ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII_26. JULiJA 1931_ ŠT. 30
K STOLETNICI LEVSTIKOVEGA ROJSTVA,
KI JO SLAVE DANES V VELIKIH LAŠČAH: POGLED NA SPODNJE RETJE,
LEVSTIKOVO ROJSTNO VAS, V OZADJU VELIKE LA$CE.
. (FOTO SAVO KLEMENČIČ)

238
Otvoritev nove žel. proge Bakar kolodvor—pristanišče.
Ko so ob pieviatu Italijani zasedli Sušak, je postalo aktualno, da se zveze postaja Bakar s svojim pristaniščem. Zaradi silnega prometa pa je bilo treba razbremeniti tudi sušaško luko. 10 km dolga žel. proga Bakar—pristanišpe Bakar je bila končno 12. t. m. slovesno otvorjena. Za Slovenijo je to velike važnosti, temvečje važnosti pe bo s podaljškom kočevske železnice otvorjena zveza z morjem.
Prihod prvega vlaka na kolodvor Bakar-pri-
stanišče, v ozadju je videti mestece Bakar. Na levi: Pogled na bakarski zaliv, ki ima sijajne pogoje za razvoj v veliko moderno pristanišče.
(Foto Palčan, Su.^ak.)
Na desni: Letošnji novomašniki, ki
9o končali svoje študije v Ljubljani. V prvi vrsti sede od leve na desno: Casermaniv., Medved J., spiritual dr. C. Potočnik, Huth Fel., Oberstar Ant. in Tom Fr.; zadaj pa stoje: Zajec Cirdl, dijakon, Snoj Vencesl. (bo posvečen jeseni zaradi mladoletnosti),   Burjai  Mih.,   Mate
Fr., Pahulje Fr. in Fric Fr. Spodaj: Pogled na zaliv Martinščica med Bakrom in Sušakom, ki ga tudi zvežejo z železnico in izgrade v velik moderen luški sistem Bakar-Martinščica-Sušak. Ta načrt je za slovensko gospodarstvo nedogled-ncga pomena.
Spodaj: Znamenita angleška pisateljica in socialna delavka Hellen Keller v Jugoslaviji. V prvi polovici t. m. se je mudila v Jugoslaviji in je obiskala tudi Ljubljano slepa in gluhonema angleška pisateljica mis H. Keller. Obiskala je različne socialne zavode in stopila v stik z mnogimi odličnimi socialnimi delavci. Povsod je bila sprejeta jako prisrčno. Zgornja slika nam kaže odlično gostinjo z znanim našim vojnim   invalidom   Lujom  Lo-
V r i č e m. Spodaj na levi: Dr. Josip Stoje, širom Slovenije  znani  zdravnik-ki-rurg  in  hribolazec,  čigar smrtne petletnice smo so spominjali 9. t. m.
239
K proslavi Levstikove stoletnice v Velikih Laščah.
Danes odkrijejo z velikimi slovesnostmi poitretno plaketo na njegovem spomeniku v Vel. Laščah. Pozdravljamo ta čin njegovih rojakov, kajti Levstik je nedvomno največja slovenska osebnost druge polovice preteklega stoletja. On je položil temelje vsej novejši sIo\enski literaturi, oplodil knjižni jezik z živo narodno govorico, začrtal svojemu narodu jasen politični program, ustvaril slovensko kritiko, razgibal vse tedanje društveno življenje in s kremenitostjo svojega neupogljivega značaja ter s svojo strastno delavnostjo globoko vplival na ves
tedanji rod.
Frnn Levstik,
plaketa kiparja Peruzzija. ki bo danes odkrita na Levstikovem spomeniku v Vel. Laščah.
\a   levi:    Pogled na   Velike   Lašče od severa.
iNa desni: Odkritje Levstikovega spomenika v Vn-likih Ln.ščah dne 11. avgusta 188^. Slavnostni govornik je bil ob tej priliki pisatelj Janko Kersnik. Na levi od spomenika je videti velikolaško .šolo, ki sta jo obiskovala Levstik in njegov prijatelj, pisatelj Jos. Stritar, doriiii i/ Idi/nje P<idsmrck(>.
Na levi : pripravljalni odbor za današnje Levstikove slavnosti v Vel. Laščah.
