Kamniški občan
LETO XXXII
KAMNIK, 23. SEPTEMBRA 1992
S seje Izvršnega sveta
O spremembi
občinskega
proračuna
Razmišljanje o jesenskih barvah v Arboretumu
Letošnji občinski proračun v višini 661 milijonov tolarjev je bil v prvem polletju realiziran s 56 odstotki. Investicijski del proračuna je bil v višini 62 mio SIT oz. 19% vseh proračunskih odhodkov dosežen.
Glede na rast cen na drobno, ki so bile v juniju 1992 za 46,7% višje od januarskih, je občinski izvršni svet pripravil za sejo skupščine osnutek sprememb občinskega proračuna za leto 1992.
Po tem osnutku naj bi se celoten proračun povečal za 39,4% in bi znašal 922 mio SIT.
Dosedanji obseg javne porabe se povečuje na 90% poprečja na prebivalca v republiki, nato pa renominira (poveča) za 34,4%. Republika bi za izravnavo-med prihodki in odhodki prispevala 79 mio SIT.
Sredstva za plače upravnih organov se bodo povečala za 39%, za plače delavcev v družbenih dejavnostih pa za 57%.
Investicijski del proračuna je povečan za 60 mio SIT. Dodatni denar bo nemenjen predvsem za OŠ Komenda, odplačilo kredita za žičnico Velika planina, za cesto Zajasovnik - Mala Raven, za obnovo Frančiškanskega samostana ter za adaptacijo INCE Mengeš.
Vsi predvideni odhodki bodo za okrog 261 mio SIT večji od doslej veljavnega proračuna.
O njihovi višini pa bo seveda zadnjo besedo rekla občinska skupščina na prihodnji seji.
F. SVETEU
POPRAVEK
V prejšnji številki je bilo v prispevku o zazidalnem načrtu v KIK pod naslovom »Karte so na mizi« pomotoma zapisano ime Blaž Rems namesto pravilno ing. Blaž SKOK.
Prizadetemu in bralcem se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Str. 2	0 jari kači kamniške telefonije Delo komisije se šele začenja!
Str. 3	Zelje Komendčanov se uresničujejo Gradnja Šole lepo napreduje
Str. 4	Desetič kmečki dan v Moravčah
Str. 6	Vzgojitelji, ki nam ostajajo v srcu Nežno razmišljanje
Str. 7	Ljudski običaji Hajdmo kosit, dokler še jutrman roso tori
Str. 8	Teden športa v Kamniku
Str. 9	Zdravstveni kotiček Čas robcev in čajev
Str. 12	110-letnica gasilskega društva
Evrocvet 92
Prve jesenske dni se je Ar-boretum v Volčjem Potoku spet odel v žive barve, bele poti pod stoletnimi kostanji so oživele, travnate površine pa zacvetele v stoterih barvnih odtenkih, ki so jih pričarali domači in tuji mojstri vrtnarstva, drevesničarstva, cvetličarstva in sadjarstva. Tem so se prvič letos pridružili še mojstri tehničnih obrti, ki so s svojimi izdelki na tak ali drugačen način povezani z vrtnarstvom.
Po besedah direktorja Arboretu-!»a Aleša Ocepka je organizatorjem uspelo pripraviti prireditev °iez napak, kar lahko potrdimo tuli obiskovalci. Promet je v smeri
proti Kamniku potekal enosmerno, kar se je izkazalo za dobro rešitev, saj ni prihajalo do neprijetnih zastojev, gostinska ponudba je bila izbrana in pravilno prirejena, saj gostinci v parku niso točili alkoholnih pijač niti vrteli ražnjev, kot je navada na veselicah. Razstavni prostor je bil trikrat večji kot lansko leto, razstavljala pa prijazni mojstri svojega poklica, če izvzamemo nekaj stojnic s kičem, ki pa je očitno nezaželen, a nujen spremljevalec vseh večdnevnih javnih prireditev. Kljub temu da je Arbore-tum javni zavod, pa iz proračuna dobi le nekaj odstotkov sredstev, ki jih porabi v enem letu. Financirajo se torej skoraj izključno iz lastne dejavnosti, zato je vsaka nova prireditev v tem najlepšem gorenjskem parku svojevrsten podvig in
/O ljubljanska banka
UPOKOJENCI!
Ljubljanska banka d.d., podružnica Kamnik, vam omogoča enostaven način prejemanja pokojnine.
Pokojnino lahko prejmete na tekoči račun ali hranilno knjižico.
Prednosti prejemanja pokojnine na tekoči račun so:
- ni vam treba čakati poštarja,
- banko lahko pooblastite za plačevanje elektrike, telefona, časopisov, RTV in drugih obveznosti,
- s čeki imate denar vedno pri roki,
- če potrebujete gotovino, jo lahko dvignete na bančnem avtomatu 24 ur dnevno, v nedeljo in na praznik,
- banka vam lahko dovoli, da je vaše stanje na računu negativno (to je najlažja pot do kredita)
Oglasite se v banki in svetovali Vam bomo.
ljubljanska banka
Pravi naslov
za denarne zadeve
umetniški dogodek, ki pa vse pre-rad zbeži mimo Kamničanov. Morda tudi zaradi nenapadalnih reklamnih sporočil, saj so redki cekini v mošnjičku namenjeni za vzdrževanje in nadaljnji razvoj parka, ki pa je namenjen vsem ljubiteljem lepega in naravnega. In teh v park ne privabijo reklamna sporočila, ampak neokrnjena narava.
Kulturna raven ljudi se je dvignila tudi pri nas, čeprav še vedno živimo zgrešeno, v veliki meri v nasprotju z naravo. Še nas preganja življenjska naglica, utapljamo se v industrijskem napredku, gradimo velike in lepe hiše, premalo pozornosti pa posvečamo sebi in okolju, v katerem živimo. Tako smo se večkrat prisiljeni pred vsem tem umakniti v park, gozd, gore ..., ki pa so z vsakim našim posegom bolj onesnažene in podobne romarskim potem.
Razstava »Evrocvet 92« pa je nas, obiskovalce, menda prikazala v povsem drugačni luči. Sproščen korak, umirjen pogled in počitek v naravnem okolju so potisnili vstran hrup, stres in zaustavili divji ritem življenja. Še enkrat se je potrdilo dejstvo, da je narava tista, ki sprošča, da za to niso potrebne razstave, ampak zadostuje urejeno okolje in tišina, ki jo slišimo, tišina, ki jo zmoti le tih glas, žgolenje ptic in zvok kipeče vode, ki jo petindvajset metrov visoko poriva in prekrasen vodomet sredi največjega jezera v Arboretumu.
In načrti za vnaprej? Načrti so, vendar jih mora Aleš Ocepek s svojimi delavci prilagoditi trenutni materialni situaciji. K sreči marsikomu pomeni nastop ali predstavitev lastnih del v Arboretumu tudi določeno priznanje, zato prireditev ne bo zmanjkalo. Zadnje dni je na prostem razstavljala svoja dela akademska slikarka Vida Slivnikar - Belantič, v nedeljo je bila razstava dveh kitajskih slikarjev, tradicionalist ov, to nedeljo pa bo gostoval Tomaž Habe s svojim orkestrom simfonikov.
Nameravajo urediti še eno galerijo, v kateri ne bo stalne razstave, kot je Boljkova, ampak bodo umet-
niki svoja dela predstavljali le določen čas.
Za naslednje leto pa bodo poskušali pripraviti celoten koncept letnega dogajanja, za kar pa bo potrebno preko zime pridobiti precej sponzorjev, s pomočjo katerih bodo prireditve tudi izpeljali.
In sklepna misel: Arboretum je postal morda najsijajnejši biser Kamnika in najlepši je prav v svoji naravnosti. Nikar ga ne obrusimo, ne zmanjšajmo njegove lepote in ga cenimo takšnega, kot je. Evrocvet je le neobvezna, a dobrodošla poživitev.
MATIC ROMŠAK
OBVESTILO
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 7. oktobra; prispevke sprejemamo do 1. oktobra, oglase, zahvale in obvestila pa do 3. oktobra.
Ob tednu boja proti kajenju
Tedni in dnevi, posvečeni določenim svetovnim zdravstvenim problemom, gredo radi mimo nas. Naj govorijo in pišejo, jaz imam trenutno druge skrbi..., si rečemo ob sestavku na radiu ali v časopisu. Najprej pa naj si prižgem cigareto, nadaljuje človek svoje misli, če je kadilec.
A vendar ravno pri problemu kajenja ne moremo mimo. dejstev in podatkov, nad katerimi sem se sama zgrozila, ko sem jih prvič zbrala iz literature in seminarjev. Poskušala jih bom nanizati. Morda se bo ob tem zamislil še kdo, pa naj bo kadilec ali nekadilec, in bomo prav vsi skupaj korak bliže v usmerjenosti proti kajenju.
V Sloveniji v zadnjih letih močno narašča število novo-obolelih za pljučnim rakom, katerega glavni vzrok je kajenje cigaret (pri 90% vseh obolelih). Kajenje cigaret dokazano povečuje tudi nevarnost raka v grlu, na mehurju in ledvicah. V nevarnosti so
ŠE ENA LEKARNA
V KAMNIKU
Uresničila se bo želja občanov občine Kamnik, da bodo na enem kraju dobili zdravila in opravili zdravniški pregled.
V drugem nadstropju Zdravstvenega doma Kamnik bo v mesecu oktobru odprta nova lekarna. Dostop bo možen skozi glavni vhod Doma ali s ceste na zgornji strani.
Delovni čas v novi lekarni bo deljen, in sicer: od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah bo zaprta - dežurstva ni!
Delovni čas in dežurstvo v lekarni v Kidričevi ulici ostaneta nespremenjena.
tudi pasivni kadilci, saj nekadilec ob kadilcu pri dveh zavojčkih cigaret na dan pokadi 3 cigarete. Še bolj nevarna je kombinacija kajenja z alkoholom, kije lahko eden glavnih vzrokov raka v ustni votlini, žrelu, požiralniku in, na trebušni slinovki. Tudi te vrste raka v zadnjem času opazno naraščajo.
Dejstvo je, da je med nami vedno več ljudi, ki so raka preživeli, a ravno rakova obolenja v zvezi s kajenjem sodijo med tiste vrste, pri katerih se kljub prizadevanju zdravnikov po vsem svetu preživetje ne izboljšuje (pri pljučnem raku preživi 5 let komaj 5% obolelih). Zato je nujno potrebno misliti prej, saj poznamo vzrok in bi obolenje lahko preprečili... Takoj po prenehanju kajenja se nevarnost za obolenje zmanjša, 15 let po prenehanju kajenja pa je enaka kot pri nekadilcu.
. 5 prenehanjem kajenja pa se izognemo tudi enemu glavnih povzročiteljev bolezni srca in ožilja, zaradi katerih Slovenci največ umirajo. Ko se zgrozimo nad podatkom, da 600 Slovencev letno umre v prometnih nesrečah, se zamislimo tudi nad tem, da 1000 Slovencev letno umre zaradi aktivnega kajenja in še dodatnih 300 zaradi pasivnega kajenja .
Naj se zavemo, da nimamo samo pravice do zdravja in zdravstvenih uslug, ampak je »biti zdrav« predvsem naša dolžnost. To je dolžnost najprej do naših najdražjih: do otrok, do partnerja, do staršev in končno tudi do družbe, katere del smo, če to hočemo ali ne. Pa še to: ste res napravili vse, da vaš sin ali hči ne bo postal kadilec, kadilka? Najboljša vzgoja je dober zgled.
v. m. s. MILENA CERAR ZD Kamnik
0 jari kači kamniške telefonije
Delo komisije se šele
Sol
začenja
Z vzpodbudnim priznanjem za vztrajno delo kamniškega župana in zaupnico skupščinskih poslancev v nadaljnje delo se je Komisija za pregled izgradnje kamniške telefonije (v nadaljevanju Komisija) odpravila na zaslužene počitnice.
A te so že zdavnaj minile, Sklad stavbnih zemljišč (v nadaljevanju Sklad) pa nič! O kakšni primopredaji pristojnosti Komisiji v zvezi z izgradnjo telefonije ni ne duha ne sluha! Kot da bi sklepov s skupščinske seje (17. junija 1992) sploh ne bilo in da bi bila Komisija (ki je brskala po papirjih, ki kažejo na nešteto nepravilnosti v sami izgradnji kakor tudi ceni telefonskega priključka) samo privid! Sklad še naprej pošilja telefonskim naročnikom položnice s (pre)visokimi cenami in je nepopustljiv do vseh, ki priključek zahtevajo, ker so strošek zanj po pogodbi že zdavnaj
poravnali. Sklad se na sklepe skupščine torej požvižga!?
Pooblaščeni izvajalec del, Stanovanjsko komunalno gospodarstvo Kamnik (v nadaljevanju SKG), pa se še naprej »trudi«, kolikor je pač v njegovi moči in pristojnosti (teh pa skoraj nima brez izrecnega pooblastila Sklada). Po posredovanju predsednika skupščine nekoliko »bolj« pomaga Komisiji, vendar v starem slogu: s pomanjkljivo dokumentacijo (ker je del le te še vedno na ljubljanski Pošti), ter bolj ali manj dobrohotnimi ugotovitvami, ki Komisijo presenečajo. Med boljše ugotovitve vsekakor sodi dragocena »najdba« telefonskega kabla, vrednega celih 30 milijonov tolarjev (ali več kot 500.000 DEM). Ker ta ni več potreben, ga bodo prodali Pošti, izkupiček pa bo kar precej pocenil telefonski priključek. A nekateri člani Komisije po mnenju g. Turnška, pri njenem delu bolj
škodijo kot koristijo zaradi amaterskega delovanja, zato bi bilo zanimivo prisluhniti njegovemu odgovoru na vprašanje, ki se zastavlja kar samo po sebi: Ali je bila nabava telefonskega kabla v (pre)veliki količini in toliki vrednosti - strokovno delo?
Sprenevedanje Sklada in dragoceno »odkritje« SKG sta dokaz več, da je temeljito delo pregleda izgradnje kamniške telefonije potrebno. Zato Komisija ne čaka križem rok. Poskuša se organizirati v pravno osebo z žiro računom, na katerega naj bi se prenesla vsa finančna sredstva. Zagrizla se bo v goro dokumentacije in dokončala »mozaik te naložbe«, ki je šolski primer, kako se z naročniki in plačniki uslug (v konkretnem primeru telefonskih priključkov) (ne)dela.
Zato se zgodba o jari kači kamniške telefonije nadaljuje. V prid resnici, ki je vse bolj na strani telefonskih naročnikov. Upravni odbor Sklada bo slej ko
prej moral prepustiti svoje pristojnosti v zvezi z izgradnjo telefonije Komisiji. Treba pa je zapisati, da njegovo suvereno ignoriranje sklepov skupščine že presega vse meje razumnega, predvsem pa neodgovornega dela, ki si zaupanja skupščine ne zasluži več! Ker tako velika količina dragega telefonskega kabla ni kar naenkrat priletela izpod neba, bi bilo zanimivo izvedeti, zakaj se je »našel« šele zdaj. Pojasnilo SKG, objavljeno v Slovencu, »da je eden od vzrokov za preveliko količino kupljenih kablov sistem financiranja, ki se je spremenil z ukinitvijo SIS, pa je - gospodje »strokovnjaki« - nam »amaterjem« popolnoma nerazumljivo.
Ob vsem tem se Mirko Strm-šek upravičeno sprašuje, kako je bilo mogdce, da je bila tako zahtevna investicija zaupana takšnim »strokovnjakom«, in prepričljivo dodaja: »Delo komisije se šele začenja«!
IVANA SKAMEN
IZVRŠNI SVET
o razvojnem programu Tuhinjske doline
- Na seji Izvršnega sveta so povedali, da je bilo dosedanje izvajanje razvojnega programa za Tuhinjsko dolino usmerjeno    predvsem na spodbujanje in zbiranje podjetniških pobud in na strokovno svetovanje. V okviru občinskega Sekretariata za gospodarstvo je bilo v sodelovanju z NOVNO iz Slovenj Gradca izdalanih šest investicijskih programov, in sicer za stavbno ključavničarstvo, servis gradbene   mehanizacije, turistično kmetijo ter za ureditev apartmajev in gostinskih sob. Izdelali so tudi predinvesticijske programe ter preverili poslovne ideje za 13 posameznikov iz Tuhinjske doline.
Po mnenju Izvršnega sveta je treba čimprej oživiti delo koordinacijske skupine za uresničeva-
• • •
nje razvojnega programa, ki naj bi preučila dosedanje delo na tem področju, še posebej pa pripravila predlog, kako se bo uresničeval že izdelani projekt za izrabo termalnega vrelca na Va-senem. Zbrati bo treba tudi podatke o tem, koliko posojil je bilo pridobljenih iz republiških sredstev za demografsko ogrožena območja in iz drugih virov. S
Po sklepu Izvršnega sveta mora NOVNA uresničiti vse obveznosti iz pogodbe in izdelati zaključno poročilo, ki ga bo obravnavala strokovna skupina za izvajanje tega programa.
Za novo koordinatorko izvajanja razvojnega programa je namesto dosedanje Nevije Pužar, ki je odšla iz občinske uprave, Izvršni svet imenoval Judito Mlinar-Kern.
... in o zapletih Pod Skalco
v skladu s sprejetim načrtom.
Taki so bili sklepi, ki jih je po živahni in polemični razpravi o nezakonitih posegih pri gradnji novih teniških igrišč ob kamniškem kopališču sprejel izvršni svet, ki ga je ob odstotnosti predsednice Marije Sitar, vodil podpredsednik Mihael Novak.
