Izhaja vsak pondeljck, sred* in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za trt mesece 7 lir 50 stot, za mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trs. via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačunajo v širobpsti ene kolone 67 mm. Finanč.ii oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila :>o 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. —— .......................................................
napit
V Trstu, « sredo 2*. julija 1920
Geslo današnjega proletarijata bodi: Boj proti vojnim pustolovščinam, bo] pr bi ogrski reakciji, pomoe sovjetski ljudovladi I
Giiflsmo sociRiiiSTičflE zVeze V julijski Benečiji
Leto I. * Štev. 28
J*. Bobarin:
a param
7-i«| smo komunisti?
Na&a stranka se je imenovala do zadnjega kongresa socijaldemokratska stranka. Na celem svetu je stranka dravskega razreda nosila takšno «ne. Vojna pa je začrtala neizmerno špralnjo v sodijalde-m-okratsko stranko a® razodete so se iz te stranke tri glavne smeri: skrajno desno, centoma in skrajno levo krilo.
Desni socijaMemokrati so se izkazala pristne rz-dajaice dleJavsfcega razreda. Lizali so -(in ližejo še dtendanes) z delavsko krvjo pokrite škornje generalov. pcdpisali so največje nesramnosti dn zločine njih držaive. Dobro je, da se ste pozabi, kako tje podpirali nemški socžjaklemcLk.rat Soheiidemamn morfflno po-JrltrikfO nemških generalov. Ravno tako je delat Ke-na^del, vodjai francoske, Heodorson angleške on tns-tiolati fiip S/jamske fcofjafldeinfctoaidje. To so pnav« rabeSr.i delavske .revolucije.
Če nemška delavci zmagajo, potem naprav^) pnatv dobro delo ak-o obesijo Scheidemainna m Vilfana, eno ?n isto obešalo. Takšnih gospodov se dob. v i prav velikem številu tudi v Francko, A«gM* m drug*
' de*ekh. Ravno -oni varajo delavce s Srazanni, ikaltoo ?e t-dba branati -domotvnno {bnrihraziijo, Vnemaj in ®r,-h -.0-jo delavsko revolucijo najprej doma jrotempa I gre:1« in c-vfcajd še rusko potom bajonetov in s pod-' p;co od sirsm lastne države.	_	.
Djnrg?. srrreraica je centrom, Ta smernica godrruja ,•-3,- pj-ciM' državi, vendar ipa. je nezmožna ravcikuci-jr.V.x«ga Ne lipa se pcklic-riti delavstva na cest- Boji se kakor ognja. oborožene ustaiie 'kartera e-čw'~* znmcre	v"<rw«*nie. Voditelji 'te smernice
<o> v N«ra6W Haas e, Kautzki, v Franciji Lontgnet,
nilkd mladto Sovjetsko replubUko. Mii, komuriisti, pa znanto, da se delavski razred uči iz lastnik pogreškov. Mii znamo, da čistijo oni oz svojih vrst vsako nečisto ^rhai, ikj se je .Uftihotaipil-a; mi znamo, da se nj.iih vrstam bliža nje zvesta zr.željenii zaveznik — proletarijait celega sveta. Nobene vrste .pritožb in histeričnih kričanj starih žensk ne zanese
naše stranke iz zavesiti. Kajti ona si je napisala na svojo zastavo zlate .besede, katere .je izrekel Mars v »Komunističnem manifestu«:
»Naj le trepečejo vladajoči razredi pred komunistično revolucijo. Proletarci nimajo ▼ nji ničesar izgubiti, kakor svoje verige. Pridobiti pa si morejo svet. Proletarci vseh dežel, združite se!«
i Mflfizna
f*-,'
-'-I	   •
'ji Tureiti, v Angliji Macdonald.
1'* ! i ui c-tu-i v	i.i	\t
Ko-i>6no trelja smernica — skrajno leva: v Nem čvj — Ii,efcknecht in njegovi s-odrugL, v Franciji Locna. v Itt-iTji Serati, v An.;JLi,j-iM.ac Lean. To so .vinarji Lc!jševi.ki, njih taktika, njih mišljenje — to. so m*--b^ševikov. .
Ciejte torej, kakšna zmešnjava bi nastala, ce M • se \<ie te skupine imenovale z istim imenom. Socd-jajdecnckoutt LčeLknecbt fei aodjaidemokrat Soheade-maia! Kaj imata skupnega? Rabelj revolucije, ne-: sfernen izdaj-dec in srčni bojem* delavskega razreda — uLi si lahko predstavljamo večjo razliko1?!
V Rwsi;i\ ‘ko je revotec^co.ainB boj in razvoj revo-i lec:< e pc-V.rjvM na krmilo vprašanje socijaliizma ta strenj? meščanske oblrsti, se je bil boj med izda-i jeia; £c-cT>alizma in prrtašd socijaliizima z orožjem v trokrh. Desni sAc^alrevoiudjonard in deloma tudi i m-er.jšev.ikii so stali s .revolticijonarao sodrgo onostran fcVkide; .boljševdki z delavstvom in vojaštvom so stsiipa toetoan. Kni je povlekla ratsor med nami. To pa se ne pozabi in se tudi nikdar ne .bo pozaibalk).
Zate rmo 'iBC!r?'li daiti maši stranki drugo ime, da n^'3 razi:' k v: e cd izdajalcev socijslizma. PreveMka je t la razdalja med* nami. Preraziična so bila naša
, pnbau	.	.
Z cimrom na meščansko državo poznamo ma ko-maP-Tsti srmo ene dolžnost, — da jo raz>pršimo v prah dn da rezbijemo ono roparsko zver. Socijaldemo-kcEiti pridigujejo. pod enim mostom 'hranitev domovine, brEfcatev one podjetniške zveze.
Po zmagi delavskega razreda smo z ozirom pirorta glavnim sovražnik cm, proti imperiijalisrtom celega sveta. Oni si-pa kot pristni izdajalci delavskih interesov stavijo za nalogo, .razbiti in razpršiti v zrak. delavsko folast — oblast sovjetov. In v aadii, 'ia. rešijo to nalliogo, gredo roko v reki) z buržoazojo.
Mti 'komnnisti, spremimo naprej, na^ stane še toliko težkoč, mi stremimo h komajniomiu potom diktature preleta rijeta. Izdajalci scoijalizma pa sovražijo •kfker nesraimina burfoaaaga to diktaturo, sramotijo jr na vseh kirir'šč"'h, in kriče: »Nazaj h kapitalizmu«.
M’, ltamaisSš, pravimo dekuvskemu razredu: »Mr ego irud.a leži na našem potu, znamo pai, ne da fei priSli irb zaveat, iitri naprej. Velika TevoSucaja, ki j-e pcirtavila oe?A svet n,a glavo, ne more iti gladko, ni mogoče fape£f/<li jo z beSmi rokav.icamii: kajti po-rojc<r.n je v tvp^erju. To trpljenje moramo .pretrpeti, prenest'., .V/aSnrz' p.redpekel, da se slednjič oprosti* juo železnih clkc v kapitstisftfčne sužnosti.
M er:?,ev Vi, s-^^Vev^uc^OTarci, soci>;.aldemo-k-Dti gloda j c. cdstisni, opažajo: zmote in pobreške ir. ^'rienrip aledeSe: pcijiflimo nazaj, dajmo zepet vse j-...r£-c-asi".i. živeti bcceauo raidovoljno v naši kapitali-otiini ;~-;^avi in. zahtevni: hočemo zmerne porcdjii!
Nc! Mi ne rjeerra z njimi iste pot. Te nesrečne duše nes str: '"o z cne^čr-arako vdjno. Oni miislijo, da ss to v dr h brij rrzvitih de-želah razvila socijali-sjiifcsa rev.ctoe:ja brez meSč-aircke vojne. Izkušnja pv.cke ves to n:u. Na tseče postreljenih finskih c .	nr.m je kMco v r-.ikpši dckaiz, da je meščan-
ska vri na v r?zv:tih deželeh še bolj r.szkačena, hujša •-	’	'	1	 ’	J—1 — -iNem-
Rusija se bo podajala samo s poljskimi sovjeti. - Mir se bo podpisal v Varšavi. — Rus&a vojska nta?ra?i:;?Ie. — Tarnopol in Brodi evakuirana. —
Besa?at>ska msla prekoračena.
DUNAJ, 20. — Radiobrz«javka iz Moskve javlja sledeče poročilo o vojaških operacijah rdeče vojske na poljski fronti:
Pri zavzetju Vilne smo zajeli velik plen vojnega blaga. Lit vinske čete so se združile z nami pri zasledovanju Poljakov na našem pohodu proti Grodnu.
V smeri proti Baraoovičem smo dosegli reko Ludo.
V smeri Lunice smo zasedli nekaj krajev. V okolišu Rovna se bijemo eno vrsto oddaljeni od Lučka. Pri Kremececu smo potolkli drugi poljski polk in mu odvzeli dva topa.
»Frankfurter Zeitung« poroča, da napredujejo boljševiki z brztno 20 do 25 km na dan. Včeraj so zavzeli Motošjov, 150 km pred Varšavo.
Tudi poljsko poročilo naznanja, napredovanje rdeče vojske, ki je zavzelo mesto Leda t VdhuujL Dalje so izvršili Rusi splošen napad v smeri proti Kovelu.
Ukrajinska agencija poroča, da so Poljaki evakuirali Brodi in Tarnopol ▼ vzhodni Galiciji.
KODANJ, 20. — »Pravda« iz Petrograda, glasilo Trockija, trdi, da bo sklenjen mir med Rusijo in Poljsko v Varšavi in sicer med sovjetsko rusko in sovjetsko poljsko vlado. •
V Varšavi vlada vetikanefci vtisk radi naglice inskega pohoda. Vznemirjenje in celo panika je zavladala radi usode Varšave, ki je resno ogrožena.
Dejstvo, da Rusija ne nameruje pogajati se izvzemši s sovjetsko poljsko vlado, stavija poljsko vlado ▼ hudo zadrego in p izpodbija tla.
Listi iz Prage poročajo, da je preko 2000 poljskih vojakov pribežalo v Česko-Slovensko,
Poljska so cijali stična stranka je sklenila zahtevati demisije ministrstva Grabski in sestavo vlade delavcev in kmetov, ki naj skrbi tudi za bramho dežele.
Druga radioibrzojavka iz Moskve poroča, da je bil et Minkjevič, poljski generalni komisar za Voihl-nijo in Podolsko,
DUNAJ, 20. — Listi poročajo iz Bukarešta, da so ruske rdeče čete prekoračile mejo Besarabije ter urno napredujejo v deželo.
