeti vodo iz hladnih stu-dencov aH bajerjev, ali pa snežnico napeljevati, je le takrat dobro, kader se je zemlja jako posušila, sicer pa vselej več škoduje kakor koristi, posebno pa takrat, ko se ob gorkih in sončnatih dneh spomladi  na nje napeljuje.
2.  Merzla voda pešenim travnikom menj škoduje; tem več jim koristi, če se o pravem času, to je, zvečer ali ob hladnih dneh napeljuje. Z merzlo vodo, ki nima gnojnih delov v sebi, bi se dali travniki le s škropilnico škropiti, in bi jim le takrat koristilo, kader je zemlja kakor prah suha.
3.  Merzla rodovitna voda, kalna potočnica ali snežnica, ki so se v svojem toku za kake 2 do 4 stopinje sogrele, so senožetim, če se na nje mesca sušca in malega travna ponoči ali ob merzlih dneh napeljujejo, koristne; če bi se pa mesca velicega travna in rožnika podnevi po njih razlivale, bi jim tem več škodovale, kolikor terji je svet, ker bi jela po taki namaki kisla trava in plevel senožet prerašati, kar bi seneni pridelek na vse plati zmanjševati znalo. Ta napaka *) se na Štajarskem pogostoma nahaja, okoli gradških mlinov, posebno kader jame sneg na gornjem Štajarskem kopneti, v zgornji kajnahni dolini, pri Vojtspergu, Keflahu itd. kakor tudi še na več drugih krajih. V teh krajih so senožeti močno s podbelom preprežene, ki se merzlih in močirnatih senožet najraje derži. Tako seno, ki je s podbelom pomešano se nerado suši in se ga tudi po  malem pridela.
4.  Topla in rodovitna voda, ki skoz obdelane dole ali vasi teče, gnoji senožeti in travnike skoraj ravno tako dobro, kakor gnojnica, in kmetovavec, kteri enake vode na svoje senožeti ne napeljuje, je zanikern in sam sebi škoduje. Po sto in sto kmetovavcov je, ki imajo priložnosti dovelj, svoje senožeti in travnike na višji stopnjo povzdigniti, kteri bi jim brez dvombe dvakrat, ja dostikrat tudi trikrat več pridelka donašali, in bi jim gnoja za polje še ne pomanjko-valo. Pokladali bi svoji živini lahko dovelj dobre merve, namesti da jo z borno in pusto slamo bašejo; slamo bi lahko za naštel porabili, na kupe bi si gnoja napravili, in ne bi jim bilo treba po hostah in gojzdih listja grabšati in po 8telji stikovati, kar je gojzdom in hostam v veliko škodo.
Pri napeljevanji vode na senožeti se mora kmetovavec po letnih časih naslednjih vodil deržati:
Mesca grudna rast počiva, zemlja pod snegom leži, torej je ni treba kmetovavcu namakati, akoravno ima vode dosti; izpod snega je ne sme odpeljavati in na merzle tla ne napeljavati, bati bi se mogel, da bi se mu po senožeti led ne napravil, kar bi travi zlo škodovalo. — Ce je pa vreme toplo ali od juga, zna vodo na senožet napeljati, posebno pa, če ni bila v jeseni na njo napeljana; ako bi jelo pa zmerzovati, mora vodo koj s snožeti oberniti. Ko bi jela voda po travnikih prihajati, mora čakati, da vpade in odteče,
*) Pozdeva se mi, da se enake napake tudi pri nae v gornjem Estrajhu tu in tam nahajajo, na pr. sem ter tje po senožetih na Kremsnici itd.    »
da se mu ne bo treba bati, da bi mu senožeti s peskom in prodom ne zasula.
Ravno te vodila veljajo tudi za mesec svečan; ker mesca sušca in malega travna začne po navadi bolj pogostoma deževati, gre na senožeti še bolj paziti, da jih voda preveč ne zatopi. Ce gorkeje vreme nastopi, se jim zna pa več vode dati, da po 4 do 5 dni na ravno tisti kraj teče; ravno tako gre senožeti tudi pri merzlih in ojstrih vetrovih in rahlih ponočnih mrazih namakati. Ko bi znalo pa hudo zmerzovati, jim moča škoduje, posebno ob sončnih in jasnih dneh. Dokler so po gorkih in sončnih dneh noči še hladne in merzle, se voda zvečer proti sončnemu zahodu na travnik napelje, zjutraj proti 8. uri pa odpelje. Voda, kar se je je po travniku razlilo, varuje, da zemlja čez noč prehudo ne prezebe in sonce jo čez dan lože razgreje; ako je že suha, po tem takem začne trava poprej rasti, in tako spešno raste, da se da po trikrat kositi.