Občinski urbanistični inšpektor ing. Jože Hostnik je pojasnil, da se je občinska Športna zveza zoper njegovo odločbo o odstranitvi materiala z igrišča pritožila z obrazložitvijo, da je za ta dela odgovoren Teniški klub, ki je investitor in da so že lani dali vlogo za ustrezno dovoljenje, vendar ga zaradi tega, ker ni bilo ureditvenega načrta, niso dobili. Zato bo sedaj ustavitveno odločbo inšpektor izdal Teniškemu klubu. Podobna ustavitvena odločba je bila izdana tudi Resniku za gradnjo teniškega igrišča na severni strani bazena.
Predsednik občinske Športne zveze Janez Andrejašič pa je opozoril še na drugo plat medalje. Dejal je, da je bil ta prostor že peto sezono neuporaben in da so se po letu dni uskaljevanja
med uporabniki kopališča in tenisači dogovorili, da se tretjina tega zemljišča uredi za potrebe kopalcev, drugo pa nameni za ureditev dveh igrišč, za kar je Teniški klub sklenil s Športno zvezo najemno pogodbo.
Po mnenju Toneta Steleta, člana Izvršnega sveta, je čimprejšnji sprejem ureditvenega načrta edini način, da se ta problem razreši. Zavzel se je za to, da se v prihodnje nameni več prostora sedaj utesnjenim kopalcem, za teniška igrišča, ki so prav tako potrebna, pa bo treba najti ustreznejši prostor.
Sklepe, ki smo jih omenili na začetku, so predlagali Izvršnemu svetu v potrditev predstavniki Športne zveze, občinskega Sekretariata za prostorsko urejanje in varstvo okolja in občinskega Inšpektorata. Zato lahko pričakujemo, da bo sedanji zaplet na kamniških teniških igriščih in kopališču s strpnim ravnanjem vseh prizadetih kmalu razrešen. Seveda tako, da ne bodo davkoplačevalci dvakrat plačevali urejanja tega kompleksa.
F. SVETEU
Kam z odpadki (II.)
Glavni onesnaževalci
Sekretariat za prostorsko urejanje in varstvo okolja naj se do konca tega meseca z Razvojnim zavodom Domžale dogovori glede plačila ureditvenega načrta Pod Skalco. Izvršni svet bo iz
proračuna zagotovil delež za sofinanciranje tega načrta, ki odpade na občinsko športno zvezo. Po sprejemu ureditvenega načrta Pod Skalco, se bo kompleks okrog kopališča začel urejati
VIII. tekmovanje ljudskih godcev
Pri Repanšku spet zmagal Vrtnik
Ob koncu avgusta se je pod starimi Repanškovimi kostanji, ob velikem zanimanju občinstva, odvilo pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij Kamnika in Domžal osmo tekmovanje ljudskih godcev. Odziv tekmovalcev je bil tudi letos izjemen: v kategoriji do petnajst let je nastopilo pet harmonikarjev, v kategoriji nad petnajst let pa kar osemindvajset godcev. Tako je tekmovanje - ki ga je prijazno povezoval Boris Kopitar, za glasbeno povezavo pa je poskrbel ansambel Nagelj - trajalo kar štiri ure.
V kategoriji do petnajst let je zmagal Andrej Svetlin iz Moravč, drugi je bil Gregor Vrhovec, tretja pa Sonja Habjanič. V kategoriji starejših godcev pa je ponovno zablestel Srečko Vrtnik iz Suhadol, drugi je bil Brane Poljanšek, tretja pa Pepca Blejc.
Prireditev je pozdravil tudi predsednik ZKO Domžale Slavko Pišek, ki je menil, da je medobčinsko tekmovanje na dobri poti, predsednik komisije pa je bil tokrat izbran s strani ZKO Kamnik - ta pa je delegirala predsednika Mestne godbe Kamnik Boža Matičiča. V celoti lahko ocenimo, da je tekmovanje uspelo v vseh pogledih, zato bo lahko drugo leto nadaljevalo svojo bogato tradicijo. IVAN SIVEC
CICIBANOVE URICE
V VVZ ANTON MEDVED KAMNIK
Otroci, če želite v vrtcu preživeti prijetne in zabavne urice s svojimi sovrstniki ob igri, poslušanju pravljic, petju, likovnem ustvarjanju ter gibalnih igrah, prosite starše, naj vas pripeljejo v naše vrtce.
Vabimo otroke, rojene v letu 1987 in 1988, in niso vključeni v redne vzgojnovarstvene oddelke.
Pisne prijave, ki morajo vsebovati priimek in ime otroka, rojstne podatke in naslov, pošljite na UPRAVO VVZ ANTON MEDVED KAMNIK, Kidričeva 23, do 15.10. 1992.
O pričetku CICIBANOVIH URIC boste obveščeni pisno.
PRIČAKUJEJO VAS VAŠE VZGOJITELJICE!
V vsakdanjem življenju ima večina med nami največ opraviti z gospodinjskimi in komunalnimi odpadki, tistimi, kijih v tako velikih količinah odlagamo v navadne gospodinjske smetnjake in v kontejnerje pred bloki.
Komunalnih odpadkov je vsak dan več, zato je tudi problemov, kam jih odložiti, vsak dan več. Če bi človeštvo s kopičenjem odpadkov tako nadaljevalo, da bi na svetu kaj hitro zmanjkalo prostora za vedno nova, četudi vedno bolj izpopolnjena in okolju vedno manj škodljiva odlagališča (deponije).
Edina rešitev nastajajočega problema, kam z odpadki, je manj odpadkov. To pa lahko in tudi bomo dosegli z udejanjanjem treh pravil:
- proizvesti moramo manj odpadkov (v gospodinjstvu uporabimo povratno embalažo, porabniški izdelki so manj potratno embalirani, industrija vpelje delavcem in okolju prijazno tehnologijo...);
- ponovno moramo uporabiti vse možne sekundarne surovine: reciklaža papirja in stekla, regeneracija tekstilnih vlaken, kompostiranje bio odpadkov, piroliza (termična predelava odpadkov pri vsaj 500 stopinjah brez pristopa zraka nam da med drugim energetske pline);
- sežiganje odpadkov v posebej zato izdelanih sežigalnicah (incineratorjih). Pri sežigu zgori 50% do 75% odpadkov.
Pri dobro organiziranem in dosledno izpeljanem gospodarjenju s komunalnimi odpadki nam že brez uporabe sežigalnic uspe zmanjšati njihovo količino tudi za dve tretjini. Ob tem pa pridobimo velike količine obnovljivih (sekundarnih) surovin, kar je še posebej prispevek tako za varstvo okolja kot za uporabnike teh surovin. Seveda se ob teh rezultatih človeštvo ne sme uspavati. (Poleg drastičnega zmanjšanja količine vseh odpadkov mora biti naš končni cilj, morda za zdaj še nekoliko utopičen, 100% obnovljivost preostalih odpadkov.)
Kljub temu da naj bi končno odlagali mnogo manj odpadkov, ki naj bi bili tudi inertni, okolju nenevarni, so deponije odpadkov tehnološko zahtevne in drage gradnje. Že pred nekaj leti, ko smo pri nas še iskali in kot deponije tudi uporabljali opuščene gramozne jame, in to od okolja (podtalnice!) povsem neizolirane, so v svetu že gradili specialne, z močno folijo izolirane, z vso potrebno drenažo in plinskimi zračniki opremljene deponije. Vendar praksa kaže, da tudi te deponije niso povsem neoporečne. Zato danes gradijo še bolj izolirane deponije, s še boljšo drenažo za strupene odcedne vode in z boljšimi napravami za izkoriščanje nastajajočega bio plina. Predvidijo (in vračunajo) pa tudi temeljito in strokovno neoporečno sanacijo (sprotno, delno in končno, celovito zapiranje) vsakega odlagališča. Zato so take deponije še dodatno drage. V Nemčiji zaračunavajo za odlaganje tudi že po 500 DEM za tono odpadkov.
Pri načrtovanju deponij pa moramo upoštevati tudi vedno močnejši NIMBY odpor (angleška kratica za »Ne na mojem dvorišču!«). Vsem napredkom navkljub, tudi ob povečanih odškodninah, prebivalstvo odlagališča odpadkov v svoji bližini ne sprejme: »odlagališče naj bo kjerkoli, samo blizu mene ne!«. Tudi zato je nove deponije čedalje težje graditi, med tem pa se obstoječe neusmiljeno polnijo. Zato nas tudi NIMBY odpor sili v to, da s pospešenim tempom na prej omenjene načine znižujemo količine odpadkov in da poleg tega še sami storimo, kar moremo, da bo odpadkov vsak dan manj. (se nadaljuje) BRANKO NOVAK
OBVESTILO
Center za socialno delo Kamnik obvešča
- vse prejemnike družbene denarne pomoči otrokom, naj najkasneje do 30. septembra 1992 dostavijo na Center za socialno delo Kamnik, Ljubljanska 1, potrdilo o šolanju za vse otroke, stare nad 15 let; v nasprotnem primeru bodo s 1. 9. 92 denarne pomoči otrokom zamudnikov ukinjene.
- za dijake in študente, ki bodo letos na novo uveljavili republiško ali kadrovsko štipendijo, pa prosimo starše, ki prejemajo denarno pomoč otrokom, naj najkasneje do 31. oktobra 1992 dostavijo potrdilo o višini odobrene štipendije.
Center za soc. delo Kamnik
Spoštovani bralci Kamniškega občana!
Zadnje čase nas je več občanov obvestilo, da na nekaterih krajih zmanjkuje časopisa, ker ga nekateri jemljejo po več izvodov.
Vsaki družini v kamniški občini je namenjen izvod, zato prosimo, da tudi sosedu omogočite, da ga bo prebral, shranil ali pa uporabil za vse tiste namene, za katere ga uporabljate tisti, ki jemljete več izvodov.
Uredništvo
Iz delovnih organizacij
U tok Konfekcija
v milijonskih dolgovih
Za drugo septembrsko številko Kamniškega občana smo vam pripravili drugi del zgodbe o IJtok Konfekciji, ki je v stečaju. Tokrat smo se pogovarjali z gospodom Zar-nikom, ki v Utok Konfekciji opravlja (nehvaležno) dolžnost stečajnega upravitelja.
Izvedeli smo, da ima Utok Konfekcija za približno 50 milijonov tolarjev dolga. Največji upnik je Ljubljanska banka, tako da so dolgovi banki ocenjeni na dobrih 10 milijonov tolarjev. Poleg teh dolgov (precej je kreditov),
Še enkrat o Alpremu
Nimamo se namena spuščati v nobeno polemiko po časopisih, saj potrebujemo moč in energijo za reševanje velikih težav v Alpremu. Pisanje kakršno te pojavlja po časopisih, pa odvrača že sprejete strokovne ljudi, da bi prišli na delo k nam. S tem nam je bila narejena nepopravljiva ikona. Zato upamo d« nas boste tudi v uredništvu člani uredniškega odbora razumeti m prekinili a objavo nadaljevank o Atprema.
ALPMEM JAVNOSTI!
O Alpremu je bilo napisanega le marsikaj. Večina piscev se ni poslužila konkretnih in natančno opredeljenih argumeritov, podatkov in dejstev.
Glavna dejstva, ki resnično obremenjujejo Alprem. so:
*» neporavnane obveznosti iz zadnjih 12 mesecev,
- zmanjšan obseg investicij, pomanjkanje naroča,
- izguba strokovnih kadrov konec lanskega in v začetku letošnjega teta,
OTgaajboranje enake vrste pro-- v Stolu in pri privat-
je Utok Konfekcija prevzela tudi del obveznosti krovnega podjetja, ki ga je stečaj doletel že pred časom.
Veliko je bilo neplačil dobavljenega blaga, vladala je neusklajenost in notranja neorganiziranost, tako da niti prave poslovne strategije ni bilo.
Zaradi vseh naštetih obveznosti ter težav pri prodaji izdelkov in visokih cenah proizvodnih sredstev je bil stečaj (po mnenju gospoda Zamika) edina pravilna rešitev.
Iz pogovora z gospodom Zar-nikom smo izvedeli, da bi bilo vse obveznosti praktično nemogoče pokrivati, komaj je bilo dovolj za stroške in plače (???).
Glede najemne pogodbe pravi, da je bila sklenjena pred njegovim prihodom, najemnina pa je bila res nizka, vendar se je le-ta sedaj že dvignila, potekajo po pogovori za še višjo najemnino. Naj vas samo spomnim, da so precej govorili o razprodaji družbenega premoženja.
Sicer pa proizvodnja teče predvsem za izvozna naročila, ki jih poizkušajo izpolniti kvalitetno in
Zato veČina do sedaj napisanega predstavlja nekorektno to near-foinentirano pisanje o naši delovni organizaciji.
v. d. direktorja: »OMAN ROB AS, tog.
iftlTl :    '"lit 1 iiliiiiiiri^,,iiii,M   Minuli,,«!,,' i
DOPISUJTE V KAMNIŠKI OBČAN
BOLJŠA CESTA PRI DOMU V KAMNIŠKI BISTRICI
Na pobudo kamniških in Matičnih ljubljanskih planincev so delavci SCT Ljubljana te dni temeljito popravili in asfaltirali približno 100 m ceste.
Odsek ceste, ki pelje od mostu do vrha klanca, je bil potreben temeljite obnove. Prevoz je bil skoraj nemogoč, PD Kamnik pa oskrbuje svoje planinske koče na Kamniškem in Koroškem sedlu, zato se je odločilo, da bo solidarno prispevalo del potrebnih sredstev. Cesta je že na-red iri je obnovljena po vseh predpisih, izvajalec pa je dal tudi garancijo. S. S.
Asfaltirano cestišče ob domu v Kamniški Bistrici
v dogovorjenem roku. Gre tudi za to, da ne bi propadlo še to, kar je ostalo, prav zato je ostalo kakih 80 zaposlenih, kar je dobro s stališča socialne varnosti, saj bi v nasprotnem primeru tudi ti delavci ostali na cesti.
Opravljajo predvsem dodelav-ne (t. i. »lom« posle), kjer pa pravega dobička ni - običajno ga je komaj za plače in pokritje stroškov.
Sicer pa je naloga stečajnega upravitelja predvsem ugotoviti, kako poplačati upnike, k neusmiljeno zahtevajo svoje. Zaenkrat jasne usmeritve še ni - potrebnih bo namreč še kar nekaj analiz - vprašanje je tudi, ali je sploh smiselno še ohranjati podjetje ...
Samo upamo lahko, da se bo Utok nekoč pobral iz blata, v katerega so ga potisnili hudi časi in neodgovorni ljudje. Težko je namreč zavreči znanje in delo preteklih let. Upajmo, da ne bo na koncu potegnil najkraše palice spet delavec (pravzaprav jo je že!) in da bodo upniki dobili vrnjena vložena sredstva, saj takšne terjatve ogrožajo tudi njih in začarani krog se vrti naprej.
IZTOK GRILC
SLS o denacionalizacij
POSPEŠITI POSTOPKE
Komisije si izvajanje zakona o denacionalizaciji razlagajo po svoje, da bi vračali tako, da ne bi nič vrnili, je dejal poslanec SLS Franci Fettrin na nedavnem posvetu, ki ga je sklicala kamniška podružnica Slovenske ljudske stranke.
V razpravi, ki jo je v sejni dvorani občine vodil Anton Hočevar, se je izkazalo, da Feltri-nova ugotovitev za Kamnik ne velja.
Med udeleženci so bili v večini kmetje. Zato so še posebej pozorno sledili pojasnilom ing. Toneta Kotnika, ki vodi komisijo za vračanje kmetijske zemlje, gozdov in kmetij. Povedal je, da so upravičenci vložili doslej 178 popolnih vlog, od tega 113 vlog za vrnitev arondiranih zemljišč in 42 vlog za vrnitev gozdov. Skupaj pričakujejo na tem področju okrog 500 vlog za okrog 8.200 ha kmetijskih površin in gozdov; pri čemer je treba povedati, da gre od tega za okrog 6.000 ha gozdov bivše Meščanske korporacije Kamnik. V kratkem bodo izdali 6 odločb o vrnitvi gozdov, v pripravi pa je še 27 postopkov.
Od doslej vloženih 14 vlog za vrnitev podjetij je bila ena odločba že izdana, v enem primeru je bila opravljena poravnava. Kot najbolj zapleten primer pa so omenili Utok, ki je sedaj pretežno v stečaju, bivši lastnik Knaflič pa je že vložil zahtevo za vrnitev premoženja.
Po mnenju Lojzeta Vavpetiča, ki vodi kamniški pododbor združenja razlaščancev, je bila storjena napaka, ker so bile komisije za denacionalizacijo sestavljene brez prizadetih razlaš-
čencev. Vendar so, kot je povedal poslanec Feltrin, v Kranju in Skofji Loki v komisije vključili tudi upravičence, čeprav je bivši pravosodni minister Pirnat z okrožnico to prepovedal. Štefan Repanšek je povedal, da bi morali upravičenci hitreje priti do dokumentov. Sam je na ljubljanskem sodišču pet mesecev čakal nanje, tudi stroški npr. v Zemljiški knjigi so previsoki. Repanšek je opozoril tudi na vprašanje, ali je res potrebno samo zaradi tega, ker je na določeni hiši spominska plošča, ves postopek opraviti v republiki, ne pa na občini.
V razpravi so še ugotovili, da so na kamniški enoti temeljnega sodišča kar prizadevni, saj ne prekoračujejo enomesečnega roka. Tudi za samo vlogo za denacionalizacijo ni treba nič plačati. Kot je poudaril ing. Kotnik, je treba upoštevati, da je rok za vložitev vlog do 7. junija prihodnjega leta, vendar ne kaže čakati do zadnjega.
Predvsem pa bi bilo treba obojestransko več prizadevanj za to, da bi v čimveč primerih našli soglasje med zavezanci, ki morajo premoženje vračati, in upravičenci. S tem bi lahko močno skrajšali postopke.
Na posvetu so podprli tudi predlog Marjana Jermana, naj bi pripravni predloge za zložbe oz. komasacijo denacionaliziranih zemljišč, kar pomeni, naj občinski organi pripravijo ta postopek, tako da bodo posamezniki takoj lahko začeli uporabljati površino vseh odvzetih zemljišč v enem kompleksu.