Romunska vlada je zaukazala mobilizacijo.
DUNAJ, 20 Radioibrzojavka iz Moskve poroča,
da znašajo ijr.gube Poljakov eno tretjino vse njihove vojske.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
Danes ni nobenega dvoma več; .poljske čete so razbite in razpršene, Rusija Je zmaigovitaf tsa vsej črti. 600.000 mož brojeioa poljska vojska maršala Pilsuidskriija je danes le še (tavajoča senca, ibrez miru in obstanka. Vsak dan, vsaka .ura prinaša vest o
dem zmagi ondieče ajrmiaJde, zdiaj vrže sovražnika iz zadnjih pesitojank, zdaij prekorači moive reke, zdaj zavzema nova mesta), nove trdnjave. In to je ona rdeča vojska, ki bi morala .biti .po pariških brzo-jevkaih že kdaj potisnjena v sibirske stepe!
Ta vojska se bolij in 'bolj bliža osrednji Evtnapd, 'in od ralzvclja te vojne je ttuda razv^dSna useda Evrope. Ruske zm.age foodb preoibraaile svet; bodo .Ker mo-naijo in .morejo.
Že danes preveva FraJiicijo in Anglijo taijen nemir, ki od dne do dne narašča. Nevamost se prikazuje namreč v veimo bolj vikkiii obliki, da moreta Rusaija in Nemiči jai, ta dv>a sicer zvezama, ali še vedno silna omjiaka, postat* od danes do jutri za^eznikai z eno Samo bojno foonto. Kdo naj ba postavil potem jez prekipeviaijo»či moči teh dveh kolosov? Zajpaidtrna Ev-ropai je namreč izkrvavela, je obubožalia na bo-gasitviu in lj.u)de(h in — kaa- najjiveč velja — tiuidii na idejah je obubožala. Težišče napredka,, žarišče inica-jartive ni več v Parizu, kakor pred sto leti, temveč je danes v Moskvi, kamnar se vsi obračajo z velikim zaupanjem: Ladi in Penzi!
To danes umevajo tudi. buržuaiznri) »liberalni« krogi1, katerih glasilo »Frankfurter Zeitimg« poraavlj »(Dolžnost skleniti mar v Evropi nosijo one osebe, ki so učvirstile nov ustroj, in ne mi. Na noben način ne sinemo mpoi&eti z gibanjem proti Rusiji.«
Pomenljivo je v tem ozirtu povabilo Lloyd Geor-geja Rusom, ka naj se, dia predloži poljsko vprašanje po premirju, udeLežie neke .konference v Londonu, kjer se bo raapnatvijalo tudi o novem stališču na Vzhodu.
Torej se Sovjetska Riusiija ‘boliji in bolj upošteva,. Ni čuda> ker »kdor ima moč, ima tudi ugled.«
Med tem pa, ko se Rusija idlviga, razpada poljska vojska. Nttti na Paznanjskem niso Poljaki imeE sre če. 85 odstotkov novih rekrutov se na poziv ni ijiai-vilo. Ubežali eo preko meje, ali pa se poskrili.
Tako se izpolnjuje usoda nad .bratom, kr je dvignfl nad brata svojo roko.
Udaril je fro£ pastirj? in čreda se je razkropila.
Med tem prihajajo iz Dorpata, kjer se Finska pogaja z Riusajo za .mir, vesti, d«a so se pogajanja od-godila za nedoločen čas. Finska, ki še danes trdo preganja komainiste« in ki od slojih teni torij ainah zahtev noče odnehati, je pač udarjena s slepoto. Pride dan, ko Rusija tiudii z njo obračuna in tedaj bo Finska lahko v slednjič zapisala svoj: »Swomd Fin-land!«, t. j. Finska je bila in je ne bo več.
NapreiraČunljive so pač sile izdravega naroda, ko ojJiuševijen z novo idejo 'Ustaija in se p odtaja z vsemi svojimi .duševnimi, in telesnimi vrlinami opremilj'en na nt&vo pot...
«S3?la Vid:;no kihkv ircp-rej, da'ho n. pr. v
i 'i; razrecr.i i'Cij	hud.	Že	sedaj	streljajo
ne-isški čro'r'fo; sv~je vcjake in mabreze na stotine pri n£im'3ajšem pcirfcvsu upora..
Ss<»..•» potem m.? 5Č~nske vcjne in železne delavske d-’kt’titre se cr:dc lahko do komunistične zadružni-E'!:e prcdcfcoije.
& r.Vji meščansko državo in nobenega koraka h k: ;tj' cima! — to je program socialdemokracije.
R f 7'bi.ti mef,čpi"sko državo, delavska diktaitura, ra tir-.vitev k"ojtr4'otov, organizacija: produkcije od strmi ^ei^.vskega raesneda, prosto pot kon»un:zn*u — .' o rje prrgram komonrstačne stranke.
Če se meaujemo mi komuniste, se ne izoliramo samo socijaimh izdajalcev: menjševčlkov, soo»jairev,oJiu-orjararcev, Scheidemanna in dnugdh agentov buržo-az:'.je. Mi se vuinemo tudi nazaj k stairemu naziivanfu revclucijcffujme stranke, na katere krmiln je stal Ka:<l Marx. Ta je bila komtmističaa stranka: In evangelij sedanje revclucije je 'dlo današnjega dne tisti, katerega sita oznanjevala: Mars in Engels v »Komunističnem manifestu.« Stani Engels je protestirat še ere leto pred svojo smrtjo pnolti nazivanju »Socajal-demekrat«. »To ije« — pravd on — »«kozans’koz ne-7-n,cžno z,a stranko, ki hrepeni h 'komunizmu, ki fco-nečno vspko državo uniči, torej tudi1 demokretsko.« Knij bi’ rekli tak iblagi starčki, ki ®o goreji v jezi proti .meščanskemu državnemu stroju, če .bi se jim pokazalo takšne socipldemokrarte, kakor Data-a, Zere-te}ji-ja m ScheildanMnna? Oni bi jih z sramotenjem žiSestali (zaničevali), kakoir so tudi' vedno sramotila trlšne »Demokrate,« ki so v -žalostnem in težkem revoluaijcTiairiem mccnenttu .obrnili cev samokresa proti delavskemu razredu.
Mnogo zaprek nam stoja na poti1. In mnogo hudega se dobi tudi v naši lastni dlržavac 'kajti _ tudi pri nas se je utrbotaipiil.o mnogo tujcev, kateri nas za denar ravno tako pnoidajjo, samo da v motnem lažje ribarijo. Delavski ratzred pa je mlad in neizkušen. ki od vseh strani cfoknožajo majhujši sovraž-
RlmsKI tramvajski uslužbenci n^adenl od nacionalceo ker so praznosti! zmago svojih tovarišev
RIM, 20. — Vsled zmage tramvajskih itn občinskih usi!.užlbencev, so razobesili danes tramvajski uslužbenci na tramvajske vozove rdeče zastave. To .je močno razburilo piretisoodjalistične elemente, ki so organizirali malpad na tiramvaijske uslužbence. Splošno ije mnenje, da bi se bil izvršil napad tudi brez rdečih zastav. Napadeni uslužbenci so se vrnili v remnze, iz katerih so prišli z vozovi, na katerih so bili delavci, da branijo tovariše — tramvajske uslužbence. Ker se je junaška ibsieda .ustrašila s palicami oboroženih deuivcev, je pričela napadati posamezne socialistične vcditeljie. Teko ,je 'bil napaden poslanec scdinug Baoci in nek dijak, o katerem so roklili, da je ipmslamec asdJsnug Vella. Splošno je amneoije, da ie bil napad ongainizirsn od delodajalcev, vsledi zmage tramvajskih uslužbencev.
Zadeva je imela pctsiedice tudi v poslanski .zbor-irioii. Tam je napaden ©rdrug Bacci povedal, dia nima rimsko ljudstvo nič slicpnega z napadalci in da so vzeli-napadalci rdeče zastave le za pretvezo za napad, ki je bil prej organiziran.
jlll mil m IH Ilii!
v
MILAN 20. Radi dogodkov v Rimu p sklenilo tukajšnje delavstvo, da priredi jutri popoludne velik protestni shod. Popoldne bo radi tega delo počivalo.
Kmetska zmaga v Toskani
O orjašk m gibanju toskanskih kmetov smo svojčas že p ročali. Skoro pol miljona brezpravnih poljedelcev (v Toskani kakor sploh v Italiji je s mostojen kmet bela vrana) je ravno ob žetvi priielo stavkati, prav v hipu, ko so požeti snopje itak ne p eobile letine ležali po njivah.
Borba je bila huda in tekla je tudi kri, kakor so nam javile brzojavke iz To kane. Ah svest si svoje pravice, ni odnehal kmet. In zato zaznamuje danes lepo zmago. Predvčerajšnjem, 19. t. m. je bila podpisana pogodba med zastupniki poljedelskih delavcev in med „Kmetjsko zvezo". Pogodba je v prilog delavcev. Vsled te povoljne reš tve je agitacijsk odbor kmetov razposlal deželnim tajnikom poziv in pogoje za povzetje mlatve, ki pa je obvezna samo za gospodarje v „Kmet. zvezi". Gospodarji iz'en te zveze se morajo s koloni posebno pogoditi. Tako je končalo to veliko gibanje v Toskani.
RIM, 20. — Dčnes ponoči oib 23. uri je udrlo okrog sto imianterijskiih častnikov, nekaj infanterLstov in airditov v tiskamo socialističnega lista »Avanti* in jts popolnoma pokvarili. Tolovajsko četo je baje vodil znane stotnik anditev Vecchd. V tiskarni je bilo le neka»' žensk in par toskanskih uslužbencev, ki so ušli skoizi uhode na dvorišče, Napad je bti organi • -ziram skono z dlovolijenjem policije, keja mi hotela preprečiti dejanja, akaravtso je bila o vsem obveščena. Kanabiniienjii, ki so šli za demonstranti so preprečili le, da se m tiskarne zanetilo, kakor se je hotelo storiti. Ponovilo se je torej proti socialistom v Rimu, kar se je zgodilo v Trstu proti Slovencem.
Pred napadom je policijska- oblaist vzela delavcem vse palice, ker se je ibalai, da ne bi deia/vci napadli nacijonalce Vojaška oblast je naložila posadki, da ne sme braniti tiskarne dn policijski komisarji so pn šli po razdejanju le zato, da. konstatirajo škodo.