Tukaj moram pa še opomniti, ker ravno od senožet govorim, da je prezgodnje grabljenje senožetim prav škodljivo; res je, da se mladim rastlinam pot odpre k hitreji rasti, če se jim osuhlad iz poti spravi, jih pa suhi vetrovi in sreži lože napadajo, da lahko pozebejo in se posušijo. — Tu in tam kmetovavci po senožetih menda le zato grabijo, da si nekoliko stelje napravijo; kertin in mravljišč, ktere bi imeli razgrabljevati, se pa ne lotijo. Po senožetih grabiti bi jez le takrat priporočal, kadar jih je mah prerastel, ali če je dovelj listja in druzih gnojnih ostanjkov na njih.
Za majnik priporočam ravno te vodila, ki sem jih za mali traven imenoval. Le na noč se mora voda na travnike napeljevati, ako je oblačno vreme, posebno pa če je merzla spomlad. Ce bi se pa travniki mesca majnika in rožnika preveč in morebiti s kalno vodo namakali, bi jim znalo škodovati, ker bi se jim spodnja travica tako zablatila, da bi pognjila. Le takrat jim je dobro vode pripušati, kadar je za rast potrebujejo, pa ne pregoste in preblatne. Proti koncu majnika ne gre več travnikov prehudo namakati in pod vodo devati, le toliko jim je gre, da vlažni ostanejo; dovelj je, če voda le po grabnih stoji. Kakih 14 dni pred košnjo se morajo senožeti do dobrega na suho djati, da jih živina preveč ne zmandra in kolesa ne razrežejo. — Tisti travniki in senožeti, na ktere je voda umetno napeljana, se morajo s posebno skerbjo kositi, da se jim previsoke grive ne pušajo, kar se za slabimi kosci prav dostikrat vidi; kdor pametno kosi, bo, če je seno od juga proti zahodu kosil, otavo pa od izhoda proti zahodu.
Po seneni košnji se travnik pusti 4 do 5 dni na suhem, da se staro rastlinje ali sternišče usuši; med tem časom se pa grabni in zatornice popravijo, in po tem še le se začne voda na travnik spušati, da se 3 do 4 dni na eno mesto oceja, dokler se travnik dovelj vode ne napije. — Ko je trava od tal že jako odrastla, ni treba travnika na debeli zemlji več namakati, razun v hudi suši; v grabnih naj bo le toliko vode, da le zemlja vlažna ostane. Ce je zemlja v vročih mescih premokra, začne po travniku iz nje kisla trava bosti, ki ni za klajo verla. Pred otavino košnjo se mora ravno  tako   14 dni napeljana   voda   od travnikov  odpeljati.
192
Po ti košnji se zatomice in odpeljavni grabni popolnoma popravijo, kertine in mravlišča razgrabijo in poravnajo. Po tem se prične jesensko napeljevanje vode na travnike, in za to rabo je vsaka deževnica dobra, ki se pusti 8 do 10 dni na eno mesto teči (na travnike, ki se po trikrat na leto kose, se voda ob tem času le čez noč napeljuje), na take senožeti, kjer podlesk (Herbstzeitlose) raste, naj pa teče po 14 dni do 3 tednov, da mu korenine pognjijejo, da se usuši in s travnika spravi.
Mesca kimovca in oktobra se senožeti v enomer namakajo, le včasih se po 3 do 4 dni voda na nje ne spušča, da se nekoliko osuše. — Travniki so takrat dobro namočeni, kadar se černi vidijo, to je, kadar so precej mužasti in oblateni. — Ko bi pa omenjenega mesca suha bila, jim voda tudi mesca novembra in decembra, če nista premerzla, ne škoduje. Preden pa huda zima pritisne, se imajo travniki popolnoma na suho djati, zatornice po grabnih odpreti, da voda iz njih odteče.
Živino v jeseni in spomladi na take travnike zaganjati, na ktere se voda napeljuje, in jih popasti, je za gospodarja vselej škodljivo, in kjer tako ravnajo, ne poznajo še prave koristi napeljane vode; le tisti gospodar, kteri ne popasuje travnikov s svojo živino, spozna njih korist le takrat, kadar živine na nje več ne zaganja, in kdor se je tega prav vživo prepričal, mi bo gotovo poterdil, da živino na travnike zaganjati in jih popasti ni koristno.
55Landw. Zeitg. fiir Oesterreich."