F. SVETEU
Želje Komendcanov se uresničujejo
GRADNJA ŠOLE LEPO NAPREDUJE
SGP Graditelj iz Kamnika na prostora med komendsko štirirazredno osnovno šolo in pošto gradi nove prostore za nižjo šolsko stopnjo (pet učilnic in kuhinjo). Gradnja lepo napreduje, saj je že videti stene dela nove šolske stavbe, in obeta, da bodo ko-mendski pa tudi dragi učenci prihodnje šolsko leto začeli v novih, sodobnih učilnicah in bo tako rešeno vprašanje prenatrpan osti dosedanje OS Komenda-Moste. Ob položitvi temeljnega kamna je Svet KS Komenda pripravil posebno  slovesnost, združeno s povorko od gasilskega doma do prireditvenega prostora pred sedanjo komendsko štirirazredni-co, kulturnim programom, blagoslovitvijo kamna, pogostitvijo častnih gostov ter razvedrilnih srečanjem. V povorki so se zvrstili konjeniki Konjeniškega kluba Komenda (jahalne sekcije), za njimi kočija, v kateri so sedeli kamniški župan Maksimiljan Lavrinc, komendski župnik in dekan Nikolaj Pavlic in predsednik KS Komenda Roman Grošelj, voznik je bil Ivan Dimic s Križa, nato kočija z narodnimi nošami z voznikom Jernejem Štuparjem (Vrtačnikom), za njimi narodne
noše v sprevodu, potem domači in moščanski gasilci, njim pa so se priključili navzoči krajani. Slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik KS Križ Ivan Hlade in KS Moste Pavle Štebe, poleg Komendcanov pa še nekaj prebivalcev iz omenjenih krajevnih skupnosti. Za slavnostni oder so služile kar stopnice pred šolo in prostor pred vhodom vanjo, udeleženci slovesnega dogodka pa so se razmestili po prostoru pred šolo ter delu Glavarjeve ulice, saj so cesto od, Komende do Most zaprli za promet.
Janez Zadrgal iz Komende, ki je tudi povezoval kulturni program, je povedal, kakšen dogodek je pravzaprav narekoval to srečanje: v Komendi so začeli graditi novo šolo, ki so jo učenci in učitelji zares potrebovali. Opravljeno bo prvo dejanje na poti do cilja - položitev in blagoslovitev temeljnega kamna.
Za njim je Moški pevski zbor Komenda pod vodstvom dirigenta inž. Baldomirja Kremžarja in ob spremljavi na flavte petih učenk in učencev iz Komende, ki obiskujejo glasbeno šolo v Kamniku, zapel Zdraviji«). Nato je predsednik KS Komenda Roman Grošelj, ki ima poleg nekaterih krajanov največ zaslug, da se je
sploh začela graditi nova šola, opisal dosedanje prizadevanja zanjo, pripravljalna dela in načrte za njeno prihodnost. Sledile so recitacije učencev OŠ Komenda--Moste, uglašene na tematiko šole, učenja in znanja. Za njimi so mladi instrumentalisti zaigrali škotsko narodno pesem slovesa.
Kamniški župan Maksimiljan Lavrinc je v svojem nagovoru med drugim omenil, kako zelo so si prebivalci KS Komenda že leta želeli nove šole, sedaj pa se jim je ta želja začela uresničevati. Združili so svoja prizadevanja in uspeli, ker so bili enotni in trdni v svoji nameri.
Po njegovih besedah je komendski moški pevski zbor zapel še pesem o očaku Triglavu, nato pa so se udeleženci slovesnosti preselili na bližnje gradbišče nove šole, kjer so bili že skopani temelji. Župan Lavrinc je položil temeljni kamen, dekan Nikolaj Pavlic pa blagoslovil. Moški zbor je slovesni trenutek pozdravil s pesmijo o košnji, učenka in učenec OS Komenda-Moste v narodni noši pa sta županu izročila kot darilo majoliko s komend-skim grbom.
Tretji, sproščeni, del srečanja se je nadaljeval v telovadnici in na prostoru pred šolo. V telovad-
nici je bil pripravljen prigrizek za častne goste, drugi pa so posedli zunaj, pili pijačo po ugodnih cenah in jedli jedi, pripravljene na žaru. Razpoloženje je dvigala tudi narodnozabavna glasba, tako
da so mnogi obiskovalci ostali več ur. Tudi zaradi malce hladu, ki je sledil izredni vročini med slovesnostjo.
JOŽE PAVLIC
TRGOVINA Z BARVAMI,
LAKI, LEPILI ČISTILI
IN PRIBOROM
na Steletovi 25, v Kamniku,
tel. 812-511
UGODNE CENE
- svntol avtolak
- bukolit lak za parket
- avtolaki colomix v 600 niansah
- barva hidrocol in jupol
- zaščita lesa lesol, belton, beltop
- rezalke za železo in beton
- pralni praški
Odprto od 8. do 12. in od 14. do 18. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure.
Material brezplačno pripeljemo na dom.
SE PRIPOROČAMO!
MENJALNICA »AVENIDA«
KAMNIK, TITOV TRG 8 TEL, FAX 832-914
Odprto od 8. do 12. in od 13. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
4 kamniški občan     aktualno v občini, strankarsko dogajanje     23. septembra 1992
Mednarodni ekološko raziskovalni tabor »Bistrica 91«
Letošnji mednarodni ekološko raziskovalni tabor, ki ga je pod vodstvom Martina Grošlja organizirala Liberalno demokratska stranka Domžale, je bil tretji po vrsti. Rdeča nit vseh taborov so bile kemične in biološke analize Kamniške Bistrice, vzporedno pa so potekale drage aktivnosti, katerih namen je bil ugotoviti, raziskati, zabeležiti, objaviti in opozoriti na nekatere ekološke probleme na domžalsko - kamniškem prostora.
Sedemnajst udeležencev, od katerih je bilo 7 tujcev, se je razdelilo v več skupin. Kemijska skupina je nadaljevala sistematično opazovanje Kamniške Bistrice, ki je zajemalo izvajanje osnovnih kemijskih analiz ter odvzem vzorcev za analitske laboratorije.
Jemali so tudi 24-urne vzorce; v Biščah. kjer je reka najbolj onesnažena, pa tudi trenutne vzorce. Prvi delni rezultati kemijskih raziskav iz povprečnih 24-urnih vzorcev niso vzpodbudni, saj kažejo, da je Kamniška Bistrica že pod dupliškim mostom v 2. do 3. kakovostnem razredu, kljub čistilni napravi v Studi pa priteče v Savo v 4. razredu.
Eden od kazalcev kvalitete vode je tudi prisotnost ribjih vrst na izbranih krajih. Člani ribiške družine Bistrica Domžale so tudi letos pomagali z zelo učinkovitim in za ribe neškodljivim elektrori-bolovom. s katerim ugotavljajo vrstno sestavo rib. Ta se bistveno ne razlikuje od pretekle, le da so v ulovu našli dve ribji vrsti - ba-buško in blistavca - ki ju v 90. in 91. letu niso opazili. Kljub močni
Mladi prostovoljci ob popisa enega od odkritih divjih odlagališč
onesnaženosti Kamniške Bistrice v Biščah so tudi tu našli dve ribji vrsti - podust in globoček.
24. 8.1992 so vzeli vzorce vode Kamniške Bistrice in Radomlje ter jih isti dan odnesli na Univerzitetni zavod za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani, kjer so ugotovili, da Kamniška Bistrica (vse vzorce so jemali od dupli-škega mosta navzdol) ne ustreza normativom po pravilniku o higienskih zahtevah za kopalne vode. Ta določa največje dovoljeno število skupnih koliformnih bakterij v 100 ml vzorca 2.000, v Kamniški Bistrici pa jih je ob
vstopu reke v domžalsko občino kar 28.000. Se slabše je stanje pri koliformnih bakterijah tekalnega izvora.
Večino časa pa smo namenih odkrivanju divjih odlagališč odpadkov v Moravski dolini, kjer smo jih odkrili 86. Vsa odlagališča smo popisali po enotni republiški metodologiji, ki temelji na 25 kriterijih. Podatke smo vnesli v računalnik, vzporedno pa smo izdelali tudi pregledne karte v merilu 1:5.000, kakršne smo uporabljali tudi na terenu.
Informativno smo naredili tudi anketo o mnenju krajanov Šen-
tvida, Lukavice in Prevoj o ogroženosti okolja, ravnanju z gospodinjskimi odpadki in o načrtovanem poteku avtoceste Ljubljana--Celje.
Čeprav smo večino časa prebili delavno, smo zlasti za tuje udeležence pripravili celodnevni izlet v Postojno, na Kras in v Vipavsko dolino. Na dveh krajših izletih smo obiskali Bled in Ljubljano.
Tudi letošnji rezultati bodo urejeni in obdelani v celovitejšem poročilu - predvidoma v prvi polovici oktobra 92.
MATEJA RADEŽ
Pojasnilo k članku
»Droga v osnovni šoli«
Kot članica društva medicinskih sester Kamnik--Domžale-Litija in udeleženka predavanja o drogah g. Marjana Gorupa se ne morem strinjati z nekaterimi trditvami in mnenji, navedenimi v tem članku.
Iz članka jasno odseva, da avtorica članka, ki po poklicu ni medicinska sestra, nima dovolj
vpogleda v delo društva kot tudi ne v samo problematiko drog in delo na tem področju. Predavanje je bilo namreč internega značaja, namenjeno v glavnem medicinskim sestram. Nanj niso bili povabljeni ne ravnatelji ne socialni delavci, niti starši. Predava-
Adriatic
zavarovalna družba d.d. koper
ZAVAROVALNA DRUŽBA ADRIATIC - agent
sedaj tudi v Kamniku
v poslovnih prostorih Turistične agencije Veronika na Trgu talcev 8.
- obvezno avtomobilsko zavarovanje
- posebna ugodnost,
- kasko zavarovanje
- vse vrste premoženjskih zavarovanj
* požarno
* stanovanjsko
* vlomsko
* strojelomno
* zavarovanje živali
* zavarovanje posevkov
- življenjska in nezgodna zavarovanja
Poslovni čas: vsak dan od 8. do 12. Ob sobotah od 8. do 12. ure. Telefon 832-662.
in od 14. do 17. ure.
nje so organizirale sestre iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, ki jim je poverjeno predsedstvo, ZD Kamnik pa je odstopil prostor.
Dolžna sem pojasnilo k podatku, da je že skoraj 34% učencev osmih razredov ljubljanskih OŠ zasvojenih z drogo. To drži le, če govorimo o zasvojenosti s cigareto, saj je anketa pokazala, da 38% učencev osmih razredov ljubljanskih OŠ pokadi več kot 5 cigaret na dan. Tablete je poskusilo 3% ljubljanskih osmošol-cev, heroin in kokain pa posamezni primeri.
V zvezi z zadnjim odstavkom pa bi rada pojasnila, da ni res, da osnovne šole v Kamniku nič ne storijo glede preventivnega dela v zvezi z drogami. Na vseh šolah so bili v preteklem šolskem letu izvedeni naravoslovni dnevi v sedmih razredih, kar je tudi že večletna praksa. Z gotovostjo lahko trdim, da so vsaj tri od petih kamniških OŠ imele tudi predavanja za starše. Predavali so priznani strokovnjaki s tega področja. Pa še marsikaj drugega bi se dalo našteti. Skratka: v zdravstvu in šolstvu se vsak po svoje trudimo, tesno sodelujemo in se tudi srečujemo na seminarjih.
v. m. s. CERAR MILENA ZD Kamnik
IZREDNA PONUDBA
trenirke mečkanke, velikost od 15. leta dalje, po zelo ugodni ceni 3.500 SIT, bombažne trenirke za otroke in odrasle od 1.300-1.700 SIT, otroški bombažni puliji od 2. do 10. leta od 800-1.000 SIT.
J & A Gros, d.o.o.
Godič 75/a, Stahovica, tel. 825-152
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS...
PETEK, 25. septembra 1992, ob 20. uri
Avla Srednješolskega centra Rudolfa Maistra, Kamnik
LETNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA CENTEMUS
Zborovodja: Janez Klobčar
SOBOTA, 3., in nedelja, 4. oktobra, ob 19. uri
Kulturni dom Komenda
NAJDENČEK - dramska predstava o življenju Petra Pavla Glavarja
Režija: Franc štebe
Desetič kmečki dan v Moravčah
V Moravski dolini živijo prijazni ljudje, ki ob pridnem delu najdejo čas tudi za ohranjanje narodnih tradicij, za veselo druženje. Tako je bil tudi že tradicionalni 10. KMEČKI DAN V MORAVČAH, ki so ga ob pomoči domačina* pripravile Slovenska ljudska stranka Domžale. Zveza kmečke mladine v občini. Kmetijski zavod Ljubljana-svetovalna služba, ter kmečka dekleta in žene. 9. avguta 1992 in je bil zelo lepo obiskan.
Tudi dobrote iz Tuhinjske doline
Kmečki praznik se je pričel z razstavo dobrot iz kmečke kuhinje v Kulturnem domu v Moravčah. Več kot sto pridnih gospodinj iz moravske doline. Lukovice. Blagovice. Trojan. Domžal in njihove okolice, pa iz Dobrunj. Medvod. Tunjic in Tuhinjske doline je predstavilo najmanj toliko dobrot, med njimi veliko takih, ki jih srečamo zelo poredko. Pridna dekletu in žene iz Tuhinjske doline so letos prvič organizirano razstavljale svoje izdelke. Letos so. na novo organizirane, v velik pleten ročni sejalnik. iz katerega so kmetje včasih na sveže zorane njive metali žitna semena, naložile žito. moko. kruh in druge pridelke in tako popestrile svojo mizo in ponudbo.
Ob različnem drobnem pecivu so obiskovalci pokušali domač kruh. med katerim omenimo makov, škofov in pehtra-nov kruh. pa različne vezivke. na katere smo že skoraj pozabili, v še ne tako davnih časih pa niso smele manjkati ob nobenem godu. Občudovali smo potice, med katerimi je izstopala tudi daljša od metra, in šarkeljne. pa orehove in prehtra-nove štruklje, slastne bobe in flancate. pletenke in kolače, torte in osja gnezda, ki jih znajo narediti le še naše babice. Zanimiva so bila jagnja. narejena v več kot sto let starih modelih, manjkali niso niti ajdovi žganci. različni siri in skuta, pa domače žganje in druge pijače. Vse so razstavljalke popestrile s izvirnimi šopki iz sončnic, klasja in prijaznimi lesenimi kozolci. Prav paša za oči in želodce, težko delo za ocenjevalno komisijo, ki je ob upoštevanju izvirnosti, ohranjanja tradicije, pestrosti in tudi zunanjega videza prvo nagrado dodelila dekletom in ženam iz Moravč.
Pestro in živahno
Največ pozornosti je bil tudi letos deležen sprevod kmečkih voz. na katerih so bila predstavljena nekatera že skoraj pozb-Ijena kmečka opravila (mlatenje, ročno žganje, piskrovezmštvo. ročno pranje in sušenje perila, lickanje, pripravljanje krme s staro slamoreznico, žaganje, delanje jabolčnika ipd.). Za marsikoga je bil sprevod korak v zgodovino našega kmeta in hkrati prvo srečanje s kmečkim delom.
Zbranim je spregovoril dr. Stanko Buser. geolog, ki pozna sleherni kraj v naši lepi državi, ki ima rad prijazno Moravsko dolino in njene prisrčne ljudi in je prepričan, da bo z organiziranim in načrtnim pristopom izvoljen za predsednika Slovenije. »Izvoljen bom, seveda z vašo pomočjo,« je poudaril dr. Buser. ki se na svojih vsakdanjih poteh vse življenje srečuje z ljudmi in jim skuša pomagati. Slovence pozna v dušo in je prepričan, da ga ni, ki bi mu vrnil s sovraštvom.
Novi predsednik Slovenske kmečke zveze, dr. Franc Zagožen, je po pozdravu izrazil prepričanje, da je ta stranka enako vitalna in močna kot ob svoji ustanovitvi. V. V.
V spomin
Peter Klavčič
Komaj pred nekaj meseci smo našim bralcem predstavili Petra Klavčiča. Kot bi slutili, da se njegova življenjska pot izteka. Tako hitrega odhoda pa ni nihče pričakoval.
V domu upokojencev Kamnik, kjer je Uvel v svoji sobici od jeseni lanskega leta, je preživljal zadnje dni svojega življenja. Umrl je 16. maja 1992.
Petra Klavčiča smo Kamilicam dobro poznali. Vedno je kam hitel, vedno je rad sodeloval pri društvih in organizacijah. Srečevali smo ga pri športnih organizacijah, pri Turističnem društvu, pri planincih, pri upokojencih in še kje. Bilje vir informacij, marsikoga je spomnil na pomembne dogodke in tudi z dokumentacijo je znal rokovati. Imel je veliko planinskih in drugih podatkov.
Njegova življenjska pot je bila zanimiva. Živel je v mnogih krajih, kamor se je selil s starši in tudi kasneje, ko je bil v službi. V Kamniku se je ustalil, kjer je dolgo živel s svojo materjo. Oče mu je že zgodaj umrl, brat pa je padel v partizanih. V Kamniku je pognal korenine. Aktivno je bilo njegovo delo v Turističnem društvu; neposredno je bil vključen v vse dejavnosti. Zelo je ljubil gore in jih je rad obiskoval. Dolgo časa je bil prizadeven društveni delavec. Do smrtije bil član čast-
nega razsodišča PD Kamnik. Poleg tega je delal v nekaterih komisijah in odborih.
Po upokojitvi ga srečamo v Društvu upokojencev Kamnik. Postal je tajnik, in to dolžnost je opravljal več let. Bolezen v zadnjih letih ga ni odvrnila od sodelovanja. Za svoje delo se je čutil odgovornega.