Poškodovani so tiskarski rotacijski stneji, vendar ne takov da jšh ne ba bilo mo,goče pop«aiviiti. V Rsmu sfe pričakme, da praklamir.a delavstvo splošno starko.
RIM 21. Danes je delavstvo proklamiralo splo?n stavko.
Prelestna stavka v Turina
TURIN, 20. — Vsled dogokov v Rim.u je sklonil organizirani proletariijat v Tiurinu, da proklajni.ra splošno starvka Ta sklep je bol storjen takoij, ko se je tu izvedelo za napad na tiskarno »Avanti.ja«. 21. >t m. (popoldne se bo "nšil v prostoirili delaiWke zbornice velik protestni shodi.
Razmerje med Italijo in Jugoslavijo
Konciiijanten pogovor med zastopniki obeh držav v Belgradu
BELGRAD, 20. — List »Politika« obvešča, da je danes italijanski poslanik v Belgradu, Galanti, obiskal '/ugoslovenskega ministra ziunanjih zadev Nin-aioa. List pravd, da je bilo obnašanje Gaiantija zelo konciljantno. Iz pogoivora obeh državnikov je ‘bilo razvidno, da se italijanska oblast prepriičiuje bolj in bolji, da mi bila ‘Jugoslavija nič kriva na dogodkih v Spitu.
Med tem ipa koncentrirajo Ogri vioijaštvr: na juigo-sjovenski meji in z vojaštvom prev -	”.a	ruejo
tudi- vojni materijal.
LJUBLJANA, 20. — »Slovenski Nancdi« poroča, da se cipaža med 'vojaštvom v Mariboru, Celju in Ljubljani proitijugoslovensko agitacijo. Seveda vidi »Slovenski Narodi med vojaštvom od jugoslovenskuh nasprotnikov plačane agente. Isti list obvešča tuidi, da se zapleni na meji potnikom iz Italije vse italijanske liste, da se ne bi razneslo med Ijiudstvo poročilo o dogodkih v Trstu in drugih istrskih mestih.
Iz Gradca prihajajo vesti, ki pcircčajo, da so j.ugo-siovenske čete zasedle dve vasici pri Radgoni, ki so bile od, konference določene .Nemška Avstriji.
Na ena strani torej konciliantnost, na drrugi pa, kakor se vidi, že'';a po vejni. M?d emo in daruiiJo, orjaško preiti", 'ojno in močno ljudsko gibanje.
Kdio bo zmagal?
Mt ogrsKe rraRcije
MAGNATOM SE CEDIJO SLINE PO BELA-KUHNU
DUNAJ, 20. Ogrska vlada je naprosila nemško vlado naj aretira, kadar se bo vozil mimo, Bela Kuhna. »Vor-v/artz« poroča, da je prišla ta nemoralna prošnja prekasno t. j. ko je Bela Kuhn že zapustil Nemčijo.
Nadalje je ogrska vlada zahtevala od avstrijske pojasnila glede Bela Kuhna. Avstrijska vlada je odgovorila, da ni bilo več mogoče odrekati te želje ruskim sovjetom in da drugače ne bi bila možna vrnitev avstrijskih ujetnikov.	^
HORTHYEVE VOJAŠKE PRIPRAVE.
DUNAJ, 20. Horthy je dal organizirati na ogrskem teritoriju in sicer v Zaala-Egerszeg legijo reakcijonarnih avstrijskih oficirjev, ki naj bi ob ugodnem trenotku udrli v Nemško Avstrijo. Poleg tega se je organizirala tudi v Zaala-Egerszeg neka hrvatska legija, ki ima namen izvo-jevati Hrvatsko zopet Ogrski. Ta legija je baje sestavljena iz samih Jugoslovanov. Njen komandant je neki Milivoj Lany, njegov namestnik pa Ludvik Vitašek.
Apetit pa ima ogrska reakcija, nič se ne da tajiti NOVO OGRSKO MNISTRSTVO.
BUDAPEŠTA 20. Novo ministrstvo je sestavljeno tako: predsednik: grof Pavel Teleky; notranji: dr. Ferdi-nandy; domobranski: polkovnik Sreter; finance:	baron
Korany; pravosodje: Rubinek; aprovizačni: Nagyats; socialno skrbstvo: Benard; narodne manjšine:	Bleyer; za
male kmete: Skorpapkaj agrarni: grof Teleky.
Revolucija na Kitajskem
LONDON, 20. — »Times« so dobile isz Pekinga sledečo vest: V Pekingu vlada velika- parnika. Vsi uhodi v mesto so zapiti, da ne bi mogli udreti uporni vteljtajki. Ena divizija še zvestih vojakov se je vrnila iz bcijišča že poipoiffloma ddz>cirgajnizirana!. Nadaijnik vesti ni bilo mogoče dobiti iz glavnega mesta Kitajske* vendair se zdi, da je vsa država' pretresena od nove veitike notbra-nje sotcirjalne 'krize.
In ti vzroki tiče v velikanskem razmahu proletarskega gibanja v JugOslaiviiji, oscbliito od kongresa v Vukovaru sem, ko je jugoslov. proleitairijalt prešel v ekstremizem. Zdiaj juigoslov. komunisti v svojih Kislih napadajo viladio, ki ni bila v Stanu pobotati se z ital. via|ao, ter ,je zakrivila, sedanje nevzdržno stanje. Dalje opomiinjiajjto: vlacLo, naj ne 'izziva proletarskih mals, ki me m.araij.o več prelivati' svoje ilorvi za kapitalistične dlržaive, ne potom vojaških odredb, ne potom de-iii. on .s trači!;, zal vcij.no, >xker v slluičaju, da .bi se take demlcipjstnacije pojiavile, .ho stranka takoj organiirirailia velike prclti!d'em.cnsitr.acije in ob potrebi proglasila splošno stavko.
Vladi! .je menda nazumieda. Zagrozila je sicer ko-miuniistom., ‘ali z vojnimi dlenuomstraciijami. ni nič več. Vlaidli Fe, vsaj kiakcir se je izjaivil Protič, več ležeče na boju pnoti xn.irt.rain.jemu .sovražniku«. Nu, in v tem sta si z Gicdiittiijem popolnoma' v skladu. Preiti temu »niatinaui!' emu ®0fVTaižniiku« hoče Protiič združiti vse meščanske stranke po zglediu — Giclittiija. In za (to so mu dogodki zadnjih dinii v prvi vrsitii dobrodošli.
Danes se v Jtigostevoji ne vpiije po vojni,, in tem,u je povodi odločen nastop komunistične stranke, ki bo na svojem stafišču vstrej-ala do zaidnjega.
Vsiaika mmzličnai vojaška pri]praivai, bodiiisii v ta ali oni namen, se bo slednjič izkat&allla kot nepotrebna. Prekasno gospoda, najdiljoniallistiičnal J ugoslo venski proleitarijat, kekoir tudi italijanski ibosta zmala ob pravem trenotku nastopiti z vsemi silami in vsemi sredstvi.
J-Ugoslovenska buiržuaizja bo morala torej znižata ton svojega glasu in ravno tako itailijansika. »Rad-niiSke Novine« iz Belgnaida pišejo: »Če bo vojna, bo edinole proti dotLčndma b«ržua!za;.ama.« In tako bo, če kmalu ne prenehajo naciijomalistiična izzivanja na eni itn drugi strani.	Furtunk>.
RAZNE
BERLIN, 18. — Joaihim Pruski, najjmlajši sam bivšega memšikega cesarja Viljema, se je usmrtil s strelom iz. samokresa. Vzrok samomora: duševno bolelnanije. — Tuidi »prince« vojdi usoda, 4. j, železni zakona prirode.
RIM, 20. — Zadnjič, po dogodkih v Benečiji dovoljene vsote, so*izkUjiačiK> namenjene za osvobojene pokrajine v starih majah. Za nove poknajine se bodo take vsote jedva dovolile. Za trimesečje julij - september .je predlaganih 70 milijonov, ki se razodele med Trenltinsko in JrnL Benečijo.
RIM, 19. — Jutri bo posl. sodrug Rossi interpeli-ral v zbornici glede dogodkov v Pulju.
RIM, 19. — Mionte Zongriffoli (pokr. Firenca) je priSlo do 'demans br-aci j e kmetov. P.ni tej priliki so jiavnd organi streljali. Trije mrtvi, več rian-jenih.
RIM, 19. — Prihodinja med zavezniška konferenca ho v Ženevni, kaimor :bo pa prišlo le nekalj delegatov An sicer vnanji ministri raznih držav.
PO SVETU
Indijanci na kongresu III. Internacionale ▼ Moskvi. Na
sedaj se vršečem kongresu III. Internacionale v Moskvi so zastopani tndi azijatski narodi. Delegat Hindusev je dejal med drugim: Revolucionarni plamen se širi bolj in bolj med vshodna ljudstva, ki streme po tem, da slede ruskemu zgledu. In res so priznali vsi drugi delegatje, da je v Aziji že mnogo sovjetskih vlad, ki tvorijo temelje na-daljni revoluciji.
Za popolno osvoboditev Ukrajine. Osrednji odbor ruske komunistične stranke je pozval vse svoje sekcije na delo za osvoboditev onih bogatih delov Ukrajine, ki še vedno ječe pod komando generala Vrangelja. V pozivu je povedano, da Rusija ne potrebuje le zmage nad Poljaki marveč tudi pokrajine pri reki Don in rudniške dežele Doneča.
Ameriški socijalisti ne vstopijo še v m. Internacionalo,
Kongres ameriških socijalistov, ki se je vršil pred kratkim je sklenil sicer, da izstopi iz II. vendar ni sklenil da vstopi v III. Internacionalo. Od te poslednje zahtevajo naj bi iz svojega programa vzela proč proletarsko diktaturo. V A-meriki pač ne poznajo kaj je III. Internacionala.
Nemški kovinarji v Rusiji. Te dni je odpotoval prvi transport nemških kovinarskih delavcev v Rusijo. 200 jih je po številu, ki so se odzvali pozivu sovjetske Rusije in se bodo nastanili v velikem industrijelnem mestu Kolona.
Odhod ruskih ujetnikov z Mesine. 12. t. m. so odpoto vali iz Mesine na parnikih »Peter Calvi« in na dveh drugih parnikih bivši ruski ujetniki, koji se vračajo v svojo sedaj sovjetsko domovino. Pred odhodom je pozdravil u-jetnike v imenu socijalistične stranke sodrug Bacci.
.Movsiukl prolctarUat proti nicijosiiilizmii
TRST, 17.