Na dfSiii : Levstikov spomenik na trgu pred velikolaško cerkvijo. Na stebru odkrijejo danes še por-tretno plaketo.
Spodaj : Janez Brodnik, za Vel. Lašče izredno zaslužni župnik, ki je po velikem požaru 1.1855. p. -zidal cerkev, šolo, župnišče itrl.
Jakob Ramovš, sedanji velikolaSki župnik.
Ivan Pucclj, j
bivši kmetijski minister, ve-; likola.ški rojak.      -    j
Spodaj : Ivan Hočevar,
sedanji veliko-laški župan.
240
241
Ob stoletnici Levstikovega rojstva.
Monumentalno jubilejno izdajo Levstikovih zbranih spisov je začela izdajati Jugoslovanska knjigarna v LjubljT uredništvu dr. Antona Slodnjaka.
Pred kratkim je izšel lil. zvezek, ki obsjjo, za božič pa sledi četrti, ki bo prinesel
dramatične s poučno prozo.
Peruzzijev kip Levstika  v Nar. muzeju, pod njim Levčeva izdaja njegovih spisov, Pirjevčeva ziyirka Levstikoviii pisem in Ili. zv. Slodnjakove izdaje Levstikovega »Zbranega dela«.
Kupi v Ljubljani vozni listek za železnično progo Ljubljana—Kočevje do postaje Velike Lašče (srez Kočevje). Ko prevoziš 46 vijugastili kilometrov, zavedaj se, da stojiš na slovenskih klasičnih tie h. Pred teboj se razprostira valovita, skrbno obdelana dolinica, katero obkrožajo zeleni holmi, ovenčani z belimi cerkvicami. Ne boš se čudil, dai je dni ta kraj Slovencem Trubarja in Stritarja, Levstika in Kreka, mnogo duhovnikov in učiteljev, profesorjev in zdravnikov ter drugih javnih delavcev, še celo ministra.
Na sredi pota proti trgu ozri se proti severo-znhodu, v daljavi dolirih dveh kilometrov boš zagledal med zelenim drevjem vas Rašico, s cerkvico sv. Jerneja. Pod vasjo teče rečica enakega imena. Ob njej ropočejo mlinska kolesa »Temkovega mlina«, ki je naslednik lesenega, po Turkih 1. 1528 vpepeljenegs Trubarjevega rojstnega doma. Tu so dne 8. junija 1508 mlinarju in ccrkv. ključarju Mihaelu rojenice v ziiielko položile sina Primoža, ki je 1. 1550 izdal prvo slovensko tiskano knjigo.
Obrni se na tej točki še proti jugo-zahodu. Za tistimi, s temnimi smrekami obraščenimi brdi stoji lepa cerkev M. B. in vas Velika Sle. vica, katero omenja Trubar v svoji >Postili< 1. 1558 in jo je tudi Stritar proslavil v pesmi >Turki na Slevicic Zahodno od te cerkve, v nižini pod smrekovim gozdom se beli vasica »Podsmreka«, kjer je pod h. št. 2 dne 6. marca 1856 potočil prvo solzo idealni Josip Stritar.
Ko stopiš v trg zagledaš veličastno župno cerkev, sezidano v letih 1856-58, s katero si je župnik Janez Brodnik postavil trajen spominek. Kot skrbna variha in vzgojitelja žup-Ijanov stojita ob cerkvi župnišče in »stara šola«, v kateri je nepozabni učitelj-domačin Ivan Juvanec bistril glavico šolarčkoma Strii- . tarju in Levstiku.
Ko si si ogledal krasno cerkev in posebno še prelepe freske na stropu svetišča, katere je naslikal 1. 1865 nesmrtni Janez Wolf, stopi na
llijev kozolci- \ Dol. I?i'ijah. T rvstikovo pribežališče po odselitvi njegovih staršev v Stražo: tu je pisal Levstik >junte/a« in koncipiral prvi osnutek ,>Krpana«.
njeno južno stran. Tu Te pozdravlja z bližnjega hribčka cerkvica sv. Roka, kjer so bili v prvi polovici prejšnjega stoletja večkratni letni shodi in tam je birmanski boter Stritarju ku]3il menda prvi nožiček (pipec). Levstik pa je, četudi še mlad. pod lipami te cerkvice kakor zrel možakar govoril z možnii-božjepotniki in vdihaval jezik in izgovarjavo pristnih Slovencev.