Podrobno opisati njegove življenjske poti skoraj ni mogoče. Kako ga je sprejemala okolica in kako se je znal tudi sam vključevati v družbene tokove, pričajo številna priznanja, odlikovanja in nagrade. Dobil jih je za dolgoletno, uspešno in marljivo delo, so pa le skromna oddolžitev za njegovo bogato in plodno delo.
Na kamniških Žalah so se v ožjem krogu od njega poslovili sorodniki in znanci, nam, ki smo ga poznali, pa bo ostal še dolgo v lepem spominu.
STANE SIMŠIČ
Sitim prahu in obljub — krajanom Bistrice
Natanko dva meseca sta minila, od kar je moje dopisniško pero prelivalo vaš obup, vašo jezo in obljube v prispevek (Siti prahu in obljub) z namenom, da bi se končno zdramili in kaj storili odgovorni delavci občinskih upravnih služb in izvršni svet. Da bi vas že končno vzeli - zares! Da boste sicer lastnoročno poskrbeli za »kalcit«, ki vam praši, straši, svinja in greni življenje.
Koliko zares vaše besede, zapisane v omejenem prispevku, jemlje odgovorni urednik Kamniškega občana, bo moral pojasniti on sam, saj prispevek ni bil »dovolj« aktualen za pravočasno objavo v »Občanu« (9. julija). Pač pa se mu je tokrat zdelo »aktualno« objavljati vabilo na srečanje, ki je že bilo (30. junija) in je bila njegova objava nesmiselna.
Seveda si to početje do njegovega pojasnila lahko razlagamo na več načinov.
Je bila to samo malomarnost, da v istem gradivu prispevkov »opazi« vabilo, »spregleda« pa prispevek o srečanju?
Ali gre za podstavljanje noge politikom (Zelenim in g. Plutu), ki bi želeli kaj storiti, da bi krajani Kamniške Bistrice živeli v zdravem in mirnem okolju? Ali gre za ščitenje direktorja Kalcita, morebiti urednikovega prijatelja, znanca? Koga drugega?
Zakaj je bil prispevek z zamudo (ker ni bil aktualen?) objavljen na strankarski strani? Ali zato, ker je ves »medijski prah« okoli »nedolžno prašnega« Kalcita označil M. KIRN (direktor Kalcita?) za nabiranje političnih točk in pridobivanje volilcev?
Ali nista s tem oba, urednik in M. Kirn, krajane Kamniške Bistrice poistovetila z (političnimi) marionetami?
Krajani Kamniške Bistrice, ali bo 15. SEPTEMBER 1992 tisti dan, ko se bo Izvršnemu svetu občine Kamnik iztekel čas za resne in strokovne rešitve sanacije in načina zaprtja rudnika?
Če boste pustili dan mimo, ne da bi zahtevali »glas« odgovornih za ustrezne rešitve vašega in našega problema, potem boste besede M. Kirna - udejanili!
(v prizadevanjih z vami) IVANA SKAMEN
* * ★
Pismo Ivane Skamen objavljam v celoti, dovolil pa si bom na njena namigovanja in podtikanja tudi odgovoriti.
Njen prispevek ni bil objavljen zaradi neaktualnosti, ampak zaradi preobilice gradiva (št. 14 je izšla le na osmih straneh), vabilo za srečanje pa je bilo natisnjeno zaradi napake v datumu (napaka ni bila moja). V skladu z uredniško politiko imajo namreč prednost terminsko opredeljeni prispevki, problematika onesnaževanja okolja pa je bila v Bistrici in Godiču aktualna prej, je danes in bo še nekaj časa. Vedno pa mora vsaj tretjina prispevkov počakati na naslednjo izdajo časopisa, ker smo pač prostorsko omejeni in v veliki meri odvisni od lastnih sredstev, se pravi od oglasov in drugih plačanih prispevkov.
Njeno razlaganje mojega početja in poskus branja mojih misli pa je žaljivo, ne pa tudi presenetljivo. Menim, da sem vsaj z nekaterimi prispevki že dokazal, da mi ljubezen do narave in okolja ni zadnja skrb, o podstavljanju nog pa bi verjetno lažje spregovoril kdo drug.
Zanikal bom tudi, da sem, s tem ko je prispevek počakal na naslednjo številko, kogarkoli ščitil. Direktor Kalcita namreč ni niti moj znanec niti prijatelj, saj se sploh ne poznava, zato je odveč namigovanje o zakulisnih igricah in mafijsko obarvanih poslih.
Ne mislim pa odgovarjati, zakaj je bil prispevek objavljen na tej in ne oni strani, zakaj so nekatere črke večje in druge manjše itd. Morda le to, da je enkrat več besede z eno, drugič z drugo tematiko in da so zame, kot urednika aktualne vse strani, tudi »strankarska.«
Ker večkrat prihaja do podobnih nepoštenih napadov na osebe, ki v Kamniku nekomu niso pri srcu, je uredniški odbor na svoji zadnji seji sklenil, da žaljivih prispevkov in polemik, ki temeljijo na insinuacijah in avtorji namigovanj ne dokazujejo, ne bo več objavljal!
UREDNIK
Neznanec je v petek, 11.9. 92, odpeljal sive granitne skale, deponirane ob Velikem jezu na koncu smodnišničnega obzidja v Stranjah.
Kdor bi karkoli vedel o tem ali jih je kje videl, naj, prosim, sporoči po tel. 831-730.
Odgovor na članek gospe Irene Viriant
Presenečena sem, da svojega poslanstva ne nadaljujete v časniku Slovenec, kjer ste polemiko odprli, nanjo pa sem se tudi odzvala in seveda pričakovala, da bova nadaljevali v enem časniku. Zanimivo, kajne, da ste se odločili za lokalni časnik. Torej je popolnoma jasen vaš cilj: zavesti javnost in poslance Skupščine občine Kamnik.
In sedaj pojasnila na vaše obtožbe:
Matična knjižnica Kamnik je popolnoma nov zavod, ki ni pravni naslednik Kulturnega centra Kamnik, saj med njima ni bilo nikoli nobene statusne povezave, ampak le opravljen prenos knjižnega fonda in delavcev, zato teh dveh zavodov ni moč obravnavati v nobenem pravnem pogledu. Matična knjižnica Kamnik je bila popolnoma zakonito registrirana na Temeljnem sodišču v Ljubljani dne 7. 1. 1992, torej je vaša domneva o nepotrebnih stroških plačila nezakonite registracije neutemeljena kot tudi prejudiciranje o nepotrebnih stroških spora na Sodišču združenega dela, saj zadeva še ni razsojena.
Osebni dohodki delavcev so bili na novo ovrednoteni. Postopek verjetno poznate - prvo razvrstitev po zakonu pripravi ravnatelj, potrdi jih Svet knjižnice kot najvišji organ s soglasjem ustanovitelja.
Še enkrat naj vam pojasnim, da je do sedaj ustanovitelj imenoval v Svet knjižnice diplomirane pravnike, in ni prišlo do nikakršnih kršitev, kot jih vi navajate v svojem članku.
Pojasnim naj vam, da postopek, ki teče pred Sodiščem združenega dela v Ljubljani, nikakor ne sodi na področje kazenskega prava, pač pa v civilno pravdni postopek. V primeru »prizadetih« delavk gospe Francke Starovasnik (osnovna šola - strokovni izpit za manipulanta) in gospe Marke Repolusk-Grkman (srednja šola s strokovnim izpitom) naj pojasnim, da gre za razčiščevanje delovnega spora z Matično knjižnico Kamnik, ne pa s Sašo Kos osebno, Sodišče združenega dela pa se ni izreklo za nepristojno v tej zadevi.
To ni nikakršen začaran krog, kot trdite vi, saj brez vsakršnega preverjanja »slepo« verjamete delavkama. Nikdar in nikoli se niste obrnili na Matično knjižnico, ne telefonsko ne pisno in ne osebno, da bi enostranske informacije preverili. V ilustracijo naj vam povem, da sem bila na Sodišču združenega dela kot predstavnik Matične knjižnice Kamnik 3. septembra. Vaša trditev, da se sodišču izmikam, ne drži. Vaši »varovanki« pa ste se izmikali sodelovanju v sporu. To lahko preverite na Sodišču združenega dela, kjer bodo pojasnili, da se gospa Starovasnik in gospa Grkman-Repolusk nista mogli udeležiti razprave, ker je bila njuna odvetnica zadržana. Osebno pa sem bila prisotna. Torej lahko je poznati samo eno stran medalje, drugo pa enostavno spregledati.
Po njunih neresničnih izjavah naj navedem, da moj osebni dohodek še zdaleč ne znaša 100.000,00 SIT, ampak je znašal zadnji osebni dohodek v mesecu avgustu 1992 47.584,00 SIT, in si nikakor ne morem prilaščati njunega osebnega dohodka, ker smo ustanove plačane iz proračuna. Koeficient za visoko izobrazbo je 3,40 (1,10 za vodenje), kar lahko preverite v Uradnem listu RS 20/9. Delavki pa imata nižjo izobrazbo, in je njun koeficient naslednji:
- Gospa Francka Starovasnik - manipulant, je razporejena v IV. tarifni razred (1,60)
- Gospa Marta Grkman-Repolusk pa v V. tarifni razred (2,06) Ker pa se delavki stalno pritožujeta, naj vam navedem, da je
Komisija za varstvo pravic delavcev MKK prosila Ministrstvo za kulturo, da ugotovi, če je določen pravilni koeficient za go. Marto Grkman-Repolusk. Odgovor Ministrstva se glasi, da je koeficient popolnoma ustrezen. Gospa Francka Starovasnik pa ni imela pripomb na koeficient.
Osebni dohodki delavcev v ustanovah so enotni po vsej Sloveniji, možne pa so zelo majhne razlike. V Republiki Sloveniji je 60 splošnoizobraževalnih knjižnic in ravnatelj nikjer ne more imeti več kot 50.000 SIT osebnega dohodka, zato ie vaš podatek o moji plači več kot smešen.
Proti obema delavkama je bila na Temeljnem sodišču v Ljubljani - enota Kamnik - vložena tožba zaradi obrekovanja, skladno z določili kazenskega zakona, glede na njune žaljive in vsebinsko neresnične dopise na več naslovov organov občine Kamnik, kar je tudi preverljivo na sodišču v Kamniku.
Vljudno vas vabim, gospa Irena Virant, da se zglasite v MKK, ker je nepotrebno pojasnjevanje v medijih, zlasti nepreverjenih informacij. Vsak mesec vam lahko pokažem plačilno listo svojega osebnega dohodka. Zato ne zamudite septembrskega obiska. Presenečeni boste, kako ste se »problematike« lotili nestrokovno in žaljivo.
SAŠA KOS, prof.
Po sklepu uredniškega odbora časopisa je polemika na to temo z odgovorom prof. Saše Kos zaključena. UREDNIK
O škropljenju dreves in zastrupljanju slovenskega jezika
Popolnoma se strinjam z odločitvijo uredništva, da se objavljajo v pismih bralcev (rubrika pisma, odmevi, mnenja, stališča) nclekto-rirana besedila, torej takšna, kakršna so bralci poslali. Z lektoriranjem bi namreč nekateri prispevki izgubili svoj izvirni smisel ali nesmisel in bi bili bralci prikrajšani za takšne »sadeže, kot je besedilo prispevka - odgovora nezadovoljnim občanom »O škropljenju sadnih dreves«, v 14. številki Kamniškega občana, ki ga je podpisal vodja OE Sadne drevesnice in vrtnarije iz Kamnika.
Ne bom se spuščal v strokovno vrednost članka, z gotovostjo pa trdim, da je omenjeno besedilo pravo slovnično in pravopisno skrpu-1 calo, kajti v njem mrgoli napak in maličenj jezika, da o okornosti stavkov in nemogočih stavčnih in besednih zvezah, ki mejijo že na nerazumljivost (nepismenost), niti ne govorim. Od nikogar sicer ne moremo zahtevati po(polne) pismenosti, vendar, če se oglasi v javnem občilu uradna gospodarska institucija, bi pričakovali vsaj povprečno pismenost ali pa naj bi bil dopis pred objavo vsaj lektoriran. Če da gospodarska organizacija v javnost članek v tako katastrofalni slovenščini, mora človek nehote podvomiti tudi v njihovo strokovno podkovanost. Tako nam vrli sadjarji ne zastrupljajo samo okolja, ampak tudi slovenski jezik! Zato menim; citiram zaključek omenjenega članka (z vsemi napakami): »Z obojestranskim prizadevanjem menimo, da lahko ohranimo lep in okolju koristen, ne pa škodljiv sadovnjak.« In kolikortoliko razumljiv in berljiv slovenski jezik tudi!
DUŠAN LIPOVEC
Razmišljanje
o prometni varnosti
Ponavadi je tako, da ljudje pričnemo razmišljati o izboljšavi prometne varnosti na cestah šele potem ko se pripeti kaka hujša prometna nesreča, ki jo spremljajo smrtne žrtve. V teh dneh nas svečke nekaj korakov stran od bencinske črpalke na Zapričah napeljujejo na takšno razmišljanje.
Pa si oglejmo stanje na naših cestah (kar velja za Kamnik, bi veljalo tudi za Slovenijo in obratno): tipična slovenska cesta je taka: ozka, »zakrpana« (ponekod so še granitne kocke) in s skrajno ozkim pasom za kolesarje. Tuji državljani, ki obiščejo deželo na sončni strani Alp, se zgražajo ob teh cestah in se prijemljejo za glave, rekoč, da Slovenci vozijo tako, kot bi se vozili po nemških avtocestah (torej z vso hitrostjo). Pri tem pa večina voznikov nima tehnično brezhibnega vozila (kar velja za avtomobiliste, motoriste in kolesarje), nima pripetega varnostnega pasu, nima čelad (kolikor gre za motoriste), dostikrat pa vozniki niso v psihofizičnem ali zdravstvenem stanju, primernem za vožnjo (utrujenost, netreznost ipd.), nimajo vozniškega dovoljenja itd. In prometna morala?
Poostrene prometne kontrole, ki so ponavadi ob začetku ali koncu tedna (zanje so ponavadi rezervirani ponedeljki in petki, »dogajajo« pa se v glavnem v večjih mestih), so bolj ali manj brez učinka. Te kontrole, katerih edini rezultat je vedno nešteto preizkušanj z alkotestom, izrekov kazni, pisanje »listov«, odvzemov vozniških dovoljenj ipd. so prej videti kot polnjenje blagajne (prometne) policije kot pa poskus vplivanja na voznikovo (ali peščevo) prometno zavest. Ali: danes je voznika zaradi prekrška doletela večja kazen, kar si bo za nekaj časa zapomnil, čez čas pa tudi pozabil. In tako naprej
- v začaranem krogu. Ne pa: danes prometni prekršek in nikoli več. Da o »listkih«, kijih lastniki avtomobilov kratkomalo ignorirajo, niti ne govorim, saj da »policaji nimajo urejenih evidenc«. Lastnika avotmobila za nekaj časa spametuje le »pajek«, po nekaj dneh ali
- v boljšem primeru - tednih pa bo svoj avto spet parkiral tam, kjer ni dovoljeno. Bilanca žrtev prometnih nesreč v Sloveniji je povprečno šest, sedem smrtnih žrtev in ogromno ranjenih in poškodovanih na teden. Za primerjavo naj povem, da takšno bilanco v Angliji, ki je od Slovenije geografsko in po številu prebivalstva dosti večja, pišejo na mesec ali dva.
Ker denarja za izboljšanje cest - kot ponavadi - ni, kakor ga tudi ni še za marsikaj drugega, lahko z vsem povedanim v zvezi predlagam (za začetek) le spremembe v kontroli prometa. In to radikalne. Ne več popuščalne akcije minus deset odstotkov, temveč akcije z vsaj minus petdesetimi odstotki. (Pa da ne bo kdo s tem po naključju pomislil, da hočem policijsko državo.)
GABRIELA DEŽMAN
NOVO V KAMNIKU
ODPRTA JE NOVA TRGOVINA
»VERIGA«
v Tomšičevi ulici 17 v Kamniku
Tel. 831-888 (v bližini tržnice)
Barve, laki, posoda, porcelan, steklo, plastika, gospodinjski strojčki, bela tehnika, vodovodni material, čistila, čopiči... Jupol 30/I po 2.350 SIT Beltop 41 po 2.410 SIT
Delovni čas: od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
HOMAR d. o. o. Trgovina VERIGA se priporoča!
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK
RAZPIS KULTURNIH DEJAVNOSTI ZA PREDŠOLSKE OTROKE IN ŠOLARJE
LIKOVNA ŠOLA
Otroci bodo preko igre, pravljic in domišljije spoznavali svet likovnega ustvarjanja, učenci razredne stopnje pa bodo dopolnjevali znanje o likovni umetnosti in iskali svoje poti ustvarjanja. Likovna šola bo potekala v prostorih nad Galerijo Miha Maleš ob PONEDELJKIH in SREDAH popoldne, začela pa se bo v prvem tednu OKTOBRA. Mentor - pedagog: Cveto Prevodnik Cene tečajev (prvi semester)
- predšolski otroci: 1.000,00 SIT (1 ura tedensko)
- šolarji: 1.800,00 SIT (2 uri tedensko)
VPIS bo v PONEDELJEK, 28., in SREDO, 30. septembra, od 16. do 18. ure v prostorih likovne šole.