Vesti o ital. naci.joinalistiornih izgredih v Trstu in Istri so ibSe tuk?j s pne;, e-te s hladnokrvnostjo, ki se ji moramo res čud&ti.
Na-ciijcnaliettične demonstracije tu v Zagrebu, v središču Jugoslavije, (ki se je vršila takoj po objaivlljeaju telegrama o tržaških dogodkih, se je udeležila jedva stotina ljudi, večinoma dijaki, ki so se podali pred banovo pala.čo mirno .vojaškega kazina. Maloštevilna je bila tudi demoastraciija v Ljubljani. Nekaj stotin oseb je priredilo kratko in mimo demonstracijo do vladne palače, kjer Ije deželni (predsednik izustil par besed, brez pravega, pomena. Odtod so šli demon-str.amtje pod okna vojaškega pOveljsftva. Tn je govoril general Dcjkoviič, 1~'	“	—,4*“U
zaiupaij.o vladi-poziv je bil
bilo sila mrrtno.	^
fruti, ki pa niso našla odmeva. Nekdo (je prišel na bedasto misel, da je zavpil: »Živijo vojna!« ali sikali so mu lastna somišljeniki. Ko so demonstrantke šli mimo italijanskega poslanstva, m bilo čuti ne krika, ne
m
sicer
naj
Ta
fe poživljal ljudi nat', bodo mirna. nepotreben, ker ljudstvo je Tri alii štiri klice pnoti Italiji je 'bilo
Slovenskemu proletorilstu
Jugoslovanska komunistična .stranka! je izdala na slovenski pnoletainiijait siledeča oklic:
»Dtnugli kongres naše .stranke, ki se je vršil v Vu-kovatnu od 20.—25. junija tega leta, je padel v dtobo težke gospodarske, finarncijatoe in politične krize, ki jlo preživlja naša zemlja^ Gospqdairska kriza, 'ki se zrcali v produkcijskem mrtvilu in produkcijski anarhiji, pritiska z vso svojo težo na' celo deželo. Splošni vzroki nemožnoeti obnovitve gospodarskega življenja na kapitalistični podlagi, so se pri nas še popačili radi neverjetne nesposobnosti naše buiržuaizije, da se orijentiina v današnjem gospo damskem kaiesrtj, ki ga je pustila za seboj svetovna vojna (budit v naiša deželi. Medtem, ko so mmogcislbe viilna industrijska podjetja;, posebno v cibmoči/u tekstilne, gozdne in kemične inlduisbrije, cele mesece ostajala zapuščena, je v .istem časiu pošast nezaposlenosti netismiižij-eno požirala nedolžne proletarske žrltve. Jugosliovenska iburžuazija ni hotela, deloma vsled splošne politične negotovosti, deloma vsled valutne zmešnjave, placi-rati svdjega ka-pi'tala v gospodarsko obnovitev dežele, Omai je za svoj kapial našla mnogo nodovutnejše polje dn ziaitia se je z v®o močjo vrgla na špekulacije. Indiu-strijs.ki kapital se Je skoro ves pretvoril v mnogo luikraltivnijo Obliko trge v^ko-šp ekiulaiti vinega kapitala in ta oblika daje eno 'bistvenih obiležij c el okupnemu gospoldarskemu življenju naše države. Toda tak položaj vedno bolj -privlačile tuje kapitale, ki so večji in zato 'morejo računati tudi z večjim rizikemj ti tuji kapital! osvajajo postcliemko za postojanko in postajajo vedno bolj popolni gospodarji v najvažnejših strokah našega gospodarskega življenja.. To stopnje valno, ttoda neprestano zagcspodlravanjj.e tujega kapitala' niad gospodairskim življenjem v iraši držarvii je dtrugo bistveno .olbiležje ekonomske sdbu-acije, v (kateri se danes nahaijamot Meš-čanstvo ni: y 6tamu upreti se navalu tujih .kapitallov in sicer že zaradi tega ne, ker se Jugoslavija nahaja v popolnem financijalnem suženjstvu napnam dimperijiallistič-nim državam eritemte. In 'kakor vse druge dežele, ki žive od posojil in kreditov, od milosti in nemilosti ratzbclinikav mednarodnega imperijalizma, se tudi Jugoslavija nahaja v tern traigičnem položaju, da mora vsak poizkus gospodarske .obnovitve plačati z .gospodarska samostojnostjo. In v Item znamenju k oloni-ja lnega z#sužrtje viajnj,a od »tirani ententnega imperijalizma se razvija celokupno gospodarsko življenje Jugoslavije, v kolikor sploh dbstpja..
Fimanoii;ialna situacija Jugoslavije ni niti malo ibeljša od gospodarske. Država, katere dcigovd splolh še n,i!so fiksirani, ali ki v nobenem slučaju ne iznašajo manj kot 10 do 12 milijard dinarjev, država, ki ima čez 5 milijonov dinarjev proračunskega prim^n(.-kljaja dnevno, od katerih pet milijonov pogoltne del centralna uprava in militarizem, taka država se nahaja na najboljšem potu k financi| iškemu bankrotni. Financijailna politika juigoslovenske bviržu£izi;e ;e bila jako enostavna. To je bila politika pcscjčl. TeirTa Jugoslavija je izčrpala že -ves svoj kredit in posojila dcibiv.a vedno težje in pod vedno. Itež) mi pogoji. Ko se .j* jugos-lovensko meščanstvo, znašlo v takem denarnem škripcu, pred nemožnostjo, da z novimi posojali 0'dplačuje stara in pokriva tekoči primanjkljaj, (ono zdaj poizkuša, namesto da izvrši konfiskacije vojnih dobičkov in id!a z neposrednim iprogresi'v-niim davkom čim .bolj obremeni bogataška premoženja in dohodke, na vse mogoče načine zvaliti vsa bremena državnih dolgov in proračunskih primanjkljajev na ramena delavnega Jjudlstva v mestih in na kmertah. V to svrho povišuje in uvaijia nove carinske postavke, povzdiguje železniško tarifo, .uvaja nove t^kise, stare pa povišuje za 500—800 odstotkov in na ta način, po indirektnem potu., zadeva najširše sloje delavcev in nepremožmih kmetov in sicer jih zadeva dvakratno: ne samo zato, ker indirektni' diat-vek nesorazmerno močnejše pritiska ravno na naij-siromašnejše sloje ljudstva, temveč tudi zaito, ker povišanje carine, povišanje železniške taltrife, irva-
ž vižga! Te dve demonstraciji sem videl na lastne i janje novih monopolov in taks pomeni novo in neki oucK sem se mimu, da skoro brezbrižnosti [ prestano podražitev življenja, čeprav je že zda\Tnaj
ljudstva. Maise ljudstva' pa so bile pri teh demonstra-1 tprekoračiio vse meje normalne vzdržljivositi. cijah -odsotne, šle so za svojim poslom, loaikor (bi se ginja, ki pri vseh fluktuaciab vendar stalno raste, jih zadeval ne tikala.
Enako hladnoiknvsiost sem opaail pri komentariah časopisov. Izvzemši nekaj srborifih nacijcHn.alisitičnih lislbov, ki imajo rnaio odjemalcev, so se vsi jugoslo-vensiki buržuazm 'časopisi omej® na popis dogodkov ter kratke komentarje, ki vale krivdo za) dogodke na izbruhe »impotentnega in degeneriranega narijoma-Kzma. O vojni se ae govori. Nacijonadistični list »Jugoslavija« je dospel celo do opomina,, naj se za žalostne dlegcdke ne krivi vsega italijanskega naroda.
Vpršall sem za vzroke. V buržuazndh krofih .se mi je dejalo, da se vedejo Itako, ker ne marajo rešita Gčclittijeve vlade s kožo ftvgcslovenskih voijckav.
Gi elit ti da hoče .baje iz novo v-c.jao rešiti notranji položaj Italije. To ba odvrnilo pozor ital. ljudstva- od nctr-Eirjih prohaamov Iter dovolilo aneksijjio ialdiranskih pokrajin. »Mi pa ne pojdem..o po kostanj v žrjavico, ne bom!o zsapočeli z vojna,ter zaupamiovzaveznike.«
Zdi ae, pa da (tiče vznokd zia tako vedenje gLobije.
Dra-
Peie^sS! ^lareialte Sp« širite S L Q*r. To ie vaš list, list iz-in brezpravjih.
ginja, ka pni -----------
napravi vse uspehe, naših sindikalnih {strokovnih} boe v za aluziotme, ker povišanje naših plač vedno daleč zaostaja za podražtvdjo življenja. In čim večga je razlika med resnično mezdo in (draginjo življenja, tem pogostejiši in ostrejši so boji med resnično mezdo in draginjo življenja, tem pogostejši in ostrejši so boji med delom in kapitalom. Štrajki, ki neizbežno izvirajo ie tega prepada, ki obstoj med resni urno mezdo im dira ginja, postajajo vse številnejši, r.-ihav obseg vedno večji, njihova -oblika vedno c-streiša. Naši sindikati (strokovne organizacije) ni-rr.ajo niič več 'cprarA.ti s pcSiSiaieznimi kapitalisti, temveč s kapillali itičajims ocganizaciijami. Vedno močnejše in ostrejSe -razredno gru-piraraje v podncl^iu go-spodarak-ega; življenja naše države tekom poslednfega leta cini. Ta pojav dovaja' na vidik norve težave, 9 kaiteriima se morajo ibioritš sitndnkiaiti in navsjja k rajz-mlšd^vanijiu o ntovih oblikah strokovnih botev.
(Dali« orih.i
SO
pičiti denar in se zabavati na račun delavstva. Kdor ji pri tem pomaga, je seveda njen ljubimec.
Viljem Liebknecht.
*
Umetnost je še vedno luksus malega števila bogatašev, f.judstvo je brez duševne hrane in si je želi, ker mu je potrebna v življenju. Čas bi bi!, da se vrnejo umetniki k ljudskim množicam. Saj je toliko duš ki potrebujejo svi-ljudskim množicam. Saj je toliko duš, ki potrebujejo svi-Ijudstvo,	Lacuson.
*
Ker sem sklenil, da preživim prosto in kot revež ostala leta svojega življenja, zlomim verige javnega mnenja in hočem storiti pogumno to, kar se zdi, da je dobro in se požvižgam na to kaj poreko ljudje.
Rousseau.
m
Vprašaj vojaka: Zakaj se biješ? Ti odgovori: Branim domovino! Vprašaj sovražnika: Zakaj se biješ? Tudi on ti odgovori: Branim domovino! Oba odgovora sta si do pičice enaka kakor dva strela iz kanona.