Vzhodno pod holmom sv. Roka leži Levstikov rojstni kraj. vas l.)olenje Retje. Tu se je »pri Jožkovih« h. št. 1. kmečkemu posestniku Mateju in njegovi ženi Mariji dne 28. septembra 1831 rodil največji slovenski kritik pisatelj in pesnik France Levstik. Tu stoji tudi še stari »llijev kozolec«, na katerem je Levstik oblikoval dosedaj še nedoseženo trojiškega Krpa-na in pripenjal sedlo njegovi rebrnati kobilici, ki je nosila po Krasu samo financarjem vidne bergamoške bruse in kresiluo gobo, v resnici pa kopersko sol Bločanom.
Od cerkvice sv. Roka vidiš tudi župno cerkev sv. Gregorija in xasico, v kateri se je rodil dne 25. decembra 1865 dr. j. E. Krek.
Lašče se v zgodo\iui prvič imenuje o leta 1145. z imenom »villa Lčvsis«. Njen lastniK. višnjegorski plemič Dietrik je to naselbino in njeno okolico, ki je obsegala sedanjo veliko-laško — in svetogorsko žu jnijo — podaril oglejskemu očaku Percgrinu L V zameno za to pa je Dietrik dobil nekaj posestev v župniji Št. Vid pri Stični. Patrijarh je vilo Lasi« nato izročil stiškim redovnikom in ti so uredili svoje gospodarstvo v vili ter ji nastavili predstojnika, lx)lnišničarja in pisarja. Ko je bila tukaj zemlja še gosto zaraščena z gozdom, so redovniki kultivirali zemljo. Ker se je naselbina lepo razvijala, so se vanjo zagledali v 13. stoletju voobei-ski grofje (Heunburg), ki so bili na Blokah mejaši stiske vile Lasis. Začeli so se boji za meje in slednjič so se pomirili 1. 1250. Tega leta se imenuje stiska pristava na Veliki Slevici —
(KoDcc Da str. 242.)
Levstikova rni«ittia hiša v Dolenjih Ketjah pri Vel. Laščah.
Usodna pesem v Levstikovi pesniški zbiri i iz I. 1854.
Na ilesni : naslovni list Levstikovega
»Pavlihe«.
Na 1. vi : Rokopis '>lJbe7-nega kralja<.
Spodaj : Zidarjeva hišii v Moravčah, (lom »Zidarjeve Tone«.
Franja Koširjeva,
neusojena Levstikova ljubezen.
Sv. Rok nad Retjami, pod njim Vel. Lašče, v ozadju Sv. Ahac. Tovorniki v Valvazorjevi dobi. Tako je tovoril tudi Krpan.
Rokopis prve oblike znamenitega Levstikovega »Krpana«.
Zgoraj   na   desni:   Naslovna stran prve številke »Napreja«, v katerem je začrtal Levstik slovenski politični program.
Na desni: »Predica na Križa« na Dunaju, kjer je hotela cesarica obesiti Krpana.
Vse sHke za to serijo je posi '^vo Klemenčič iz Ljubljane.
242
(Nadaljevanja članka s strani 241.)
»praedium Zillovcei«. L. 1256 so dobili Turjanje pravico trebiti gozde v stiski vili Lasis na severu ob rečici Rašica.
Reformacijska doba med Slovenci je precej spraznila tudi stiski samostan, zato je tudi vila Lasis prišla pod župnijo Dobrepolje, zemljo pa so si prisvojili največ Turjačanje in gospodje graščine Ortnek. L. 1638 je kupil ortneški gra-ščak Janez Jurij baron Lichtenberg od stiskih redovnikov južni del njihovega posestva v tem kraju, med temi tudi vas Lašče, katere so imeli Kjtem do 1. 1749 Lichtenbergi iz Ortneka. Tega eta pa so prišle Lašče v oblast Turjačanom in so bile v rokah te gosposke do 1. 1848.