ŠOLA KREATIVNEGA PISANJA
(Jezikovno-literarna delavnica)
Za otroke od 9. do 12. leta starosti oz. učence od 3. do 6. razreda osnovne šole. Priložnost, da se otroci »odpro« za jezik, govor, literarno in drugo ustvarjanje, da se ob sprostitvah navdušijo in usmerijo v različne oblike ubesedovalne kreativnosti - sami si
bodo izmišljali pravljice, zgodbe, uganke, pesmice itd____
Mentorica: Ivanka Učakar
Čas: vsak ponedeljek po dve šolski uri (12 srečanj na semester)
Začetek 5. oktobra 1992 ob 17. uri
Kraj: Mala dvorana nad Galerijo Miha Maleš
Cena na udeleženca: 600,00 SIT
VPIS bo ob začeku šole, 5. oktobra '92
STOPNIČKE K ODRU
Ustvarjalna delavnica za otroke od 5.-10. leta starosti Vzpodbujanje vsestranskih ustvarjalnosti - uvajanje in sproščanje ob prvobitnih rajalnih igrah in pesmih, seznanjanje z ritmom in gibom, spoznavanje osnov pantomime, dramatiziranje otroških besedil...
Mentorica: Helena Sterle
Termini: vsak PETEK
Kraj: Mala dvorana nad Galerijo Miha Maleš
Začetek: PETEK, 9. oktobra '92, ob 17. uri
VPIS bo ob prvem srečanju
Cena za en semester: 600,00 SIT
IGRAJMO SE - SPOZNAVAJMO SVET LEPEGA
Tedenska torkova srečanja za otroke od 4. do 8. leta starosti,
organizirana v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik.
Otroci se bodo na igriv način spoznavali z različnimi zvrstmi
umetnosti, ob pravljicah peli, dramatizirali, risali, se seznanjali
s kulturnimi ustvarjalci itd., skratka: razvijali svoja nagnjenja do
lepega in estetski čut.
Kraj: Dvorana Matične knjižnice Kamnik
Čas: vsak torek, začetek ob 17. uri
Prvo srečanje bo v TOREK, 13. oktobra, ob 17. uri
Malčke vabimo, da se pridružijo naši pisani druščini, vstopnine ni!
PLESNA ŠOLA
Z MATEJO JUVAN
Tečaji družabnega plesa začetne in vseh nadaljevalnih stopenj Čas: vsako soboto; urnik bo oblikovan glede na število prijav (razdelitev v skupine)
Kraj: Mala dvorana kina DOM Kamnik, Fužine 10 Obseg: - 9 vaj po 2 šolski uri za šolarje
- 9 vaj po 1 šolsko uro za predšolske otroke
V plesno šolo je všteta tudi zaključna prireditev, kjer bodo vsi tečajniki pridobljeno znanje lahko pokazali staršem in vsem ljubiteljem plesa (avla SENŠRM). Mentorica: Mateja Juvan Cene tečajev:
- predšolski otroci 1.250,00 SIT
- šolarji 1.500,00 SIT
Začetek plesne šole bo v SOBOTO, 3. oktobra '92
VPIS: od 24. do 29. septembra (razen sobote in nedelje) od 17. do
19. ure v prostorih ZKO Kamnik, Japljeva 2 (poleg Kavarne
Veronika). Dodatna pojasnila in informacije: ZKO Kamnik, tel.
831-612!
Vzgojitelji, ki nam ostanejo v srcu
Nežno razmišljanje
Starši so nam prvi učitelji; potem pa sledijo mnogi drugi. Na mnoge od teb »drugih« ne mislimo dosti niti takrat, ko smo skoraj vsak dan skupaj! Z njimi je nekako tako kot z drevesi ob cesti. Hodimo mimo njih, pa jih »ne vidimo«. V naši zavesti ne zapuste sledov. — So pa med nami tudi taki, kijih nikdar ne pozabimo! Bodisi zato, ker so nam storili kaj hudega ali dobrega; lahko pa so nam ostali v spominu prav zato, ker se med nami ni zgodilo »nič posebnega« ...da smo posvetili drug drugemu ob pravem času le nekaj pozornosti... nekaj malega razumevanja... dobro besedo...
Tu pišem o takem primeru! Vendar to pisanje nipishnje nekomu v spomin (in memoriam), pač pa v spomin nam vsem, vzgojiteljem pa tudi v vzpodbudo, da bi bili boljši!
Petdeset let je minilo, in vse doslej nisem zbral toliko hrabrosti, da bi spregovoril o tem in o tistih mladih dneh! Pa ne, da bi bili dogodki tako grdi, da bi bilo o njih bolje molčati! Ne! Lepi so in prav zato sem jih »zakopal« v srce! Zakopal sem jih, da jih ne bi kdo oskrunil v moji takratni mladi, mehki duši; da jih ne bi kakorkoli razvrednotil...
Zdaj pa je čas, tako mislim, da o tem vendarle spregovorim! Mislim, da je čas, da svoja sedanja izkustva primerjate z mojimi, da jim prizanesljivo pritrdite ali pa se jim le razumevajoče nasmehnete ...
Bilo je leta 1939/40. Hodil sem v tretji razred Ljudske šole na Homcu. Razredničarka je bila učiteljica Justina Toni. Kamničanka. - Oj, kakšno dekle je bila! Pa vendar, tokrat ne bom govoril o njenih oblinah! Toliko pa le moram reči, da smo jih učenci opazili in da so mnogim šle dosti bolj »po glavi« kot pa šolska snov »v glavo«. Jaz sem bil v tistih letih odličen, torej sem kar dobro »obvozil« takratne take in drugačne skušnjave. Je pa tudi res: učil sem se rad... in te učiteljice, ki sem jo občudoval v mnogih pogledih, tudi ne bi rad razočaral!
Justina Toni je bilk učiteljica, kot je treba! Res, bila je stroga, a to pač zato, ker je pouk jemala zares! Vneto je poučevala! (In kako lepo je pela!). V njej so prekipevale telesne in umske moči!
Justina Toni se je učiteljevanju posvečala z vsem srcem! To je bilo čutiti! Mislim, da ji prav zato ni nihče zameril njene strogosti. Bila pa je tudi pravična. Vsakdo je dobil tako oceno, kakršno je zaslužil! Spoštovali smo jo!
Na to čudovito učiteljico so me »priklenile« tudi nežne misli! Bilo je pač v času, ko se v mladih bitjih prvič prehude tista najskrivnost-nejša, pa tudi najlepša čustva!
Potem pa se je začela druga svetovna vojna, okupacija. Za slovenske učitelje ni bilo več uči-teljeval! Tudi mi, učenci, smo se s te šole kmalu nato razpršili - kot ptice!
Vojna je huda reč... pa tudi po vojni še dolgo časa ni bilo dobro. Boj za obstanek je bil težak. Za mnogimi so se izgubile sledi...
Priznam: velikokrat sem mislil na Justino Toni. Pravzaprav mi ni nikoli zbledela v srcu! Dosti šol sem si še »ogledal«... bilo je nekaj dobrih učiteljic in profesoric (učiteljev in profesorjev), prav tako vrednih pohvale in lepega spomina, toda take, kot je bila Justina Toni, pač ni bilo! - Morda je mnogo tega »naredil« tisti
naš mladi čas; čas pred vojno'/ In da je mnogo stvari zabrisala nova doba?
Sem pa pred nekaj dnevi izvedel, kje lahko vidim Justino Toni! Slišalo se je neverjetno... kot da bi šlo za arheološko najdbo... za daljno zgodovino! In, kot že tolikokrat, me je tudi tokrat misel na to učiteljico vznemirila... pa tudi znova vzbudila v meni nekdanje strahospo-štovanje, v njem pa - kot jedrce v orehu - tudi vsa tista nekdanja nežna čustva. No, tdkrat je v meni zrelost let, pravzaprav starosti, presegla
strah tistega nekdanjega učenčka. Tokrat se nisem bal, da bi me ošinil strog, karajoč pogled učiteljice...
Zapeljal sem se z avtom na tisti kraj, v upanju, da bosta tdkrat najina pogleda drug na drugega topla in mila... mehka in dobrotlji-va... polna božanske modrosti. Z žarom v srcu, kot da bi šlo za neko mladostno avanturo, sem potrkal na vrata...
Justina Toni ima 91 let! Pa vendar sem v njej opazil še vse tisto, kar je v mladih letih izžarevalo iz nje! Oj, kako veselo mi je poskočilo srce! Pa tudi precej trpkosti ga je napolnilo! Oj, poto-čil bi potok solzk v njene dlani! - V meni se je namreč vzbudilo silno hrepenenje po tistih nekdanjih dneh... po mladosti... po sedenju v klopi. Spet bi rad poslušal mlado učiteljico Justino! Zelo pozorno bi jo posušal... in, najbrž, bi jo tudi opazoval še z veliko več nežnosti. — Oj, ko bi se to le dalo!
Morda bi, tokrat, v novem življenju, steklo vse drugače...! Morda tokrat moje življenje ne bi bilo tako tčžko... Morda se v moji duši tokrat ne bi nabralo toliko bridkosti!
Joj, saj ni mogoče povedati, koliko žalosti je v meni...
MARIJAN SLEVEC
Planšarji
Dnevi narodnih noš 92
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
spet prireja
URE PRAVLJIC
ki se bodo letošnjo jesen
pričele v TOREK, 6.10.1992,
ob 17. uri v prostorih MKK.
Pravljice bo ob glasbeni spremljavi vodila Mateja Grilje, ki bo malčke najprej popeljala v jesenski gozd...
VABLJENI vsi predšolski otroci od 4. do 7. leta starosti.
Če bomo v kroniko Kamniških DNEVOV narodnih noš 92 zapisali, da je bilo zanje značilno lepo sončno vreme in veliko število obiskovalcev vse tri dni prireditev, se prav gotovo ne bomo motili in nam tega ne bo nihče oporekal. Več različnih mnenj pa bo prav gotovo o vsebini in kakovostni ravni letošnjih prireditev.
Toda pojdimo po vrsti in najprej povejmo, kaj se je v Kamniku dogajalo vse od petka, 11. do nedelje, 13. septembra, v okviru dvaindvajsete prireditve dnevov narodnih noš in kamniškega sejma.
V petek dopoldne so trgovci od blizu in daleč začeli prodajati svoje blago na preko 80 stojnicah v starem delu mesta. Največ se jih je zvrstilo na Titovem trgu in v Maistrovi ulici. Šutna pa je bolj ali manj samevala. Zvečer pa so v Razstavišču Veronika odpli razstavo kamniških likovnih ustvarjalcev od akademskih slikarjev do samoniklih ustvarjalcev, pod imenom Kamniški likovni trenutek.V programu so sodelovali že priznani Kamniški koledniki (Rok Lap, Janez Maj-cenovič in Tomaž Plahutnik).
Sobotni program je z dopoldanskim promenadnim koncertom popestrila Kamniška Mestna godba pod vodstvom Francija Li-pičnika. Zvečer je veliko obiskovalcev privabil nastop Folklorne skupine Primskovo iz Kranja. Plesalci in pevci, ki spadajo med boljše amaterske folklorne skupine pri nas, so na Trgu prijateljstva predstavili splet izvirnih plesov in pesmi slovenskih pokrajin.
V sončnem nedeljskem dopoldnevu pa so sredi Kamnika zaigrali Godbeniki iz Šentjerneja na Dolenjskem, ki so se odzvali
prijateljskemu povabilu naših godbenikov. Nekaj po popoldnevu je v Kamnik prisopihal muzejski vlak iz Ljubljane.
Osrednja prireditev je bila tudi letos povorka narodnih noš, ki je tokrat prvič krenila od zbirališča pri Titanu skozi mesto na Trg prijateljstva.
V njej se je zvrstilo okrog petsto narodnih noš, 18 okrašenih voz s konjsko vprego in 150 godbenikov. V sprevodu so sodelovale pihalne godbe iz Kamnika, Domžal, Mengša in Šentjerneja.
Videli smo predvsem gorenjske narodne noše iz Ljubljane in oklice, iz Lukovice. Domžal, Vodic in drugih krajev. Zelo številni so bili Kamničani, čeprav je ta dan odšlo na podobno prireditev PIO DI SACOpriPadavi v Italiji 50 kamniških noš.
Dobro so se povabilu odzvali tudi Komendčani, Tunjičani in Šmarčani. Žal smo imeli od narodnih noš iz drugih slovenskih pokrajin priložnost videti le skupino iz Prekmurja (Goričko). Kot so nam povedali, je letos zaradi bolezni izostal tudi njihov »pozvačin« Štefan, ki je doslej vsako leto zbujal pozornost obiskovalcev.
S svojo udeležbo je popestrila sprevod tudi skupina planšarjev iz Stahovice v pastirskih nošah.
Seveda tudi tokrat niso izostali komentar in pojasnila o nastopajoči, ki jih je prek ozvočenja posredoval Tone Fticar (ZKO Kamnik) . Že v dopoldanskih urah pa je o zgodovini te osrednje kamniške prireditve spregovoril dolgoletni kamniški turistični delavec dr. Niko Sadnikar, ki seveda ni mogel tudi mimo težav, s katerimi so se letos srečevali organizatorji-
Kot posebnost letošnje prireditve velja omeniti izdelovalce narodnega blaga in domače obrti. Iz Trebnjega, z Vrhnike, Vira, iz Lukovice, Škofje Loke in Koroške Bele so prišli izdelovalci slamnatih cekarjev, avb za narodne noše, čipk, konjskih komatov, skrinjic in drugega.
Videli pa smo tudi lončarja Cirila Štebeta iz Komende, ki je izdeloval majolike, svoje spretnosti pri poslikavanju majolik je prikazala tudi Milena Bukovec iz Svita. Planšarica in ljudska umetnica Kati Turk pa je risala plan-šarske motive. Vsi našteti so svoje delo prikazovali v Maistrovi ulici od Galerije Majolika proti Titovemu trgu, ki tokrat ni bila zatrpana s prodajnimi stojnicami kot prejšnja leta.
Svoj delež v popestritvi programa so prispevali tudi rejci malih živali, ki so plodove svojega prizadevnega dela pokazali na vrtu pri osnovni šoli 27. julij. Tokrat so še posebej izstopali člani društva kozjerejcev, ki so razstavljali več novih pasem koz in njihovo mleko tudi nudili na po-kušino obiskovalcem.
Uradni program letošnjih dni narodnih noš je zaključil popularni pevec Vlado Kresi in z Bel-tinško bando, ki so v poznih popoldanskih urah privabili na Trg prijateljstva množico poslušalcev.
Za ples in razvedrilo številnih obiskovalcev so vse tri dni skrbeli priznani domači ansambli Krt, Nagelj, Poljanšek in Slovenski kvintet. Poleg tega pa so nekateri gostinci, ki so skrbeli, da nihče ni odšel žejen in lačen iz Kamnika, naročili še svoje ansamble. Skratka, bilo je za vsakogar nekaj.
IPIesalci s Primskovega
Organizatorji prireditev: nisko Turistično društvo - odbor je vodil Jože Pogačar, in Zveza kulturnih organizacij, ki so si prizadevali, da bi vse prireditve čimbolj uspele, se sami zavedajo, da letošnja prireditev ni bila na ravni tiste iz leta 1990, ko smo praznovali 20. obletnico Dnevov narodnih noš. Bili so pred dilemo: ali prekiniti z organiziranjem te prireditve do časa, ki bo takim prireditvam (tudi) finančno bolj naklonjen, ali pa obdržati tradicijo kljub možnim očitkom glede kvalitete in pestrosti prireditve, zlasti z narodopisnega vidika.
Odločili so se za drugo možnost. Denarja za druge poklicne folklorne ansamble in za financiranje udeležbe skupin narodnih noš iz oddaljenih krajev in iz zamejstva (s Koroške, Tržaškega, iz Rezije in od drugod) namreč ni. Preučili pa bodo možnost, da bi prireditve z udeležbo najboljših folklornih ansamblov in skupin, ki bi pomenile v etnografskem smislu višjo raven osrednje prireditve, organizirali vsaj na vsakih pet let, ob jubilejih Dni narodnih noš. Ali pa morda kaže v celoti spremeniti vsebinsko zasnovo te prireditve?
Franc Svetelj
Ljudski običaji (II.)
Hajdmo kosit, dokler še jutrman roso tori
Vsa Evropa pa pozna posebno slovesen občutek ob žetvi zadnjega snopa. Nemci in drugi zahodnjaki vidijo v njem poosebljenega demona, ki ga je treba po končani žetvi ubiti. Slovanski vzhod pa pravkar končano žetev z zadnjim snopom daruje kot prošnjo za blagoslov setve in žetve prihodnjega leta. Na Slovenskem so zadnji žitni snop spletali v venec in ga odnesli domov. Ponavadi so ga obesili v hišni kot ali nad vrata, kjer je počakal druge žetve, ko ga je zamenjal nov venec. Vrh prazničnih opravil na kmetih je bila in je še zmerom mlatev. Najbolj so se je svoje dni veselili otroci, kajti vedeli so, da bodo takrat štruklji in potice na mizi. Tu-
di mladina jo je komaj pričakala, saj je vedela, da ta čas nikoli ne mine brez veselja in zabave. Mlatev se je začenjala po slovenskih krajih različno, na splošno pa kmalu po žetvi.
Včasih, ponekod pa še danes, mlatijo ponavadi štirje, redko dva mlatiča s cepci, »na cepe«. Cepci so biti iz drenovega, jesenovega in ga-brovega lesa, vsak pa je imel na koncu »glavo« in je bil z jermenom navezan na javorjev ročnik.
Cepca se je bal še pes in tudi marsikateri mlatič jo je dobil po nerodnosti po gla\i.
Z mlatvijo so začeli že ob dveh zjutraj in delali vse do
večera, dokler se je kaj videlo. Navadno se je mlatilo pri več posestnikih hkrati, zato so se mlatiči pogosto kosali med sabo, kdo bo zjutraj prej začel. Med delom so zmerom ■poskrbeli za zabavo. Tako so že ponoči znesli na sosedov pod pripravljen nasad stare pločevine in loncev, celo klo-potcev, ki so drugo jutro »peli« pod cepci presenečenih domačih mlatičev.