In glejte: Kadar izjavita dva državna voditelja ob mejah svojih dežel v eni in isti sapi: Mi moramo braniti najini domovini, je prav gotovo, da je bilo v istem trenotku dvoje ljudstev osleparjenih in da postane ljudstvo obeh držav žrtev dveh domovin. Dejstvo, da si upata dva državnika dveh različnih v boju se nahajajočih držav vpiti zaedno pred celim svetom, da branita vsak svojo domovino, nam pove jasno kako so lažnjivi zakoni, ki nas vladajo.
H- Barbusse.
Komunisti ne taje svojih načel in svojih stremljenj. Oni pravijo odkrito in javno, da zamorejo udejstviti svoje cilje le s tem, da razrušijo z nasiljem ves sedanji družabni red. Gospodujoči razredi naj le trepečejo pred komunistično revolucijo. Proletarci izgube v njej le svoje verige; pribore si pa z njo ves svet.
Manc in Engels.
*
Kaj mi neki govorite o državnem socijalizmu? Kaj je to, državni socijalizem? Lahko ji izpremenite formo, toda moderna država je in ostane vedno le stroj kapitalizma. Kapitalistična država združuje v sebi vse kapitalistične ideale. Čim več proizvajalnih sil prevzame država v svojo posest, tembolj postaja splošno in resnično kapitalistična, tembolj izkorišča državljane. Delavci ostanejo vendarle proletarci.	Engels.
•
Pekel na zemlji je hujši od onega, ki nam ga opisuje Dante v svoji božanstveni komediji. Tu na zemlji je vsak prisiljen biti zlodej svojemu bližnjemu; nad vsemi pa stoji nadzledej: osvajatelj. Ta razvršča milijone ljudi ene proti drugim in jim pravi: »vaša usoda je, da morate umreti. Naprej torej in postreljajte se!« In ljudje ga ubogajo.
Schopenhauer.
Kakor so si ustvarili ljudje boga po svoji podobi, tako si ustvarjajo sužnji svoje tirane.
Ugo Foscolo.
*
Kaj ne poznate delavčeve zgodb«? Delati in truditi se vsak dan in ves božji dan. V presledkih mora jesti, piti ih spati zato, da bo imel drug dan dovolj moči in da bo zamogel naprej delati, truditi se in se pustiti' izkoriščati. Ob nedeljah mora pa poklekniti in moliti:	»Hvala o go-
spod, ki mi dodeliš, da smem še naprej delati, truditi in mučiti se. Hvala Amen. To je njegova zgodba.
I. H.
Svet je brez duše! Mi delamo na to, da mu jo poskrbimo.
Lassalle.
»
Vojska se dela z životom in z dušo navadnih vojakov-prostakov. Vojna so ljudstva. Pa niso ljudstva, ki o njej odločajo; to delajo glavarji, ki vodijo narode,
H. Barbusse.
Ob tej pni-lski so »Ljud. fližer« v Lceferju in. sploh <k«nia(čai mlaidllinia ter godbeno •društvo * VoJariŽ« pri-reidčdi 15. t. m. svoiensu predlsedniiku prav krasno uspel zabaven večer, v aadi., da jim dteittvni predsednik ostane tudi v nadaJje zvest tovariš.
Tržaški vodovod je tak — -kalko-r ga pač vsi poznamo; malo v®de, zato pa tembolj za nos vedd tdho-ge ljudi, ki ob dnevih suše po ure in ure .čakajo, kdaj bo iz pipe >aiv«:h vodnjakov pricurljala olna nena-dtctaesfcljiva tekočina.
D,a bo zabava za uboigo ljudsitvo večja je vodstvo vodovoda včeraj izda&o poseben oglas, v katerem se pritožuje, kafloo hišni gotsjptodarji jadikujejo, da jim češto od revnih strank no miOŽTUO iztirjati zneskov za porabljeno vodo, tki je napeljana po s ta moranjih. Zato uprava vodovoda dovoljuje hišnim gospodarjem, da smejo obustaviti oddajo vode v svojih hišah, ako imajo težkoče z iztirjanjem pristojbin za vodo.
To je pa že od sile, m tudi zakonito ni to. Ali naso hišni igospicidarjti. s sedtainjkni visokemu: aa^-emniinisim diovoitj ofocigateli, d«t tholoejo sediaf Ipuidstvo odir.2|ti, še s tern dia mu vode ne dado piti? In take odira&ce podpira: uprav® mestnega* vodovoda! In to seidaij pn najbolj neznosni Virotčini im suši, Ali ti (tolsti trebuhi že res niimiaijo nobene vesta več? Kaj .je res ubogi človek že fcirez vakega varstva in slabši kot pes, ki ■miu vode vsakdo ipirivo&ča ?
Naše žene se tožijo, ne vse, aJi marsikatera, da s>o se nitfh možje precej odtujili idtružini., naaareč v tem smiisJu, dia jim .je kirčma yse, zal napredek družine pa nie skmbe. Ponarvljamio, da ta pritožba ni oibča, res pa1 ye. dta -je petletnia vojmiška: sluižba v fronti zelo pO'sir»veia in pekvarfa več negoli enega dotedaj skrbnega dhrtužinskega očeita, ki' sedaj aanemarja dlflužifno, dia mtKi' oelo lakoto trpati, medtem ko psoina debelim krčmisir^esn žepe. (Naši zavedtai stfdr-ugc »sij z moško besedo talke možakairje, če jih poznajo, pOr primejo — morda res ni vse izgubljeno. Zakai;; smo vsepovsod ustanovili naša kulturna dinuštvai? Micirda ne zato, da pedamio delavcu v pros'tiih turah boljšo zabavo, negoli je celonočno piopivanije po .beznicah!
' Demonstracije fadstov še nčso prenehale, dasi guver, odfck prepovediuje vsako stapljanje po tržaških ulicah. 19. t. m. je zopet kakih sto fasistnih mladeničev s petjem in vpitjem drvelo! old Ginnasti-che pa -dira trga Edinosti, kjer je govoril odv. Giunta. •Druge nesreče ni ibilo. Vprašamo pa, jett imajo odloki govematoraita pravo miolč, ali pa (jih sme že vsak mladenič vpričo-stotin rediarjev prestopiti vs-aik hrp, samo da je — fasist?
Občinski -redar kaznovan, ker je vršil svojo dolžnost. Ker je ob nedeljah naval na titamvaiske Vozove osotbito v Bark-ovijath siiia velik, skirtbe za vzdb-ževanje retda nekateri lofc-čmskti redarji,, kii jim je poverjena naloga, da skrb e za to, da pri eadnii postaji fiz®topijo vse osebe, tako da1 privozi tiratrrvvajski volz ne, ‘oidlbodmo potajo povsem prazen. Občinstvo, ki je tiak-c-j sipoizaalo umetmesit te ntaffedbe, se ji je ■tudi vedno -pokoravalo. Minulo nedeljo pa; je sedel v voeui neiki gospod, ki o tem nikakor ni hotel oultii ter nameirovai — on edini — peljati se še onih pet .vtoz na ojdhiodko postajo povsem prazen. Občinstvio', eso-rti 'ponovtn'Ci. nafi izstopi, se je ta gospod biudo vtzne-
Obkežpoca pravi, da se je oschtito potom Benussčja izvrševala p.roticitalfjanskia propagandi. Središče tej, je bila krorma Ivaaa Cetina. Mirko Cubranič, icibč. tajnik v Baribaini pa daje argani^oval slovansikeele-mente, da bi-bilo vse pripravJjeoo za upo-r, ke bi imel dvojen namen: odpraviti ital. aaeedbo in usUian-oviti v Dimjaniu &odja)Lru> repufclikiOti(f{).
Po nakupu iMe so vodtfari elementi »Circoial« še ■bolje -orgaaTzširafti svoj naičrt za wtajr>; v posebnem’ prosto™ so nagromadiii! orožje im v istem spali, dani »Circola« pa so brM po veČEni delavci iz punskega arsenala in so se aktivno tutleležiiki taimoŠMfe stavke, Id se je vršila par dini pred dogodki. Pri tej ,priliki so meiksateri do z’olb oboroženi delavci .ustavili avtomobil, v katerem je sedel ikatrabinjerski častnik
Zimni.
Atilij Rotta je od Fioretiiija spredel niatog, da organizira četo drznih mladeničev, aazvano »odlboir za baline«, kii naj :bi započel svoje delovanje z drz.rinni napadi v okolici; Ivan Vitasio-vič pa im druigi ibi imeli organizirati oborožene komiitaše. Mnogo orožja in muaicije, med Ito 18 bomb, ije-bSo taikrat prenesene v sedež diruštvta. To miunicijo je bržkone preskrbel dnuštvemik Ivan Romri, ki je bil zaposlen v smodniš-'nici v VaJle Lunga. Kot ppedJigro dlogodkov je smatrati dejsltvo, .da je 15. jamuarfia ibilla pretrgana- telefonska postajal med Dinjanom in karabinjersko postajo v Jiiiršičih. Pri' poznejši -hrenii; preiskavi se ^j-e v sedežiu »Giroola« tudi našla liema telefonska žica.
Obtožuje se. člane »Circola« tudi, da so širili proti-mittajrs-stščne knjige inbrošurice, Medtem pa je bil drugim osebam strogo prepovedan vhod v društveno lnišo, ki- je nekatera okna celo zadelala s papirjem, ena bi se iz sosednjih hiš ne videlo, kaj počno člani v društvu. Pod ene sobe je imel celo duri, ki so vodile v podzemske hrame.
Ko je o tem zvedelo karabinjersko) poveljstvo, je sklenilo ud-retii v društveno hišo, da zarotnike preseneti. Presenečenje se je izvršilo 16 januairja ob 17^2. Sodelovali so s karabinjerji tudi vojaki pod poveljstvom kar. poročnika Enrica-. Pri udoru v hišo- pa- so se tamkaj prisotni društveniki z orožjem v roiki uprli, še predno so mogli varnostni orgiani zagrabiti za or ožite, ter so pričežii stre-ljaiti. Takralt se je čulo tu)dii pokanje bomb. Ranjeni so bili -karabinjer -B-res-sa-n, mairešjalo Scalcgna ta kairabinjer Girotto. Slednja dva sta bila ranjena od dlrobcev bemb, ki jih je 'bržikcme metal Julij Tomasini, ki je ibil poemeje ria-rjen od viarnoslnih organov. Fram,c Tomasini pa je ilfirefafl, sicer brez uspeha., na nekega 'karabinjerja. Bilo je več ranjenih in mrtvih.