L. 1662 je d-jbrepoljski župnik Mihael pl. Beltram v Laščah ustanovil samostojno kape-lanijo (vikarijat), ki je bila L 1862 povzdignjena v župnijo. Danes šteje župnija 5049 duš. Velike Lašče so bile 1. 1915 povzdignjene v trg. ki ima danes 550 prebivalcev in 102 hiše. Od 1. 1848 je tu okrajno sodišče. V župniji so 5 ljudske šole: osemrazrednica v Vel. Laščah, dvorazrednica v Dvorski vasi in dvorazrednica na Karlovici. Da je poleg raznih kulturnih v Vel. Laščali mnogo društev, ki skrbe ne samo za izobrazbo, ampak tudi v pomoč trpi-nu-knietovalcu, nam pričata dva denarna zavoda in kmetijsko društvo. Ljudstvo preživlja polje in živinoreja, v novejšem času si skuša pomagati tudi z industrijo. Tako je bila v lužarski občini pred dvema letoma ustanovljena pletarska šola, ki kaže zelo lep napredek. Tudi »domača industrija« z izdelavo »suhe robe« se jo začela na novo gibati. Fr. Ž.
Na desni: Cerkev in pokopališče na L4i)ergi, Levstik pohvaliva omenja tamošnje skrbno negovane grobove.
Jelša, vas nad Šmartnim pri Litiji, odkoder sta Levstik in Radivoj zagledala Libergo.
Na levi : Ena izmed treh »grmad« med Presko in Gob-nikoni.
Spodaj : Grad Turen,
kjer je bival Levstik kot domači učitelj in ga omenja v > Popotovanju«.
Bojčevu (Bajčeva) zidanic« na Gobjekn, v kaieri uajdo Levstik tipični
dolcjijske gornike.
Čatež z Zaplazom, cilj Levstikovega »Popotovanja«. Sv. Križ pri Litiji, tipična pokrajina, ki jo slika Levstik.
243
Hudi dnevi v Nemčiji,
Nemčija je zašla v obupen gospodarski položaj. Propadajo največje banke in industrijski koncerni, ljudstva se je pa polastila prava panika^ Na iniciativo ameriškega predsednika Hooverja in z odličnim sodelovanjem Anglije in Francije so ji sklenile velesile sedaj pomagati, a opravičeno tudi pričakujejo, da izpremeni maščevalno ozadje svoje politike. Spodnja slika nam kaže naval vlagateljev na propalo velebanko »Danatbank«. Slični prizori so se odigrali tudi pred mnogimi
drugimi denarnimi zavodi.
Sti'ibrny, eden izmed bivših voditeljev čeških narodnih socialistov ter bivši železni'ški in vojni minister, ki so ga sedaj zaprli zaradi goljufije in zlorabe uradne oblasti.
Na desni: Ameriški zunanji minister Stimson (X), ki je obiskal zadnje dneve Rim, Pariz, London in Berlin ter vodilno sodeloval pri mednarodni gospodarski pomoči za Neračdjo. Naša slika nam ga kaže v krogu časnikarjev v
Rimu, katerim daje izjave o svojih uspehih. Spodaj: Pri?or z volivne nedelje v Španiji. Po tolikih peri-petijah, prevratih lin razburjenjih so se v nedeljo 28. p. m. končno ipo dolgih letih zopet vršile volitve v španski parlament, ki so prinesle veliko zmago republikancem in socialistom, dočdm so bili komunisti potolčeni. Med tem se je vršila že tudi otvoritev novega parlamenta, ki je potekla
mirno.
Spodaj: Iz katoliške Francije. Katoliška verska misel poganja v Franciji vedno lepše sadove in globlje korenine. To je sedaj vnovič dokazal velikanski evharistični kongres, ki se je vršil pred kratkim v Lilleu in ki se ga je udeležilo nad 120.000 vernikov. Spodnja slika nam kaže kardinala Lienarta, ki blagoslavlja množice.
Spodaj na levi: Pogled na velike pogrebne svečanosti v Turinu za umrlim vojvodo Aosto,
poveljnikom tretje italijanske armade ob Soči, za krsto je videti kralja s princi in drugimi odličnjaki.
244
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - Ponatis posameznih slik dovoljen le s rpivoljenjem uredništvai