Tudi v motniški okolici je bila znana šala z metlo. Ponavadi jo je kak uren mlatič podstavil na sosedov pod, nato pa je moral hitro uteči, da mu mlatiči niso vrnili stare metle nazaj. Če ga niso ujeli, so njegovo metlo lepo okrasiti s cvetjem in jo z bokalom ali dvema »tolkovca« poslali
nazaj.
Mlatev po starem načinu je odpadla z uvedbo mlatilnice. Prva poročila o mlatilnicah segajo pri nas že v konec prve polovice 19. stol. Marsikatero poprejšnjo šego so ob »mašini« opustili, izgubljati pa se je začel tudi prvotni pomen večine šeg, ki so se tako spremenile v burko.
Tudi pri metvi ali menca-nju prosa o Jernejevem (24. 8.) so se ohranjale zanimive stare šege. Prosena kaša, kot ena izmed najstarejših obrednih jedi, je bila obvezna jed na ženitovanjih, ker so jo imeli za simbol rodovitnosti. V prejšnjih stoletjih je bila kaša prehrana podložnikov, danes pa ni več tako cenjena, čeprav jo še pridelujejo.
Navadno manejo proso z nogami, ponekod tudi s konji. V Radomljah so se pri delu menjavali fantje in dekleta, držeč se droga ob steni. Okoli Kamnika so se dekleta posebno rade prepirale, katera bo pometla zrnje v kot, kajti tista, ki bo po podu tako pometla, da ne bo ostalo na njem nobeno proseno zrlo, se bo v tistem letu omožila...
Tudi metvi sledi glavno - večerna zabava! Kaže, da se okoliščine pri metvi od Valvasorjevih časov sem niso dosti spremenile. Tako pravi novejše poročilo z Jezice, da »je pri mencanju prosa dovoljeno, kar je treba sicer skrivati. Takrat fantje ne gredo k dekletom pod okna, ker jim treba ni...«.
Tudi mencanju prosa je »odbila zadnja ura« z uvedbo mlatilnice. Tako je tik pred drugo svetovno vojno z olajšanjem napisal duhovnik in narodopisec Anton Mrkun: »Sedaj se je to neumno rajanje, pitje in ples ob metju popolnoma opustilo.«
Danes občudujemo pred-namce, ko ugotavljamo, kako so si težka mlatiška opravila znali olajšati s šalami in zabavo. Le tako jim je šlo delo uspešno od rok, čeprav jih - srečnike! - čas ni posebno priganjal.
MATEJA RADEŽ
Povzeto po: N. Kuret, Praznično leto Slovencev, 1. knjiga
1
T"-
Begunci iz BiH odhajajo iz Kamnika
Začasni nastanitveni center za begunce na športnem stadionu v Mekinjah se je v teh dneh izpraznil. Od aprila do septembra je v Kamniku prebivalo malo manj kot 700 beguncev iz BiH. Kot je na seji Izvršnega sveta povedal Vlado Šerbelj, načelnik občinskega Štaba za civilno zaščito, so v Ribnico že odpeljali dva avtobusa beguncev, ker morajo
zaradi prihajajočih hladnih dni izprazniti prikolice. V našem mestu bo pri sorodnikih ostalo nekaj časa še okrog 290 beguncev, v bloku na Bakovniku pa jih je še 83.
Ker je deset stanovanj na Bakovniku po občinskem stanovanjskem programu namenjenih reševanju stanovanjskih problemov naših socialno ogroženih občanov, je Izvršni svet sklenil po-
slati uradu za begunce pri vladi Republike Slovenije predlog, da se začne postopek za preselitev beguncev tudi iz bloka na Klavči-čevi ulici.
Problematike beguncev v prihodnje ne bo več obravnaval občinski Štab za civilno zaščito, pač pa, podobno kot v državi, medresorska skupina za problematiko beguncev občine Kamnik.
F. S.
Pesem begunke
Solznih oči in bolnega srca zapuščam hišo svoje sreče, zapuščam moža, ki ga ljubim, na to pot ne gre on z menoj.
Pot je kratka, a tudi dolga,
ki vodi v brezup,
o bog in usoda prekleta,
mar je vse to moralo priti nad nas.
Z Eldarjem v rokah, solzami v očeh, v upanju živim, da bo vse minilo, toda tu je že stoti dan, a ne morem k ljubljenemu možu.
Žalost je predrla mojo dušo, globoke vzdihe slišim iz srca, in naj bi še tako želela k tebi, da bi odpotovala, usoda mi ne nda.
Počakaj, solza moja, kljubovalno reci vsem, kolikšni je modri svod, toliko imam še ljubezni.
H A RIS A HRNJIČ Prevedel: BOJAN POLLAK
NAKUPOVALNA KARTICA ADUT
Ali ste že zasledili v trgovini kupca z nakupovalno kartico
ADUT?
Če je še nimate, nas pokličite ali pošljite priloženi obrazec. Vse vam bomo razložili ter vam omogočili uporabo.
NAKUPOVALNE KARTICE ADUT
3 o>
o
3
% 5' "O
3
3T
•o 3
si
"zr &
o> r_r II
O N
• 8
Razvojni zavod Domžale, Ljubljanska 76
Telefon 713-781 in 713-783
Skozi pokrajine In čas (VI.)
Iz Jordanije v Izrael
Eni smo se povzpeli na goro peš, drugi z žičnico. Vsi pa smo bili nemalo presenečeni nad izredno velikostjo razdejane trdnjave. Sicer pa pomeni ime Ma-sada po naše skrivališče. Res se zdi nemogoče, da bi se dalo na tako nedostopni gori sezidati mesto za tisoč ljudi. Pa vendar, dalo se je. Poleg zidave trdnjave je Herod (takratni judovski kralj) odlično rešil tudi problem vode; v živo skalo je dal izklesati velikanske zbirke, ki so mogli sprejeti do 40.000 mJ vode oziroma deževnice, ki jo je bilo moč ujeti samo v zimskem času, Herod ni pozabil niti na razkošno palačo, toplotno ogrevanje v zimskem času in na skladišča za hrano. Po njegovi smrti je postala Masada rimska trdnjava. Leta 66 po Kr. pa so z zavzetjem zeloti dali odtod znamenje za splošno judovsko vstajo proti Rimu. V trdnjavi so si zeloti naknadno uredili pekarno, delavnice in skromna bivališča. Ker jih je pri vstaji vodil fanatizem, niso pozabili na sinagogo, kopeli za obredno očiščevanje in na šolo za poučevanje postave. Sedem let pozneje, to je leta 73, je rimski vojskovodja Silva zavzel trdnjavo šele po triletnem obleganju, s tem da je dal do njenega roba, s severozahodne strani, zgraditi ogromen nasip. Bil pa je nemalo razočaran, ko je po nasipu s 15.000 vojaki prodrl v trdnjavo in našel 967 mrtvih braniteljev, ki so prostovoljno sprejeli smrt. Tudi drugega vojnega plena ni bilo, razen hrane. Tako so pokazali zavojevalcem, da le-ta ni bila vzrok za njihove smrti.
GALILEJA
»Če je kje na svetu lepo, potem je to v Galileji«, je zapisal
v svoji knjižici eden od slovenskih pisateljev.
Galileja, ki je od vzhoda do zahoda široka okoli štirideset kilometrov in se vleče od severa proti jugu kakih osemdeset kilometrov, je torej čisto majhno okrožje, manjše od številnih bivših slovenskih okrajev. Gotovo tudi ni imela v času vladavine Rimljanov več kakor tristotisoč prebivalcev (po oceni je imela tedaj celotna Palestina le okoli milijon prebivalcev). Kljub temu da je dežela majhna, pa je zelo raznolika: Med Gornjo Galilejo z resničnimi gorami in Galilejo gričev in nižine ob Genezare-škem jezeru (jezero, ki leži več kot 200 m pod gladino Sredozemskega morja, je dolgo 21 km, široko 12 km in globoko 50 m) so znatne razlike. Dolga ravnina Je-zreel, ki se vleče ob zgodovinskem potoku Kisonu in ob vznožju gorske verige na jugu, se končuje ob Sredozemskem morju na zahodu in Jordanskem jarku na vzhodu.
Dežela je bogata, »povsod plodna in bujna.« Ker je v njej obilo hrane, so nastala v njej številna mesta in vasi.
BET-ŠEAN - mesto številnih kultur
Galileja je torej naš naslednji cilj. Na poti do tja pa smo morali premagati od Masade ob Mrtvem morju do prvega večjega kraja Bet-Šeana, ki leži na zahodni strani Jordanskega jarka, okoli 170 km.
Bet-Šean leži na križišču važnih prometnih poti, zato je bil vedno zanimiv za trgovce, predvsem pa za vojsko. Arheologi so ugotovili, da si sledi v njem kar devet kultur: od Kanaancev, Fili-stejcev, Izraelcev, Asircev, Ski-
tov, Babiloncev, Grkov do Rimljanov in Perzijcev. Pri odkopa-vanju tella (griča) so arheologi odkrili palače, templje, dragulje in keramične izdelke; našli pa so tudi več kipcev boginje s kačo, ki predstavlja kanaansko rodovitnost.
Za časa Rimljanov je postal Bet-Šean najvažnejše mesto v pokrajini Deseteromestja. V tej dobi je to mesto po številu prebivalstva in po trgovini prekašalo celo Jeruzalem.
MEGGIDO
— apokaliptično mesto
Od Bet-Šeana smo nadaljevali pot po ravnini Jezreel, ki se razteza od Jordanskega jarkatia do sredozemske luke Haife na skrajnem zahodnem delu Galileje. Jezreel je največja rodovitna ravnina v Palestini. Z izrednim užitkom smo iz avtobusa opazovali plantaže pomaranč, grenivk in limon, ki dozorevajo ravno v mesecu februarju, nadalje številne bazene z ujeto deževnico, ki jo hranijo za sušni poletni del leta, polja, posejana z žitom, zelenjavo in drugim.
Meggido je bila izrazito vojaška postojanka z izrednim razgledom na ravnino Jezreel. Levo proti vzhodu so vidni hribi, ki obdajajo Nazaret in kopasti grič Tabor. Naprej proti jugu so hribi Gelboe in na desno je veriga Karmel, ki s svojim skrajnim hrbtom sega do Sredozemskega morja.
Izkopavanja so pokazala, da je Meggido izredno stara utrdba, po oceni strokovnjakov več kot 5000 let. Podobno kot v Bet-Še-anu so odkrili tudi tu več zaporednih kultur
dr. MARKO ŽEROVNIK (se nadaljuje)
Hebron - mogočna trdnjava, kjer počivajo hebrejski očaki Abraham, Izak in Jakob
Nekaj za vas, otroci!
Skupina mladih planincev s svojimi mentorji
TABORJENJE MLADIH PLANINCEV!
Kamniška Bistrica je zelo primerna za taborjenje in odlična izhodiščna točka za obiske bližnjih gora v Kamniških Alpah.
Vsako leto prihajajo mladi na taborjenje in so z bivanjem zadovoljni.
V drugi polovici meseca julija je bilo na taborjenju skoraj 100 mladih planincev iz PD Slivnica in PD Zabukovica. Mladi s svojimi mentorji so obiskali Kamniško sedlo, Kokrško sedlo, Veliko planino in še nekaj zanimivih vrhov.
Ob obisku njihovega tabora sta se predstavnika PD Kamnik Rajh in Simšič pogovarjala z njimi. Pogovarjala sta se tudi s predsednikom PD obeh društev in skupaj so ugotovili, da je taka oblika dela z mladimi najboljše zagotovilo za nadaljnjo rast planinskega članstva. Z bivanjem v Kamniški Bistrici so bili zadovoljni. Zelo so jim bile všeč ture in lepo okolje. Zatrdili so. da spet pridejo. STANE SIMŠIČ
Tenis
Ramšak zmagovalec poletnih turnirjev
Tenisači zaključujejo poletno sezono. Turnirji so potekali v juliju, avgustu in septembru.
Julijski turnir je motil in zavlekel dež.
Presenetil je mladi Rok ANDIČ, ki je klonil šele v finalu proti bolj izkušenemu Janezu BOGATAJU.
Avgustovski turnir je minil v hudi pripeki in vročini. Spet je presenetil mladi val tenisačev na čelu s Simonom Rutarjem in Špelo Ko-betič. Špela je izgubila polfinalno tekmo po hudem boju z ZORE-TOM, Simon pa ga je v finalu premagal z rezultatom 6:1, 6:4.
Zadnji, odločilni turnir iz poletnega ciklusa je bil konec avgusta. Tokrat je v finalu Dare Kotnik premagal Danijela Ramšaka z rezultatom 2:6, 6:4, 7:6. Skupni zmagovalec je tako postal Danijel Ramšak, drugi Marjan Ajtnik, tretje mesto pa si delijo: Simon Rutar, Dare Kotnik in Rok Andič.
TONE JERAS
Balinarji Virtusa uspešni proti Zarji
V 12. kolu II. lige vzhod so balinarji dupliškega Virtusa na domačem igrišču nadaljevali uspešno pot po lestvici navzgor.
Zarjo iz Trbovelj so premagali s 15:2.
S to zmago so se z dosedanjega šestega mesta med 17 klubi ponovno približali vrhu. F. S.
Teden športa v Kamniku
V tednu od 7. do 13. septembra 1992 je bilo v Kamniku zelo zanimivo. Vsak dan so bila številna športna srečanja. Športna zveza Kamnik je v sodelovanju s športnimi organizacijami organizirala Teden športa, tako kot je to bilo v vsej Sloveniji. Priprave na ta športni dogodek, so bile obsežne in vsestranske. Koordinacijski odbor, ki ga je imenovala športna zveza, je povabil k sodelovanju vse športnike in športne delavce.
Odziv športnih organizacij je bil dober.
Sodelovali so: plavalci, ki so pripravili tudi občinsko prvenstvo v plavanju (50 m prosto), srečali so se veterpolisti Vrhpo-lje : Kamnik; šahisti so igrali v Komendi, nogometni turnir trojk (finale) je bil v Kamniku. Zanimive so bile zabavno športne igre, pikado, vlečenje vrvi in demonstracije borilnih veščin in samoobrambe. Veliko je bilo prijav na teškem igrišču na Duplici, v Mostah pa za namizno-teniško prvenstvo. V športni dvorani v Kamniku je bilo prvenstvo v karateju, na štadionu v Mekinjah so merili moči lokostrelci, v Komendi pa je bil nogometni turnir. Na odbojkarskem igrišču Pod Skalco je bil turnir osnovnošolskih ekip in tekem dveh generacij, v Šmartncm so pripravili turnir v malem nogometu, na
Lokostrelstvo je pritegnilo posebno zanimanje ljubiteljev tega zanimivega športa
igrišču OŠ T. Brejca je bila demonstracija rokometa, zmajarji so pripravili polete za občane, padalci pa so pokazali svoje veščine pod Kamniškim vrhom. Košarkarji so igrali na igrišču OŠ T. Brejca, planinci pa so pohiteli na Kamniško sedlo.
Udeležba tekmovalcev in tudi gledalcev je bila kar dobra. Vsak dan je bilo prisotno na tekmovanjih od 250 do 300 ljudi, zadnji dan pa je bilo na Kamniškem sedlu blizu 1000 ljudi - planincev.
Prvič organizirani Teden športa je pokazal solidne uspehe. V športno življenje in dogajanje je bilo tokrat vključenih skoraj 3000 občanov, kar je lep napredek spričo nekaterih težav, premajhne delavnosti nekaterih športnih organizacij in ne nazadnje tudi neprimernega časa. Športni teden je ponovno opozoril na potrebo po večjem vključevanju ljudi v športno življenje. Če je to slednje bilo vsaj delno uresničeno, je akcija dosegla svoj namen. Prav gotovo pa bo prihodnjič še bolj pestro in množično. V Športni zvezi v Kamniku so prepričani, da so na tem področju še velike rezerve, le vzpodbuda bo potrebna.
Pokroviteljstvo je letos prevzel IZVRŠNI SVET SO KAMNIK, materialno pa so prireditve podprli številni sponzarji. Vsem se Športna zveza iskreno zahvaljuje in se aktivnega sodelovanja nadeja tudi v prihodnje.
STANE SIMŠIČ
Ob sklepni prireditvi Kolumbovega kviza
Večer
z Andrejem Strmeckim
Poletje je hitro minilo in z njim se je izteklo tudi tekmovalno obdobje za reševalce Kolumbovega kviza, ki ga je v kamniški občini organizirala in izvedla Matična knjižnica.
Mednarodno knjižno tekmovanje oziroma kviz je povezan z letošnjo 500-letnico Kolumbovega odkritja Amerike. Vsak tekmovalec je moral odgovoriti na 9 vprašanj s slikami in nato prenesti prave črke v ustrezna polja dveh končnih rešitev. Žrebanje je končano, zato zdaj učencem in dijakom - tekmovalcem - že lahko objavimo obe pravilni rešitvi:
Prva končna rešitev: BARTOLOME DE LAS CASAS
Druga končna rešitev: FRIDERIK IRENEJ BARAGA
V »Kolumbovo« skrinjico v knjižnici je prispelo 123 odgovorov z rešitvami. Žrebanje je bilo v petek, 4. 9. 1992, ob 18. uri, v dvorani knjižnice. Matična knjižnica se ob tej priložnosti zahvaljuje Knjigarni Kočna Kamnik, ki je tudi prispevala nagrade. Izžrebanih je bilo skupaj 10 tekmovalcev. Prvi izmed desetih pa je poleg enotne nagrade prejel še glavno nagrado, ki jo skupno podeljujejo organizatorji tekmovanja (Narodna in univerzitetna knjižnica, Zveza prijateljev mladine, Zveza bralnih značk in občinske knjižnice). To je udeležba vseh prvonagra-jencev iz slovenskih občin na skupnem srečanju v Ljubljani, imenovanem »Odkrivanje Ljubljane«, 17. 9. 1992.