Tako obtožnica!
Obtoženci so:
Rihaird Beniussi, Ivan Boirri, Peter Matnzin, Domi-ni‘k Beljac, Dominik Treviaan, Franc Tomasini Ivam Civitico, Lovrenc Fiurlani odi Anttoraa, Dominik Bia-sol, Josip Juršiič, A-tilij Rotta, Andrej Geisa, Paskva-1 Gorlalto, Franc Giacomeiti, Fr.abc Moscairda, Blaž Marimuzzo, Martin Civitino, Ivan Zucclierrich, Blaž Pa-strovicehio'. Pavel Mohenovič, D-emrmik Giachia, Paskval Moscarda, Dcmlniik Zainchirella; Josip Vel-Lico, Iv.am Zanchri-ella, Doaimik Firan-te, Ivam Bo-ljun, Dominik Belci, Viktor Gcnz-c, Ivian Svič, Lovrenc Fuirlani. .ofdi pcik. Lcvrenca, Just Pastfoivitclifo-, Anton
Po sestafflkit je domača godba zasvtirala še entorait delanrskot Iiiintno, im oLatni so z veselim srcem zapustili društveno dvorano.
Komen. Minulo sredlo se je ustanovil dramatični jotfeek tiakajšnjeg-a »Ljuidsikega odisa«. Članorv odseka je 22., ki so že pričeli z vajami. Tako bomo tudi tukaj imeli hram prosvete, dtomače in po možnost! umetniške predstave. Zanimanje je veliko. Odbor odseka je sestavljen tako le: Albert Sirk, rezišer; odborniki:	Anion	Pipam.,	Justin Godnič, Josnpina
Škof, Vitorij-a Volčič, Valerija Štolfa. Obenem opozarjata odbor vse -one dane, ki so plačali mesečnino tudi za mesec julij, da doplačajo vsled navodila osrednjega vodstva dodatno še 50 stot pri blagajničarju I. Volčiču vsako nedeljo od 9 - 12. v društvenih prostorih.
miril ter pstjčel r«|d«irj>a oštevati, potem ko se je legi-.	J1*1*'5)	Tomrnistešna,	Ivan	Malusa,	Roman	Vičič,
Bog je ustvaril popolnoma naraven pa naredili umetnega.
svet; ljudje so ga H. Barbusse.
Delavske množice imajo že svojo vero in svoje cilje. Tam kjer pravi cerkev: bodoče življenje; odgovarja ljudstvo: sedanje življenje; Kadar govori cerkev: dolžnosti; odgovarja ljudstvo: pravice; Kadar govori cerkev: poslušnost, ponižnost, skromnost; odgovarjajo ljudske množice na glas: pravica, svoboda in enakopravnost v gospodarskih odnošajih.
V. Morello.
timiral kot namestnik lizvanreidinegai koimistarja, vitez Villai Santa. V sledečih dmeh je bila poteaif redarju naložena tudi občutna ‘kazen strani viteza- Villa Santa.
To se raam- me zdi v .rediu, ker tprvič je redar, ki vrši svojo1 dolžnost, le pohvale vreden, trn iz cagcidtcTvine vemo, dia so celo vladarji magradiili v sličnih prilnkah
Mi-A-o Cisbrainič, Lovrenc M-cscatrda, Nikolaj De Maifin, Julff' FiOirctlti., Ivan Vitas-ovič, Ivan Benčič, Jakob M estri Ič, Anton Latiza, Vid Butkovič, Ivan CeF.na, Mihael Biatikovič.
Večinoma so delavci in nekaj kmetov.
Obtoženec Dciminik Dtjmiiami- je lumpi v b-elinišnieti v Ttrstiu dne 28. f-ebruairja-. Med procesom je bil iz-j5iB&&sta na svobodici Josip Vellico. Julij Fioretltii in
moize, ku so brez ozira- ma osebo ca men čan strogo; -,r.. o .» , 	,
, ,» J, ,,,	,	.	Vna ttuukc-viič sta se-cdteg-ndia z begom, soidala se bo-
vršito svojo -d-o-Iižnolst. VtdtritJigi« stva,r ni v r.eiaiu, kier je
v tem slučaju visok uradnik pred ztbrano množico
az	.
Shodi za »komunistično posojilo« se bodo vršiii v četrtek droe 22. t. m. ob 20v sledečih okrajih: Del. Dom: velika-dvorana; poroičai: Fovel Vrdela sv. Ivam, Scogiietto:	Ciircolo da- coltiura,
cesta Gniardtiella ob oglu ud, delle -Linfe; porotča: J u r a g a.
Grela: Circ. d-i coltura, via Gis-tetmome 13; poroča: F arozza.
Skedenj: Izobraževaln-o društvo; ponoiča: M i lot s t, Sv, Mar. Magd. zgor.: Cir-colo dd coltuica pri go
staitruL »Allia Vitltoria-«; poroča: Fer
'jat
porotca:
Staro mesto: vial da Pialzza veoc d r. C o- g 1 d e v.i n a.
Sv. Vid: viai SchaapparelK 6; poroča: De Z o r z i.
Sv. Alojzij:	Ci-rcc-lo di ooit. (oatsa Bamaicchimi);
poroča: Pisoni.
Kjedin: Circ. di coltura pri gostilni »ex solci«; pciroča: D o u s at k..
Pcmziana: običinsike hiše (Gre. di colt.); poroča,: G a s i v oda.
Stocol: velle di Rozzol: 683 (Cierc. di colt-.); poroča: N. Zacc-aria.
Rojan: Cene. di coltura, vicoio -dtelle rose 13; poroča: U, C allli g ar is.
B -slavci!
Pribi Oite v clbčtLnem številu k teimi shodom- in dovedite potrebna sredstva delavsikemu gibanju. Ne pctzialbilte, dta- mera biti osvicboditeiv proletarijata idlelo ppclietarijata sam-eiga,.
Odbor tržaške sekcije I. S. S.
SOCIALISTIČNA ZVEZA V JULIJSKI BENEČIJI
Vsi člani izvrševailnega odbora socialistične zveze v Julijski- Benečiji so vabljeni na izredno sejo, ki bo v četrtek 22. -t, m. ob 15 uri ma 'kateri se bo r-a(Z|pitia)v-Ijatio o sledečem dnevnem redu:
1. Nutjma poročila;
2. pciročilo komisije o rekonstrulkcijli dežele;
3. po.ročilo nadizioirovega sveta;
4. potrctčilo politične 'ikomnsije JuJiijs-ke Benečije;
5. razno.
Seje se udeleži tudi tajnik osrednjega strairtkimeg-a vodstva, sodrug Gennari.	Tajnik.
podal jako slab zgled upomosrti proti redarstvu, z,a k.8ir bi -drugega zelm&iatta enostavno atretiirali- in občutno kaznovali. Zaideva mi v redu vtretjoč, -ker je bil nato redar feaznio-vam od onega, (ki se mu je v dtemmevi, da ziamij ne veljajo splošna določila, ,uprL Vse- to notdi- .pač sJaibo kra, in z vso gotovostjo pričakujemo, da g. vtitez V:iHa Sanita zaidevo še enkrat pretehta im .kazen prek!nče, osto-bito ker sme občil-n-skega reJarja icazno-vati eldiincle občinski edibor. Kdor hoče, da se zakoni spoštujejo', naj se jim na;-prdjt sam pokori.
Izdelava slaščic, ki je Ma prepovedaina stra-rni gen. civil. komiisarifiata, ostane dovoljena do nadaljnega protiukirepa.
Porodi in smrtni slučaji v (tednu od 4. do 10. julija kažejo sledeče številke: Pcir-odov 124 (58 dečkov, 66 deWic); smrtnih slučajev 63 (30 moških, 33 žensk.) Od slednjih je umrlo: starih pod enim letom 24, od 1 do 5 let 2, od 5 do 10 let 1, cd 10 do 15 let 1, od 15 do 20 leit 1, cd 20 do 30 let 3, od 30 do 40 let 4, od 40 do 60 let 14, od 60 do 80 let 12, nad 80 let 1. Od teh je 44 bivalo v mestu, 13 v predmestjih, 3 v zgornji okolici, 3 pa so dospeli iz drugih ‘ofbčitn. Vzroki- smrti: legar 3, jetika 6, rak 4, pretiraš e nf e mtožga.n 1, sirena hoba 1, bronhitis 3, zapljtučnica dmuge bolezni na- diihfaBh 5, griža 13, nefritis 2, 'prirojena šibkost 8, starostna) sušica 1, -nasilna smrt 1, samomor 2, razne bolezni 10.
sta v -konitumaciji.
Sodbi dvor.
Predsednik: pečikovmk Macaluso, 'obtožbo zastopa miajtctr MomaGseno, b-rr,rčtei,ji: poslanec -Galeino iz P-a-dc-ve, posl. CosaJtttini te Vidma, dott. Zennajro im odV. Padoa.
Razprava,
-Ob 9. začne razprava. Obitežen-ei sede, vslted dtol-gega pre:skcws2ineiga zapora, na treh kiepeh. Vendar s-o videlti zelo1 mitmi.	,
Ptredsedlnik izpraša (clfcitože-nice po- mjčlh -pvodlatkiih. Sk>cro vsi so še nekiaiznovtand. Prečita se nato obtožnica.
SEŽANA.
v Sežani namerava
prirediti v nesodelovanjem raznih
liudskl oder
vestnik
Veselica izobr. društva »Karol Liebknecht« pri sv.
Mar. Magd. zgor. je vsled oblastvene prepovedi preneše-na na nedeljo 25. t. m.
Vrtna veselica škedenjskega izobraž. društva se vrši, kakor že naznanjeno, v nedeljo 25. t. m. v prostorih go stilne »Kotal«. Začetek ob 1_6. Svirali bosta dve godbi, pod vodstvom kapelnika Flego, peval bo zbor pod vod- i Knjižnica je odprta vsako nedeljo od stvom pevovodje E. Cerocchija. Ples prične točno ob 19, pri plesu svira orkester pod vodstvom Miklavčiča.
Obljublja se lep pevsko glasbeni večer s prisrčno so-družno zabavo. Udeležba bo torej vsekakor ogromna.
Odmevi tržaških dogodkov. Poročnik Cassiano, ki je bil pri minulih izgredih težko ranjen je umrl v vojaški bolnišnici, kamor so ga prenesli iz mestne bolnišnice.
Ubogi mož je bil pač v takem stanju, da prenosa ni mogel prestati. Pogreb se vrši jutri ob 9.
Odsek čevlarjev vojnih pohabljencev je otvoril delavnico pri sv, Mar. Magd. zgornji št. 721. Sprejema vsaka čevljarska dela.
Z ozirom na človekoljubnost te ustanove jo priporočamo občinstvo.
Izvoz. Carinski uradi so pooblaščeni, da dovole direktni izvoz surove volne.
Nova avtomobilna zveza Tr»t-Prosek-Tržič-Zagrad-Gradiška-Gorica se je ustanovila.
Odhod iz Trsta ob 16J4, prihod v Gorico ob 19tf.
Odhod iz Gorice ob 7*15, prihod v Trst ob 1015,
Shod železničarjev se je predvčerajšnjem vršil v Trs u. Na shodu je poročal o minol m in seri njem tanju železničarje sodr. Henrik Pedrini, zastop ik osrednjega odbora. Sprejeta je bila ^le' deča esolucija:
„Ž lezničarji iz Trsta združeni na impozantnem zborovanju, potem ko so čuli jasno in preps Iče-. \al o b sedo sodruga P d in^a glede namen v organizacije, ki noče ve r dalje prenašati odlašanj t ;n rca :c joti- rne ss'e.r:.> v ade in -sp’ošn ga r vrat lj''tva, izjavljajo, da so pripravlje .i k vsakemu koraku ter so bedo p kor li ukazom, kijih bodo i d; 1 vod Ini organi njihove organizacije, ter ?ah*cVajo, da se vsa. vprašanja, ki se jih ti-čej% brež odloga deRnlti* no rešijo.“
Na takapnši ki'* toš® oa>r-tm šoli (stavbinsiki od-dele.k) je. .dovršii g. Aagelj čok, pcredsadnijk lontjer-dkega »Ljud. odra« svoje Studile. Atgiinemu mlia-de-mru rr.iožu naše naj iskrenejše častittke!
V noči 19. t. m. je bil na sprehajališču sv. Andreja povožen nek kletar, ki mu pa ime še ni znano. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je čez dve uri umrl.
Vojaško sodišče
V torek je začela sodna obravnava proti 49 obtožencem ciz Dinjama radi sledečih dogodkov, ki' jih
navaja
obtožnica:
Vseh 49 obtožencev se je priznalo socijaiifetični stranki -ali- vsaj njemim lideiam. Ustanovili sc v Di-njamu »Giircola di studi sociali-«, ki je imel baje' protiitalijanske politične mcmer.e in je .bil v zvezd s hrvaškim im slovenskim poljedelskim prebivalstvom. »Cilrcdo« l;e razpolagal s precejšnjimi denarjem, ker je malo pced dogodki, kupil za 70.000 lir lastmo hišo, namenjeno »Del. zboirTOicii«. Pogodbo je napravil Romam Vičič im sodelovali so baje Rihard Benussi in Josip Jurskih.
V nedeljo, dne 25, julija 1920 ob 9 H bo v veliki dvorana »Delavskega doma«
Izvenredai občni zbor »Matice«.
Dnevni red:	Pristop	k »Višjemu ieuitumetmu
svetu-« im stpremembai pravil v to sv>rho. Petro,oa izvrš-eva-lni tajnik.
.Vabijo se vsi člani Matice, da se zborovanja .gotovio udeleže,, u-važuje točko idmevmega erda. — Istcita-ko vabimo podružnice, da pošilrieijo svoje delegate -za vsaikih 50 čLam-ov po> enega.
Odibor osrednjega vodstva,	Nadzorništvo.
Podružnica pri sv. Jakobu ima v petek ob 20.30 sestanek svojih članov. Vabi se k obilni udeležbi.
..Ljudski oder" Sv. Ivan-Sovranišče. Vabi se m društveno zborovanje, ki se bo vršilo v sredo dne 21. julija ob 20. — Naznanja s-e. da se bo vršila prva veselica v nedeljo dne 8. avgusta.
 .................................;	10-12. -
Torek in petek petje ; četrtek — pouk v nemščini. Vsak večer se vpisuje za dramatiko.
Lomjerska podružnica »Ljudski oder«. Dne 10. t. m.
ob Vi22 uri zvečer je imela .podružnica svoj izvan-■redni sestanek radi čziaiiščenja plevela, ki s« je bil ■ugetcvil -mied našo podružnico. Na sestamek je prišel društveni tafmik misitice g. M. Lovko, ki je po otvoritvi sestanka po pcdtružniičnemi predsedniku Ang. Čok-ui prevzel besedo an taiko aiadialjeval svoj govor. Orisal je že enikra-t v .kratikih besedah pomen društva' ‘»•L. o.« im odkrito povedal, da dtruštvto je po-polmomia »apolitično« im samo kulturno izobraževalno, im da m nikjer nobenega povoda, da bi kdo hujskal proti nje-mtu. Povedal je -nadal',e,, kolik petmen je imelo društvo »L. o.« med d-cimčim Ijudistvom, posebno pa med delavci im (kmeti. Vzgajalo jih je v domači govorici s predavanji, potom .knjižnic, potom ročnclr del i. t. d. Največje zasluge pa si je pridobilo društvo s tem, da je pripcimloiglo dio-ma-četmu ljudstvu dio njegovih šol, kar je bilo v njegiovih m-cceh. To- dokazuje dejstvo, dia so bili trije zastopniki društva v Rimu pri min. predsedniku Nittiju, in tepn zahtevali šole idiomačemu ljudstvu. Vse to dokazuje, da dnuštve mi imelo n-cbenega diruge^a smuotna. negoli da vzgaja ljudstvo v domači govorici in mu pomaga ma duševno-kultumem polju. Navzočih je ibilo večimcima dmštvoi zvestih članov, ki sto gcivar sotglasmo odlobrav-ali.
Govor -M. Lovko je domača igcd-ba »Volarič« sptre-jela- z zadoščenvem ter ab Lej -p- liluki ztrsvttrala tfiedcrv-sko himno. Ves sestanek je izg:e;'al kakcir -nekaika mala veselica, im je bil v -zadoščenje vsem tistim, ki se zamimnajc' splc-h za ‘kiuitetne stvari podružnice.
Med gcvoironi se je razviila tutdii precej ostra debata, radi na novo se obrnjcipčeiga daiuštvia »Zastova« in radi njegovega premoženja. »Za-itava« stremi zia tem, dia kolikor tmloigjoče kcinkuinira z »Ljudskim odrom«, kakor se -je razvide!« iz -dejianj mjemega odbora. Do prepirov mi prišlo, ker se lyudstv.o zaveda j namenov kulurnega društva.
Delavski mM
Energičen korak je povzela zveza mornarjev, ki je v naši luki ustavila ruski parnik »Tver,« ki po pravu pripada Sovjetski Rusiji, a so ga ukradli ruski protirevolu-cijonarci.
Iz parnika so delavci odnesli važne strojne dele ter jih varno shranili, tako da se parnik ne more ganiti.
Danes zaprično glede te zadeve pogajanja med reakci-jonarnimi zastopniki Rusije in mornariško zvezo v navzočnosti guvernerja, da se določi pravno stališče ladje.
800 razkladalcev v luki Filiberta Aosta je zaustavilo delo v protest, ker v tej luki primanjkuje pitne vode, ter seveda tudi vode za umivanje. Jeli naj si gase žejo delavci pri tej vročini in njihovem napornem delu v gostilni, in naj se kopljejo v šampancu kakor priležnice odiralcev?
Če je tako mnenje, torej plačajte jih temu primerno; ali pa jim dajte vode — saj zadosti malo vprašajo.
Stavka pri drž, železnici. Trideset delavcev, zaposlenih pri čiščenju strojev ter odvisnih od tvrdke Barsotti in Taira, je stopilo 19, t. m. v stavko, ker za 14 dnevnih lir ne morejo nadaljevati s tem delom.
Zveza med cestarji državnih cest Jul. Benečije. V nedeljo 18. t. m. se je v Herpeljah ustanovila zveza med cestarji in cestnimi delavci ter gozdarji in erarnimi vrtnarji. Poročal je sodr. Benčič o zveznih pravilih, nakar se jej sprejela resolucija, da gori imenovano delavstvo pristopi! k organizaciji na pcdlagi razrednega boja. Izvoljen je bil sledeči odbor:
Za Istro: Anton Rasinovič, Ivan Andrijašič, Leopold Jakomin. Za Kras: Vincenc Pipan, Albert Benčič, Josip Metlika. Za Goriško: Ivan Vrša, Matej Verginella, Josip Brišček. Za cestarje: Anton Tul, za gozdarje in vrtnarje Franc Pirc.
Cestarji iz Furlanije, ki na sestanku niso bili zastopani, so naprošeni, da si v odbor izvole tri sodruge.
Zveza je pristopila Delav. Zbornici v Trstu in zvezi cestarjev v Italiji (sedež Modena).
Nato se je ustanovni zbor v najboljšem razpoloženju zaključil.
K pristopu se je priglasiti pri Zvezi državnih delavcev v Trstu via Mador.nina 15 (z imenom, priimkom, dnevom rojstva, poslom in točnim bivališčem).
Vsem podružnicam stavbinskih delavcev na Goriškem.
Podpisano tajništvo vabi vse podružnice stavbinskih delavcev iz okrajev Goriške, Gradiške in Tržiča (Monfal-cone), da pošljejo prav gotovo svoje zastopnike na kon-ierenco, ki bo v nedeljo 25. t. m. ob 9. dopoldne v prostorih delavske zbornice v Gradiški. Dnevni red je sledeči: 1.) Trimesečna revizija plačilne tarife; 2.) Slučajnosti. — Za deželno tajništvo Z.'S. D. I.: J. Petejan, tajnik.
Brestovica. Pretekli četrtek smo imeli pri nas dobro o-biskan shod stavbinskih delavcev, na katerem je poročal sodrug Marica iz Nabrežine o potrebi organizacije — o socijalnem skrbstvu in o drugih strokovnih zadevah. Slednjič je tudi omenil zadnje nacijonalistične dogodke v Splitu, Trstu i drugod, ter je priporočal delavcem obeh narodnosti, da naj se še trdneje oklenejo mednarodne organizacije, katera edina je sposobna braniti njihove in- J terese.
Po končanem referatu so si delavci izvolili svoje za- j upnike ter delegate za Okr. bolniško blagajno v Nabre- j
žini.
Omeniti moramo še, da imamo pri nas prav nesramne (-.verižnike, ki nemoteno prodajajo kruh po 4 in celo po 5 ; lir kilogram. Tudi druge stvari so tukaj dražje, kakor v] mestu.