Iz Kamnika bo odšel »raziskovat« Ljubljano Boštjan Breznik, učenec OŠ Frana Albrehta. Vsi sodelujoči pa imajo še nadaljnjo možnost biti izžrebani za mednarodno nagrado - Potovanje v tujino oziroma sodelovanje na medna- m rodnem bralnem taboru, ki se ga bo udeležil tudi en tekmovalec iz Slovenije.
V Kamniku so bili izžrebani naslednji tekmovalci:
Boštjan Breznik, Peter Gregorc, Monika Bevk, Aleš Klemen, Blanka Borin, Aleš Hočevar, Mateja Grošelj, Ema Rozman, Agata Trontelj, Bojana Bombač.
Žrebanje je potekalo na posebni prireditvi, na katero je ob tej priložnosti knjižnica povabila zanimivega gosta svetovnega popotnika Andreja Strmeckega.
Andrej je z izredno tenkočutnim posluhom za publiko, ob zvokih tam - tarna in indijanskih pesmih, ob originalnih diapozitivih in s puščicami in lokom uprizoril zelo igrivo, malce skrivnostno, nadvse zanimivo in celo humor no glasbeno in video predstavo, s katero je nedvomno navdušil starostno zelo raznoliko publiko. Skupaj smo potovali po starodavnih poteh Kolumba k ameriškim civilizacijam Inkov. In zdelo se je, da si je marsikdo izmed obiskovalcev ob Andrejevi nazorni pripovedi vsaj za hip zaželel, da bi si ogrnil pončo, se pokril s sombrerom in se odpravil v Južno Ameriko na obisk k prijaznim Indijancem.
MATEJA GRILIC
List
iz mojega dnevnika
Danes bom v svojem dnevniku opisala našo živo mejo. Na meji med našim vrtom in sosedovim travnikom raste velika jesenova živa meja, ki zakriva pogled na cesto in umazane avtomobile, neprestano drveče po njej. V meji je vedno vse živo. Poleg jesena tam rastejo tudi kalina, dvija češnja, leska in za okras prelepa japonska kutina. V podrasti lahko najdemo marijine srajčke, zlatice, trobentice, in šmarnice. Seveda pa ima živa meja tudi slabe strani. Ce bosonog ležeš med grmovjem, se prav lahko zgodi, da te speče kopriva. Sicer pa v živi meji ne manjka tudi živali. Vsak dan se med vejami sliši vneto čebljanje ptičkov. A tam smo si uredili prostorček tudi mi otroci. Pred približno štirimi leti sva z atijem na terasi našla mrtvo siničko. Ker se nama je smilila, sva jo zakopala v najlepši kotiček v živi meji. V drugem razredu pa sva s prijateljico našli v bližini šole še krta, ki sva ga mrtvega odnesli v živo mejo in ga zakopali v bližino ptičice. Nato sva mrtvima živalima izkrčili majhno pokopališče. Kmalu sva ga začeli širiti in urejati; tam je našlo zadnje počivališče še mnogo drugih živali: pikapolonici, osa, miški, nekaj ptičev in pred kratkim tudi maček, ki sva ga našli med grmovjem. Z leti se je nato izoblikovala današnja podoba pokopališča. Pred kratkim pa smo s sosedovimi otroki ugotovili, da se da v živi meji tudi imenitno skrivati, loviti in počivati.
Začeti smo delati izbice, sobice in predore, v katere smo nato postavili stolčke, klopce in mizice. Naredili smo jih iz kamenja, štorov in lesa. Poleg tega smo tam obesiti police, neka izbica pa ima celo streho, pod katero se lahko zatečemo, če nas ujame dež. Tam se sedaj lovimo, skrivamo, igramo in počivamo, včasih pa noter povabimo tudi starše in sorodnike. Seveda nekateri prostorčki še niso urejeni, tako da imamo še cel kup načrtov za naprej.
Jana Novak, 6. b. OŠ Frana Albrehta
Kam so
Bj7o je na dan odprtih vrat. Uprizorili smo igrico KAM SO IZGINILI REDI. Vsebino dobro poznam, saj sem igral v njej KLIUKCA, porednega dečka, ki ni hotel pisati domačih nalog. Naloge mu je pisal njegov oče. V šoli je dobil dobre ocene, ki so kar naenkrat izginile, ker sijih ni prislužil. Prišel je detektiv in zadevo raziskal. Kljukec je na koncu prisegel, da bo domače naloge pisal sam. To igrico smo najprej zaigrati učencem od 1. do 4. razreda, ob 18. uri po staršem in vsem, ki so si hoteli ogledati predstavo. Imeti smo se imenitno. Na koncu nas je mentorica, gospa Sakelšek, pogostila s slaščicami. Člani fotografskega krožka so nas tudi stikati. V šoti so me potem še nekaj dni klicali Kljukec. Bilo mi je zelo nerodno. Postal sem rdeč kot paradižnik.
Upam, da se bomo naslednje leto zopet srečati in zaigrati še kakšno igrico.
MITJA MIHELIČ, 5. c. O. Š. Frana Albrehta
USPEH
DAMIJANA
DOLINARJA
Damijan Dolinar je osvojil 1. mesto na VI. odprtem prvenstvu Komende v šahu za leto 1992, ki je bilo odigrano v Komendi od 25. do
Mladi so se izkazali v borilnih veščinah
27. junija 1992. Tradicionalno tekmovanje je organiziral Šahovski klub Komenda. Nastopilo je 17 igralcev, ki so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu. Tempo igranja je bil 60 minut na igralca. Konkurenca je bila dokaj močna, saj so nastopili: mojstrski kandidat, dva I. kategornika, šest II. kategornikov, šest III. kategornikov in dva IV. kategornika.
Končni vrstni red 1. Damijan  Padalci so poleteli z grebena pod
Dolinar (SK Komenda) 7.5 točke,  Kamniškim vrhom.
2. Igor Kragelj (LŠK Iskra) 7; 3. Petra Ipavec (SK Komenda) 6.5; 4. Robi Bergant (ŠK Komenda) 6.5; 5. Boštjan Jeran (ŠD Domžale) 5.5; 6. Bojan Hribar (ŠK Komenda) 5.5, 7. Nebojša Gajič (ŠK Komenda) 5; 8. Tomaž Petek (OŠ Frana Albrehta, Kamnik) 4.5; 9. Matej Seliškar (SS Mengeš) 4.5 točke itd.
FRANC POGLAJEN
Društvo multiple skleroze v Sloveniji
Naložbe v terme Topolšica
Nedavno tega smo pisali o aktivnosti kamniško zasavske podružnice Društva multiple skleroze Slovenije (DMS) in omenili tudi nujno potrebno fizioterapijo za te bolnike, ki trenutno poteka v kamniškem Domu upokojencev. Danes pa lahko zapišemo nekaj o razveseljivi odločitvi DMS, da bo skupno z Zdraviliščem TERME TOPOLŠICA za potrebe rehabilitacije teh bolnikov uredilo objekt Mladika s 50 posteljami.
Tako bo tem invalidom, ki jih je tudi v naši občini precejšnje število, omogočeno ustrezno bivanje za časa zdravljenja in rehabilitacije v tamkajšnji termalni vodi, ki zelo ustreza zdravstvenim potrebam teh bolnikov.
V TERMAH deluje dobro usposobljena ekipa fizioterapev-tov pod vodstvom specialistke dr. JADVIGE KOS.
Kot je povedal pomočnik direktorja g. Ivan Tanjšek, bodo TERME vložile v novo družbo sedanji prazni objekt in kadre, DMS pa bo zbralo sredstva za njegovo preureditev in povezavo z dvigalom ter veznim hodnikom do bazenov s termalno vodo. Razširili bodo tudi že sedaj vpeljano hipoterapijo, to je zdravljenje s pomočjo jahanja konj.
Seveda je želja vseh bolnikov, da bi se ta hvalevredna in koristna pobuda društva MS čimprej res uresničila.
^ F. SVETEU
POUČUJEM KLAVIR OD 1. DO 6. RAZREDA NIŽJE GLASBENE ŠOLE.
Pokličite dopoldne po tel. (064) 216-393 ali (061) 739-365 - tel. tajnica.
Mladika v Topolšici (v ozadju) bo namenjena bolnikom z multiplosklerozo
Zdravstveni kotiček
Čas robcev in čajev
Obdobje pogostih prehladnih obolenj je pred durmi. Kdo ne pozna občutka ščegetanja v nosu, praskanja po »grlu«, zoprnega kašlja, včasih združenega s povišano telesno temperaturo, utrujenostjo, glavobolom!
Mrzli, megleni, bolj deževni dnevi nas potisnejo za zapeček, manj smo zunaj, v naravi, več v množici soljudi (javna prevozna sredstva, šola, služba). S kihanjem, kašljanjem, neposrednim stikom (roke!) se prenašajo povzročitelji teh oboljenj - virusi. V zimskih mesecih je pogosto epidemično (pojavljanje bolezni na določenem zemljepisnem področju) obolevanje za gripo, virusnim obolenjem z izrazitejšimi splošnimi težavami: povišano telesno temperaturo, mraze-njem, utrujenostjo, glavobolom, bolečinami v mišicah.
Otroci prebolevajo povprečno 6 do 8, odrasli pa 2 do 4 prehlade letno. Potek prehlada je pri kadilcih hujši. In kako si pomagamo, če zbolimo? Čudežnega zdravila ni, veliko pa lahko sami naredimo za boljše počutje. Ob povišani telesni temperaturi je osnovno pravilo počitek v primerno toplem in prezračenem prostoru. Ne planimo takoj po zdravilih! Domača sredstva za znižanje temperature so preprosta, vsakemu dosegljiva: limonada, malinovec, sok rdeče pese, mlačni obkladki ali kopel od vratu do nog. Če naraste temperatura preko 39 stopinj C, si pomagamo z zdravili (panadon, aspirin). Zgodnejše zniževanje je potrebno pri otrocih, ki so imeli napad vročinskih krčev, ali tistih bolnikih, kijih vročina zelo zdela. Priporočljivo je pitje zadostnih količin tekočin, predvsem čajev. Počutje nam lahko izboljšajo sredstva za lajšanje tegob: kapljice za nos (uporabljamo največ 4 do 6 dni), sirupi za izkašljevanje (jemljemo čez dan, ne tik pred spanjem), sredstva proti kašlju (npr. pri kašlju, ki nas zbudi ponoči). Z antibiotiki zdravimo le zaplete (npr. vnetje sinusov, ušes pri
prehladu, pljučnico pri gripi). Počitek doma si privoščimo vsaj še dan, dva, ko imamo že normalno telesno temperaturo in se dobro počutimo.
Kaj pa preprečevanje teh obolenj? Z zdravim načinom življenja največ pripomoremo, da nas že prve sapice ne spravijo v posteljo. Primerna prehrana s čimveč vitamini, zadosti počitka (spanja) pa gibanja na svežem zraku, pravilno oblačenje (majhni otroci so večkrat pretopio oblečeni), izogibanje škodljivostim (kajenje, alkohol), pa tudi ščepec življenjskih radosti (vsakomur po svojem okusu) - je pravi recept, ki si ga napišete in se ga držite sami. Higienski ukrepi - pogosto umivanje rok, uporaba robčkov za enkratno uporabo, pravilna zaščita ob kihanju in kašljanju, prezračevanje prostorov... so znani.
Specifična zaščita je možna s cepljenjem proti gripi. Letos je na voljo učinkovito cepivo (sestavljeno iz antigenov virusov influence A in B, ki najpogosteje povzročata epidemije), ki prepreči obolevnost tistega, ki se cepi. Če pa se cepljenje opravi v dovolj velikem obsegu v nekem okolju (več kot 80%), varuje tudi tiste, ki se niso cepili. Glede na pojav epidemije gripe v prejšnjih letih je najugodnejše obdobje za cepljenje sredi oktobra. Odrasli še cepijo samo enkrat, otroci pod 15. letom starosti pa v dveh dozah v razmaku enega meseca. Posebno priporočljivo je cepljenje za kronično bolne srčne, pljučne, ledvične, revmatične bolnike. Posvetujte se s svojim zdravnikom in odločite se čim prej.
Za konec pa še povabilo k sodelovanju. Če imate predloge, želje, o čem bi še pisali v Zdravstvenem kotičku, pišite na uredniški odbor Kamniškega občana in poskušali vam bomo ustreči.
Lepo se imejte.
Dr. MIRA AŽMAN
metalka
trgovina
BLAGOVNICA KAMNIK
IZREDNO UGODNO
Varnostna svetilka
senzorska (uvoz),
cena
5.700 SIT.
© metalka
1\Tl0M©Đ1\Tl0M0.
TRGOVINA Z GUMENOTEHNIČNIMI IZDELKI KIDRIČEVA 64, KAMNIK
(pri Korobaču)
Nudimo vam vse vrste tehničnih izdelkov iz gume - od avtopnevmatik, kolesarskih pnevmatik, klinastih Jermenov do raznih tesnil in drugega, kar potrebujete v svojem domu (tudi športne copate).
Sprejemamo naročila za vse vrste Savinih klinastih jermenov.
Odprto od 7. do 13. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
KONKURENČNE CENE!
PE Kamnik, GRADBINEC KRAr^i Bakovnik 5/a
Po ugodnih cenah nudimo:
— vse vrste gramozov za betone
— vse vrste kvalitetnih betonskih mešanic, vključno z dobavo in vgrajevanjem s črpalko
— cement, apno
— betonske izdelke
— dobavo in vgrajevanje armature
— opaženje armirano betonskih konstrukcij
— odri
— vse vrste gradbenih storitev
Možnost dobave in vgrajevanje betona tudi ob sobotah!
Ob plačilu z gotovino za gramoze in betone
nudimo 5% popusta.
Za usluge se priporočamo.
Informacije po tel. 811-220 in 812-347 pri g.
Vilmi Cibašek.
Amerika in podjetništvo danes (I.)
Ameriko kot domovino podjetništva je imela priložnost pobliže spoznati skupina slovenskih podjetnikov in svetovalcev iz institutov, ustanov in ministrstev. Potovanje je dobro pripravil Gea College iz Ljubljane v sodelovanju z WTC centri in slovenskimi rojaki.
Prvi del potovanja je bil v Orange Countrv pri Los Angelesu, ki slovi kot podjetniški center zahodne Amerike, v katerem je več kot 75.000 malih podjetij, za točno število pa še sami ne vedo. V prvem izobraževalnem delu programa so predstavniki kalifornijskih univerz in institutov predavali o vlogi promocije, marketinga, inovativnosti, organiziranosti in načinov pospeševanja poslovanja vseh oblik. Osnovne značilnosti in spoznanja so naslednja:
Izredno poenostavljena in na osnovi zdrave kmečke pameti zasnovana zakonodaja, ki omogoča prodajo poslov na ulici, malih začasnih podjetij ni potrebno niti registrirati, prijaviš le račun na banki, da te lahko kontrolira davkarija. Američani to pojasnjujejo s tem, da bi državni birokrati porabili več denarja za administriranje, kot ga mali podjetniki ustvarijo. Pač pa moraš prijaviti podjetje pri večjem obsegu poslovanja ali če želiš najeti državne kredite ali pridobiti javna-dela ali plačila iz proračuna. To stane 47 dolarjev in opraviš v pol ure. Vsi vladni uslužbenci imajo lahko svoja podjetja, vendar ne morejo dobiti teh del in plačil. Večina neregistiranih podjetij se kreditira iz družinskega in združenega kapitala partnerjev, prijateljev. Največkrat taka podjetja ustanavljajo za posamezne posle.
V sedanjem času secesije so zelo popularne weekend licence, kjer se zaposleni predvsem v državnih in večjih podjetjih ukvarjajo s trgovino in javnimi storitvami s svojega delovnega področja.
Drugo presenetljivo spoznanje je, da ta visoko razviti industrijski del ameriškega zahoda zaradi ekoloških in bivalnih pogojev ne podpira več industrije in prav nič ne stimulira industrijskih inovacij. Te selijo v nerazvite in neobljudne predele v notranjosti. Prednost imajo storitve, trgovina in bančništvo. Z davčno politiko in pogoji kreditiranja so iz prenaseljene obale izrinili že več kot 30% industrije, ki samo še v notranjosti lahko posluje z dobičkom.
V veliki krizi so banke, ki posojajo denar le še za dobre izvozne -posle, Kralj poslovanja je gotovina, ki zniža vsako ceno. Rizični kapital dobiš le pod zelo trdimi, domačini pravijo, »da dol padeš«, pogoji, kjer izgubiš vse ali pa ti poberejo tudi do 80% dobička.
Američani imajo tri organizirane oblike pospeševanja podjetništva. Prvo obliko financira direktno parlament in je neodvisna od vlad in drugih oblasti. Te tako imenovane poslovne »busincss« ljudske pospeševalnice ti pomagajo izpeljati posel s pomočjo svetovalne, servisne in storitvene mreže, ki je v vsakem okolju, kjer se pojavlja več poslov in podjetnikov. Koristijo lahko vse vladne ustanove in centre. Še posebno se ta oblika pomoči uporablja za domačo obrt. Vlada podpira podjetništvo s pomočjo US Small Business Administration.