Zahtevamo od kompetentnih oblasti, da temu napravijo . konec, drugače bomo napravili mi sami.
Tudi neka kraška stavbinska zadruga, (ki ni nič drugega, nego par špekulantov, ki hočejo pod imenom za- i druge delati dobičke,) je začela delavce terorizirati. Pretekli teden so suspendirali vse delavce za pol dneva samo radi tega, ker eden izmed delavcev ni hotel izvršiti j nekega dela, ki ni bilo njegovo. Naj si gospodje zapomnijo, da takih stvari ne bomo dopustili. Zato pa delavci oklenite se svoje mednarodne in razredne organizacije!
»Dramatični klub«
deljo 8, avg. t. 1. vrtno veselico pevskih društev in zborov.
Zato se obračamo do vseh bratskih pevskih zborov ter podružnic »Ljudski Oder« v svrho sodelovanja ter vabimo, da ako le mogoče vsaj z eno pesmijo pripomorejo k čim lepšemu uspehu.
Eventuelne priglasitve ter naslov pesmi prosimo javiti do 22. t. m.	Odbor.
SOLKAN.
V nedeljo dne 4. t. m. je g. župnik oznanil ber-njo za svetogorsko cerkev. To je najbolj pobožna želja gotovih ljudi, ki čakajo na vir dohodkov, ki se dado na najbolj enostaven način iztisniti iz neukega ljudstva. Rekel je pri tej priliki, da kdor ne misli ničesar dati, naj molči in ne dela ovir pri takšni neobhodno potrebni dobrodelnosti. Vpoštevajoč duševno razpoloženje prebivalstva, bilo je potrebno pripomniti to opazko, na račun takozvanih »nevernikov«. Za podlago je nametal pobožnim ovčicam še nekaj debelejšega peska v oči, češ sve-togorska cerkev ima 30.000 dolga, kar on, g. župnik, lahko izpriča, ker .je videl račune. Vprašamo g. župnika, kam so izginili vsi milijoni denarja, ki ga je verno ljudstvo znosilo v nikdar polno meniško malho. Še so nam v dobrem spominu razni obžalovanja vredni prizori tistih romarjev, posebno romaric, ki so od slabosti na tla počepali, ker so do zadnjega vinarja dajali za molitve in maše, sami pa suhe krušne skorje grizli in pilsnjivo polento požirali.
Kljub temu, da je g. župnik zagrozil protivnikom, naj se ždrže vsake kritike, dobili so se pametni možje in žene, da so Marijinim hčerkam, ki so denar nabirale, zabrusili marsikatero grenko resnico v obraz. Zato se je g. župnik v nedeljo dne 11. t. m. pri maši spravil na »nevernike« in jih obkladal z »ostudnimi srci«. Povemo vam g. župnik, da so oni, ki so ugovarjali vašim Marijinim hčerkam, blaga srca, ki čutijo humano, ali se ne ogrevajo za takšne nepotrebne namene, * kakor jih vi priporočate. Ostudna srca imajo tisti ljudje, ki krog vas lazijo in so v vaši bližini. Klerikalna svojat je razvnemala z vsemi svojimi silami in delala razpoloženje za podaljšanje svbtovne klavnice, na korist oderuhov, baronov, grofov in kapitalistične gospode, ki je v najožji zvezi s cerkveno oligarhijo in največja zaščitnica srednjeveške teme. Vi ostudna srca napravite vašo sveto dolžnost, na-birajte raje za uboge invalide in osirotelo deco, ki je postala brez oskrbe, j vsled vojnih hujskačev, med katere se prištevajo v prvi i vrsti klerikalci.
S tem da napravite novo cerkev, se ne operete tega madeža, ki je neizbrisen.
LOKAVEC.
Delavsko godbeno dmStvo iz Lokavca priredi v nedeljo 25. julija izlet iz Lokavca v Predmeio in Kucel. Na povratku se ustavi v Predmeji, kjer bo popoludr.e zasviralo par veselih komadov. Nadejamo se etilne udeležbe pri izletu in pri sestanku v Predmeji.
VOJSKO NAD IDRIJO.
Dne 25. julija t. 1. sklicuje »Federacija rudarjev in gozdarjev v Idriji« na željo gozdnih delavcev na Vojskem nad Idrijo pri sodrugu Feliks Likarju hšt. 52 javen shod s sledečim dnevnim redom: 1.) Organizacija in delavstvo; 2.) Slučajnosti. Ker bo shod zelo važen, udeležite se ga gozdarji polnoštevilno. Poročevalec pride iz Idrije.
Izdaja za socitalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN RUGF.NT Tiska tiskarna .Lavoratore" v Trstu.	„
z dežele poučevala t>i rada med
 časom svojih počitnic šolske otroke
pri kakšni slovenski družini tu v Trstu. - Naslov pove upravništvo „DeIa“.___________________________
vešča slovenskega, nemška-,  _____________ hrvatskega in nekoliko italijan-
skega* jeiika, išče mesta v kaki pisarni. - Našlov pove upravništvo „Dela*\___________________________
sprejmem t-koj pod zelo ugod-— Ant. Vadnjat, frar Ajdovščina.
UrarsHego Pučnik
nimi pogoj:
Gtfno Konsutntio dralfto
v Sdrlli
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
POPISI
II
NABREŽINA.
Minuli četrtek sta imela naša bolniška blagajna in skladišče konsumnih zadrug hišno preiskavo. Oblasti so I iskale municijo, ki j eseveda ni bilo nikjer, kar bi jim bili lahko že poprej zagotovili V Nabrežini žive slovenski in italijanski delavci že nad 20 let prav bratsl i v skupnih organizacijah, in tedaj tu aiso tla za nacijonalistične nemire, zvezane s streli in bombami.
• * *
Strah je velika reč.
16. t. m. je prišel iz Postojne za tukajšnjo Ljudsko knjižnico lep zaboj municije, bomb, ročnih granat in drugega 1 streliva. Ko so pripeljali zaboj pred hišo, kjer je sedež knjižnice, je ena izmed teh bomb pokukala iz zaboja in hotela uiti. Naši mladeniči so jo takoj prijeli in vtaknili zopet v zaboj, češ da ni še primeren moment za njeno 1 svobodo in da ji bo povedal, kedaj bo smela se izstreliti, i Mladeniči so mislili, da ni tega nihče videl. Pa so se mo- j **' tili. Na oknu hiše kjer je sedež knjižnice in bolniške bla- | gajne, je bila gospa, ki je vse to videla in videla kako \ so nesli mladeniči zaboj v sobo. To je milostljivo grozno prestrašilo. Bala sre je, da ne bi bombe eksplodirale, pa je šla zato celo stvar povedat takozvani »kompetentni oblasti.« In glej. Ob 8. zvečer pirromajo v prostore bol. blag. en stotnik artilerije, dva maršala in trije karabinerji. Začelo se je preiskovanje prostorov. Preiskali so vse pro- 1 store bolniške blagajne; v prostorih strokovne organiza-j cije in celo podstrešje ni dobilo miru in niti zdravniška'-soba. Vse so pregledali. V rokah so imeli plan poslopja, j In ker je bil slučajno sodrug Marica v organizaciji, so! ga kaj vprašali, s planom v roki, kje je neki knjižnica, j In sodrug jim odpre vrata. Takoj so pogledali hudiča.
Aha, tukaj je torej. Pogledal je na svoj plan in pogledal, je gospod stotnik na zaboj, pa vprašal kaj je neki v njem. j g Povedo mu, da so knjige, ki so jih ravnokar dobili iz Po-J stojne kamor so jih poslali v vezavo. Narcčilo se je, naj;! se zaboj odpre. Predsednik knjižnice in blagajničar sta) bas vzela vsak po eno sekiro in sta pričela odpirati, Artile- j, rijska gospoda se je grozno prestrašila in zahtevala naj t se to dela počasi, da ne bi kaj eksplodiralo. Medtem so j seveda pregledavali druge kotičke in so se grozno za- | čudili ko niso dobili ničesar niti v peči. Medtem sta sodruga odprla zaboj v katerem so se vse bombe izpremenile v knjige. Ko so se gospodje slednjič vendarle prepričali, da ni nič hudega in da je vse le laž in hujskanja naše znane milostive, ki stanuje v istem poslopju- in dokaz je bila izpoved. Povsod se je preiskalo. Le v stanovanju mi- j lostive ne.
Sodrug Marica je naprosil komisijo ali bi se lahko izvedelo, čemu neki taka preiskava. Se mu je povedalo, da je bilo naznanjeno, da sc nahaja tu municija. Scdrug Marica je odgovoril, da bo to naznanil na delavsko zbornico v Trst radi interpelacije v parlamentu.
Sedaj pa, k poznamo hujskače, opozarjamo sodri-ge vse zlasti odbornike na isti instituciji naj dobro pazijo, da ja ne prinese hujskač res municiio v prostore in nas potem potoži. Doiičnik bi moral pravzaprav ven 7. stanovanja ker je bolj nevaren kot vsako zlo. Taki ljudje vržejo v nesrečo kot nič cele družine, ki so le to krive, da so preveč poštene.
Za danes naj bo to dovolj v opomin vsem našim sor drugom.
Ustanovljeno feta 1898 ima 1127 č anov, Lir 4,861.59 rezervnega In L Ir 7.333.62 društvenega sklada. Ima 9 iastnth ftiš,
vslifeii mlin
z električno razsvetljavo, zeme'jsko po" sestvo, gozde in travnike. — In.a centralno prodajalno opremljeno z vsemi potrebščinami, manufakturnim, gaanterij-skim, kolonijalnit \ špecerijski blagom ter vsake vrste pijač in tri iiiija ke.
Sprejema hranilne vloge ter j n obrestuje
po 5 od 100
ki so Inves i ane v bla;Tu kaJere^a vrednost se rentira dočim de: ar ma o vel a.
H anllne v oge se lahk v ali po nakaznici r.a zgo n š proti takojšni izdaji hr ! e
vom'-
d-, h' o a k v,
n j žl< e
11
P t«5S # f j % H
li lij v\iii
p el „Prl PfeioMU"
se nahaja sedaj p i
J.
S
ff
tik šole v Idriji
□ \ Dnevno novi dohodi!
&
tu
Ur.*
i-j
t
K
O
e.'3a
S*
r**
isa
©
£
AS-
i;. U ji
a
M, ErerJanžK
v; PAVA
S Manufakturno bia^o, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd.
Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini
□ | Pfsevno novi dohodi I
(D
S
m
u
■Sl
m
m
k
o
3
KJSB
G
"i
©
S
□