V Los Angelesu in okolici je kar 12 takih centrov pospeševanja, v ZDA pa 860. Ti delujejo na osnovi pospeševalnih programov, teh je trenutno 8: izvozna proizvodnja in trgovina, svetovalna pomoč upokojenih managerjev, storitveni inkubatorji, ekologija, visoke tehnologije, mali posli in izboljšave, informacijsko promocijski inženiring, poslovno povezovanje in garancije za kredite. Storitve so brezplačne ali sofinancirane iz lokalnih, državnih ali zveznih skladov in proračuna. Posebno se uveljavlja povezovanje podjetnikov v skupine in vključevanje v razne poslovne verige trgovin, hotelov in »logistike, ki zagotavljajo velik in stalen trg. Vse več je leasing in franshising ter »poslov na klic«. Informiranje, promocijo in različne oblike reklamiranja je treba plačati pred opravljenim poslom. Če tega nisi sposoben, pa se podjetniku kaj lahko zgodi, da niti ne ve, kdaj je izgubil podjetje, posel. Če človek ne pozna okolja in njegovih povezav, kot tujec nima nobenih poslovnih možnosti, saj tega organizirane skupine hitro izigrajo in poslovno uničijo. Američani pravijo, da veljajo pridne roke le za dobiček drugih, z glavo pa zaslužiš še kaj zase. MARJAN ŠTELE
(se nadaljuje)
OSVOJILI SMO:
8 modrih znakov Slovenska kakovost glede porekla blaga 4 zlate znake Slovenska kakovost, za katere posedujemo certifikate kakovosti tujih institucij
NAPOVEDUJEMO ZA LETO 1993:
- Osvojitev standardov ISO 9000
- Začetek proizvodnje TITANTRONIC 2000 LRS (Light Reading Svstem) - dekodiranje ključa s svetlobnim žarkom - sistem elektronskega cilindra, za katerega imamo MEDNARODNO PATENTNO ZAŠČITO
- osvojitev tržišča ZDA in Avstralije
IZVAŽAMO 80% SVOJE PROIZVODNJE V:
Nemčijo, Italijo, Avstrijo, na Madžarsko, Češkoslovaško, v Francijo, na Švedsko, Dansko, v Iran, Turčijo, Alžirijo, Egipt, Dubai, Libanon, Jordanijo in prve količine v Avstralijo.
i
viri/
TITAN
a kamnik
®
ŠTIRJE ZLATI ZNAKI SO
MOTORNA MESOREZNICA MM 82
I) TITAN
A kamnik
MALI OGLASI
Enosobno stanovanje v Kamniku, 33 m2, centralna kurjava, telefon, balkon, prodam. Tel. 345-974.
Instruiram angleščino za osnovno in srednje šole. Tel. 814-024.
Zazidljivo parcelo ali staro hišo kupimo. Tel. 811-156.
Citizen - ročna ženska ura - izgubljena 31. 8. 92 v Novem trgu ali na Ljubljanski cesti. Najditelja prosim, naj mi sporoči po tel. 831-469.
Instruiram angleščino za osnovno in srednje šole. Tel. 832-867.
Enosobno stanovanje ali garsonjero najamem. Tel. (067) 22-246.
kočna
DEŽURSTVA ŽIVILSKIH TRGOVIN V OKTOBRU 1992
sobota od 7.-19. ure		nedelja od 8.-11. ure	
3/10-92 -	Mercator, Šmarca	4/10-92 -	Mercator
10/10-92-	Metka, Duplica	11/10-92-	Metka
17/10-92-	Market, Moste, Stranje	18/10-92-	Market
24/10-92-	Zaprice, Komenda	25/10-92-	Zaprice
31/10-92 -	PRAZNIK	1/11-92-	PRAZNIK
TRGOVINA »LIPA«
Podgorska pot 13 Kamnik, tel. 813-864
(pri žel. postaji na Kranjski c. čez progo)
NOVO   NOVO   NOVO NOVO
Prodaja gospodinjskega plina vsak dan, tudi v nedeljo dopoldne. Hkrati vas vabimo v našo pestro založeno trgovino z živilskimi in neživilskimi izdelki po zmernih cenah.
Odprto dnevno od 7.30 do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 14. ure, ob nedeljah od 8.30. do 11. ure.
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK
bomo organizirali druženje z OSTRŽKOM - prijetno obliko kreativne delavnice za predšolske otroke od 4. do 6. leta starosti.
Še posebej so vabljeni otroci, ki so v domačem varstvu. Vzgojiteljica HELENA STERLE dela z alternativnimi oblikami, prilagojenimi posameznemu otroku, razvija njihovo spretnost in kreativnost s pomočjo igre, navajajo pa se tudi na delo in življenje v skupini. In kaj vse počnejo v OSTRŽKU: pojejo, rišejo, strižejo, oblikujejo, se igrajo, telovadijo, tiskajo, lepijo in eksperimentirajo.
Prijavite se osebno ali po tel. v Matični knjižnici Kamnik, tel.: 812-597, do 5. oktobra 1992.
S srečanji bomo pričeli v četrtek, 15. oktobra 1992, ob 17. uri, otroci pa se bodo dobili petnajstkrat.
VABLJENI!
Kidričevo*8
»LADY«
MODNA TRGOVINA Kamnik, Kidričeva 58 (nasproti Ideje)
OTROŠKA, ŽENSKA IN MOŠKA OBLAČILA po ugodnih cenah
Odprto od 8. do 12. in od 13. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
NOVO V TUHINJSKI DOLINI!
VULKANIZERSTVO JANEZ
Šmartno 21, tel. 847-002
Odprto neprekinjeno, tudi ob sobotah in nedeljah!
Poleg vulkanizerskih storitev za osebna vozila, traktorje in manjše kamione prodajamo tudi avtomobilske plašče po ugodnih cenah - montaža je brezplačna.
Oglasite se, zadovoljni boste!
Ak' silni glas bi gromu vzel, da razodel bi vsem ljudem, kar sem trpel, sam zase vem, nihče nikdar bi ne verjel.
(Kosovel)
ZAHVALA
Dotrpela je naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
MILKA ŠTUPAR
rojena KEPIC z Brega 15 pri Komendi
Ob izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji poklonili cvetje ali pa darovali v druge namene. Hvala g. župniku za besede slovesa in pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ste v času njenega težkega življenja našli toplo besedo zanjo. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Breg, Podboršt, Vir, Klanec, Komenda, september 1992
ZAHVALA
Kruta usoda nam je za vedno iztrgala iz naše sredine dragega sina, brata in strica
ANTONA ŠARCA
šoferja iz Volčjega Potoka 38
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, pomoč v težkih trenutkih slovesa, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi poslednji poti. Hvala gospodu dekanu za lepo opravljen obred, pevcem iz Kranja za lepe pesmi, Mestni godbi Kamnik, gospodu Zajcu za ganljive zvoke Tišine in govorniku Združenja šoferjev in avtomehanikov za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mama Katarina, bratje Jože, Matevž in Albin z družinami in drugo sorodstvo
September 1992
Ko življenje ugasne, oživijo spomini,
a življenje vendarle teče dalje...
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, dedija in tasta
JOŽETA LETNARJA
iz Mekinj
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Titana, podjetjem Urko, Stol, Garde-nija in Eta za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi medicinski sestri Darji, dr. Sedlaku, dr. Wahlu in njegovi mami, g. župnikoma za spremstvo na zadnji poti, pevcem za lepo petje, kamniškim lokostrelcem, tabornikom in vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
Mekinje, Kamnik, september 1992
ZAHVALA
V 88. letu življenja nas je zapustil brat in stric
JANEZ SLAPNIK
iz Zgornjega Tuhinja 57
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki ste nam stali ob strani, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in govornikoma za poslovilne besede.
Vsi njegovi
Zgornji Tuhinj, avgust 1992
SERVIS vseh PRALNIH STROJEV
generalno obnavljanje, odkup starih pralnih strojev, prodaja obnovljenih in prodaja novih pralnih strojev. Garancija 1 leto.
Možnost plačila na 2 do 3 čeke.
RENATO URANIČ, Godič 1/c, tel. 825-046
Mojo srčno kri škropite po planinskih sončnih tleh, kakor seme jo vrzite po dolih in bregih.
(Simon Gregorčič)
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica
JULKA RUTAR
iz Mekinj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi g. župniku in pevcem za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: sinovi France, Jože, Stane, Andrej, Edo, Jaka in Peter, hčerki Marta in Olga z družinami
Avgust 1992
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil dragi oče, stari ata, brat in stric
FRANC LIPOVŠEK
iz Kamnika, Kidričeva 7
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem iz Stola, Kika in Kočne za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej hvala dobrim sosedom Sarnavskv in družini Gams, pevcem in g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči: sin Brane z družino in drugo sorodstvo
September 1992
Kratko sijale so zvezde prijazne. v sanjah prijetnih te zibal je up, jezo si sreče občutil sovražne, prezgodaj občutil življenja si strup.
(Prešeren)
ZAHVALA
V 63. letu nas je nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric
JANEZ KRUŠIČ
iz Smarce, Gornji Log 30
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej hvala družinama Andrejka in Rihter za nesebično pomoč. Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem in pevcem Solidarnosti za žalost inke, gospodu Spruku za zaigrano Tišino ter Društvu upokojencev za besede v slovo. Vsem za vse naša prisrčna zahvala.
Žalujoči: žena Zefka, hčerke Erika, Hilda in Vika z družinami ter brata in sestre z družinami
__September 1992_
Praznina, moreča samota I   povsod, kjer te išče srce! I   A kamor pogledam, me I    spremljajo tvoje pridne roke.
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 64. letu zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
FRANČIŠKA REMS
iz Rudnika 9 pri Radomljah
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, mami podrili cvetje in jo pospremili na njeni poslednji poti, se iskreno zahvaljujemo. Prav tako se zahvaljujemo g. župniku za pogrrebni obred.
Žalujoči: mož Peter, hčerka Marija, sin Marjan, sestre in brat z družinami ter drugo sorodstvo
September 1992
110-letnica gasilskega društva Kamnika
V soboto, 22. avgusta, smo gasilci iz Kamnika proslavili visok jubilej - 110-letnico delovanja.
Številni požari v mestu in okolici, primitivno in neorganizirano gašenje so zahtevali ustanovitev organizirane enote za uspešne akcije proti nesrečam, posebno proti ognju, ki je nenehno ogrožal prebivalstvo.
Tako so se 14. avgusta leta 1882 zbrali vplivni Kamničani in ustanovili Prostovoljno požarno brambo. Svoje prvo orodišče je imela v gospodarskem poslopju Depo. Na tem kraju je danes stavba trgovine Metalka in SDK.
Devetnajst let kasneje je občina kupila Debevčev hlev, ki so ga gasilci preuredili in obnovili. V njem je društvo še praznovalo
Slovo od polkovnika Danijela Kuzme
V prometni nesreči Je 4. septembra 1992 izgubil mlado življenje namestnik načelnika republiškega Štaba TO polkovnik Danijel Kuzma h Kamnika.
Na predsedstvu Republike Slovenije je Ma nekaj ur pred pogrebom žalna seja, ki so se je poleg predsedniku predsedstva Milana Kučana udeležiti še obrambni minister Janez Janša, minister za notranje zadeve Igor Bavčar, načelnik teritorialne obrambe general Janez Slapar ter drugi častniki in politiki. O Danijelov! življenjski poti, predvsem pa o njegovem predanem, zanesljivem in pogumnem delu, še zlasti o velikem deležu v vojni za svobodo ha neodvisnost Republike Slovenije leta 1991 in prt organiziranju nove slovenske vojske, je na Žalni seji govoril general major Janez Slapar.
Pogrebne svečanosti z vojaškimi častmi so se 7. septembra na kamniških Žalah udeležili predsednik predsedstva Milan Kučan, obrambni minister Janez Janša, načelnik teritorialne obrambe Slovenije general Janez Slapar, namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj, namestnik ministra za notranje zadeve Bogo Brvar, minister za informiranje Jelko Kacin, častna enota TO Slovenije, Daruje-lovi najožni sodelavci iz republiškega Štaba TO, Ministrstva za obrambo, Sekretariata za obrambo občine Kamnik in številni drugi častniki, pripadniki TO, politiki, prijatelji in znanci, Oanjeni so se poklonili spominu mladega polkovnika, nosilca priznanja generala Maistra II. stopnje za uspešno poveljevanje štabu in enotam v vojni in miru, za posebne zasluge pri nastanku, razvoju in krepitvi TO Republike Slovenije.
Z izbranimi besedami sta se od njega poslovila minister za obrambo Janez Janša in načelnik odseka za operativno-štabne zadeve RŠTO Marjan Mahnič, v stavo so mu zapeli pevci okteta specialne brigade Moriš. Cerkveni del pogrebne svečanosti je opravil kamniški župnik France Šuštar. VERA MEJ AC
ROD
CEMENTNI IZDELKI VINKO PUČKO Wr, .VmorfAira 10, MM>n: (WI/7<M27 DGLAVHtCA - VRBA-LUKOVICA
stoto obletnico. Zgradba je bila dotrajana in v celoti neprimerna za sodobno gasilstvo. Zato so gasilci napeli vse moči, žrtvovali mnogo prostovoljnih ur in končno leta 1983 uspeli zgraditi sodoben dom, v katerem je dovolj prostora za vozila, opremo in druge potrebe društva.
Društvo združuje danes članske, mladinske, pionirske desetine in ima na voljo »močno« gasilsko opremo, s katero je kos požarom, naravnim nesrečam in reševanju v prometnih nezgodah.
Svečanost se je pričela ob 17. uri z zborom gasilcev in parado, ki je potekala ob zvokih kamniške godbe na pihala po Steletovi ulici do gasilskega doma, pred katerim je bila slavnostna tribuna. Vse prisotne je pozdravil dolgoletni požrtvovalni poveljnik, sedaj častni poveljnik društva - Jože Berlec. Ob visokem jubileju so društvu izrekli čestitke za dolgoletno uspešno delo predsednik občine Kamnik gospod Maksimiljan Lavrinc, zastopnik OGZ Domžale g. Jože Žorgi, podpredsednik OGZ Kamnik g. Ivan Hlade in poveljnik OGZ Kamnik - inženir Jože Berlec.
Vse prisotne je pozdravil tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije, g. Ernest E6ry, ki je zaslužnim članom društva podelil državna odlikovanja.
V imenu KS Perovo se je gasilcem za uspešno sodelovanje zahvalila g. Marjeta Bukovšek in društvu podarila kipec sv. Florjana.
Po svečanem delu je za dobro voljo poskrbel ansambel Simona Legnarjak domači gasilci pa za prigrizek in pijačo. Prisotni so lahko poizkusili srečo na bogatem srečelovu.
Na koncu bi se GD Kamnik rado zahvalilo tovarni Titan, Komunalnemu podjetju Kamnik, Skupščini občine Kamnik in OGZ Kamnik, ki so s finančnimi prispevki omogočili organizacijo prireditve, ter številnim podjetjem in obrtnikom, ki so pripomogli, da je bil srečelov bogat in privlačen.
VLADKA BUČEVEC Foto: VIDO REPANŠEK
Poljanski
v samem vrhu
Tisto, o čemer mnogi glasbeni ansambli vse življenje samo sanjajo, je ansambel bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline v zadnjih letih tudi v resnici dosegel: zmagal je na vseh pomembnejših tekmovanjih, njihove skladbe vrtijo na osrednji radijski postaji in po vseh lokalnih, njihova kaseta pa se približuje srebrni nakladi.
K lanskoletni zmagi na števerjanskem festivalu so člani ansambla Poljanšek dodali letos še trojno lovoriko: na nedavnem ptujskem, osrednjem slovenskem festivalu domače glasbe so dobili zlato Orfe-jevo značko, bili so najboljši ansambel po mnenju strokovne komisije in - to je morda vredno na Štajerskem največ - izbrani so bili kot najbolj priljubljen ansambel pri občinstvu. Torej absolutna zmaga! In kdo so bratje Poljanšek? To so Rudi, Miro in Danilo Poljanšek ter Roman Komatar in Vili Kranjc. Za vse domače ljubitelje, ki so na svoje rojake res lahko ponosni, saj so zdaj posegli v sam vrh slovenske domače glasbe, povejmo še to, da pravkar snemajo svojo drugo kaseto. IVAN SIVEC
Foto: VIDO REPANŠEK
ZDRAVSTVENI DOM dr. JULIJA POLCA
KAMNIK
organizira cepljenje proti gripi
Cepili bodo z uvoženim avstrijskim cepivom, in sicer samo z eno dozo cepiva
Občani se lahko pridejo cepit v splošne ambulante Zdravstvenega doma od začetka oktobra dalje. Cena cepljenja: 900,00 SIT.
Koledniki na Kredarici
Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar je 19. avgusta blagoslovil novo kapelo Marije Snežne, Triglavske Matere božje, na Kredarici. Poleg nje pa še sliko, na kateri je upodobljena zavetnica kapele slovenskega baročnega slikarja Fortunata Berganta iz leta okrog 1760, ki jo je kapeli podaril Danijel Malenšek, tajnik Liberalne stranke.
Prvotno Aljaževo kapelico, postavljeno leta 1896 in posvečeno Lurški Mariji, so nestrpneži porušili leta 1952. Ko je nadškof Šuštar 12. avgusta 1987 vodil prvo somaševanje na Kredarici, so udeleženci sklenili, da bodo postavili novo kapelo. Načrte zanjo je izdelal arhitekt Jože Marinko, da pa je do nje sploh prišlo, ima največ zaslug dovški župnik France Urbanija. Postavitev kapele so spremljali mnogi zapleti, nazadnje se je želja številnih vernih planincev le uresničila, zadoščenje pa je dobil tudi »triglavski župnik« Jakob Aljaž.
19. avgusta je bil na Kredarici planinski verski shod, kakršnega slovenski visokogorski svet še ni doživel. Nad 5.000 navdušenih planincev se je veselilo nove kapele in zbrano sodelovalo pri somaševanju 80 duhovnikov z nadškofom Šuštarjem. Med ljubitelji gora jih je bilo veliko tudi iz kamniškega konca, saj jim hoja v hribe zaradi bližine Kamniških Alp in drugih »vršacev« ni tuja. Posebno lep prispevek k slovesnosti so s svojo udeležbo dali člani tria Koledniki s Kamniškega (na fotografiji). Njihova presem in zvoki citer so zares sodili v ta čudoviti gorski svet. JOŽE PAVLIC
Trio Koledniki pred novo kapelo na Kredarici.
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak. Tehnični urednik Vlado Šlamberger.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.100 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.
ROBNIK ; 215,00 SIT j
l')S,00 SH
I I.AKOVCI H in S 1 ur 585,00 SIT